^ POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD.
W	Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2
f	(vhod čez dvorišče nad tiskarno).
I	Z urednikom je mogoče govoriti le od
I	10.—12. ure dopoldne.
|	Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma
I	se ne sprejemajo.
^^^	Uredniškega, telefona Stev. 74.
V"
V Lijubljani, v soboto, 12. marca 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: xa celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V upravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h.
Plačuje se vnaprej.
V
.JL
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — I n a e r a 11 se računajo enostopna pelilvrsta (dolžin« 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, za trikrat
9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrst« 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
U pravniškega telefona štev. 188.
Škofovi dolgovi.
Res, da nismo niti mi, niti presv. go spod knez in Škot ljubljanski liberalnemu časopisju dolžni, odgovarjati na njegove napade na delovanje našega vladike, še manj pa celo na sunničenja glede njegove osebne časti in poštenosti. Vendar priobčujemo sledeče vrstice po najtočnejših in najzanesljivejših informacijah, ker smo prepričani, da če naše ljudstvo spozna nstančno namene našega knezo-škcfa in vidi pravilnost njegovega delovanja, ga bo še bolj ljubilo in mu še bolj zaupalo.
Kar je »Narod« zadnji čas vse napisal o »konkurzu« našega škofa, o njegovi »fa-litnosti«, o »strahovitih nesrečah«, katere je škodoželjno slikal z groznimi barvami, to je kratko pcsnela tudi njegova somišljenica »Tagespost«, kakor tudi »Grazer Tagblatt« in vsenemški nacionalni ter žido »ski listi. Ne vemo, če bodo ti slovenski in nemški liberalci svoje trditve preklicali, ako to bero, pač pa poživljamo vse poštene ljudi cele ljubljanske škcfije, naj sodijo sami o delovanju ljubljanskega škofa!
1. Zavodi.
Škof ne dela dolgov za svojo osebo, ampak za dozidavo prekrasnih zavodov v St. Vidu. Tu bo cela gimnazija, zavod za mladenče, poklicane v duhovski stan, in zavod za mladenče, odločene za kak drugi Btan. Skcf želi, da se mladenči slovenskih staršev za prenevarnih gimnazijskih študij ne pokvarijo, da imajo zdravo stanovanje, da se priuče redu in delu, da ostanejo ne dolžnega srca in veselega duha, da napre dujejo v lepem življenju, v vseh znanostih in vedah ter se pripravijo za prihodnji svoj poklic. Skof ima tudi siromaštvo ljudstva pred očmi in se boji, da pridejo časi, ko bo le malokdo mogel sina v šole poslati: zato
LISTEK. _
Bojno brodovje.
(Predaval g. kanonik Sušnik v .Slovenski krščansko-socialni zvezi.")
(Konec.)
Prav zanimiva je naprava barona Eb nega, s katero je bilo tržaško pristanišče 1. 1866. proti Lahom zavarovano. V morji bo bile posoda s strelbo v treh vrstah tako položene, da ni mogla nobena ladja ploviti preko njih, ne da bi prišla nad eno ali drugo posodo. Vsaka posoda je imela lastno žico, katere so bile skupno vpeljano v majhno opazovališče, iz katerega bc je pre gledalo celo pristanišče. Opazovalnica je imela le eno samo majhno okence z notri ustavljeno veliko optično lečo, katera je slikala vse pristanišče na steno. V primerni daljavi ustavljena prizma pa je svetlobne trakove vsipala naravnost na mizo. Na tej mizi je bil natančen obris pristanišča in na njem so bile s številkami označene one točke, kjer so ležalo posode s Btrelbo. Opazovalec je videl na mizi tudi vso ladje, ki so so premikale po pristanišči ali pa bo
hoče poskrbeti, da se počasi nabira večja glavnica in se bede prav veliko naših nadarjenih mladenčev moglo v zavodih šolati, ako ne popolnoma brezplačno, vsaj za malo plačo.
Za take zavode je treba dobrih vzgojiteljev in mnogo denarja. Za oboje skrbi škof. Z* profesorje skrbi; poslal je dobrih dubovn* v na vseučilišča študirat. Od teh podučujejo štirje že na raznih gimnazijah, pet jih je na Dunaju, eden v Lvovu. V letu 1905 jih bo dovolj dovrši o študije, da ss začne cela spodnja gimnazija. Tudi za vzgojitelje skrbi škof. Enega gospodov ima štof v Ljubljani, druzega v Rimu, ki si je pa razun domačih avstrijskih zavodov ogledal tudi zavode v Parizu, Lovanju in Londonu.
Vse to pa stane veliko denarja. To je škof dobro vedel, preden je začel. Računal je na požrtvovalnost svojih duhovnov, na dobro srce darežljivih pametnih vernikov in pa na sebe. Imel je namen, da mu mora pomagati Gornji grad na Štajerskem in pa škofijBka pristava v Ljubljani. Ker se je dunajska vlada o njegovih namerah jako dobrohotno izrazila in mu obljubila iti na roko, je škof, zaupajoč v Boga, začel v«li-kansko delo.
2. Gornji Grad
Precejšen del dohodkov dajejo ljubljanskim škofom gozdi na Štajerskem, ki spadajo k škofijskim graščinam Gornji Grad in Vrbovec. Les iz gozdov so kupovali štajerski trgovci iz prekrasne Savinjske doline, kjer je ob Dreti in Savinji mnogo manjših in večjih žag. Narezali so desek in jih po Savinji in Savi plovili na Hrvaško do Srbije. Mnogi so se ponesrečili, drugi ob vse prišli, tretji se popolnoma izpridili. Zadnje čase je pa te trgovce bolj in bolj izpodrivala velikanska lesna trgovina iz južnih dežel, posebno iz Bjsne, da so od leta do leta gmotno bolj propadali.
Ta propad je zadel tudi ljubljanskega škcfa : ljudje so zmiraj manj kupovali in še
prihajale v pristanišče. Ako bi sovražna ladja prišla nad zaznamovano točko, tedaj bi bilo treba le s prstom pritisniti na do-tično tipko, električni tok na žici bi bil sklenjen in streiba bi se vžgala in ladjo uničila. Aparat je pri skušnji točno deloval, vendar se pa praktično ni rabil, ker je Te getthof sovražnikom pokazal najkrajšo pot proti domu.
Vse doslej opisane priprave pa služijo skoraj izključno lo v obrambo pred sovražnim brodovjem. Za kak napad je treba zopet drugačne priprave. Izumiti je bilo pripravo, katera bi posodo s strelivom gnala naravnost proti sovražni ladji, jo zadela pod vodo in se v istem trenutku tudi z razstrelbo uničila. Ža Fulton in za njim drugi so skušali to doseči z velikimi podmorskimi topovi, ki bi krogljo pod vodo izstrelili v sovražno ladjo. Toda vsi takošni poskusi so se ponesrečili. Zaradi odpora vodo tudi topova kroglja v vodi ne gre dosti dalje, kot 10 m. Ze izumitelj monitorja, Ericson, in za njim Lay sta izdolala ribi ali zaprti ladjici podobno posodo, katera ima v sprednjem delu strelivo, v zadnjem pa mali stroj, ki žene z vijakom lik
to, kar so kupili, so hoteli jako ceno dobiti, da, v zadnjem času so morali škofovi logarji ljudi loviti in prositi, da naj kupujejo. Grozite. ijevarnost, da škof še toliko ne iztrži, kar potrebuje za svoje uslužbence in da bode les po gozdih trohnel in gnil.
Toda previdnost božja je škofu pomagala. Ravno v največji sili mu pripelje izvrstnega, mladega, izkušenega in podjetnega oskrbnika, ki je službo nastopil v aprilu 1901, torej pred tremi leti. Izprevidel je nevarnost in tudi spoznal, da se pri dosedanjem načinu gospodarstva gozdi niso mogli razumno gojiti in da so deli, ležeči visoko in nad strminami, popolnoma zanemarjeni: saj se ni izplačalo, ampak je bila gotova izguba, ako so je šlo v te kraje sekat. Novi načrt je bil kmalu gotov.
Odločil sa je, da vse gospodarstvo pre-ustroji in priredi vse za udeležitev v svetovnem prometu. To je lahko storil, ker ni nikomur škodoval, marveč je malim trgovcem dokazal, da imajo po dosedanjem načinu gotovo izgubo. Ti so bili začeli tudi nagajati; dogovorili so se, da nič ne kupujejo in škofa prisilijo izpod cene les prodajati, kar bi ga bilo uničilo ; da, še celo delavce so mu odb li. V tej sili je oskrbnik našel nekaj delavcev iz Kranjske in dobil velikih odjemalcev za razne vrste lesa, deloma v Avbtriji, deloma zunaj Avstrije. V letu dni je napravil veliko žago na vodi, speljal z visočine žlebove, po katerih se hlodi lahko brez škode na žico privezani spuščajo v dolino, zasnoval ročne železnice in popravil na pol razdrti grad Vrbovec za stanovanje uradnikom in delavcem.
Sedaj se je moglo začeti popolno umno gospodarstvo v gozdih po razmerah, potrebah in državnih postavah. Sadaj se seka tam, kjer je les že prestar, namreč 100 let, in sicer v visočinah, kamor se poprej ni hodilo. V prvem desetletju se mora nekoliko več posekati, semtertje se morajo po gozdnih postavah nekateri deli popolnoma izsekati,
ladji torpedo po vodi dalje. Ericson je uporabljal v ta namen stisnjen zrak, katerega je v cavi iz kavčuga dovajal; Lay je na isti način z žico vpeljal elektriko. Torpedo se je sicer res nekoliko časa premikal v vodi, toda za praktično porabo te znajdbi nista bili. V kako večjo daljavo torpeda sploh ni bilo mogoče spustiti, ker je moral žico ali cevko vleči za saboj, vrhutega sa je pa šo vijak vanjo zamotal in se ustavil; L. 1860. je avstrijski kapitan Lupiš znašel novi tor pedo, katerega je pozneje leta 1866. inžener Whitehead (Ueithed) spremenil in izdatno iboljšal. Ker je to orodje že nad 30 let upeljano v vse mornarice in ravno v sedanji rusko japonski vojni igra tako odločilno vlogo, hočemo to ženijalno napravo nekoliko natančneje opisati.
Torpedo ima obliko velikanske smodke, je približno pet metrov dolg in meri v premeru 40 cm. V sprednjem delu je vloženo strelivo, navadno 40 kg. strelilne pavole. Iz torpeda moli kratka čveterorogljata jeklena ost, s katero zadene torpedo ob steno ladje in tako vžge strelivo. Precej za strelivom se nahaja jako umetno sestavljen regulator, ki naj torpedo ohrani v pravilni legi in smeri.
da se gozd obvaruje škode. Pazi se povsod, da zaraste mlad gozd tako, da bo v 15. do 20 letih gozd mnogo lepši, kakor pa je sedaj. Kar se seka, vse se dela v sporazuma z dotičnimi vladnimi nadzorniki. Na prav visokem mestu so škcfu čestitali, da je dobil tako izvrstnega oskrbnika.
Korist imata škof in ljud s t v o. Ljubljanski škof bode imel mnogo večje dohodke iz gozdov, kakor do sedaj. In ker v gozdih in pri žagi dela skozi celo leto po 250 do 300 oseb, sami domačini, razun nekaterih uradnikov glavnega odjemalca, imajo le ti gotov in stalen zaslužek, ter so v ogromni večini škofijskemu oskrb-ništvu jako hvaležni. Vse je pa tako izvrstno zasnovano, da tej trgovini tudi bosenska konkurenca ni mogla škodovati.
Lahko si mislimo, da je imel Skof velike stroške za vse naprave in da mu je treba velikega prometnega kapitala, ako hoče toliko delavcev točno in pošteno izplačevati. Tudi tu je pomagala božja previdnost, vse je tako urejeno in zasnovano, da so največje težave že srečno premagane, druge pa bodo tudi že teuom leta 1905.
Skof je skrbel na vsa strani. Zato pa ni čuda, da se gotovi nevoščljivci vedno in vedno zaletujejo vanj in v njegovega oskrbnika in sicer s toliko hudobnostjo in s tako drznim zavijanjem, da se Gornjegrajčanom že studi to početje, ter so mu nedavno brzojavno izrazili svoje ogorčenje nad tako pisavo.
Na to posestvo je škof za zavode yzel posojilo 400.000 K po 4'/, % obresti. Prav lahko bode odplačeval obresti in glavnico in bode vkljub temu on, ali pa njegov naslednik, vendarle dobival še več letnih dohodkov kakor pa do sedaj. s> k o f pa tega posojila ni vzel zate, ampak na korist mladenčev naših slovenskih družin. On bode nosil breme in sicer prav rad, samo, da koristi svojemu narodu!
Na sredi torpeda je večji predel, v katerem je zrak s sesalko stisnjen na 80—100 atmosfer, to se pravi, v tem prostoru je 100 krat tako velika množina zraka, kakor zunaj v enako velikem prostoru, in ta zrak tišči na vsak kvadratni centimeter (1 cm1) s silo 100 kg. Za tem prostorom se nahaja pnevmatični stroj, ki je podoben malemu parnemu stroju s tremi cilindri in žene dva vijaka. Ker bi pa zračni tlak spočetka premočno gnal torpedo, potem pa preveč opešal, je pred strojem še mali reservoar, ki je z ventili in zaklopi tako vrejen, da zračni tlak iz njega prehaja v stroj le s silo 40 atmosfer. Zadej ima torpedo krmilo, t. j. pokončno pločo, katera naj torpedo vzdrži v ravni smeri, da ne krene preveč na desno ali levo. Vijaka se sučeta na svojo stran, to je potrebno, da ženeta torpedo dalje. Ko bi bil Ie en sam vijak, bi se pri neznatnem odporu kmalu začel celi torpedo v vodi sukati okrog svoje osi, mesto da bi plaval dalje. Seveda morata imeti vijaka tudi narobe zakrivljene lopatice, da oba v isti smeri delujeta. Oba vijaka ženeta s zračnim tlakom 40 atmosfer torpedo v vodi s hitrico S—9 m na sekundo kacih SOO m. daleč. Ako sc sila vsega zračnega
3. škofijska pristava.
Del škofijske pristave je sedaj v mestu. Za uravnavo mesta so po tem delu določene razne ceste in dva trga. Očividno je, da sa mora ta del porazdeliti in prodati ter primerno urediti.
Š toi sa trudi že tri leta, da dogotovi vse potrebno za prodajo. Sedaj je vse dogo-tovljeno in stavbišča se razprodavajo. Prav kmalu bo na tem kraju precejšnje število lepih hiš in vil. Ves prostor je sodnijsko precenjen, da je vreden okolo 300.000 kron. Dosedaj je nosil škofom po 800 K na leto, ker so bile tu njive in travniki.
Škot namerava na neprodanem prostoru sezidati enonadstropno hišo, ki bo gotovo nosila vsaj letnih 800 K, torej toliko, kolikor poprej ves del pristave. Ker bo razun nove hiše moral prezidati gospodarsko poslopje, napraviti okolo neprodanega dela lepo ograjo, potrošil bo za to precejšnjo vsoto. Ostalo mu bo okroglih 200 000 K. To vsoto želi vporabiti za zavode : dohodki škofovi ne bodo zmanjšani, vsota
bipa zavodom, torej vsemu ljudstvu, mnogo koristila. Cerkvena oblast mu je pcrabo že dovolila.
ProSnja za dovolitev od državne oblasti je na Dunaju in ni še rešena; upamo, da se reši ugodno, ker za neugodno rešitev ni nobenega razlega.
Ker pa šket sedaj potrebuje 140 000 K, da dovrši zavode do avgusta 1905, od pristave pa ta denar dobi šele v nekoliko ie-tih, ko se vse razproda, hoče na to dobiti posojilo 150.000 K, katero bode vračeval z denarjem od prodane pristave. Posojilo mu je že obljubljeno. To je zgodovina „škcfovih dolgov".
4. Stroški.
Zivodi so močno napredovali in sicer natančno po zasnovanem načrtu. Letos se je pa pokazalo še toliko potrebnega dela, da bi se meglo le z največjo silo in v hudi naglici dovršiti. Zato se je moralo delo razdeliti na dve leti, in zavodi se bodo o t v o -rili v septembru 1905 in sicer s celo nižjo gimnazijo.
Stroškov je bilo do sedaj 900.000 kron;
tlaka naenkrat napelje v stroj, se torpedo premika s brzino 14;m. na sekundo, vendar pa hitreje opeša in doseže le daljavo 300 do 400 m.
Vsa ta naprava bi pa ne zadostovala za praktično uporabo, ko bi ne bil torpedo tudi tako urejen, da plava vodoravno in v isti poprej odločeni globini pod površjem. Njegova specifična teža mora znašati prav toliko, kakor (morske) vode. Tedaj plava on tudi v vodi in sicer tako, da je ves potopljen v vodi. Za uporabo je pa treba torpedo spraviti 2—3 m. pod površje vode in ga v tej globini tudi obdržati. V ta namen ima služiti naslednja priprava.
V torpedu je valjast zgoraj vodi odprt prostor, spodaj pa zaprt z batom, ki se v tem prostoru lahko nekoliko semtertje premika. B&t je spodaj oprt na zelo prožno spiraljkasto pero. Ako torpedo plava globoko v vodi, je pritisek vode na bat večji, in pero se skrči; ako se torpedo dvigne blizo površja, tedaj se vodni tlak na bat zmanjša in pero ga dvigne kviško. To pero je po tako ustavljeno, da ga je moč z ročnim vijakom pritrditi ali pa odjenjati, njegov odpor napram vodnemu tlaku povekšati ali pa zmanjšati.
potrebuje sa še okoli 500.000 kron, ker so moderne naprave sioer jako ugodne in prihranijo, ko so narejene, mnogo dela, toda drage so. — Dolga ni več ko 400.000 kron, kakor smo zgoraj omenili, toda od teh je potrošenih šele 100'000 K, torej je na razpolago še 300 000 K. Od pristave Be bo dobilo 150000 K, ker se upa ugodna rešitev vložene prošnje na visoko vlado. — Kar ie manjka, dobilo se bo iz letnih prispevkov, katere radi žrtvujejo naši za vse dobro vneti duhovniki in naše verno, četudi revno ljudstvo. Namesto, da trosijo za žganje in za ne izmerno pijačo ali za preveč niflemerno obleko, pritrgali si bodo naši možje, naši mladenči, naše žene in dekleta po nekoliko vinarjev na leto še nekolike časa, in zavodi bodo dovršeni, dozidati bo še oni del, ki se bo potreboval šele čez tri ali štiri leta; pre-skrbel se bode tudi prilično velik kapital za vzdržavanje zavodov, da bo vsako leto več mladenčev moglo biti sprejetih po znižani ceni, ali tudi brezplačno.
Na čelu zavodov sa sveti napis: „Kri-
stusu, Zveličarju Sveta«. Ta napis pove točno, kaj zavodi nameravajo. Naša visokošolska mladina je leta 1898. zbrana v Ljubljani izdala geslo: „Nočemo krščanstva za vodilo našega javnega življenja". Tej bogokletni izjavi je odgovoril škof z zavodi, ki so namenjeni, da mladino tako vzgoje, da vlada in kraljuje Kristus, edini Zveličar vesoljnega sveta.
Toliko v pojasnilo občinstvu, da vsakdo spozna, koliko so vredni hudobni spisi in zlobni ugovori, ki izhajajo iz naše liberalne
stranke.
Res, veliko delo je začel naš škof, za katero je treba žrtev in truda. On sam pa daje najlepši zgled v njega izvršitev. Za to zasluži hvaležnost, ne pa na?protstva.
Demonstracije v Prsi i.
(Izviren dopis iz Prage).
Živimo v nemirnih časih. Nemir je na jugu, vojska na vzhodu in vse odmeva prav sem v slovansko Prago. Že tri nedelje po
Bat je pa v zvezi z vodoravno ležečim krmilom, ki leži lik plavuti na obeh straneh vijakov, na zadnjem koncu torpeda. Ako plava torpedo pregloboko, tedaj vodni tlak pritiska na bat, skrči pero in vzvod dvigne vodoravno krmilo kviško, in torpedo polagoma splava proti površju. Ako pa pride torpedo previsoko, se vodni tlak zmanjša, pero dvigne nekoliko bat v cevi, vzvod povesi krmilo in torpedo se povrne zopet navzdol.
Toda tudi ta naprava še ne zadostuje, da torpedo v vodi vodoravno plava. Zato je v istem prostoru obešeno sicer kratko, pa precej težko nihalo (Pendel), katero mora vsled svoje teže samoobsebi vedno vertikalno viseti. To nihalo je v zvezi z istim vzvodom, s katerim bat in pero horizontalno krmilo premikata. Ako se torpedo nagne s sprednjim delom navzdol, tedaj se nagne tudi nihalo naprej in vzvod dvigne nekoliko vodoravno krmilo, in zadnji konec torpeda se zniža. Ako se torpedo v sprednjem delu dvigne kvišku, tedaj se nihalo nekoliko nasloni nazaj, krmilo se povesi in vodni odpor zadnji konec zopet dvigne do vodoravne lege.
Kako pa torpedo spraviti v vodo?
vrsti so demonstracije, ljudstvo se je razburilo... Gre se za „Pfikope". Ko pride človek v Prago, si skoraj najprej ogleda ta važni kraj. Od „Vaclavskega namestja" se razprostira na jedno stran „Ferdinandova cesta", glavna promenada praške gospode, na drugo stran pa leže „ Pfikopi", najbogatejši del mesta, glavni kraj za — burše. Ko so 1. 1898. dobili judje pravico kupovati si hiše na glavnih cestah, osvojili so si s svojimi tisoči kmalu cele „Prikope". In zdaj se vrste na njih menjalnice, velike trgovine, zlatnarne, in bogate izložbe vabijo poglede k sebi. Kot kras »Prikopom« pa stoji „Deutsches Haus", panj za burše. Tako je velikanska razlika med promenado na Ferdinandovi cesti in na Pfikopih. Dočim se tam čuje le češko, sre-čavaš tu v tropah ponosne burše in bogato nemško-judovsko gospodo. „Kar je žid, to je Nemec, kar je nemškega, to je židovsko," to je tu obče pravilo. Ni čuda torej, da je pri rmkih demonstracijah zavila mladina tudi na „Prikope" pred „deutsches Haus" in z glasnim demonstriranjem pokazala, da
ješte naše reč slovanska žije...
Burši so se skrili v svoj panj, in mir je bil. To pa je pri burševskih bratih vzbudilo srd, češ da jim se kratijo historične pra-
vice, hoditi po Pragi s čepicami. In ko so se v nedeljo demonstracije ponovile, hoteli so Nemci pokazati svojo moč pod vodstvom policije, pod brambo in zaščito vojaštva. Češko dijaštvo doslej ni nosilo ne pasov ne čepic, v zadnjem času pa so si nadeli čepice onim iz srednjega veka. Slišalo se je, kaj se je sklenilo na Dunaju zoper slovanske dijake. V soboto se je govorilo, da nastopijo burši. „l,ten;ifsky spolek" je bil raz-puščen, češ da iz njega prihajajo agitacije. To je dijaštvo razburilo. Policija ni hotela prepovedati burševskega „bumla", češ da imajo svoje pravice. Torej par rajhovskih buršev naj izziva celo slovansko mesto. Tako čutijo Nemci, da stoje pod mogočnim varstvom. Z višjega mesta je prišlo povelje, da naj takoj posreduje vojaštvo, če ne bodo dali Pražani mir.
Včeraj (v nedeljo) ob osmih so bili „Pfikopi" zavarovani od policije. Vsi vhodi so bili zaprti. Osemdeset policajev na konjih je varovalo glavni vhod od „ Prašne brane" in od „Vaclavskega namestja". Burši so hodili ponosno s svojimi čepicami po „Pfikopih" in se smejali razburjenemu narodu. Zbrala se je velikanska množica ljudstva, ki si je hotela osvojiti „Pfikope" ter prišla v konflikt s policijo. Pfikopi so ostali zaprti. Okoli enajste se je pomnožilo dija-
Velike ladje imajo nalašč v ta namen prirejene cevi, katere torpedo ob vodnem površji, ali ped vodo spustijo proti sovražniku. Toda kmalu so začeli staviti nalašč v ta |namen majhne pa jako brze ladjice, katere iz plehate cevi s pomočjo zračnega pritiska (redkokedaj s smodnikom) vržejo torpedo v morje v smeri proti sovražni ladji. Prvotne torpedne ladjice so bile le okrog 20 m in 2 5—3 m široke, vsebina jim je znašala 20—30 ton, parni stroj pa je imel 200—300 konjskih sil, kar je ladjici dalo brzine do 20 milj na uro. Ker pa tako majhne ladjice niso bile sposobne za kako samostojno delovanje in se vsled neznatne zaloge premoga niso mogle od obrežja ali od glavnega brodovja oddaljiti, so pričeli v zadnjih desetih letih precej večje torpednice staviti. Vendar so pridržali tudi še male ladjice za obrambo obrežja, zlasti pa imajo velike oklopnice po eno ali dve taki ladjici na krovu in jih v slučaju potrebe spustijo v morje. Večje sedaj moderne ladje torpednice so 40—45 m dolge, 4—5 m široke in imajo vsebine do 150 ton. Neprimerno močni parni stroj 2000—3000 konjskih sil jim daje brzine 24—30 milj na uro. Na krovu
štvo na »Piikopih". Na jedni strani se je vpilo „na zdar", na drugi se je pela „Wacht am Rein", pa bolj ponosno, kot na drugi strani. Nemci se zavedajo svoje moči. Na „PIikope" je smel samo tisti, ki je nemški govoril.
Nazadnje je prišlo do popolnega spopada. D.jaštvo je predrlo policijo. Letele m buršovske čepice po zraku, pad*le so palice. Burši so imeli najete civiliste, ki so kazali policajem: »aretieren Sie dan« in na ta način je bilo aretovanih 48 ljudij. mud njimi ve« diiakov in le trije Nemci, ker bo kričali: »Deutachland tiber alles«. Tabo je v slovanski Pragi. Ko je bil boj najhujši, je pridrvela kavalerija, dragonci in stotnija lovoev, v nekaj minutah so bili »Ff kopi« kot pometem. Vojaštvo je gnalo demonstrante do muzeja, kavalerija po cesti, pešci po troto-arju. Ljudstvo je kričalo: „hanba" (sramota), ter zahtevalo, da se gevori češko, ca tem je bilo končano, in ljudje so se razgubili. Zvečer so se sešle nove trume pred »deutsehes Haus«, hoteli so planiti zopet nad Nemce, a policija jih je razgnala. Noč je bila mirna.
Danes si Nemci zdravijo polomljena rebra ia se vesele zmage, navduSeni časnikarji pa pišejo, kako se krati pravica Nemcem v Pragi. Sklenili so na današnjem shodu, dobiti za nedeljo nove pomoči z Dunaja. Zakaj pa ne? Saj mora biti nj>h zmaga, dokler smo v nemški Avstriji in dokler stoje pod mogočnim varstvom Saj se pa našim drugače godi. Tako še ne bo miru, kot se kaže. Državna praška policija je zgled vestnosti v 8'užbi. Ča bo češka potrpežljivost, ki je včeraj igrala še veliko vlogo, kaj daleč segala, se ne ve . . .
Vznemirjenost je prišla v ljudstvo. D isi so Čthi posebno pri demonstracijah mirni in tihi, se je vendar bati hujših izgredov zaradi večnega nemškega izzivanja. Je velika razlika med Jugoslovani in Čeh', l isto močjo bi se pri nas demonstriralo drugače. Ker se niti ne poje mnogo in ker le tuintam kdo zakriči — se ne poznajo med seboi in tako lahko dobi Čeh od Čeha kako zaušnico in burš se loti kakega Nemca. Tako je mnogo smešnih prizorov v tej resnosti. Preoblečenih pol čajev kar mrgoli. Na Pfikopih je stal mal »poba« in kričal proti vojaštvu »hanba«. Menda ga ni malo presenečilo, ko so padle kar štiri roke nanj m mali petelin je izginil — v luknjo. Nemci so obhajali s ?ojo zmago svečano. Pijan burš je hotel policajs, da ga zaradi varnosti spremi domov. Po poti je burš padel in njeprove krive oči so hotele videti, da mu je Ceh nastavil nogo. Tako se N^mci spotikajo ob Cehe cslo tam, kjer jih ni. Burne demonstracije proti nemškim izzivanjem se ponavljajo vsak dan
Državni zbor.
Dunaj, 11. marca.
»Rose Bernd*.
Zadnji dve leti bo vsenemški poslanci potom interpelacij »očistili« razne zaplenjene protestanfike knjižure. Dosegli so dvojen namen: Razveljavili so na ta način dotične zakone in konfiskacije, obenem pa za obstrukcijo pripravili gradiva, uaški poslanci so si to dobro zapomnili, ker pripravneje je poslušati zapisnkarje, ki morajo čitati dolge ure zaplenjene knjige in časnike, nego govoriti praznim klopem. Včeraj so čašai poslanci vložili interpelacijo, zakaj je v dvornem gledališču nenadoma prepovedana Hauptmannova drama »Rose Bjrnd«. Interpelaciji ao priložili Hauptmannovo knjigo, da sa prečita.
Seveda češkim poslancem ni na tem,
Dalje v prilogi L
imaje te ladjice 2—4 plehate cevi, iz katerih mečejo torpedo v morje proti sovražni ladij. Seveda tako streljanje ni ravno poceni, kajti en sam torpedo stane okoli 7000 K in je s strelom vred tudi sam uničen. Na malih ladjicah je le 7—10 mož posadke, večje torpednice pa imaje posadke 25 mož in so orožene navadno z 2 lahkima topičema.
Te ladjice so postale težkim oklopnicam jako opasen sovražnik. Ker so mnogo hitrejše kot oklopnice, tedaj jih morejo na-gloma in v večjem številu napadati, v slučaju nevarnosti se umaknejo, in težke ladje jih ne morejo loviti. Ako se približa oklop-nici na 300 m, vrže nanjo torpedo, ki jo na to daljavo gotovo zadene in nevarno poškoduje, ako je celo ne uniči. Oklopnica se brani le s svojo silno topnico. Iz svojih mnogoštevilnih brzostrelk siplje železno točo na malo ladjico, da jo v malo trenutkih popolnoma razbije, ako se pravočasno ne umakne in ne odbeži. In ker je mali zavratni sovražnik zlasti v temni noči zelo nevaren, morajo velike ladje vso noč z močno električno lučjo razsvetljavati vso okolico ladje in sovražnika poprej s topovi pozdraviti, predno se jim približa na 3—400 m.
ruce.:'; .^it^jiiiii..
v * wjukc>.v i
_•
^sJičiS iSt i ^
Cev za spuščanje torped
Strelivo Regulator Stisnjeni srak Stroj Krmilo in vijak
..........	_ ____.	•v..........	
ggššg __ g	i		
.^iil,
Torpedo
Kušilec torped (prerez)
Elekt. svetilnik
Cev »puščanj* torped
w
A Kabina za	C Salon	E Premog
. ofle. B Jediln. D Pitna voda F Parni kotli
G Stroj J Shramba H Spalnica K Municija
L Shramba M Vijak
I. Priloga 59. štev. »Slovenca" dne 12. marca 1904.
ali 86 ta drama predstavlja ali ne, a porabili bo to priliko za obstrukcijo. Toda predsednik gref Vetter je če z noč dobil drugo prepričsnje. Nemške stranke na levici že nekaj časa rujejo proti predeedniku, češ, da simpatizuje s Čehi ter podpira njihovo ob strukcijo. Včeraj ao v rain.h nemških klu bih kovali naklepe preti njemu. To je morda poved, da je gref Vetter danes izjavil, da ne pusti čitati označene knjige v interpelaciji. Da državni zbor ni gledališče, to je istina, a ker je dovoljeno Nemcem, mora biti dovoljeno tudi Čthoro, dokler velja stari poslovnik. Gref Vetter je bil v vidni zadregi, ko se je izgovarjal, da bi zlorabil pisateljeve pravice, ko bi Be drama brala v zbornici, in da bi cn cstbno moral plačati pisatelju odškodnino-.
Na prvi pegled je ta izgovor ničev, zato so Češki poslanci odločno ugovarjali. Dr. Dvorak predlaga glasovanje po imenih o tem, ali naj ee drama čita. Predsednik gref Vetter jo že odredil glasovanje, nenadoma pa se premisli, rekoč: »Prečilal sem natančneje poslovnik, ki doleča, da o predsednikovi izjavi ni razorave, torej tudi ne glasovanja.« (Glisen smeh, češki poslanci ropotajo in kriče.) Tako je grel Vetter preprečil, da drama »R<se Bernd« r.i tiskana v stene gržfiCnh zapisnikih na dižavne stroške.
Glasovanje po imenih.
Danes so češki poshrci zepet vložili več peticij ter zahtevajo glasovanja po imenih, ali raj se peticije tiskajo v zapisniku. Ravnolur eb 4. uri se je pričele že sedmo glasovanje, ki traja ekoli pol ure. V zbcrnici je komaj toliko poslancev naizočih, da je seja sklepčna. Ob */s5. uri te je pričelo osmo glasovanje. Posamezni zapisnikarji znajo skoraj že na pimet imena vseh poslancev po abecednem redu Ob 5. uri je češki po slanec Kratcchvii začel utemeljevati rujri predleg glede premembe cbitnega reda.
Kako dolgo?
Danes so baje nemške stranke sideriie, da hočejo s poslovnikom omejiti obstrukcijo. Izdelati hočejo k poslovniku komer, t»r, ki naj ti preprečil zlorabe poslovnika. S tem predlogom so zadovoljni tudi Poljaki in nemški konservativci, ako se pravilno tolmači poslovnik. V ta ntrr.en pa je treba, da tudi "Jeda stopi iz svoje rezerve ter pred eedr.ika zbornice prid* bi za to ideio, ki naj se uresniči žele po Veliki noči. Vlada je baje pripravljena držsvri zbor pred prazniki zopet odgediti, d* s § 14 določi vojaške nabore, ter po Veliki noči sklicati drž. zbor. Tako hodijo, kaker mačka okoli vrele kaše, dočim imajo Ntmci in vlada sredstvo proti obstrukciji v rokah.
Grajalni odsek
se je danes ob 10. uri posvetoval, ali sta poslanca Stein in H e r z o g včeraj žalila češke poslance, bo sta klicala: „Poto!cite jih, žepne tatove!" Odsekov predsednik Gnie vv o s z je naglasal, da more odsek izreči grajo, ako eo imenoma pcslanci žaljeni. Temu čudnemu tolmačenju so pritrdili štirje člani odseka, in tako je odeek s petimi proti štirim glasovom sklenil, da ne predlaga graje. To naj bi bil danes poljski poslanec dr. Byk naznanil zbornici. Ker pa poljski klub ni zadovoljen s tem predlogom, je dr. Byk od klonil poročilo in končno so vsi člani odseka odložili mandate. Po seji bode nova volitev grajalnega odseka.
Novo ministrstvo.
Danes popoldne kuhajo in peko levi-čirski \odje novo ministrstvo z dr. K 6 r -
V pomoč in obrambo težkih in zelo dragih oklopnic (velika oklopnica stane 20—25 milijonov kron) so jele mornarice izdelovati še drugo vrsto ladij, namreč ru-šilce torpednih ladij. Te ladije niso posebno velike, 60—70 m. dolge in imajo 350— 500 ton vsebine. Njihovo glavno orožje je pa njihov mogočni stroj in silna hitrica. Na te razmerno majhne ladje postavljajo stroje, kakoršne so pred malo leti imele le velike oklopnice s 5000—8000 konjskih sil. Ta neprimerno močni stroj žene ladjo 30—33 milj ra uro, in še celo ta hitrica se je v posameznih slučajih prekoračila. Kot orožje jim služi 5—6 lahkih brzostrelnih topov. Te ladje morajo kot nekaka častna straža obdajati oklopnice, zasledovati male torpedne ladjice in jih s svojimi brzostrelkami rušiti. Razun topičev imajo tudi še 2—3 cevi za spuščanje torped. Kakor je iz slike razvidno zavzema skoro vso notranjščino ladje parni stroj in prostor za premog, ki je založen tudi na obeh straneh stroja ob vsej dolžini ladje in ima mesto oklepa zabraniti, da kaka kroglja tako lahko stroja ne poškoduje.
b e r j e m na čelu; dr. E b e n h o c h naj bi bil novi predsednik zbornice, ki naj bi b strogim poslovnikom zadušil obstrukcijo. Le vičarji so pripravljeni glasovati za vse vladne predloge, v prvi vriti za nagodbo z Ogrsko. Za vlado skušajo pridobiti Poljake in češke konservativce. No, za ministre jim ne bode manjkalo kandidatov. Veliko vprašanje pa jo še vedno, ako bode iz te najnovejšo zmesne moke kaj kruha. Pogajanja pa so resna vsled nenadne premembe političnih razmer na Ogrskem.
Štajerske novice.
š Štajerska kričanska ljudska stranka Pristaši katoliško-konservativne in krščansko socialno stranke na zgornjem in srednjem Štajerskem so se združili v »krščansko ljudsko stranko«. Postavljen je že program za skupno organizacijo, ki bo od govarjal obema strankama in se bo iz volil osrednji volilni odbor iz zastopnikov vseh stanov in vseh delov srednje in zgornje StajeTske.
š Žalostni pojavi! V Selcab pri Sv Rupertu v Slov. por. so se stepli fentje. Pri tem je razparal M. Pukšič Janezu Poštraku iz Sele z nožem trebuh, da so mu čreva ven gledala. I. Fras je pa stepe:! brata I. Požtiaka, da je nezavesten obležal. Fukšiča je takoj aretiral orožnik. Fras se je pa sam javil sodniji pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Oba hudodelca sta bila huda msprotnika brai. društva in žganjepivc*.
š Nova iznajdba Slovenskemu obrtniku, g. Ivanu Rebeku, ključavničarju v Celju, se je posrečilo izumiti napravo, ki je v vojaških krogih zbudila splošno zanimanje. Izumil je namreč napravo za menjavo tarč na streliščih.
š Pretep med vojaki in civilisti. V četrtek dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer zgodil se je v gostilni pri „Kossarju" na Glavnem trgu v Celju tragičen slučaj, kjer je skoraj mesar Bukschegg padel kot žrtev sirovosti. V gostilni za mizo pri vratih so svedeli domobranski korporal Novak, Avgust Žerjav in neko dekle, za drugo mizo pa je sedelo nekoliko vojakov 87. pešpolka. Iz družbe vojakov se je vzdignil infanterist Sentjurc in šel k mizi, kjer je sedelo dekle, in začel zabavljati na najnesramnejši način. Nato mu je Avgust Žerjav rekel, naj se odstrani od mize, ker pri njih nima nič iskati. Zaraditega se je Sentjurc čutil razžaljenega in je začel z bodežem udrihati po mizi ter upiti, na kar so mu prišli v pomoč tudi drugi tovariši in se postavili zoper Žerjava, žerjav je v stiski pograbil Šentjurca za prsa, na kar je nastal metež. Avgust Žerjav se je rešil z malo rano na glavi v postransko sobo, dočim je gostilničarka dala poklicati svojega moža, katerega pa ni bilo doma. Ko je isti prišel, spravili so se razburjeni vojaki nadenj ter je komaj življenje rešil, iztrgavši dvema vojakoma bodeže ter obenem naprosil mesarja Bukschegga, naj mu pomaga na lep način umiriti razburjene vojake. V hipu spravili so se vojaki na Kossarja in na Bukschegga, in Kossar seje s pomočjo svojega hlapca Alojzija Leberšaka komaj umaknil udarcem bodežev, a vojaki so potem napadli samega Bukschegga, kateri je to skoraj z življenjem poplačal. Vojak Ivan Peček je izdrl svoj bodež ter Bukschegga odzadaj napadel in ga sunil nekolikokrat v glavo in hrbet, na kar se je Bukschegg zgrudil na tla. Peček je zataknil svoj bodež nazaj v nožnice ter skupaj s Šentjurcem zbežal proti vojašnici.
š „Sokola" snujejo v Brežicah.
Novice iz Kranja.
kr Nevarno je zbolel tukajšnji trgovec g. Ferd Hlebš. Vrlemu možu želimo, da bi mu Bog dal zdravje.
kr Strelski klub šteje lepo število članov. Mi premo naprej, mi strelci!
kr Velika nesreča. Kakor ravnokar čujemo, se je na cesti pred »Staro pošto« zgodila velika nesreča. S o J a r č e k , ki je šol v šolo, je zabredel na veliki cesti v blato invnjem utonil. Žalostno je bilo gledati, kako je vlekel svoje nožice iz blata, v katerem so mu ostali najprej čevlji in v katero so je potem pegreznil čez glavo. Z bregov so ljudje gledali nesrečo, toda nihče si ni upal skečiti za pc neerečencem
kr RazSirjenja dekliške šole v Kranju n i dovolil dež. šolski svet. Bila je to splošna želja vsega prebivalstva, a neskončna modrost trojice Ilein - Schwegel-Tavčar je odločila, da zaslužijo Kranjci »knof«. Sedaj pa naj pove C ril, aii je temu tudi vzrok žroča obstrukcija — a I i s o g a morda pustili na cedilu njegovi nemško - liberalni ko-mandantje? Erkiire mir, Graf Oorin-dur! Radovedni smo le, kako je glasoval v seji vedja kranjske deške šole I Najbridkejša posledica pa je da toči v Predcsljih nekdo sedaj krvave solzo!
Jeseniške novice.
j „Ne vidi nič, ne sliši nič" občinski odbor na Jesenicah. Zadnjo nedeljo je imel odbor sejo, in po vsej pravici smo Jeseničani upali, da se bo kaj ukrenilo glede preteče nevarnosti v Mirci in se razložilo, kako je s pogodbo, sklenjeno s podjetjem. Toda pričakovali smo zastonj. O Mirci niso hoteli naši odborniki nič slišati. Pač je eden opomnil, menda dvakrat, naj se kaj ukrene zaradi Mirce. Toda gospodje so imeli za to gluha ušesa. — Ljudje si ta molk različno razlagajo. Eni pravijo, da imajo naši liberalni odborniki tolik strah pred Mirco, da si kar ne upajo izgovoriti tega imena, drugi pa mislijo, da jih je liberalna nemško-slovenska zveza tako omamila, da ne čutijo in se ne bojijo nobene nevarnosti. Menda bo poslednje res. Vi Jeseničani, pa lahko mirno spite, saj če je občinski odbor brez skrbi, čemu bi se bali vi, dasi se v Mirci še vedno strelja z dinamitom in zemlja preti, se vsuti na vaše glave.
j Nemškutarijo še vedno v občinskih sejah naši liberalni občinski veljaki. Če že nimajo več toliko narodne zavesti, da bi se otresli nemškutarstva, naj imajo vsaj toliko ozira do drugih svojih tovarišev, ki nemščine ne razumejo.
j Potres. V četrtek 10. t. m. smo čutili zjutraj malo pred polšesto uro potres. Sunek je bil precej močan, da je marsikoga zagugal na postelji in ga zbudil iz spanja. Jeseničani imamo dovolj vzroka bati se potresa, kajti naj pride močan sunek, pa se lahko Mirca na nas podsuje.
j Razširjanje kolodvora na Jesenicah b« bo spomladi začelo. Polagoma že zasipljejo prostor ob restavraciji pri kolodvoru. Zfesuti bo treba precej sveta. Tako bo počasi kraj med kolodvorom, Jesenicami in Savo dobil vse drugo lice. Razna kolodvorska poslopja bodo zavzemala prostora v dolžini „1700 m.
j Žrtev alkohola. Vsled preobilo za vžitega žganja je umrl 261etni Mihael Ur-banec. Ta je pri nas po novem letu že tretja žrtev nesrečnega špirita.
j Zanimivo predavanje smo imeli preteklo nedeljo v kat. del. društvu na Savi. Govoril je g. dr. Evgen Lsmpe in nam podal natančno sliko o vzrokih in posledicah rusko japonske vojne. Poslušalci, katerih jo bila polna društvena dvorana, so z velikim zanimanjem sledili poljudnemu predavanju g. govornika. Upamo, da nas bo g. doktor že večkrat razveselil z zanimivim predavanjem.
j Na tamburaški zbor našega kat. del. društna smo lahko ponosni. Tamburaši pod izvrstnim vodttvom g. Lukiča svirajo res izborno, da se jim mora izreči priznanje. Prepričani smo, da bo zbor še vrlo napredoval.
j Učiteljska služba je razpisana na Jesenicah. Okrajno glavarstvo jo razpisujo v »Učiteliskem Tovarišu« samo v nemščini.
j Društveni večer priredi »Katoliško delavsko društvo« v nedeljo, dne 13. sušca 1904, v društvenih prostorih pri Markotu na Savi. Vspored: 1. pl. Farkaš: »Sokolska koračnica«, udarjajo tamburaši. 2. V. Brož: »Venec slov. narodnih pesmij«, udarjajo tamburaši. 3. J. Aljaž : »Vjetega ptiča tožba«, poje možki zbor. 4 banje. Igra s petjem v pet h dejanjih. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina. Za ude: Sedeži I. vrste 80 vin., II. vrste 60 vin., stojišča 80 vin. Za neude: Sedeži I. vrste 1 krono, II. vrste 80 vin., stojišča 50 vin. — K obilni udeležbi najuljudneje vabi	odbor.
j Ples je napravil zadnjo nedeljo neki gostilničar na bavi. Ne vemo, ali se je to zgodilo z dovoljenjem ali brez dovoljenja županstva. Vsekakor pa apeliramo na županstvo, naj preskrbi, da se ne bo postu dajalo pohujšanje s plesom.
j Nravnost na Hrušici ni najboljša. Temu se sicer ni čuditi, če pomislimo, da prihajajo tja od vseh vetrov ne ravno najboljši elementi. Vendar bi županstvo za nravnost lahko malo več storilo. Naj torej bolj estro pazi na oeebe, ki širijo pohujšanje in so v spodtiko vsakemu količkaj poštenemu človeku.
j Žalosten sad socialno demokraško in nemško-pretestantovske druščine. Tovarniški delavec Pavlica se je tako nalezel aikohola, da ni mogel v tovarni opravljati svojega dela. Sel je domov, kjer mu je cče očital pijančevanje, nakar se je vnel med očetom in sinom oster prepir. Mati je hotela braniti, toda sin jo je tako nevarno ranil ra roki, da je moral priti zdravnik in rano obvezati. Orožniki so Pav lico odgnali k sodišJu v Kranjsko goro. kjer so ga pa na prošnjo staršev izpustili. Imenovani Pavlica je vodja sccialnodemokra-škega društva »FrohBinn« in dasi rojen Slovenec, vendar strasten priv ženec naših narodnih in verskih nasprotnikov a, la Puts-hogl. Tu imamo zopet žalostno resnico, da tisti, ki se druži z ra imi narodnimi in ver-s imi nasprotniki, tudi nima več spoštovanja do svojih staršev.
Loške novice.
1 Japonec v Loki. Mi Ločani se močno zanimamo za rusko-japonsko vojsko, seveda stojimo na ruski strani ter želimo blagoslova njihovemu orožju. A ne vsi. V svoji sredi imamo moža, ki z isto radovednostjo zasleduje krvavi ples na vzhodu, kakor mi, samo s tem razločkom, da je cn vesel takrat, ko smo mi žalostni, žalosten pa, ko smo mi veseli. Rusov ne more, zato je njegovo srce popolnoma pri Japoncih. Zakaj pa ne more Rusov, saj je rojen blo-van, kakor Rusi, in tudi krščen, kakor Rusi, medtem ko so Japonci pogani? I no, možu je vsakdanja duševna hrana dunajska judinja »Neue Freie Presse« in judinja ne more Rusov, ker so kristjani in Slovani, vrh tega pa šo antisemitje, da jim ni para na svetu. Če pa njegov »Leibjournsl« ne more Rusov, kako jih bo om ki tako zaverovano posluša, kako mu judinja naprej poje. Rusom to sicer prav nič ne škoduje, Ločanom pa vendar nekaj koristi. Vsak ne more precej dobiti »Slovenca« v roke in brati najnovejših poročil o vojski. Pa saj tudi ni treba. Obraz tega moža — Japonca, ki gre vsako jutro ob določenem času po trgu k svojemu poslu, ti tako gotovo pove, kdo je bil prejšnji dan zgoraj, ali Rus ali Japonec, kakor »bodeča Neža« vreme. Čmeren obraz in molčečnost nasproti sotiudnifeom v službi pomeni, da so Rusi zgoraj; vesel obraz ne-n;mdna zgovornost in opetovano vprašanje: • Habens gelesen?« pomeni japonsko zmago. Kaj no, dobra pridobitev za radovedneža! Zato, živio Japonec !
1 Elektrika v Loki. Na pomlad dobi g. tovarnar A. Krenner nov, večji stroj za elektriko, mesto pa več svetlobe. — Kakor znano, je Lt ka prva na Kranjskem imela električno razsvetljavo. Seveda jo od takrat tehnika v električni stroki zelo napredovala in zato se bodo zdaj tudi nove pridobitve porabile. Večina novih luči je Že oddanih, ker bo odslej veliko več hiš imelo električno razsvetljavo, v župni cerkvi se število luči pomnoži; čuje se, da se tudi v kapucinski cerkvi vpelje električna luč. Eno željo pa imamo še Ločani: da bi elektrika svetila celo noč in no samo do pol 2. ure zjutraj. Kaj neprilično je, da od pol 2. do 5. zjutraj vlada po vsem mostu popolna tema. To pač ni za mesto, kjer gre toliko vez iz obeh dolin skozi v vsakem času ponoč'. Čujemo, da je županstvo že v dogovoru z g. Krenner-iem radi tega Da bi se le izvršilo! Putreba je očividna radi varnosti in v slučaju ognja ali kako druge nesreče, da ne bomo v temi tavali okrog.
1 Volitve za deželni sbor. Liberalci v loški okolici so v zadregi. Premalo jih je za zmago in vrhu toga še kandidata ne morejo dobiti. Da, ko bi mogla biti tudi kaka Jerica za poslanca, potem bi že še imeli upanje, a tako jim huda predo za volilce in kandidata. A brihtne glavico si vedo pomagati, rešiti jih mora liberalna »loven.-nemška zveza. Če so v deželnem zboru nemški gra-ščaki in slovenski liberalci v takem objemu skupaj, zakaj bi pri volitvah to ljubezen zatajili ? Cuje se, da je novi liberalni župan v Stari Loki, Fr Dolenc, posebno vnet za to, da se postavi za kandidata neki nemško-li-beralen gražčak. Ako se to zgodi, je dvojen poraz gotov, poraz kandidatov in njegovih liberalnih volilcev. Iz te moke ne bo kruha. Ne boš, Jožek!
1 Življenje v Loki se je izdatno podražilo. Meso je bilo preje kila 56 kr., od 1. marca dalje pa je najslabše dobiti le po 64 kr. Tudi za mleko gre trda. Preje se je dobivalo v mlekarni, kadar in kolikor ga je kdo hotel. A od prvega tega meseca je mlekarna v najemu nekega tržaškega konzorcija, ki domačinom nima mleka na prodaj, ampak vsega naprej pošilja. No, na vse to pa se bo menda še sladkor podražil in pa kava. Uboga Loka, že tako si bila na slabem, kaj pa bo šele sedaj s teboj!?
1 Pot mimo Kamnltnika proti konje-dercu ni več varna radih visokih kupov kamenja, ki je ob njej naloženo. Zato jo bodo prestavili bolj ven na polje proti vzhodu. Podjetništvo kamnoloma je že odkupilo potrebni svet od dotičnib posestnikov. Nekateri so se s konca malo branili, pa po posredovanju starološkega župana so se vendarle udali. — Zemljo so dobro plačali, in dotični posestniki so lahko zadovoljni. — Ob tej priliki kaj radi izrečemo pohvalo g. županu Dolencu, da jo pri prodaji odločno stal na strani domačinov. Največ je njegova zasluga, da se je vsa stvar tako hitro in ugodno rešila.
1 Potres, srednje močan, je bil čutiti v četrtek zjutraj ob 1. uri 26 m. Skud" ni napravil, pač pa tupatam povzročil malce strahu.
1 »Mrtvaške liste" za neko tukajšno gospodično, ki se veseli najboljšega zdravja, sta dala natisniti dva mlada loška gospoda. Najbrž sta jih mislila poslati njo ožjim prijateljem in znancem v Kranju in drugod. Toda po neljubem naklučju in preklicani pozabljivosti je prišel en eksemplar v roke
višjih oseb, ki bi o tajnosti ne bile smele vedeti. Ti ao jo naglo dotični gospodični naznanili. Radi tega odkritja si gospoda listov ne upata razpošiljati, zakaj taki lepi naklepi ae dajo izvajati le v tihi skrivnostni noči. Ona dva ae sedaj menda žaloatita nad ponesrečenim načrtom; gospodična pa naj bo le vesela, saj ti mrtvaški papirji nje smrt naznanjujoči, bo najbrž že poromali v peč.
Primorske novice.
p Italijanske torpedovke so krožile pretekli teden ob istrski obali. Tako poroča tudi »Naša slogo«. Prišle so celo v lošinjsko luko, češ. da je neugodno vreme.
p Umrl je g. Ivan Dragovina, župnik v Lovranu
p Ustrelil se je na lleki 58!etni Janez Troje, rojen Metličan. Bil je c, kr. dav karski nadzornik v Opatiji. Zapustil je dva sina; eden je osmošolco na Sašaku.
p Ogenj. Baraka, ki služi za pisarno kamnoseškima mojstroma Stuparju in Sa-njanu v Brajdi na Reki, je zgorela, »kode je čez 2000 K. Aretirali bo 20 etnega Alojzija Giraldija, ki je na sumu, da je zažgal iz maščevanja.
p Stavka kamnosekov v Pulju. Puljski kamnoseki so začeli stavko, ker so rekli, da vsled izpremenjenih razmer ne morejo biti več zadovoljni z delavsko pogodbo iz 1. 1902, po kateri ae določa najnižja plača za vse delavce na 4 K, brez ozira na njih izvežbanost. Stavka je trajala dva dni. Sli bo zopet na delo, ker jim je obljubljeno, da se Bpretneišim delavcem plača zviša.
z Potres v Trstu se je čutil v četrtek ob 5. uri 23 minut, 30 sek. Trajal jo 5 sek. Meteorološka opazovalnica je pokazala 40 milimetrov gibljaja v smeri od severa proti jugu, vertikalno pa 25 mm. Potresomer se je čez trideset minut umiril. V Tarcentu so čutili dva sunka. V Pontebi 83 je porušilo nekaj dimnikov.
p Novo pristanišče v Trstu Občinski svet in trgovska zbornica v Trstu sta se obrnila brzojavno na trgovskega in finančnega ministra, naj se dela za novo pristanišče izvrše vsa naenkrat, ne pa v dveh obrokih.
Buršijade.
Svabski burši v Pragi še ne dajo miru Rektor na nemški univerzi je moral predčasno zaključiti semester. Med češkim prebivalstvom so že kaže razburjenost, in ie v Kralj. Vinohradih došlo do izgredov. O <na nemškega gledališča so razbita in zdaj čuva močns. straža vsa nemška javna posiopia. Po Prekopih je včeraj »bumialo« 400 nem ških dijakov v čepicah in pangermanskih trakovih. Češki čevljarski učenci so jih ho teli posnemati, si nateknili čepica in se po stavljali po cesti. Policisti so jih zapodili dcmov.
N a D u n a j u se večajo nasprotstva med nemškimi in slovanskimi dijaki. Pri včerajšnjem pretepu je izgubil eden nemški burš prednje zobe. Več je bilo aretiranih.
Iz nemških mest po Češkem prihajajo pretesti zoper češke izgrede (!) v Pragi. Češki državno zborski poslanci so izdali oklic na praško prebivalstvo ter mu pola gajo na srce, naj Pražani ohranijo mirno kri pred izzivalnimi nastopi buršovskimi. Njihova parola so giasi: Na praških cestah mir in red; v parlamentu pa boj do zadnjega !
Včeraj so bile v Pragi zopet demonstracije. Zopet je aretiranih 80 oseb.
Češke gospodične hodijo po Pragi, odičene z narodnimi trakovi.
Ogrsko.
Po deželi je vsled končane obstrukcije veliko veselje, in je ministrski predsednik dobil mnogo brzojavnih čestitk. V zbornici je vladal včeraj mir in rad; nadaljevala se je razprava o rekrutni predlogi. Opozicijo nalci niso imeli več dolgih govorov, in po preteku ene ure je bila rekrutna predloga v nadrobni razpravi rešena. Domobranski minister je odposlal takoj depešo na kabinetno pisarno, da obvesti cesarja o rešitvi rekrutnega zakona. — Vojaški nabori se prično 21. marca in bodo do 30. aprila končani. Novinci vsto pijo v armado 9. maja. Danes ae je v zbornici razpravljalo o proračunskem provizoriju za prve 4 mesece 1. 1904 — Med poslanci vseh strank so je začelo nabiranje, da se posl. T h a 1 y j u , ki je dal prvi povod, da je obstrukcija nehala, pokloni častno darilo.
Sov narodni program ogrskih Srhov.
Na nekem shodu srbske narodne stranke v Novem sadu so zborovalci v imenu ogrskih Srbov sestavili nov narodni program. Glavne zahteve ogrskih Srbov so: Odrska naj bo enotna le v zaknnodajstvu in upravi, v dru gem naj se pa računa z nemadjarskimi na rodnostmi kot z narodi. Upravni okraji naj se razdele po narodnostih, in jezik d >tičnega nareda naj bo uradni jezik. Na državnih šolah v srbskih krajih naj se poučuje srb-
ščina, srbska literatura in srbska zgidovina. Na visokih šolah, katar* obiskujejo srbski dijaki, naj se nastavita profssorja srbska zgodovine in literature in naj sa nastavljajo srbski profesor,i. Justica, pouk m strežb* bolnikov naj bo brezplačna Smrtna kazen naj se odpravi. Pri vseh volitvah n * j velja direktna in splošna volilna pravica. Uporaba srbske zastave (rdeče modro - belo) naj Be postavno dovoli. Vse namadjarske narodnosti naj bodo kakor Čehi in Poljaki v Avstriji zastopane v poljedelskem ministrstvu.
Z Balkana.	™
Carigrad. Ministrski svet nadaljuje izredne seje; posvetuje se o načrtu za pre-osnovo makedonskega orožništva, ki ga je izdelal general da Giorgis. Ministrstvo zavzema dve struji: prva je za vzprejem načrta, drugo podpira sultan sam; njena zahtava je, da sa načrt zavrže. Ta stranka bo najbrže prodrla, na kar bo ministrstvo odgovorilo Rusiji in Avstriji, da odklanja preosnovi orožništva.
b o 1 u n. Albanski nemiri sa še niso polegli. V Ipeku in v Mitrovici še miruje "promet, trgovine so zaprte. Pogajanja med Albanci in turško vlado sa nadaljujejo. Albanci zahtevajo, da ne pridejo k njim nikiki krščansti uradniki in orožn ki. Upanje je, da se doseže sprava.
S o f i j 3. Srbo-bolgarski dijaki na kongresu so odposlali romunskim tovarišem brzijav, v katerem so sa izrekli za avtonomijo Makedonije in za balkansko federacijo. Vlada v Bukaraštu je brzo|av zaplenila in ga ni dostavila.
Solun. Civilna agenta Bta v spora zumljeniu z generalnim nadzornikom Hilmi-pašo odločila v več prepornih bolgarsko-grških šolskih in cerkvenih vprašanjih na korist Bolgarom. Zato ao Grki priredili v mestu veliu.6 demonstracije, in smatra sa, da so naperjene zooer refirmni program. Turške gosposke kažejo vsled taga gorko škodoželjnost.
Nemiri v Španiji.
Madrid. Pri zadnji demonstraciji v Valladolidu je pognala množici policijo in orožništvo v beg ter več ur plenila in razgrajala v mestu. Uradno se potrjuje, da so to povzročili anarhisti in republikanci. Po zneje je došel eden polk tar oddal več sto strelov. Einn djč-ek je mrtev, mnogo osab pa ranjeni. Množioa je nosila dečkovo truplo po ulicah, dokler ga ji ni vzela policija. Ko aa je vlila ploha, sa je šeio razkropila zbrana množica. Vzrok nemirov je po celi Španiji vladuioča lakota.
Rusko-japonsku vojska.
Port Artur.
Rusi v zadnjem hipu marljivo delajo, da utrdijo in založa z živežem Port Artur in okolico ter tako dohite ono, kar s zamudili. Iz Č tu poročajo, da na tisoče delavcev dela na utrdbah v Port Arturju in Daljnem, da zgrade nove nasipe. Kjer je poluotok naj nžji, tam postavijo menda na stotine topov. Čez Niučvang prihaja velika množina živil in hrane za konje po železnici, ki jih nakupujejo Rusi po K'tajskem.
Kolin, 11. marca, poroča iz Tokia: V h o d Š60 Port Artur je se je posrečilo ,R^tvizan&,,1 like okle pnice, da niso mogle iti skozi vhod, prepeljati v pristanišče.
Pariz, 11. marc*. Dve ruski torpedovki, ki sta zapustili 7. t. m. Port Artur,
„Kolnischo Ztg." v pristani prost; Rusom ki je zaviral ve-
se še nista vrnili. Bati se je, da so se jih polastili sovražniki
Petrograd, 11. maroa. Od morske strani ho ni mogoče polastiti trdnjave Sploh je pa od vseh strani zelo dobro utrjena. Tudi je trdnjava dobro preskrbljena z vsemi po-trebšJinami. — V trdnjavi je nakopičenega 200.000 ton premoga. Ruski mornarji ne ve rujejo na velike uspešne operacije Japoncev na morju. Nj:h ladje so sicer res krasne, toda manevrirajo zelo slabo. Japonci s;car dobro streljajo, toda njih granate ne delu jejo posebno dobro. Panika nastane za časa kanonade le med kitajskimi delavci v pristanišču, ki razburjeni letajo semtertje.
Vojska na suhem.
Da bi bili Japonci zavzeli T a k u š a n mej Dalnjim in Vitsju ter prodrli ža do Fengvangčenga v Mandžuriji, se od nobene verodostojne strani ne potrjuje. Preko Jalu pač Japonci niso prišli tja, ker je Jalu dobro utrjena. Ako je torej gorenja vest resnična, so ee morali iikrciti na zahodnem delu reke Jalu na polotoku Liaotung. To ps je mogel biti samo en oddelek japonske armade, — glavna japonska armada je v Koreji — ki bi imel skoro gotovo samo namen podkuriti mandžurijsko prebivalstvo proti Rusom in počakati, da ostala japonska armada prodre preko reko Jalu. Rusi so v rasne boje z Japonci nikakor ne bodo spuščali, dokler ne bodo imeli nad Japonci velike premoči.
London, 11. marca. Iz Soul a se poroča: Jiponski pijonirji so popravili slabo cesto proti severu Koreje. Južno od reke Jalu stoji sedaj le 3600 ruskih konje njikov in dve bateriji topništva.
Tokio. 11. marca. Rusi so Be umak nili od ČangČu proti Viču, kjer bo napravili nasip.
London, 11. marca. »Daily Expreas« poroča iz Nagasakija: 200.000 mož so je že vkrcalo od začetka vojsk« iz Japonske. — »Daily Cronicle« poroča iz Tokia: Prevoz treh japonskih divizij na severno Koreio je končan; sedaj se prične prodiranje. Drugi vojni kor je že mobilizovan.
London, 11. marca. »Morning Post« trdi, da te dni Japonci zasedajo levi breg reke Jalu. Desni breg je pa dobro zaseden od Rusov. Pozicija, ki jo imajo Rusi tu, se da prispodabljati stališču Burov ob Tugelu.
Niučvang, 11. marca. (Reuter.) VFengvangčengu ni nič znanega o kakem dohodu Japoncev. V okolici je vse mirno.
Dunaj, 11. marca. „N. Pr. Presse" je dobila poročilo, da se ruske sprednja čata niso pomaknile nazaj iz Koreje in da 5, 6, 7. in 8 t. m. japonski admiral Togo sploh ni nič streljal na Port Artur in Dalnji.
Daljni.
Splošno se je pričakovalo, da bo japonsko brodovje izkušalo izkrcati kaj svojega moštva pri Daljnem, ali pa vsaj blokiralo to zelo važno pristanišče. Kakor se poroča, se to ne zgodi, ker so Japonci izvedeli, da je Daljni dobro zavarovan s podmorskimi podkopi.
Ukradeni ruBki načrti ?
London, 11. marca. »Mjrning Le-adar« poroča iz T i e n t s i n a : Neka Ja-ponks, ki je ušla iz Daljnega, trdi, da sa ji je skrivaj posrečilo, ukrasti j r i s t a -niškim oblastem uradne načrte in zemljevide daljniškega in portarturskega pristanišča. Te načrte je prinesla v Tokio, in japonsfca vlada, kateri je tatica izročila načrte, jo je odlikovala s častnim redom.
Korejci zoper Japonce.
Napad, uprizorjen v Soulu zoper korejskega zunanjega ministra, opozarja na dejstvo, ki sa ne sme prezreti, ako presojamo vzhodnoazijski položaj; to je dajstvo, da Korejci nikogar ne sovražijo bolj, kakor J a ponce. To je gotovo, in o tem tudi priča zadnji bombni atentat v Soulu. S cer pa imajo Korejci tudi dovolj vzroka, d« so ne-prijatelji Japoncev. Pred japonsko kitajsko vojsko so nosili Jsponci na temenu čop las, ravnotako tudi Korejci. A po vojski so so Japonci civilizirali, odrezali čope in isto za htevali od Korejcev. A ti so sa držali svo jih šeg in niso hoteli čopa ostriči. Japonci pa posliejo svojo brivce v korejsko glavno mesto Soul; ti se postavijo na esstnih voglih in preže na Korejce. Kdor je šel b čopom, brž brivoc za njim, in lopi čopi, dik« Korejcev, so Irčaii z glav. Jasno je, da so bili vsled tega Korejci globoko užaljeni in čakali samo prilike, da se zneso nad Japonci. A razen tega sega daleč v minolost srd Ko rejcev do Japoncev; v 16. stoletju so si Japonci prisvojili Korejo in tedaj z nečloveško neusmiljenostjo gospodarili v deželi. Se da nes kažejo svetišče, kjer so baje Japonci zakopali ušesa in nosove od 80.000 Kitajcev in od 50 000 Korojeev. Niso pa mogli ob držati gospodarstva, čeprav so to poskušali b silo doseči. S temi poskusi so si nakopali le brezmejen srd Korejcev.
Petrograd, 11. marca. (R, brz. ag.) V znak simpatij do Rusije je vladivo stoško korejsko prebivalstvo ponudilo brezplačno pri utrdbah potrebnih delavskih moči.
Ruska mobilizacija v Turkestanu
L o 11 d o n, 10. marca. Iz južno-vzhodna Rusije so došla zanesljiva poročila, da namerava ruska vlada v Turkestanu mobilizirati dva vojna kora. Brezdvomno hoče Ru-sija s tem mobiiiziranjem vprizoriti vojaško demonstracijo. Mobilizacijski načrt je že skoro popolnoma dovršen.
Rusko brodovje.
S u e z , 10 marca. Ruska bojna ladja »Dmitri Donskoj" je priplula danes v Sueški prekop.
Japonska.
London, 11. m. Iz Nagasakija došli tujci zatrjujejo, da se v vseh japonskih ladjedelnicah popravljajo pred Port Arturjem poškodovane ladje. Japonci so za vojsko zelo navdušeni. Množioa vodno hodijo z godbami po mestnih ulicah.
Vladivostok.
Vladivostok, opirališče ruskega brodovja, je največje in najlepšo pristanišče na Vzhodu. To pristanišče sa razprostira najprvo eden kilometer naravnost proti severu in nato se obrne v pravem kotu proti vzhodu. Na obeh straneh pristanišča ne vzdigujejo visoki griči, v katerih zelenju je skritih mnogo topov Ob notranjem obrežju so razprostira
mesto v do 8 km dolgem loku, zelo slikovit prizor za popotnike prihajajočih ladij. V pristanišču sta dve ladjedelnioi, kjer se morejo popraviti največje oklepnioe. Masto ima brez posadke 30.000 prebivalcev, med njimi do 10 000 Koreicev in Kitajoev. Vsi Korejci so kuiiji in služabniki, Kitajci pa trgovci in kuharji. Večje trgovine so večinoma v nemških rokah, vozni promet so pa Rusi monopolizirali, in izvošček v ruski opravi, srajci čez hlače in ravni kapi nas spominja ruske domovine. Japonskega Gin-ricksha (vlačiloa voza), ki si je že prilastil vsa azijska pristanišča, tu ni videti. Tu tudi ni prostora zanj, ker pota niso tlakovana in navadno zelo slaba. Vladivostoška okolic« je zelo prijetna. L-stnati gozdi sa menjujejo s travniki, griči in dolinami. O i povsod je mogoče opazovati morje. Ta bližina morja bi kakemu drznemu sovražniku omogočila, da se splazi mestu za hrbet, mu zapre do voz in razdore železnico. Pred vojsko je bilo tam do 1500 Japoncev, ki pa so takoj ob začetku vojna zapustili mesto. Mastno podnebje je zelo zdravo. Pozimi je tam tako mrzlo, da zamrzne še celo pristanišče, po leti pa je lepo in vroče vreme, toda skoro vsak dan gosta megla. Masto ima veliko važnost za trgovin«; tudi cvete v njem tovarniška obrt. Radi svoje lege je Vladivostok najboljše in važnejše tržišče na celi
Kuropatkin.
ruski obali in daljnem vzhodu. Mesto se vedno bolj utrjuje, vendar pa še ni tako utrjeno, kakor Port Artur.
Sa ni 44 let, kar je stara ruska vojna ladja »Mandžur« izkrcala nekaj vojakov, katerih vojašnica je najstarejšo vtadivostoško poslopje, m ž« šteje masto nad 2000 poslopij v vrednosti 9 in oni miljona rubljev. baveda je mod njimi 1774 poslopij lasenih, ki bi ob požaru pogorela do tal, toda tudi lepih kamenitih stavb modernega rusKega sloga jo mnogo. V zahodnem delu stoji kolodvor velike sibirske železnica. kj«r stoji kamen z napisom »9922 vrst (10.617 km) od Petrograda«, narodni poros vsakega domoljubnega Rusa.
Nepristranost Amerike.
W a s h i n g t o n, 10. marca. Predsednik Roosevelt je zapovedal vsem civilnim uradnikom kakor tudi vsem k armadi in mornarici spadajočim, naj se strogo drže nevtralnosti ter naj se tudi varujejo takih dejanj in govorov, s katerimi bi zabavljali proti eni ali drugi vojskujoči se stranki.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. marca.
O položaju na Kranjskem ima
»Vaterland" sledeči dopis: Da katoliško narodna stranka narašča, kaže cela vrsta ravno končanih občinskih volitev. Zlasti so tri občine značilne: Št. Rupert na Dolenjskem, Št. Vid p r i V ipa vi in T r n o v o na Notranjskem. Št. Rupert, bivališče rodbine državnega poslanca, grofa Barbota, je bila že pred tremi leti osvojena. Sedaj so združeni slovenski in nemški liberalci poizkusili obupen naskok, da si zopet pridobe izgubljeno postojanko. Napad je bil odbit. Občini Št. Vid pri Vipavi in Trnovo, doslej v rokah liberalcev, sta bili od katoliško narodne stranke po vročem volilnem boju pridobljeni. Liberafna stranka jc vsled teh porazov jako pobita, katoliško-narodna stranka pa navdušena.
»Narod" in .Sokoli". Za skupno narodno organizacijo, za skupen naroden odpor proti sovražnikom našega narodu pri „Narodu" nimajo smisla in vendar je dr. Tavčar starosta »Sokolov", o katerem so večkrat čuje, naj bi deloval po češkem vzorcu. Poglejte v tem oziru Čehe! Kje sa najde mej Čahi kaka tako izdajska duša, da bi n. pr. zapisala, da bi se kak Sokol sramoval govoriti s članom kake druge čaške stranke ? .Narod" pa hoče Sokolom diktirati, naj bodo politično strankarski. To pa ni „Sokolova" na-
Dalje v prilogi III.
II. Pmlopra 59. štev. „SlovenoaM dn£ marca 1904.
loga. Končno bo moralo prodreti tudi pri večini prepričanje, da »Sokol" mora biti nadstrankarski. Tako delu|e »Sokol" na Ča f5kem, kjer ga smatrajo za skupno narodno obrambno društvo in mu ne nalagajo, da naj bo iastna straža narodnemu izdajstvu. Gotovi krogi pri »Sokolu" hočejo rta vsak način imeti „Narod" za Bvoje ofioijelno gla ■silo. Vsa naspiotstva, katera doživi „ Sokol" pri svojih izletih na deželi, izvirajo iz tega, ker ga opravičene smatrajo za društvo, ki ni nad strankami in ki Be le prerado vpreže v jarem liberalne politike. Raditega je imel »Sokol" itako žalosten sprejem v Cerkljah. Ako se pri vseh zadevah bobna po »Narodu", potem ni fiuda, da se mnogim našim ljudem tako postopanje zdi sumljivo in da često pride na to odgovor, kakršnega tak takt zasluži. Kadar „bokol" ne bo stal pod vplivom »Narodove" nemškutarije, bo šele mogoče i njim simpatizirati.
Pcati slovanskim dijakom. Z Dunaja se nam poroča, da burši stražijo univerzo, ki ie zaprta. — Dijaki dobivajo svoja pisma skozi neko razbito okno v vratih. Slovanski dijaki ne smejo niti v univerzo. Pri včerajšnjem groznem pretepu z nemškimi burši jih je bilo več ranjenih. Policije je okolu univerze vse polno. Vsako pravico na dunajski univerzi hočejo Nemci vzeti mirnim Slovanom in članom drugih narodnosti. Nemcem ne gre v glavo, da univerza v središču mnogojezične države mora biti enako-pravična vsem narodom. Za danes, v Boboto, je pričakovati zopet krvavih bojev. Slovani in Lahi bo izdali parolo, da pridejo zopet pred univerzo, nemški dijaki pa agitirajo, da bodo ie ob 9. uri dopoldne ondi. — Enake stvari se pripravljajo v Gradcu. Nemški dijaki vseučilišča in tehnike so imeli shod, na katerem so odobravali izzivanja nemških buršev v češki Pragi. Tudi rektor S k r a u p je zagotavljal burše svojih Bimpatij in odo braval njihovo početje. Nadalje se poroča z Dunaja, da je rektor odstranil iz avle vsa nenemška oznanila akademičnih društev. — Vsakega, kdor ne govori nemški, nahrulijo burši: »Tu ae govori samo nemški ! « Radi tega so se tudi Lshi pridružili Slovanom. Burši so zanesli tudi v druga nemška mesta svoja izzivanja. Iz Komo-t o v a se poroča o veliki nemški predrznosti. Iz promenade so Nemci pognali vse osebe, ki so govorile češki. Tako silovito postopajo Nemci tudi drugod, kjer imajo ko ličkaj moči. — Nemški burši bodo izvestno prišli izzivat tudi v Ljubljano. Položaj slovanskega dijaštva na Dunaju in v Gradcu bo postal naravnost nevzdržljiv. Pri tem trpe najbolj Slovenci, ki nimajo svojega vseučilišča. Ali bo vlada pustila, da bodo naši vse-učiliščniki vsak dan izpostavljeni nemškim Burovostim ? Vlada nam j e v takih razmerah dolina dati slovensko vseučilišče. Slovenci na noge za slovensko vseučilišče!
Liberalci v zadregah. Ker ne vedo, kaj bi storili ob sedanjih volitvah v gorenjskih občinah, prihajajo liberalci v »Narodu« b prav smešnimi očitanji. Kregajo se, češ, da oni ne vedo, od kod je dobil izvrševalni odbor vodstva katoliško narodne stranke informacije za Demšarja. Nobeden hbeialec ni bil za mnenje vprašan ! Skrajna predrznost je, ako ljudje, kateri morajo vendar vedeti, da jih vsak pošten Slovenec zaničuje, prihajajo z zahtevo, da bi morali nje vprašati mnenja. Ljudje, ki jih ni sram dopisovati v »Narod«, se naj nikar ne pritožujejo, ako jih preziramo. Dolgo ste že gnojnico prelivali po »Narodu" in po „Gorenjcu". Za to zaalulite, liberalci, da vam vse gorenjsko ljudstvo brezobzirno pokaže svoje zaničevanje.
Demšarjeva kandidatura je povsod sprejeta z veseljem. Toliko časa so lagali liberalci in pošiljali tudi še neki drugi po-račila na Dunaj, da je obstrukcija le delo duhovščine in da je škof kriv vsega. Zdaj so naj pokaže, kako je mnenje v deželi Naj pridejo na volišče vsi volivci! Tu stoji kmet, ki pravi, da je krivično, ako pri nas pride po en poslanic na osem graščakov, na 493 meščanov in na 2513 kmetov. Tu kandidira mož, ki obljubuje, da so bo boril proti tej krivici,
po kateri je en nemški graščak vreden to liko kakor 414 kmetovi G. Demšar je mož, ki hoče, da se kmečki stan povzdigne do iste politične veljave, katero imajo zdaj pospeški stanovi, ki gospodarijo z deželnim imetjem in nam nalagajo davke. Kdor je enih misli ž njim, naj pride volit g. Franca Demšarja, župana v Selcih, za deželnega poslanca !
Deželnozboreka volitev. Kot volilno središče za dopolnilno volitev v okraju Kranj-ILoka • Tržič je določeno PrimBkovo v pred-oseljski občini.
Ljudstvu pravico v njegovem jeziku! (Z dežele.) C. kr. deželna sodnija v Ljubljani je razposlal* te dni zgolj nemške vprašalne pole delavcem in voznikom neke falirane tvrdke. Torej po nemških ovinkih naj pridejo Slovenci šele do trdo zasluženih kronic I Saj vendar še ni 5odstotni jezik že ^raztegnjen na 95 odstotkov.
Interpelacije štajerskih poeHan-
oev. V državnem zboru je posl. Berks podal interpelacijo na naučnega ministra glede zgradb ljudskih šol v celjski okolici, železniškega ministra je interpeliral gleda jezikovne zmožnosti železniških uradnikov v Beljaku in justičnega ministra glede volilnih zlorab pri občinskih volitvah v Celju. Poslanci Berks, P 1 o j . R o b i č, Ž i č -k a r bo interpelirali dr. Korberja kot vodjo justičnega ministrstva glede jezikovne rabe pri deželnem sodišču v Gradcu. Celjski poslanec, znani Pommer, se je pritoževal nekaj glede nameščenja slovenskih uradnikov na železnici Celje-Velenje.
Ali je to mogoče ? Iz Starega trga pri Poljanah se čuje, da je ondotni župan dal oklieati, da so »klerikalci" krivi, da vodovoda v Predgradu ne bode. Mi ne moremo verjeti, da bi se bil župan spozabil, tako debelo budalost in laž razglašati. Kajti vsakdo., ki le količkaj ve o dogodkih zadnjega zasedanja deželnega zbora, \e, da bo katoliško-narodni poslanci vsi odločno zahtevali, da se vodovodne zadeve rešijo in sklenejo potrebne podpore, da pa večina tega ni hotela. V večini pa ni niti enega »klerikalca«, temuč tam sede sami pristni liberalci, slovenski in nemški, pod komando bar. Schwegla, dr. Tavčarja in Ivana Hribarja. Ta večina je torej vodovode požrla !
—	Mrtvega so našli v hlevu g. Ga-brijelčiča na Brezjah žganjarja Janeza Glo-bočnika. Vzrok smrti: žganje.
—	Za zmago ruskega orožja bo v
Trstu cerkveno opravilo 20. t. m.
—	Umrl je včeraj popoldne v tržaški bolnišnici c. kr. poštni komisar gosp. Fran Vidmar. Pokojnik je bil zbog svoje miroljubne narave vobče priljubljen. Bilo mu je 40 let. Tragično je, da je pokojnika doletela smrt par dni potem, ko je bil imeno van tajnikom, kar pa on sam niti še vedel ni. Pokojnik je rad podpiral narodne ustanove.
—	Na gimnaziji v Kranju je razpisano učiteljsko mesto za zgodovino in zemljepisie.
—	Učiteljska služba je razpsana na
šoli v St. Rupertu.
—	Olajšava pri kuhanju žganja. Z
Dunaja se nam poroča: V kratkem izda vlada naredbo, da bodo smeli kmečki posestniki ob vsaki ugodni jim uri kuhati žganje, ako se s finančno oblastjo pogode za določeno svoto. To je vlada sklenila ukreniti na prošnje raznih poslancev, da se odpravijo mnoge sitnosti, ki jih imajo posestniki glede določenega časa pri kuhanju žganja.^ jgjjg^ gaj> m ■■ -. jtfe, ■ , , i
—	Javni vinski semenj v~Krškem
bo v sredo po sv. Jožefu, t. j. dne 23 t m. Tcčil in kupčijo sklepal bo vsak vinogradnik sam. Zitegadel naj prinese seboj en ali več litrov lastnega vinskega pridelka.
—	Veselica v St. Vidu. Blaž Potočnikova čitalnica v St. Vidu nad Ljubljano priredi dno 19. t. m., t. j. na sv.Joiefa dan igro »Sanje" v društveni dvorani ob 6. uri zvečer Ker je igra »Sanje" jako zanimiva, se na prošnjo občinstva zopet čez štiri leta ponavlje. Cisti dobiček je namenjen za poplačilo naročenih časopisov. — K tej vese liči najuliudneje vabi	odbor.
—	Nasledek prepira. Jakob Poljšak, 45 let star Žagar pri Česnu na Brodu pri St. Vidu, spri se je včeraj pri večerji z go spodarjevo deklo, katera ga je s polenom
napadla in udarila po levi roki in po glavi. Po roki ga je tako močno udarila, da mu je zdrobila kost pod komolcem
—	Vinarski shod v Krškem sc priredi v nedeljo, dne 27. marca t. 1. (na cvetno nedeljo) ob 10. uri dopoldne. Na ta shod so vabljeni vsi vinogradniki, katerim je na tem, da se vinska kupčija z domačimi vini po vzdigne ter da se odpravi vinska klavzula ki naši vinski kupčiji največ škoduje. Čim več jih pride, tem gotovejši uspeh. O posledicah vinske klavzule in o zlorabi naših in italijanskih vin bo govoril deželni vinarski potovalni učitelj ie Ljubljane Fr. Gombač. Potovalni učitelj Ivan Kelle ic Maribora bo pa razpravljal o zboljšanju našega vinarstva v povzdigo vinske kupčije z ozirom na preteče okoliščine. Potem slede razni predlogi in nasveti. Uljudno se prosi tozadevne razposlane plakate razobesiti ma prav vidnih mestih.
—	Ie Sore se nam pifie: Podpisani izjavljamo, da nismo oisali dopisa „1z Sore" v »Slovencu« z dne -5. marca in tudi nismo z dopisnikom v nobeni zvezi. Pripravljeni smo plačati 100 K onim, ki nos dolže tega dopisa, ako nam dokažejo, da smo ž npm v kaki zvezi. Fr. Svolšak, J. Stare, Fr. Miho vec. — Dobili smo pa še dr<ag dopis, ki se glasi : Vsi dobrouiisleči in pametni ljudje v Sori in okolici, kakor tudi t Medvodah in sploh, koder se z začudenjem ljudje menijo o sorških razmerah, so zelo veseli, da je »Slovenec« resnico povedal. To je mne nje vseh ljudi, razen par takih, ki so znani liberalci ali pa sploh sovražniki krščanskega življenj«. Dalje se pa tudi na jako .grd način hujska tu proti katoliško -narodni stranki. Kmetom se dokazuje, da je krivična obstrukcija katoliško narodne stranke, katetra hoče izviti iz rok deželno gospodarstvo nemškim graščakom in slovenski od ljudstva odpadli gospodi ter pripomoči kmetu do večine v deželnem zboru, Predrzno se ruje preti našemu časopisju in se priporočajo listi, ki sramote vse, kar je krščanskega. Da, čuje se celo, da je nekdo rekel, da bo uničil katoliško društveno življenje. Tega pa mi ne pustimo, in naj bo kdorkoli, pomni naj, da Be morajo ob značajnesti gorenjskih kate-lisko-narodnih mož razbiti vsi poizkusi za-elepljencev, hudobnežev ali zblaznelih.
—	Drobne novice s Koroškega. Delo ustavilo je dne 1. t. m. večji del rudarjev v rudokopih grofa Henkla pl. Donersmark v Rablju. Mir se ni motil. En del delavcev od Žile se ie vrnil domov, število stavkujočih je nad 200. — Utopljenka. Dne 1. t m. so v Glini našli truplo neznane 55—60 letne ženske, ki je bržkone sama šla v vodo. — Umrl je dne 6. t. m. v Celovcu vpokojeni magistralni ravnatelj g. Jernej Bratuš, star 80 let. Bil je rodom Slovenec. N. v m. p.! — Tovarna za celulozo pri sv. Magdaleni pod Beljakom bo ta mesec vendar pričela z delom. Tovarna je znana po veliki pravdi, ki se je pred kratkim vr šila zoper njene ustanovitelje. Sedaj je tovarna v zvezi z drugo enako tovarno v Haleinu.
—	Proti ogrski moki je pričela »Arbeit«, centralni organ avstrijskih delodajalcev na Dunaju, živahno agitacijo. Na Ogrskem odjemalci kupujejo samo ogrsko moko. List priporoča: Avstrijci se postavimo tudi na tako stališče glede svojih izdelkov. Ven z ogrsko moko! Sedaj žremo ogrsko moko, jedo jo v salonih najvišjih desetih tisoč, v sobah manjših ljudij in v kočah delavskih. V naših javnih zavodih, v naSih bolnišnicah, v naših vojašnicah, v naših ječah, povsod se rabi le ogrsko moko. Moke pa imamo pri nas v izobilici in najboljše kvalitete, ako dobimo še manjkujoče nam žito po ceni voznini v naše kraje. Na vsak način ostane delavsko plačilo in melja-rina v deželi. Društvo je izdalo v tem oziru lepake, potem pa namerava prirediti zborovania producentov in konsumentov.
—	Nesreča v Boh. Bistrici. Na Gorici pod Nomenom razBtretjujejo kamenje za železn'CQ. Ker sa nabasano *trel|ivo ni hotelo razstreliti, sta skušala dva delavca i rokami iztrebiti streljivo. Pri tej priliki pa se streljivo vname in poči z neznansko močjo, da se je strel slišal daleč naokoli, ter oba-dva delavca poškodoval. Jednemu, Črnogorcu, je odtrgalo clva prsta na roki, drugemu, Italijanu, je šinil smodnik v oči, da je malo upanja, da si ohrani vid. Oba so takoj odpeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano.
—	Na Homcu je razpisana učiteljska služba do 20. marca Sedaj na tpj šoli pod-učuje* začasni učitelj arospod M. Praprotnik. Preden je prejšnji odf'čal, odpovedal js še „llomoljubfe". Nesreča! Zato ne preostaja druzega, kot to novioo naznaniti naročnikom v „bluvpncu".
—	Razstava Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani so je naznanilo, da se bo vršila v Plinu od 2 julija do 2, avg. I90i mednarodna razstava za kulnrstvo, gostilni-čaistvo in sorodno obrte. Oglasbeni vzorci
se dobe v razstavni pisarni m se imaio naj kasneje do 15. aprila 1904 poslati na voJstvo razstave v Plznu. Eden iztis razstavnega programa je v pisarni trgovsko in obrtniške zbornici v Ljubljani na »p gled.
—	Kat izobraževalno društvo v Cerkljah izvrstno napreduje. Preteklo nedeljo so imeli zopet predavanje in to pot o Balkanu. Gosp. predavatelj nam ie pokazal tuli krasno slike iz Bjlgariie in S'bije, kakor tudi voditelje makedonskih v«ušev. — Te krasne slike nam je na ogied poslala gospa dr. Jenkova, za kar ji tu izrekamo prisrčno zahvalo.
—	701etni Poljak C Zaremba iz ročen Rusiji od strani Italije. It Kor-mina poročaio, da ao peljali iz Italije do ruske meja ruskega podanika Cirila Zaremba pl, Kalinova, in sicer s posredovanjem laškega poslaništva na Dunaju hoc razumno z ruskim ministrstvom. Ciril Zaremba je star 70 let, je bil bogataš, baje milijonar, ki je pa izgubil svoje premoženje ob zadnji revoluciji Poljakov; premoženje mu je baje kor.liscirala država. Grof Zaremba pripoveduje, da ima prestati v Rusiji 10 let kazni v trdnjavi ter da je bil dve leti v norišnici S. Felice v Vicenci. Čudno, da ga je Italija po dolgem času njegovega bivanja tamkaj sedaj izročila Rusiji!
—	Tatvina v cerkvi v Kokri. Iz Cerkljan pri Kranju se nam poroča: Dne 7. in 8. t. m. so našli v Reki nad Gradom dve pateni, dva stojala od kelihov in nekaj okraskov od monštrance. Hudodelci, ki so oropali oerkev v Kokri, so omenjene stvari topili v Reki sredi nekega gozda. 01 paten so popolnoma spravili zlato, enako tudi od kelihov; okraskov monštrance pa še niso nič topili. Te okraske so dobili pod snegom.
—	Rop in javno nasilsvo na Črnučah. Vdovela posestn ca Marija O Dlak iz Črnuč odpovedala je lansko leto službo svojemu hlapcu Francetu Severju iz Črnuč. Sever se pa za odpoved ni brigal in posili ostal pri hiši. Dne 5. t. m. zahteval je Sever od svoje gospodinje denarja, katerega mu ona ni hotela dati. Sever so je razjezil in napadel Oblakovo v kuhinji, jo podrl na tla, pokleknil ji na prsi in ji vzel s silo iz krilnega žepa 1 goldinar. Ker je Sever Oblakovi pri tej priliki tudi pretil, da bo najprvo njo »fental«, potem pa še samega sebe, si ni upala Oblakova doma spati, bever je bil pri Oblakovi skozi 14 let; ves ta čas je bil surov, posebno v zadnjem času. Nekoč lanskega leta je v nekem prepiru napadel Bvojo gospodinjo in jo udaril z neko kostjo po ustih, kjer se Oblakovi še danes pozna sled rane. V teku zadnjega leta je Sever iz Rame hudobije Oblakovi razbil nad 20 skled. Oblakova je bila sedaj primorana Saverja naznaniti orožnikom, ker ni bila pred njim več varna in ga ni mogla spraviti od hiše. Orožniki so našli pri Severju oropani goldinar. Saverja so oddali sodniji v Ljubljani.
—	Sprememba v poštno prometni službi z inozemstvom. S 1. apr. stopi v veljavo važna sprememba v poštno-prometni službi z inozemstvom. Doslej bo bile izvršene postne nakaznice, namenjene v inozemstvo, v kronski vrednosti, in one iz tujih dežel v frankih ali markah. Odslej pa bode moral odpošiljatelj poštne nakaznice takoj izvršiti v vrednotah, veljavnih v krajih, kamor so namenjene. S tem precej pridobimo, in je ta postopek že splošno v veljavi med deželami, kjer ima denar stalno isto ceno. Glavna korist obstoji v tem, da odpošiljatelj vedno natančno ve, kolik znesek bo izplačan preiemniku, kar doslej pri vedno spreminjajočih se dnevnih kurzih ni bilo mogoče. Zato se napravijo novi vzorci za mednarodne poštne nakaznjca in spremnice v predruga-čeni obliki, in se bodo smeli od 1 aprila nadalje samo ti vzorci rabiti. Pošiljatelj mora na poštni nakaznici za inozemstvo navesti določeni znesek v številkah in črkah v dotični tuji vrednoti, ki je predpisana v deželi, kamor je poštna nakaznica namenjena. Sicer pa morajo dati poštni uradi interesentom vsa zahtevana pojasnila.
—	Marconijev brzojav na primorskih obalah. Javlja se, da se jo avstrijsko trgovsko ministrstvo obrnilo na mednarodno brzojavno družbo s prošnjo, da ji čirrpreje naznani, koliko bi veljale tri postaje za brezžični brzojav na avstrijski obali. Te tri postajo se ustanove v Občini kraj Trsta, v Poreru, v južnem koncu Istre in na otoku Viau v Dalmaciji. Odtod bo mogoče občevati z angleškimi Marconijevimi postajami.
—	Iz Litije. Ker je pretočeno nedeljo igrokaz »Palčki«, katerega je priredila litijska šolska mladina v korist revnih Šolskih otrok, vsem udeležnikom zelo ugajal, in se je opetovano izrazila prošnja, da so isti ponovi, jo odbor sklenil, da so »Palčki« v nedeljo, 13. maroa 1904 v istih prostorih in ob istem času, toda ob znatno znižanih cenah, da so tudi revnejši sloji lahko udeleže, še onkrat vprizorijo. K obilni udeležbi vabi	odbor.
— Živinorejcem, ki ielijo kupiti ■imondolsko goved, se nudi ugodna prilika na semnju in premovanju plemene go-»ede, ki bo prihodnji pondeljek, 14. t. m , v llotholcu na Tirolskem. Razun tega semnja so tiste dni v bližmi tudi semnji: 15. marca v Brikslegu in 16 marca pri Sv. Jederti. Cene poldrugo leto starim bikom ter juni cem in kravam so od 600 do 700 kron in morda tudi nižje. Postaja za Rotholo je Jen-bah, dve uri za Inomostom. Rjtholc je od Jenbaha četrt ure hoda oddaljen. — Pelje se čez Gorenjsko, Beljak, Francensfeste in Ino-most ter stane vožnja iz Ljubljane in nazaj v III razredu okolu 40 K Odpeljati se je v nedeljo, 13. t. m. ob 3. in 56 minut popoldne z gorenjskim vlakom v Behak, kamor se dojde zvečer cb S. uri in 22 minut. Iz Beljaka se odpelje ob 8. uri in 37 miout ter se pride v Jenbah drugi dan t. j. v pondeljek 14. t. m. zjutraj ob pol 9. uri in v Rotholo pa ob 9 uri. tedaj pravočasno. Vožni list je kupiti v Ljubljani do Bsljaka, in v Beljaku za tja in nazaj do Jenbaha. V Rot-bolcu bo ravnatelj kranjske kmetijske družb?, ki bo našim kupoem rad šel na roko in bo lahko preskrfoel znižano vozarino za kupljeno goved. Znižana vožnja za eno goved stane do Ljubljane okolu 15 kron. — Kmetij, družba ob|av!ia to, ker so zadnje dni nekateri izjavili, da bi radi šli kupit simondolske junice in krave. Kdor bo šel, mu ne bo žal, ker bo videl marsikatero poučne kmetijske zam mivosti, zlasti krasno živino in lepe hleve, kar mu bo več koristilo kakor še toliko lepega kmetijskega branja.
Ljubljanske novice.
Ljubljansko delavstvo Rusom. .Katoliško delavsko slovensko politično društvo" v Ljubljani je poslalo Rusiji naslednjo izjavo: „Ot imeni slovenskih rabočih, zrjačih nade-ždoju na Rossiju kak zaščitnicu slavjanstva, katoličeskoje političeskoje slovenskoje ob-ščestvo rabočih v Ljubljane vvražajet rus-skomu narodu iskrennjeje poželanije nispo-slanija Vsevvšnvm blistateljnoj pobedy nad vsemi vragami, čtobv tem krepče soveršitj predostavljennuju jemu zadaču dlja budu-ščnosti slavjanstvu." Slovenski se glasi ta izjava: Imenom slovenskega delavstva, ki zaupno gleda v Rusiji zaščirnico slovanstva, izraža katoliško politično slovensko delavsko društvo v Ljubljani ruskemu narodu iskrene želje, da mu Bog nakloni sijajno zmago nad vsemi sovražniki, da more tem krepkeje izvršiti nalogo, ki mu je določena v slovanski bodočnosti.
Zaupniki slovenskega krščansko-social-nega delavstva v Ljubljani imajo prihodnjo sredo točno ob pot 8. uri zvečer sestanek v društvenih prostorih, balenburgove ul c* št. 6, II. nadstropje Vspored: »Izgredi nemških buršev proti slovanskim dijakom in slovensko vseučilišče«. Poročevalci gusp iur. K r e m ž a r in gcsp. iur. Kralj. Tova riši zaupniki naj smatrajo to naznanilo za vabilo.
Nemškutarjenje brez konca in kraja.
Trgovsso bolnisuo in podporno društvo po bira ravnokar z)pet udnino za 1 četrtletie. oziroma polletje 19J4 in daje — samo-nemšna, izjemoma nemško slovenska potrdila in pobotnice. Ker nam že preseda, vedno in vedno opozarjati slovenski (?) cd bor na njegovo rarcdno dolinoet, dajemo to slovenskim član >m društva brez komentarja na znanje. Dovoljujemo si ie ponižno vprašanje, kaj bi storil sedanji odbor — če bi se bilo propadlemu prejšniemu odboru zliubilo, naročiti samonemšk h t's^ovin za 20 let naprej? Menda bi lih iz štedljivosti rabil cel,h 20 let. Slava takim principom ! Ali pa je tukaj morMa tuli že — nemško-slovenska zveia ? Čemu smo potem vrgli stari »nemški« odbor?! Čujemo tudi, da gosp. Schantel še vedno komandira v Leo ninum u. — Torej se je pravzaprav le ime izpremenilo. lastniki firme pa so rstali Treun Randhartinger-Schantsl. — Heil!
Grormboj
Društvo delavcev in delavk tobačne to
varno je imelo občni zbor, ki je pokazal, da delavstvo slepatskim rovanjem scciainih de mokratov no zaupa, kajti vsi poskusi 83ci-alnih demokratov napraviti zgago, so ob zavednosti delavstva ostali brezuspešni. Dobili smo obširno poročilo, katero priobčimo v sredo.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Socialna demokraška večina v tej blagajni je imenovala kontrolorjem sodruga V i č i č a. Prošnja sodruga M i h 1 e r j a ni našla milosti v očeh gospodov sodrugov. Za uradnika bolniške blagajne je imenovan sodrug krojač P o g a <5 a r.
Pekovski pomočniki so imeli shod, na katerem so zahtevali, da se število vajencev ravna pu določilih zakona. Obenem so zahtevali, da nadzorovalne oblasti pridobe veljavo nadomestnemu počitku.
Za ustanovnega člana s svoto 40 kron je pristopil pevskemu društvu »Slavec« povodom društvene dvajsetletnice gospod Avguštin £ a j e c , restavrater na vogalu Rimsko in BleivveiBove ceste. Živel!
lavno predavanje je priredila pretekli torek krščansko socialna zveza v svojih prostorih. Tudi to pot je bilo zbranega mnogo občiostva. Predaval je gospod profesor Anton Jarc o nekaterih tropičnib rastlinah, ki se v naših krajih vživa|o v veliki množini. Pokazal nam je slike tistih rastlin, iz katerih se dobivajo čaj, kava, ka-kao, čokolada, tobak, opij, ha»iš, bombaže veo, poper, kavčuk in gutapercha. Gospod Sedmak se je imenom odb>ra zahvalil go spodu predavatelju ter pozval navzoče, da se v obilnem številu udeleže občnega zbora krščansko-sooialne zveze, ki bo prihodnjo nedelio.
Krščansko socialna zveza ima prihodnje javno predavanje v torek 15. t m. ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih. Predaval bode g. prof. dr. Krek. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Krščanska ženska zveza je imela včeraj popoldne ob 4. prvo javno predavanje v tekočem letu. Bilo je prav povoljno obiskano. Predaval je g. stolni vikar Jos, P o t o k a r o predmetu: »Krščanska žena in veda". Zavrnil je ugovore nasprotnikov, da je katoliška cerkev sovražnica vede in napredka ter dokazal iz cerkvene in svetovne zgodovine, da je ravno ona širila med narodi pravi napredek, da je v vseh časih skrbela za višjo izobrazbo ženskega spola. V daljnem govoru je pojasnjeval, kako bodi berilo krščanske žene. Prihodnje predavanje bo v petek, 18. t. m., v istih prostorih. Predaval bode g. dr. Lampe.
Knjigoveško društvo opozarja slavno ob činstvo na jutrišnji zabavni večer v Puntigamski pivnici. Vspored: Godba na lok, petje in šaljiva pošta. Vstop prost.
Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani ima občni zbor jutri, v nedeljo, dne 13 marca 1904 ob 2. uri popoldne v Auerjevem vrtnem salonu. Ako bi ta ne bil sklepčen, bodo uro poz leje drugi občni zbor ne oziraie se na atevilo navzočih.
Napad Ivan Eržen, vpokojeni uslužbenec na južni železnici, je bil danes ponoči na Glincah, kjer stanuje, od nepoznanih fantov napaden in pretepen. Poškodovan je na glavi in životu tako, da je moral iti v bolnišnico.
Izseljevanje. Včeraj odpeljalo se je od tod 20 izseljencev » Ameriko.
Osebna vest. Učitelj na tukajšnji obrtni šoli g. Ot^n Grebene je imenovan učiteljem w X čm^vnein razredu
Iz deželne bolnice. Pri zgradbi železnice v Bohinjski Bali so včeraj ponesrečili St ri delavci. Pripeljali bo jih v deželno bolnišnico.
Društvo tiskarjev na Kranjskem ima
danes ob 8 uri zvtčar v Hifnerjevi pivovarni svoj redni občni zbor.
Prihodnja javna vinska pokusnja v tukajšnji deželni vinski kleti je v ponedeljek, dne 14. t. m., naslednja pa, kakor že prvotno določeno, v petek, dne 18 t. m., ker v soboto je praznik. Sedaj je zopet razstavljenih več novih dolenjskih in vipavskih vinskih vzorcev, na kar se zlasti g.g. gostilničarji in vinotržciu ljudno opozarjajo. Klet bo otvor-jena. kakor navadno od 7.—10 ure zvečer.
Uljudna prošnja. Gospodje socialni demokratje mo ul udno prosijo, opustiti v svojem kormumnam rtruStvu na sv. Petra nasipu preglasno meds b >jno »hvalo«, četudi pri zaprtih <!urih. ker psovke »šuft" in „ti bom že pokazd, im »m dokaze" so jako sumljive in ne vzbujajo pri p. santih simpatij,
Pasa nt.
Svet za novo pokopališče na liubljan-
skem polju je po ztmljeuieroih ža pre-merjen.
Materija! za stavbe »o pričeli ta teden dov, žit>. Sredi t>g* meseca si bo delo po neke d t>i pričelo.
Delavcev bo manjkalo v letošnji stavbni dobi v Ljubliani, kajti vsled mzse mezde nečejo tu ostati, temveč hite v druge boljše kra|6 — na Nemško i. dr. To si naj Ijub-lianski stavbeniki dobro v spomin utisnejo. Delavstvo se organizuje.
Umrla je uradniku banke »a'avije« g. Avg. Sta m carju hčerka M i n k a, go jenka višje dekliške šole. Pogreb bode ju'.ri ob 5. uri popoludne.
Izgubljeno. Predvčerajšnjim dopoldne izgubil je v mestu posestnik Mihael Jerina iz B atne vasi, občina Vrhnika, denarnico, v kateri je imel bankovec za 50 bron. — Na poti od Mastnega trga do Prešernovih ulic izgubila je Mirisa Suhnabel, stanujoča P<ed škofijo št 20, binttovec za 20 kron. — Na poti od realke cb Novih ulic je izgubil 6. t. m. dijak Viljem Daneu srebrno uro in srebrno verižico. — Na Dunajski cesti izgubil je 8. t. m. R*nzingar;ev hlapec Avgus: We be?, stanujoč na Dunajski cesti št. 19, zavitek testenine, vredne 43 kron. — Na juž nem kolodvoru je bila včeraj najdena denarnica z manjšo avoto denarja.
Razsvetljava pred deželnim dvorcem ie
pod ničlo, ker tam sploh — nobene ni. S a tam, koder brle tiste mrtvaške žarnico, so skoro nič ne vidi, kaj pa tam, kjer ni no bene. O ulični razsvetljavi našoga mesta sodijo tujci zvečer sploh tako ostro, da pride domačin skoro v zadrego. Z »t o so pritožbe
o slabi razsvetljavi popolnoma opravičene, zlasti glede nekaterih stranskih ulio
Književnost in umetnost.
*	Repertoir slovenskega gleda
lišča. Jutri, v nedeljo, popoludne »Pot okoli sveta«, a zvečer je b e -n e t i č n a predstava gcsp. kapelnika B e n i š k a , ki je naštudiral v potekajoči sezoni 6 opernih novitet in 3 opere starejšega repertoirja ter pevske točke raznih narodnih iger in glum. To je ogromno delo ! Gosp. Benišek poučuje soliste, zbora in orkester, skrbi za notni materijal ter ima glavne zasluge za preevitanje naše opere. Njemu na korist se poje jutri prvič ve-lika opera Auberja »Nema iz P o r t i c i". Sodeluje vns operni in dramski ensemble. Nemo Fevello igra gdč. K. R a c k o v a. Glavne vloge imajo g. O r ž e 1 s k i , gospa Skalova in g. Pestkovski. Pojo pa vsi solisti. Nadejati se je z ozirom na zasluge g. Baniška največjega obiska !
Nova metodiška knjiga. Ravnokar je izšla metliška knjiga: „U č n e slike iz domoznanstva". (Podrobni učni načrt za 3 šolsko leto.) Uredil A Maier. Založil c. kr. mestni šolsk* svet ljubljanski. Dobiva se pri Drag. Hribarju v L ubljani po 1 K 40 h.
*	Gostovanje gdč. Otilije Spurne Zaradi izpremembe v gledališkem osobju je treba intendanci slovenskega gledališča že danes misliti na dobro, spretno in simpatično igralko prvih vlog, t. j. hereinskib in ljubimskib. O priliki shoda slovanskih žur nalistov v Plzni je zbujala pri slavnostnih predstavah v mestnem novem gledališču posebno pozornost igralka krasnega glasu in velesimpatične zunanjosti, živahnega temperamenta in rutine — gospodična O t i 1 i j a S p u r n a. Odboru dram. društva se je po srečilo, pridobiti gdč. S pumo za debutovanje na našem odru ter bo igrala naslovno veliko vlogo v Maeterlinckovi drami » M o n n a Vanna". Po prijaznosti gospoda Rudolfa Dcyla bo igrala gdč. Spurna pri svojem nastopu tudi slovenski. Prvi debut se vrši v t o r e k , 15. t. m.
*	Slovensko gledališče Drama »V tujem zraku«, vpritorjena v torek na našem odru, je dražestno delo, moderno, a brez slabih znakov naše nervozne dobe. Dajanje ni razburljivo, je brez iskanega efekta, a od igrava se logično prizor za prizorom, in pri znati je t-eba, da je imela gledališka uprava pri izboru te igre prav srečno roko. To je delo za naše občinstvo, v istim blažilno, ki ne draži živcev in ne vzbuja onega epide-mičnega smeha, ki je s car, žal, gotovim činiteljem znak, da igra uspe na našem odru. Ako pa so je del občirstva dolgočasil pri tej igri, gre to na rovaš intendanci, ker je sistematično delala na to, da se je slabšal okus ljubljanske publike ter padel na oni nizki nivo, v katerem so pisane velebuda-laste glume, a velepriljubijene slavni naši intendanci. Posamezni značaji »V tujem zraku« so krasno orisani, in je ideja sama, čeprav ne na posebno dramatičen način, vendar umetniško izpeljana, priprosto in jasno, ter je zlasti zato, ker je lahko um-ljiva, globoko delovala na avditorij. To smo opazili, in zato je bilo tudi odobravanje po končanih činih ne razposajeno, acnpak iskreno. Uprizorjena je bila igra v obče jako zadovoljivo. Zlasti so se odlikovali gdč. Ruckova. ga. Dmilova, gcsp. Čjnskii, gcsp Bjleška. Neprimerno uiogo je imei gosp. Verovšek, ta ni zanj, bJa bi prej za gosp. Liera. Gledališče je bilo dobro obiskano, in želimo, da bi bilo še bdjša, ka dar se igra ponovi.
»Cigan baron" je sinoči zopet napolnil gledališče, čemur pa se ni čuditi, saj je gospod Lier v vlogi svinjer«j;a Zsupana baš izvrsten in njegova pesem »K o-bi<sa, pitana žival, moj najvišji ideal« baš zar.osna, navduSevalna. Ploskalo seje na vse pretege, in ša malo no vrhu, a dijaki niso imeli usmiljenja z Zsupanom in njegovo hupavostio. Pevci so bili saveda izvrstni, gospod B o 1 e š k a je ugajal v vlogi komisarja Zb >r ni bil izvrsten.
Koncert »Glasbene Matice". V soboto, dne 12. marca t. I., v zgornji veliki dvorani »Narodnega doms" ob pol 8 uri zvečer koncert pod vodstvom koncertnega vodje gospoda M. Hubada. sodelujejo : gospod Stanislav Orželaki, tenorist slovenske opero, g. Josip P r o c h a z k a, pianist in učitelj »Glasbene Matice", pevski zbor »Glasbene Matice" in godba c in kr. pušpolka št. 27, pomno žona z nekaterimi člani »Glasbene Ma tiče". Vspored: 1. a) Ant Foerster: „ Povejte, ve planine". (Iv. Ras-man.) b) Anton Nedvod: »Luna sije". (Dr, Fr. Prešeren) Tenorsolo poje g. dr. Pavel Kozina. Poje moški zbor.
2.	a) Dr. Anton D v o f a k : „ N a tačk a ch". b) B e d f i c h smetana: Koncertna godba. (Fis dur.) Na klavir Bvira g. Jos. Prochdzka.
3.	Josip Prochdzka: a) »Zvezda žarijo". (Oton Zupančič.) b) „ P o s le d«
u j a noč". (Anton AJkero) c) » T a k' s i lepa". (Simon Jenko.) Pesmi, poje gosp., Stanislav Orželski. Na klavir spremlja gospod skladatelj. 4. Ant. Lajovic: a) Soherzo za veliki orkester. b) Andante za veliki orkester. Izvaja orkester. 5. Fran Liszt: Fantazija na motive izGounodove opere , F a u g t Na klavir svira g. Jos. Proohdska. 6. Ant. Lajovic: .Gozdna samota". (Biarbaum - Finžgar.) Za ženski zbor in orkester. Op. 3. 7. D r. G o j m i r Krek: a) »Vbrezupnosti". (Sina. Jenko.) b) , M i b 1 i ". (Dragotin Kette.) c) »Tam zunaj je sneg". (Drag. Kette.) Pesmi, poje g. Stanisl. Orželski. Na klavir spremlja g. J. Prochdzka. 8 Dr. Anton D v o F d k : Slovanski ples št. 8. (G-mol.) Izvaja orkester. 9.
Anton Lajovic:
L a c v e 1 a j a
roža". (Falke Golar.) Pesem s spremljevanjem klavirja, b) .Pesem starca". (Koljcov Zupančič.) Pesem s spremljevanjem klavirja, c) »Serenada*. (Oton Zupančič.) Pesem s spremljevanjem orkestra. Poje g. Stanislav OrželBk i 10. Šest mešanih a. c a p e 1 I a zborov: a) Dr. Gustav Ipavec: »Tiček". (Narodna.) b) Dr. Ant. S c h w a b: .Moji devojčici". Serenadica. (A. G*nser.) c) Dr. G o j m i r Krek: »Vabilo". (Simon Jenko.) č) Anton Lajovic: .Večerna pesem". (Bierbaum-Finž-gar.) Iz op. 2. d) Anton Lajovic: »Bolest kovač". (Bierbum-Finžgar.) Iz op. 2.) e) A n t o n L a j o v i c : „ N a -p i t n i c a \ (Bierbaum-Finžgar.) Iz op. 2. — Klavir: Nov koncertni klavir „Glas-bene Matice" od c. in kr. dvornega in komornega izdelovatelja klavirjev L u d o -vikaBosendorferja z Dunaja. — Začetek točno ob pol osmih zvečer. — Med izvajanjem posameznih točk bodo vrata zaprta. — Cene prostorom: Sedeži po 4, 3 in 2 kroni, stojišča po 1 K 20 h, za dijake po 60 h se dobivajo v trgovini gospoda J Lozarjana Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni. — Pro-gramna kniižica z besedilom in motivi se dobiva po 20 h istotam.
#	Koncert Marije Heritesove Dne 15. t. m. bo koncertovala v G o r i c i v gledališki dvorani mlada češka umetnica Marija Heritesova.
" G. Verovšek, najodličnejši član slovenskega gledališča v Ljubljani, priredi, kakor čujemo, po deželi nekaj gostovanj.
*	Perosijev oratorij »Vesoljna sodba" bodo izvajali v Rimu dan po Veliki noči.
Izpred sodišča.
Ispred ljubljanskega porotnega sodišča.
Ža lotit ni nasledki podoknice. Dne 16, februarja t. I. je prišlo več fantov Julijini Strehovec, pesast. hčeri v Tujnicah, običajni »rfVeht« napraviti. Domači bo jih povabili v hišo. in ker so imeli seboj godoa, pričeli so tudi plesati. Te veselice sa je udeležil tudi sosedov sin Nace Dralka s svojo sestro Joitfi. Okoli polunoči sune nekdo s kolom skozi zaprto okno, pri katerem je sedela Josipina Dralka ter jo zadene v hrbet. Urno so skočili fantje iz hiše za storilcem, o katerem pa ni bilo na duha ne sluha. Zabava se je nadaljevala, le France Sidušak, pesett. sin v Kosičah, je s tremi svojimi tovariši šel iskat kalilca veselice. Fantje so se skrili v hiše in čakali na napada'ce. Ne dolgo potem prišla sta po stezi, ki drii čez Stre hovčev vrt Andrej Nograšek in Vladimir Vrhovnik. Kakor so sklepali iz nju pogovora morala sta hiti ti dva storilca. Takoj 8» ju naskočili: France Sedušak je vdaril z neko trdo rečjo Andreja Nograška tako pe plavi, da je takoj na zoba padel, dočim je Franc Slanovc pognal Vrhovnika v beg. Kakor se je kasneje izkazalo nista bila napadena čisto nič udeležena pri Strehovčevem oknu. Nograšek je imel še toliko moči, da se je pobral in šel domu, kjer se je vlegel na svojo posteljo v hlevu ter prosil brata, da naj mu da mrzlih ohladkov; povedal mu je tudi, da ga je eden udaril, da pa ne ve kdo. Zjutraj je bil Andrej Nograšek že nezavesten in je okoli opoludne umrl. Obdukcija ie dognala, da je imel ubiti Nograšek na desni strani glave kost utisneno in so se od tu na vse kraje nahajale razpoke. Obdolženca je obsodilo pirotao sodišče na 4 let težke ječe.
Pred mariborskimi porotniki je bil obsojen včeraj 46letni posestnik Štefan Djkarič iz C/etlina na Hrvaškem na osom let težke ječe, ker je v ptujski okolici napadel kmeta Jožef« Mlakerja in mu oropal 109 kron.
Kočar Martin Rečnik iz Karčovine je stal radi poskušenega umora svoje žene Neže in radi umora avoje pastorke Neže
Dalje v prilogi III.
111. Priloga 59. štev. ..Slovenca" dn6 12. marca 1904.
Pichler. Mol je na obo streljal. Porotniki so radi žene potrdili le vprašanje o nevarni poškodbi in grožnji, glede Neže Pichler pa so izjavili, da je bil uboj. Martin Rečnik je bil obsojen na 12 let ječe.
Zanimiva porotna obravnava se je vršila včeraj v Riedu proti morilcu Mat. Kaufmannu, ki je umoril pred leti krama rioo Ano Krauzinger. Radi tega umora sta bila takrat po pomoti obsojena Terezija Grietzinger in Karol Harter. Se le sedaj je morilčeva hči izdala svojega očeta. Kauf mann je bil obsojen na 20 let ječe. Na smrt ga niso mogli obsoditi, ker je bil mej tem časom obsojen na neko globo 20 krcn. Kaulmann je izjavil, da je umor izvršil radi bede in da je prod umorom molil »očenaš«.
h brzojavk.
Dunaj. Msgr. Rossi Stockalter je imenovan tajnikom dunajske nuncijature.
Dunaj. L sti poročajo, da se izvršo velike izpremembe v višph poveljstvih av-Btrijske armade. Majski avanzement bo v znamenju p mlajenja armade.
Dunaj. Ministrski predsednik dr. pl. Koerber napravi jutri, v nedeljo, pojedino.
B e r lin. „Berliner Tagblatt" pravi, da se vrše posredovanja, da bi olomuški nadškof K.hn prostovoljno odstopil.
Berolin. V parlamentarnih krogih ee govori, da je guverner nemške južne Afrike, L e u t w e i n , poročal, da mu je treba še 800 mcž, da zaduši \stajo rodu Hereros.
I n o m o s t. Profesorji in dijaki itali janskih paralelnih vseučiliških kurzov so na vlado vložili ugovor zoper sklep, da bi bil v Roveredu sedež univerze.
Berolin. Sklep zveznega sveta, naj se odpravi postava, ki je zabranjevala jezuitom bivanje v Nemčiji, je liberalne kroge silno poparil. Razne Bismarckove spomenike so zavili v črne tančice.
Budimpešta. »Pesti Hirlap" poroča, da je vojni minister odposlal te dni mobilizacijske načrte in sicer zapečatene ter da jih smejo odpečatiti le v slučaju mobilizacije. Tozadevne inštrukcije, ki so bile sklenjene na zaupnem shodu železniških rav nateljev, so bile odposlane postajnim načelnikom raznih železnic. Uradni listi to taje
Berolin. Glasno glasilo soc. demo kratov »Vorvviirts« pravi, da se v vladnih krogih razpravlju o razpustu nemškega državnega zbora prihodnjo spomlad. Vlada bi skušala posredovati mej meščanskimi strankami, da bi združene na stopile proti soc. demokraciji.
Budimpešta. Hrvatski poslanci v državnem zboru so imeli 8. t. m. posvetovanje; glavni predmet je bil zakonski načrt glede dvorno-maršalskega sodišča, ki se ima ustanoviti v Budimpešti. Posl. Priveric in Tomašic sta konstatirala, da ta načrt krši ogrsko-hrvatsko nagodbo, ker ne upošteva hrvatske avtonomne sodnije. Ban Pejačevic pojde k vladi posredovat, da se odstrani ta zakonska kršitev. Poslanci pošljejo na vlado vlogo, da se pri novem investicijskem programu bolj ozira na Hrvaško kakor dosedaj.
Pariz. Zbornica je nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu, da se zatre pouk v kongregacijah. Naučni minister Chaumič je rvstal za ta zakonski načrt in po vdarjal nastale težkoče, ako bi se hotel izpeljati. Ministrski predsednik Combes, je vstal za načrt, in je bil zakon s 309 proti 11 glasovom vzprejet.
Bruselj. Tukajšnji „Soir" trdi, da je zvedel iz zanesljivih krogov, da pride ju nija meseca razven cesarja Viljema II. tudi Franc Josip I- v Belgijo, da povrne kralju obisk.
Pariz. Izdajalca v mornaričnem mini-sterstvu, ki je skušal japonskemu atašeju izročiti tajne dokumente, so slučajno zasledili. Dotični arhivni uradnik se imenuje Martis.
Milan. Tukajšnji listi poročajo iz Brescije, da je došla tja komisija častnikov generalnega štaba, ki pridno študira obmejne utrdbe.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
V u 1 k a n b 1 u j e. Na otoku Comoro bluje, kakor se poroča iz Mahotte, že od 25. pret. meseca neprenehoma ondotni vulkan. Iz treh odprtin bruha lava. Steber lave iz srednje odprtine je visok tisoč metrov. Več domačinov je mrtvih. — Strašen samomor. V Lichtenworthu pri Dunajskem Novem mestu so je radi »nesrečne ljubezni« usmrtila 19ietna posestnikova hči Ana B r a n d 1. Nasula je v veliko skledo streljiva in svinčenih zrn, veedla se na to in zažgala. Bila je strahovito razmesarjena. — Kolera. V Bagdadu so je pojavilo pet slučajev kolere. — Prepovedane v 1 e č k e. Na Dunaju bo damam prepovedano hoditi z vlečkami v gledališče, ker vlečke v slučaju zmešnjave lahko povzročijo
mnogo nesreč. — Stavke v Budimpešti. Pogajanja stavkujočih krojaških pomočnikov, ključarjev, čevljarjev in tesarjev z delodajalci so bila brezuspešna. Slavke trajajo dalje. — Velikanske povodnji so po Ameriki. Voda je odnesla mnogo mo stov. Mnogo rudnikov je pod vodo. Iz mnogih hiš je prebivalstvo zbežalo. — P o ž i ■ galca linčali. V občini Hegykflz-Ko-vaesi na Ogrskem je prebivalstvo linčalo 70letnega požtgalca F e 1 f 5 1 d i j a. — S stavko groze učitelji v okolioi Kormina, ako se jim ne zboljšajo plače — Amerikanski dvoboj mej dijaki. V Černovicah se je ustrelil petošolec Jakob Sinnreich. S svo|im tovarišem je imel amerikanski dvoboj. Potegnil je črno krogljo. — zblazneli grof Csaky, ministrski tajnik iz Budimpešte je prič.l včeraj v neki dunajski ulici nenadoma streljati na ljudi. Neko žensko je nevarno ranil.
Dunajski kršč. sociaici proti surovostim nemških burŠev.
Dunaj, Glasilo krščanskih socialcev »Reichspost" apelira na nemško krščansko misleče dijaštvo, naj se ne udeležujejo nasilstev proti Slova n o m. Dalje piše »Reichspost": Narodno vprašanje so ne bo odločilo z nasilstvom, ampak s premočjo duha. S svojim nasto pom nemški dijaki la podpirajo vseučiliške težnje nenemških narodov. Ako se j6 videlo pri teh surovostih kakega nemškega katoliškega dijaka, tedaj sa pač ne more smatrati, da jo dobil za to dovoljenje svojega društva. L udeležbo pri teh grdih napadih bi nemško katoliško dijaštvo svojim nenem-škirn in drugim nasprotnikom ie dalo priliko, da drugič ti na enak način postopajo proti nemški akademični katol. manjšini.
Telefonska in brzojavna poročila.
Japonsko-ruska vojska.
Petrograd, 12. marca. (Kor. urad) Poveljnik ruskega brodoja Makarov poroča iz Port Arturja : Sest ruskih torpedovk je imelo po noči 10. t. m. s torpednim brodovjem, katerega so spremljalo japonske križarice, vroč boj.' Ena japonska torpedovka se je potopila. Tudi ena ruska torpedovka se jo potopila. Del moštva te ruske torpedovke je v j o t, drugi del moštva je pa u t o n i I. Na ladjah, ki so se vdeležile ruskega napada na japonsko brodovje, je en častnik težko, trije lahko ranjeni. Dva mornarja sta mrtva, 18 lahko ranjenih. Ob 9. uri dopoiudne je pričela japonska eskadra bombardirati na luko. Bombardira n j e j e t r a j a 1 o do ene ure popoludne. Na ladjah je škoda neznatna. Na ruski strani je ranjenih: en čsstmk, štirje mornarji, en mož je ubit Japonsko bombardiranje je bilo brezvspešno. Japonska križarica »T a k a s a g o« je znatno poškodovana. V Port Arturju so trije pre hivalci ubiti, eden ranjen.
London, 12 marca. Reuterjev urad je izvedel iz privatnega vira iz Port Arturja, da so ruske torpedovke odplule včeraj ob 7. uri z;utraj iz luko in da so napadle ja ponsko iadje.
Petrograd, 12. marca. Dopisnik ruske brzojavne agenture poroča iz Port Arturja, da se je glasom vesti, ki jo prinaša »Cou rier do Tients n«, p.i nočnem napadu japonskega brodovja dne 24. m. m. pet ladij zažigalk in več torpedovk pogreznilo v morje.
Petrograd, 12. marca. Vest, da so so ru*ke čete umaknile na črti Ivaojang in Haitšeng, je neesnovana in razširjena cd Rusom sovražne strani.
Berolin, 12 marca. Iz zanesljivega vira so poroča, da so angleške vesti, ki so trdile, da' so Japonci za hrbtom ruskih čot v Mandžuriji, popolnoma neresnične.
Tokio, 12. marca. Uradni list soulski v posebni izdaji objavlja beseddo japonsko-korejake pogodbe. V njej so preglašajo kot neveljavne koncesije, ki jih je dala Koreja Rusom, med njimi ona, s katero so je Koreja odrekla pravu prodati otok Kodžido, koncesijo premegokopom v Rozi ter dovoljenje izsekavanja gozdov v Alenigdu, ob re kah Tumen in Jalu.
Berolin, 12. marca. Socialnodemo kraški »Vonvarts0 piše, da so bile v Ba tumu velike demonstracije proti ruski vladi. Tolpa je premagala policijo. Guverner se je umaknil. Več oseb jo bilo takoj obsojenih na smrt in obešenih.
Dunaj, 12. marca. (Kor. urad. V današnji seji drž. zbora so češki poslanci vložili celo vrsto interpelacij. Eiserikolb je vio žil interpelacijo, zakaj je bil konfisciran uvod pri Hunsbruchovi knjigi o papeštvu in nje-
govem kulturnem delovanju. Nemško stranke so vlož le interpelacijo radi dijaških demonstracij na Dunaju. Vprašajo Korberja kake korake namerava storiti v tej zadevi in kake proti češki obstrukciji. Čitanje interpelacij se je dobesedno vršilo. Mej čitanjem nemških interpelacij so češki poslanci, ki so stali pred predsednikovo tribuno burno ugovarjali proti napadom v interpelaciji. Veli-kansk vrišč. Ker se šum ni polegel, zahteval je predsednik, naj poslanci zapuste prostor prod tribuno. Poslanci so se udali, nakar se je nadaljevalo dobesedno čitanje interpelacij.
Dunaj 12. marca. (Kor. ur.) Grajalni odsek je soglasno sklenil, naj se poslancem Steinu ia H srzogu izreče graja.
Dunaj, 12. marca. Danes bi bilo skoro došlo do pretepa v drž. zboru. Ko so Čehi zopet predlagali neko poimenako glasovanje, zaklical jo Wolf nemškim strankam:« In vi pustite na miru ta češke provokacije«. Čehi so Wolfu klicali: »Sladkorni Wo!f!« »Kaj je b sladkornim kartelom ?« ter mu metali koščke sladkorja. To je Wolfa tako razje žilo, da je skočil kar preko klopi pred Mlado-čeha ter je hotel prijeti in udariti poslanca Sialo. U d r ž a 1 je Wolfa prijel za roki, H o 1 a n s k y ga je pa vrgel mej klopi Saških poslancev ter mu zaklical: »Sodaj pa mirno proč!« WoIf se je nato mirno splazil na svoj prostor.
Dunaj, 12. marca. Nemška liberalna stranka se jo danes posvetovala o sredstvih proti češki obstrukciji. Nek poslanec je na svetoval, naj se začaano ustavijo dijete.
Dunaj, 12. marca. Nemške stranke v parlamentu zahtevajo, naj se vsak dan vrši jako dolga seja, da se zlomi češko obstrukcijo.
Dunaj, 12. marca. Danes so se slovanski in nemški dijaki zbrali pred vseučiliščem. Do demonstracij in spopadov ni prišlo. Oblasti hočejo odločno nastopiti proti demonstracijam.
Dunaj, 12, marca. Pri kasacijskem dvoru jo bila potrjena oprostitev riemanj-skega župana Berdona, katerega je tožilo državno pravdništvo, da je hotel b svojimi civilnimi pogrebi nedopustno demonstrirati proti oblasti. Berdonove pogrebne molitve je zagovarjal dr. Tavčar, ki je pri tem napadal katoliško cerkev ter hvalil odpad.
Dunaj, 12. marca. Iz Jasonic se poroča, da je bil predrt 160 metrov dolgi predor pri bodoči blejski postaji.
Budimpešta 12. marca. Rekrutna predloga ja bila danes v drž. zboru sprejeta v tietjem branju. Nato 83 je pričela razprava o idimnitetni pradlogi.
Rim, 12, marca. General Ricuiotti Ga ribaldi je preložil balkanski kongres z ozirom na vojsko v Aziji r,a leto 1905. Laško poslaništvo poroča iz Carigrada, da doslej Turčija od reform, katere so predlagale vlasti, ni nobene izvršila. Vse predloge, ka tere je general De Gaorgia predložil sultanu o refjrmi orožništva, je sulthn odložil. Rusija in Avstrija bodeta odločno zahtevali, da sme De Georgis odpustiti, ako treba, turške orožnike in da tma nastaviti neomejeno število evropskih podčastnikov.
Carigrad 12. marca. Šestnajst bataljonov in dve bateriji so dobile povelje, da se združijo okoli Saruna in da napadejo Ar mence v gorah.
Sisek 12. marca. Pred sodiščem v Petrinji je bila včeraj razprava proti nekaterim meščanom, ki so obtoženi, da so se udeležili lansk'h demonstracij proti Khuanu. Obtoženca Antolčič in Kovačič sta obsojena vsak na 2'/, leta, a obteženoi Podkrajšek, Kovač, Golubič, Dernu'c, Stankovic, Dobri-mč in Bož:č na dve leti ječe.
Meteorologlftno porodilo.
ViSina nad morjem 306'2 m, irednji zračni tlak 736-0 mm
| S tuj. a Cm opit- | ti.ro-(5 zoruija ! metra.
Tomp«» r»tur» po
<Vl!'r
Votrofl.
Neba
10, . i.ec | ,3t}'3 | 1U-U | sl szah. | obl.
11
tjatr. ■i »">00l.
738 1 7361
96 13-1
sr. jzah.
jl
del jasno , obl.
ih Z**
42
11| 9. tveč. | 735T| 6 7 jal. svzh j del.iobl. | 'jTrjutr. I 73161 5-9 | brezvetr. I dež I 00 | 2. popol.| 734-4 I 6 3 | sl. jvzh. | » ! Srednja včerajšnja temperatura 8 5*, normale 2 8 .
Pri kroničnih katarih v grlu in bronhijih se je sijajno izkazal
Rogaški „Styria-vreIec"
427 a 2-1	za grgranje.
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerje\ o
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsak-dauji Uavui pijači.
VS-
JDftrorl.
Za Jeranovo dijaško mizo so od 1. jan. do 7. marca darovali p.n gg.. Kanonik dr. A. Karlin 30 K, P. Bernard Vovk 4 K, učitelj Fr. Lavtižar 7 K, komi sar Janežič 12 K, župnik K. Tekster 14 K, gdč. Zakotnik 10 K, župni upravitel| N. Sta-zinski 10 K, kaplan V. Z'ibret 10 K, kanonik J. Sajevic 10 K dekan J. Nag~de 10 K, župnik J >s. Lavrič 10 K, župnik Fr S. Pokom-5 K, župnik J. Kunaver 5 K, kanonik dr. Čakal 10 K, župnik Fr. Pešec G K, kaplan A. Zore iz St. Runcrta 5 K, krnska posojilnica na Vrhniki 20 K, župnik Jurij Drnovšek 20 K, duh. svetnik M. Saje 5 K, neimenovan po župniku Jan. Kalan-u 10 K, župnik Anton Lesjak 20 K kot zadnji po 7(lrav na grob f gospe Ilulene pl Fo Irans perg ove, kanonik in profesor dr. M. Leben 20 K.
Bog plačaj !
po sklepu lista.
Ob sklepu lista smo dobili od intendanoe blovon-skega glodnlišča poročilo, da gostovanja gdč. Otilije Spurnovo ne bo, ker je gostovanje odpovedala.
m.l/li
Pretužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš blagi, iskreno ljubljeni brat in svak, gospod
Fran Vidmar
c. kr. poštni komisar
po kratki mučni bolezni, danes ob 2. uri popoldne previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Blagega pokojnika priporočamo v spomin in molitev.	437
Trst, dnč 11. marca 1904.
Ivan Vidmar, c. kr. poštni kontrolor,
Anton Vidmar, posestnik, brata. Marija omožena Bonač, Helena omo-
žena Prezelj, Josipina, sestre. Anton Bonač, Ivan Prezelj, .svaka. Franja Vidmar, svakinja.
Zahvala.3Gž
3G2 1—t
Ob priliki nenadne izgube našega iskreno ljubljenega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Tomaža Pavšek,
sprevodnika juž. žel. v p.
izkazalo se nam je vsestransko toliko dokazov srčnega sočutja, da si smatramo v svojo dolžnost tem potom izreči vsem presrčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo pri pogrebu ter posebej gg. sprevodnikom juž. železnice za nošnjo vencev, kolegom rajneega, ki so svetiii ob krsti, dalje gg. inšpektorju ter uradnikom in poduradnikom južne železnice, darovateljem prelepih vencev, častiti duhovščini ter gg. pevcem za ganljive žalost nke pred hišo in ob grobu.
Vsem bodi še enkrat presrčna zahvala.
V Ljubljani, 12. marca 1904.
Žalujoči ostali r

WT POZOR!
Naprodaj je iz proste roke =====
lirifliriiii hiša
z vrtom in priliklinami v predmestju Ljubljane, po nizki ceni. ■— Kje, pove upravništvo »Slovenca".	432 1
Spisi Krištofa Šmitlu se vedno nadaljujejo; namenjeni so naši mladini ter tudi bili priporočani od več strani. Primerni so kot darilu ob vsaki priliki, zato Jih tudi na tabtevanje vežemo v primerno obliko.
Spisi Krištofa Šmida.
Povesti za mladino.
Zelo primerno novoletno darilo!
1. zvezek: Ljudevlt Hrastar. — Golobček. Poslovenil P. H. Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 h.
II.	, Jozafat, kraljevi sin Indije. Poslo-
venil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 h. (Drugi natis)
III.	„ Pridni Janezek in hudobni Mihec.
Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan So h, trdo 1 K.
IV.	„ Kanarček, Kresnica, Kapelica v
gojzdu. Posl. P. H. Sattner. Mehko vezan 40, trdo 6p h.
V.	„ Slavček. — Nema deklica. Poslov.
P. Flor. Hrovat. Mehko vezano 40 h, trdo 90 h.
VI.	, Ferdinand. Poslov. P. Flor. Hrovat.
Mehko vez. 6o, trdo 80 h.
VII.	„ Jagnje. — Starček z gore. P. Flor.
Hrovat. Mehko vez. 70, trdo 90 h.
VIII.	„ Plrhi. — Ivan, turški soženj. —
Krščanska obitelj (družina.) Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 h. IX. , Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 6o, trdo 80 h.
V knjigarno J. Krajec nasl. v Novem mestu.
Ondi je bogata zaloga v to stroko spadajočih predmetov.
X.zvezo : Ludovik, mladi izseljenec. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 6o, trdo 80 h. XI. „ Najboljša dedščina. — Leseni križ.
Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 h. XII, „ Koza Jelodvorska. Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 h. XIII, „ Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 h.
Molitveniki za mladino.
Duhovno veselje, različna vezava in cena od
90 h do K 4-— Jezus, dobri pastir, rud. obr. 70 h, zl. obr. K r—. Marija, varhinja nedolžnosti, različna vezava
in cena od 60 h do K 2'—. Molitvenik za dečke. V platno vez. Go h. Molitvenik za deklice. V platno vezan Co h. Nebeške iskrice, različna vezava in cena od 70 h do K 1 40.
Nebesa naš dom, razi. vez. in cena od 96 h do 5 K. Otroška pobožnost, različna vezava in cena od
38 h do K 1 '20, Pobožni otrok, razi. vez. in cena od 40 h do K 1*30. Pobožni učenec, 50 h.
Pustite te male k meni, različna vezava /n ccna
od 60 h do K r6o. Rajski glasovi, razi. vez. in cena od 90 h do K y—. Skrbi za dušo, razi. vez. in ccna od 90 h do K 4*—. Sveta ura (debeli tisk) različna vezava in cena
od 90 h do K 3-—. Sv. Angelj varuh (mala oblika od 64 h do K 1-60. Sveto opravilo, Čede. Vezava v platno, 70 h. Vrtec nebeški, razi. vez. in cena od 80 h do K i-6o.
In še več drugih lepih molitvenikov za mladino.
Zabavne knjige:
Hožični darovi. Cerkvica na skali. Cvetluu Horograjsku. Car tn tesar. Čas Je zlato. Domu in na tujem. Iiruzem Predjamski. Evstahiju. Evstuhlj. Grizelda. Genovefa, sveta groRnJa. Hildegurda zveličana. Hlrlanda. Izunami, mala Japonka. Izdajalca domovine. Jama nad l)o-brušo. Kljukee lainjlvi. Kustocu in Vis. Knez Črni Jurij. Kako Je Izginil gozd. Mali vse-znalee. Mirko Poštenjakovlč. Močni baron Ravbar. Na valovih Južnega morju. Najdenček. Naselnlkovu hči. Nezgoda na Palavanu, Pod turškim Jarmom. Prst božji. Pripovedka o vetru. Peter Rokodelčlč. Rešitev o pravem času. Ribičev sin. Robinzon. Repoštev. Srcču v nesreči. Svetu Notburga. S prestolu na mor išče. Situ, muhi Hindostunku. Šaljivi Jaka. Vrtomlrov prstan. V delu rešitev. Zbirka narodnih pripovedek. Zlata vas. Zlate Jagode.
Dalje so tu v zalogi:
Molitvene brošure. Šolske knjige in tiskovine. Podobe zu prvo sv. obhajilo. Tiskovine z u župne in občinske urade. = Razne druge tiskovine.	—
Tiskarna
se priporoča za izvrševanje vseh tiskarskih del; na novo urejena, moderno opremljena
= knjigoveznica =
pa v vezanje vsakoršnih knjig in drugih knji-goveških del.
S
ss ss
SS SS SS
M*
ss n ss €
Slovenski učitelj.
Glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev. V. letnik.
Izhaja 15. vsakega meseca na poldrugi poli.
Urejuje in izdaja Fr. Jaklič, učitelj.
Naročnino prejemu upravništvo v Ljubljani in znaša celoletno le 4 K.
I!

H
H
SI

Katol Obzornik
Ravnokar je izšel:
I. zvezek VIII. letnika! "Ž31
»Katoliški Obzornik" je krščanska revija
za verska, filozofična, socijalna in literarna vprašanja. Izhaja štirikrat na leto. — Cena 5 K. — Urejuje dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja. Naročnino sprejema upravništvo »Katoliškega Obzornika" v Ljubljani.
Izobraženi Slovenci, naročajte to revijo, da se bolj in bolj zbudi med nami krščanska zavest in navdušenje za krščanske ideale! V zalogi sta še VI. in VII. letnik, prejšnji so že pošli.	--
g^r Katoliška Bukvama v Ljubljani
p t* ip o i* o e a:
kos, dr. Franc, Gradivo za zgodovino Slovencev v
srednjem veku. I. knjiga (1. 501—800). Izdala »Leonova družba". K 8-—.
Manzoni, Zaročenca. Milanska povest iz sedemnajstega stoletja. K 2'—,
Sienkiewicz-Po dravski, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. K y—, vezano K 4-80.
Sienkievvicz-Podravski, Križarji. Zgodov. roman v štirih delih. 2 zvezka K 5-20.
Wolf-Pleteršnik, Slovensko - nemški slovar. Dva zvezka vezana K 29'—.
Najnovejše (1904):
A n d r e e s Neuer allgeineiner und osterreichisch-ungariseher Handatlas in 126 Haupt- u. 131 Neben-karten nebst vollstiindigem alphabetischem Namen-verzeichnis (Scobel) vezano K 45'—.
Kdor pozna novejše izdaje Andree-jevega atlanta, se pač ne more načuditi krasnim, razločno tiskanim zemljevidom, njih skrajni preciznosti in vestni sigurnosti. Popolno allabetično kazalo vseh v zemljevidih nahajajočih se imen pokaže iskalcu prvi hip določeni predmet. Nova izdaja nam toliko bolj ustreza, ker avstrijsko monarhijo in nje pokrajine prav nadrobno precizira in upošteva vsa najnovejša geografična dejstva.
De Wa a 1, Mgr. Dr. Anton, Papst Pius X. Ein L.ebens-bild des heiligen Vaters. Mit einem Riickblick auf die letzten Tage Leo XIII. (Titelbild Pius X. und 137 Abbildungen im Text.) vezano K 4 80. Fiih, dr. Anton, Geschichte der bildenden Kiinste. Zvveite Auflage. Mit einem Titelbilde, 36 Tafeln und 940 Abbildungen im Texte. XX -)- 785 strani vezano K 30'—.
Me rde rs Konversations-Lexikon. Dritte Auflage Reich illustriert durch Textabbildungen, Tafeln und Karten. II. zvezek sega do besede Eldorado, vezan K 15. —.
—	Edini večji leksik, pisan s katoliškega stališča, bo obsegal osem vezanih zvezkov po K 1 5"—.
Kirsch-Luksch, Geschichte d. katholisehen Kirche. Herausgegeben von der »Oesterreichischen Leo - Ge-sellschaft" in Wien. Mit circa 50 Tafelbildern und iiber 800 Abbildungen im Test. Izšlo bo 20—25 se-šitkov z nekako tritedenskim presledkom. Sešitek obsega dve do tri pole in 2 prilogi ter stane ii K i'2o.
—	H koncu dela se izdajo izvirne platnice.
Izbrana in Jako bogata zaloga knjig vsake vrste slovstva, po-
sebno pa liturgičnlli, kakor so	Missalc Romanum, Missae pro
def., Breviarlum Romanum,	Horue Iilurnae, Rituale etc.
Bogoslovna književnost: Pridige, legende, knjige za premišlje-	
vanje in spodbudno življenje..	— Molitvenikov največja izbera.
Spisi za mladino.	— Cerkvene skladbe.
Tu se izvršujejo najtočneje vsa naročila na časopise, avstrijske in inozemske.
gor Katoliška Bukvama v Ljubljani.
'^Dom in Svet ^»i
l mesečnik s podobami za lepo- J slovje in znanstvo.
Založnik in lastnik ,MarijaniSČe' V Ljubljani; urejujeta pa dr. Mih. Opeka iu dr. E. Lampe.
Naročnina za celo leto znaša 9 K, -f—za dijake 6 K 80 h.
V nobeni slovenski rodbini ne bi smelo manjkati tegu leposlovnega lista!
w List za mladino!
Vrtec
s prilogo
„Angelcek
u
Izhaja dnč 1. vsakega meseca z lepimi slikami in podučno- zabavnim berilom.
Dobč sc še prejšnji letniki po znižani ceni. Mla-Jinoljubi, sezajte po tem edino priporočila vrednem mladinskem listu in ga širite med nadobudno mladino. N«roča se pri uredništvu, Sv. Petra cesta štev. 78 v Ljubljani.
V prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2,
dobi vsakdo po najnižji ceni:
Molitvenike:
Presveto Srce Jezusovo. — Usnje K r8o, zlata obreza K 2-4o.
Spomin na Jezusa, usnje 70 h, zlata obreza 96 h.
Rafael, za odraslo mladino; platno K rjo, usnje r6o, zlata obreza K 2-—.
Jezus dobri pastir, usnje 72 h, zlata obreza K r—
Odpustki (Sajovic), usnje K i'8o, zlata obreza K 2'20,
Sveti križev pot (Leon. a P. Mau-ricio) 80 h.
Srce ali spoznanje in zboljšanje človeškega srca. Usnje K t'80, zlata obreza 2-4o.
Filoteja. Usnje K r8o, zl. obr. K 2"4o.
Jezus na križu, moja ljubezen. Večja in manjša ter finejša oblika, od K 120 do K 2-20.
Zvonček nebeški. Usnje K i'io, zlata obreza K f6o.
Marija naša pomočnica. Usnje K 170, zlata obreza 2'2o.
Sveta nebesa s precej debelimi črkami. Usnje K 1-40, zlata obreza K 2-—.
dalje:
Vedno češčenje, v usnji K 2-40, z zlato obrezo K 3-20.^
Kruh nebeški, v usnji K t"8o, z zlato obrezo K 2'4o.
Pot v nebesa, za ude III. reda, v usnji K r8o,
z zlato obrezo K 2"4o. Dušni vodnik, z velikimi črkami, usnje K v—,
z zlato obrezo K 2'Co, Večna molitev, v polusnji K 2"—, usnje K 2 40, z zlato obrezo K 3'—
in mnogo drugih v poljubni obliki in vezavi.
Devocijonalije:
Barvani in beli kipi v poljubni velikosti: Srce Jezusovo, Srce Marijino, Brezni. Spočetje, Sv. Anton, Sv. Frančišek Asiški in razni drugi do 1 m višine.
'notno prirejene svetinje za moške in ženske Marijine družbe s trakovi, lepo in solidno delo.
ožni venci v največji izbiri, od najfinejše do najcenejše vrste; leseni, koščeni, biserni, kokus in drugi; križci v poljubni izdelavi!
ezušček praški, v razni velikosti, iz kovine in terra cotta, v lični izdelavi.
E" R
Tukaj so tudi vedno v zalogi najraznovrst-nejše podobice s slovenskimi podpisi in molitvicami, 100 kom. od K —'70 do K 6. Podobice Pija X. 100 kom. K 3'—.
nako sc dobd v največji izbiri podobe za okvir, oljnate barve, raznovrstne velikosti in cene.
V zalogi so tudi:
E
Križi s stojalom in brez stojala, leseni in kovinski, ra.5ne velikosti in cene.
Srebrne svetinje, raznovrstne po K —"90, 1*30, 1*70, 2*90 in višje.
Navadne svetinjice iz aluminija: Srca Jezusovega in Marijinega, Naše ljube Gospe, čistega Spočetja itd. 144 kom. K 1-44 in višje.
Vsprejemne podobice ža razne bratovščine itd.
Druge knjige in pisalne potrebščine:
P
A Z N O

apir, pisalni, pisemski vsakovrstne kakovosti in poljubnega formata, od najfinejšega do navadnega.
lbumi; razne knjige kot oznanilna knjiga, knjiga za oklice, in mnoge druge; raznovrstne tinte, tuši in drugo rizbeno orodje.
avitki za pisma in vizitke, šolski zvezk in druge šolske potrebščine, kot ravnila, merila, krede, barve, razna peresa itd.
avadni in fini peresniki, svinčniki, gumi arabicum, preparacije, šestila od navadne do najfinejše izdelave itd.
kviri za risbe, podobice in fotografije, razni drugi okraski in nastavki iz kovine, lesa itd., sploh vsi v to stroko spadajoči predmeti.
V zalogi so tudi:
Stoletna pratika dvajsetega stoletja. (Dr. Gregorij Pečjak.) Mehko vezana K r3o, pol platno K r8o, pol usnje K 2'—.
Slovenska kuharica. (Magdal. BIei\veis.) Mehko vezana K 3' — , platno K 3'Co.
Roza Jelodvorska. (Spisi Krištof Šmida.) Mehko vezana 60 h, pol platno 80 h.
Lurškl čudeži. (Francoski spisal Henrik I.asdr. Poslovenil Frančišek Matešič. — Vezano v pol platno K 2"—.
Odgovori na ugovore proti sveti veri; iz francoskega prevcl A. M. Broš. 60 h, kart. 80 h.
Kratek poduk o sv. zakonu. (Janez Zabukovec.) Stane 70 h.
Naprodaj je po zelo ugodni ceni pred malo leti zgrajena
pritlična hiš a
blizu župne cerkve v trgu Scvnica na Štajerskem, obstoječa iz dveh sob, kuhinje, dveh kletij. Pod hišo pri glavni cesti je lep vrt. Hiša je pripravna za kakega obrtnika. — Več povč M arija Jebač/n, Poljanska cesta 26, Ljubljana.	424 2—1
<rr
i
Stropniki
(trami), že rabljeni, pa še dobro ohranjeni, od 2—6 m dolgi, se d o b e po ugodni ceni. — Kje, pove upravništvo tega lista.
425 l—l
i
/a V najem se odda s I. majem večje
J elegantno stanovanje i
/| v novi hiši št. 66 v Škofji Loki. Vr-^i Velika klet je pripravna
I	za vinsko kupčijo.	I
■ 'S® k Natančneje se izve priljK^l posestnici Ani Leskovec.
Vabilo
426 1—1
na
občni zbor
hranilnice in posojilnice v Borovnici,
registrovane zadruge k neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. marca 1904, ob 3. uri popoldne.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Predložitev in potrjenje računa za leto 1903.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva,
5.	Slučajnosti.
Načelstvo. v


fltfVTKO *RK0
LJUBLJANA (semeniščno poslopje)
§p FT [priporoča največjo zalogo *3i 1
otročjih vozičkov
od gld. 3.50 do najfinejših angleških.
Žimo7 in morsko travo
iC»(
za matrace, po najnižji ceni. Košarice, jerbase, škafe itd.
Vabilo 429 1-1
na
VIII. redni občni zbor
kmetijske hranilnice in posojilnice v^ Starem trgu pri Ložu
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,tki se bode vršil, v nedeljo dne 27. marca J.904, ob 3. uri popoldne v prostorih kon-sumnega društva v Starem trgu.
VSPORED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Polaganje računov za 1. 1903.
3.	Odobrenje računov.
4.	Volitev odbora.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi vse p. n. ude
ODBOR.
Harmonij,
dobro ohranjen, evropskega s stema ter močnega giasu, au takoj
proda pod ceno.
Priporoča sa osobito bralnim ali izobraževalnim društvom
Več pove občinski urad Dobje, P. Planina, Štajersko.	410 3—3
P. n.
Usojam si uljudno naznaniti, da sem prevzela po umrlem Svojem soprogu
trgovino s špecerijskim blagom, jele^nino in vinom, katero bodem dalje vodila pod nespremenjeno firmo
Tomo Tollazzi v Logatcu.
Pri tej priliki si usojam izrekati najtoplejšo zahvalo vsem dosedanjim odjemalcem ja njih blagonaklonjenost in toliko let izkazano zaupanje ter je priporočam, da blagovolijo isto izkazati tudi zanaprej podpisani.
2 odličnim spoštovanjem
436 i-i	josipina Tolla^i.
»Narodna:
kavarna"
sprejme takoj
deel(a-tieeneei,
ki je dovršil ljudsko šolo.
Fran Krapeš.
413 3-3
Lep lokal trgovino
se išče za august - termin. Ponudbe pod „Lokal" upravništvu „Slovenca"
398 3—3
do 15. marca.
Prenikov vrh
toči odslej naprej
pristni cviček
iz pokuftnvainf kleti, od gosp.
Vil. Pfeifer=ja, Krško
in dobro staro
starino od 1.1900
•z vinc gradov preft. gosp. biskupa
Strossmayer=ja, Djakovo.
Za obilen obisk se najtopleje priporočam
263 8-8	lillS.
55
The Gresham"
zavarovalnica za življenje v Londonu podružnica za Avstrijo: Dunaj, I. Oiselastrasse 1
v družbeni hiši.
JVkfiVa družbe 31. decembra leta 1901....................K 190,871.731 —
Letni dohodek na premijah in obrestih v letu 1901 ....	„ 31,555.292-— Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848)................„ 426,999.043 —
Tekom 1. 1900 je izdala družba 5718 pogodb o kapitalu ...	„ 50,727.262 — Za specielno varnost avstr. zavarovancev je vložila „The Gresham" do 31. decembra 1. 1901 že vrednostnih papirjev v znezku
nom. Kron
pri c. kr. državni osrednji blagajni na Dunaju.	647 12—11
Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarov. pogodbe, kakor tudi ponudbene obrazce dajč brezplačno glavno zastopstvo v Ljubljani pri
~ Guidonu Zeschko.	_
35
66
IV n j v i sj *> <11 i K a : Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
podplatu /C.!UTEP'6yPn\ 1860
1592 12
Vsak dan jih izdela
tovarna 40.000 parov! Edini kontrahenti: Messtorlf, Behn «& Co., Wien, I.
Na debelo in drobno pri Anton Krisperju v Ljubljani
kakor pri sledečih trgovinah:
V Ljubljani so na prodaj pri Ceikutl Marija, J S. Benedikt, FetrlMS Vaso, Porsche Alojzij, Treo K&rollna, Ant. Leut*eb, Julije Štor, Ernest Sark, I. C. Hamann. Vlkt. Gerhauser.
Brlnšek Ivan Trnovo, Engelsberger Rud. Krško, Homann Friderik, Homann Oto, Fiir-gager Leopold v Kadoljici, Gratner Jurij Kamnik, GatschA. Kostanjevica, Lapa.jne Valentin Idrija, Pollak Marija Kranj. Petelin Andrej Ribnica, Trevn Valentin Idrija, Trevn Anton Jesenice, Verblč Anton Sevni.a Lebln^er & Borgmann Litija E. Hoffmann KoCevje, Jonke
Frano, Bartelme Josip KoCevje
tSt 102 52-8
če kupite splošno za najboljše spoznane gepeljne, mlatilnice, slamoreznice
in druge stroje, tudi trombe, cevi, klinje in druge potrebščine, v zalogi
Fran Zeman-a
Iijubij.Mt», Poljanska cesta št. 24.
alkali&ia Malina
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 38 1
U
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru Izvistna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
V LJubjanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih ipeeerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami m vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-« v Liubljani.

Brez operacije brez bolečin

odstranite kurja očesa, otisko in trdo kožo z mojim	1447 13—10
balzamom za kurja očesa,
ki se pošilja franko, če se dopo.šlje 40 kr.
S. Mittelbach, Salvatorjeva lekarna
v Zagrebu.
Zahvala in priporočilo.
Pi dpisani priporočam vsakemu, kdor si m sli zidati novo h?5o aii k»t popraviti, zi-d*rsk< mojstra g. Franca Schmuc v Postojni. Pri meni je zidal v !etu J902. novo eiioribdstropno hišo; dokonča! je vsa svoja dela BOlidin in pravočasno po načrtu v mojo popolno zadovcljnost Delo njegovo i*a hvali. Ob ravno istem času je z'dnl tudi pritlično h;šo posestniku Jakobu Turku v II enovicah; tudi ta je z n|egovim delom popolnoma zadcvrljf n.
Tedaj hvala gosp mojstru!
II r e n o v i c e, 5. su*ca 1904.
415 3-2
Štefan Dušnih,
trgovec.
Izurjen^g-a
kovaškega pomočnika
4C6 3-3	in enega
............- učenca ~~
v ntarosti 15-16 let sprejme takoj Ivan
Demšar, kovaški mojster, Marije Terezije ce^U 6 Liubljnna
Poskusite
pristni rastlinski
liker
,Florian4
Varstvena znamka.
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogreva in oživlja tcl6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
Vzorci se radovoljno dajejo
brezplačno. 1741 nO
okusne hrane ni odvisna le od večjega užitka kake jedi, kajti čim okusnejša je hrana, tem lažje se prebavlja » tem bolje se izkoristijo v nji sc nahajajoče redilno snovi. Ta dejstva pojasnjujejo vspeh
Maggijeve juhe in jedilne zabele.
Ta je za skrbno gospodinjo staroznano, ceno sredstvo, ki more z njim pridati krepak, prijeten okus slabi juhi. bouulonom, omakam ter sočivju, jajčnim jedilom in dr. Ker je /elo izdatno, naj se je ne vzame preveč. Pridene naj so sele pripravljeni jedi. Dobiva se po vseh trgovinah s kolonijalnim in delikatesnim blagom in drožerijah v steklenicah po 50 v., (na novo napolnjeno 40 - .).	909 2
Maggijeva odlikovanja: 4 velike odlike, 26 zl. svetinj, 6 častnih diplom, 5 častnih odlik. Šestkrat i2van tekmovanja, m. dr. 1889 in 1900 na par. svet razstavi (J Maggi razsojevalec)
VREDNOST

Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje cerRveniR
para mentov.
1724 9

Izdeluje cele ornate« kazale v vseh liturgiflnih barvah, pluvijale, obha-Jllne burze, Atole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi b&ndera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno ejerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vesino delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.
8QT* Na prodaj sta 286 12-4
2 križeva pota2
jeden 95 cm visok velja gld. 65'— drugi 150 „ „ „ „ 250— ta veliki križev pot tudi nekoliko pod ceno pri
F^- Toman-u
jrodobarju In poilatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg štev. 1
Lep, skoraj nov
gledališki oder
s tremi kulisami
je pečeni napredaj.
Iteflektantje naj se izvolijo obrniti do upravništva tega lista pod šifro
,,0der". 423 2-2
C. kr. priv. zavarovalna družba^||||£ C. kr. priv. zavarov. dužba za življenje
»Avstrijski peniks" na Dunaju.
i>)
c)
d)
c)
f)
Vplačana delniška glavnica K 6,000.000. Družba zavaruje:
proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove r&zstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.
proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla;
raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema Jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Vplačana delniška glavnica: K 2,400 000
Rezervni fond........ 33 600.000
Stanje zavarovanih svot . . „ 135,000.000
Letni dohodki na premijah . „ 4.950.000
Družba zavaruje na človeško življenje
po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor:
a)	za slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b)	za slučaj smrti in mešana zavarovanja z
oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema:
c)	zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanje otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
d)	zavarovanje dosmrtnih rent. za preskrbo vdov in vzgojninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor ne-ovržnost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd
Natančneja pojasnila daje radovoljno
6eati«lil mmmtGj® v l&jQiMf®&£
Sodnijske ulice štev. 6.
Vodja generalnega zastopa: Jos. prosenc.
1514 12—4
I^slvol Zupančič 8
IfO	0
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko
Udelovafelj žičnih (dratenlh) tkanin ter pletenin In trgovina s sitarskim, rešetarsklm in lesenim blagom
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pletenine in žice, pletene s strojem po uzorcih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kurnike, golobnjake; mreže z.n presejanje gramoza in peska. — Izdeluje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.
Ceniki na zahtevanje brezplačno.
226 12-5
I okr. hranilnica in posojilnica
v mestu Kamnik
posluje sedaj štirinajsto leto in ut*aduje
v hiši št. 23 na Glavnem trgu.
Ista sprejema hranilne vloge od vsacega, če je ud ali ne, ter jih obrestuje po
VI«
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama plača.
Od dne 1. aprila 1904 uraduje posojilnica
vsak dan razun nedelj in praznikov
od 9- do pol 12. ure dopoldne.
Nevzdignjene obresti hranilnih vlog se pripisujejo vlogam '1. januarja vsacega leta ter se znova obrestujejo, ne da bi se zato morala predložiti hranilna knjižica.
Prošnje za posojila na vknjižbe pa tudi na menice se sprejemajo vsak uradni dan in se rešujejo pri prvi seji.
Posojila n<t vknjižbe se obrestujejo po 51 Posojila na menice pa po (>"j0
Vsak dolžnik ima olajšavo, da zamore še tako majhen znesek plačati na račun posojila, ker se mu s tem zniža dolg in tudi obresti, tako da vsak dolžnik lahko svoj dolg s prav majhnimi zneski v kratkem času popolnoma poravna.
Za potrdilo vlog so opravičeni vsi člani načelstva, kakor tudi po sklepu občnega zbora z dnč 28. svečana 1904 tajnik g. franjo Vidic. Vsako vlogo mora potrditi eden član načelstva in tajnik.
Posojilnica je član „Gosp. Zveze" v Ljubljani,
katera je izvršila popolno revizijo in je vse v redu našla.
Načelstvo I. okrajne hranilnice in posojilnice v mestu Kamnik:
Josip Močnik, načelnik, lekarnar in župan v Kamniku.	Fran|o Vidic, tajnik.
Franc Flerin, posestnik in trgovec v Domžalah, Anfon Frohlich, posestnik in gostilničar v Kamniku, Avgust Terpinc, posestnik in usnjar v Kamniku. Andrej Mejač, posestnik, veletržec, deželni poslanec in župan v Komendi, Janko Grašek, posestnik
in trgovec v Kamniku, odborniki.
Ignac Tramte, učitelj v Kamniku, Josip Kenda, posestnik in gostilničar v Kamniku,
pregledovalca računov.
V Kamniku, dne 29. svečana 1904.
419 l-l

|m
N
u .	S
J3 3	S.
rs	c
v'
<u e« C
3 C, 5 J3
y n	r - V
Z. SJD	2 ••-»
- «	2 es T?
s b s 5
fe o	« X
^ i;	N M O
* I	* *
>	bJ> a S
® *	Z 't
K i*51 g
« JA	S! .S
fc 't	S ® TcB ™
ZZ	O
Ti	* JA
T3 3 rt
~ B.
•S	-c
2	^
I/j	d)
o	>
s >8
^ "S?
rt .3
C o
rt
'J (/)
;Š .2. &i D
55 ;=? o
o > u o
M ^
M . r. rt
rt 'S' C N
S>|
ro "
> £> I e
f., VH
S W
I
■a
•ff	d C
s.
o
g	M
o.	c^
«	S C
S	CT5
S	^
CD	Ctf
O	*

ZJ
>
O
C u
CU >
H
(T,
O
u
;

Jič
-O in O
CJ
>u as
to Im
C
CS
»
M	as'
O
>cn	X}
CJ	3
—	—r»
0/)	—1
C <

— c
CJ
z


iHS-i
1586 Absolutno zajamčeno 10 |
pristno masno vino
priporočal je knezoškofijski ordinarijat ljubljanski 1. 1898. veleč, duhovščini za nakup pri
„Kmet. društvu v Vipavi"
zato, ker je društvo pod strogim nadzorstvom dekana vipavskega. Razpošilja se od 56 litrov naprej čista bela vina od 42 do 50 kron za 100 litrov loco kolodvor Postojna. Rdeče hri-bovško namizno vino po 30 kron.
Vino je jako milega okusa, ker je napravljeno po novem francoskem načinu. Višje množine se zaračunijo nekoliko ceneje.
V zalogi je tudi ftnejše sortirano vino, kakor: kraljevina po 50 kron, pinela po 55 kron, beli burgundeo ln laški rizling po 60 kron, ter staro vino v buteljkah, beli burgundeo in renski rizling.	^
„Kmetijsko društvo v Vipavi". |
E, Zbitek-ov p^ oTomucu
zavod za izdelovanje ste-ktenomozaičnih božjih grobov, lurških duplin in altarjev za procesije ob sv. Rešnjem Telesu
Odlikovan od Nj. svetosti papeža Leona XIII.; priznanja katol. teolog, akademije v Pe-terburgu, nemškega misijona v Carigradu itd. 244 3-3 tlustr. ceniki zastonj. Vse pošiljatve zajamčene.

i
s
g—si 16R inpBjg A ja|ip!d T V Ao>jjuzo|nz ipjoAp J>| 'O
A0)|nq0i)| l|!jeUpo|
B0O|BZ K>|S!UJBA01
•qi!u0d qti{zia oujatuud «Sv[q iisoujsjaouzbj od
'oidao 'A0)|nq0|}| \\\t\s -\k\mi 'A0>jnq0|>j \\\pA\ ui	' AOjpUi|p
o.oofkz cfoas
otuoqzi !ia?i>p ai misaui a naisuijqo nuiauAeis ui iui3§Aoqnp l^sBjaad tfjoaodud
I OOUUIJ, po«s 'm-ef^nfi A
3S1M0S T
mmmmmmmmsimm^
V veliki zalogi imam ravnokar naravnost iz Brazilije mi poslane
kave dvojne vrste:.
Okroflle in plosčnate Uboja fino diši, je okusna, očitna in izdatna. Za poskušnjo se dopošljejo vzorci. Prodaja na debelo in drobno. Cene povsem ugodne.
Naslov: Ivan Ogrii], Stara Vrhnika 10
382 4—4	Pošta Vrhnika.


Fino, dobro in poceni jesti in piti se more edinole pri
Rasfoerger-jju,
restavracija pri belem konjičku
Wolfove ulice št, 12, (Auer-jeva pivarna.)
Najfinejši golaž za zajtrekj « samo 6 krajcarjev o
Sredina mesta.
79fi 100—77
■asa
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ™	ko *00 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reci
HANNS KONRAD
tovarna za ure Id Izvozna trgovina Most at. 520, Češko g
«*a*m<t laMjfršžaftg
Nik,- rcm.urft ftl. 2.o0 8.—, 3.60 7m vsako nro 8 leta pism. jan)

Slomškove ulice št. 19
D.
I
Slomškove ulice št. 19
00 I
o
V vedno J Cen
Izdelovatelj umetnega kamna In cementnih Izdelkov.
Priporoča se č. g. stavbenim podjetnikom kakor tudi slav. občinstvu za nabavo cementnih izdelkov.
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v vsakojakih barvoh in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika in cementa, vodovodne školke, okraske za fasade, vsakovrstne podobe; dalje: konjske žlebove, jasli za goveda, korita za svinjake i. t. d.; vse to imam v zalogi. — Prevzemam vsa v to stroko spadajoča dela.
Delo izborno in solidno Cene po dogovoru nizke.
večletno garancijo. 1>ostrežba točna
čim, 1
^urg-Amer^^.
i m
itVM
'h-'S/ 'it,:'-
k;
Največje naj sta reje parobrodno društvo r
na svetu.

Njega parobrodje
obsega
s sao
velikanskih parnikov.
meriko ^sm^lo^c^
direkfna.najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
z Hamb u rga v NoviYor k a i i pa v Halifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik;
Hamburg-Amerika Linie
Fr. Seunig v Ljubljani
[ Dunajska-cesla št v. 31 pok.^-velike mitnice ališrange.j
„*NDR0P0G0fl"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rasf las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi lota z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje las in odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani
pri gospodu	274 (83)
Va s o I3 etričic-n.
V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnk6czy, Anton Kane in Ernsf Sark v Liubljani, jI. Ranf v KranJI, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
o
JC
M
O
priporoča
svojo bogato zalogo
oprave.
temA
ftlllf i; M V1 ■■'.': '
!f Hirt!|w«lU ii!
hi
£j..
j 1 i"? \.°V.v-"iT:: •i f^^il
"O--"'-
" Spalne ter jedilne sobe za salone.
21
Divane vsake vrste.

Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd.
JI.3 <£»	jS aE-WB?«*rML.j|«5j|
Cenik s podobami zastonj in franko. 1564 15




Pri nakupovanju
= suknenega — in manufakturnega = blaga =====
se opozarja na tvrdko
1
-

v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
196 52—6
1357 100
Anton Presker
iVRJi DOGAJl
mizarski mojster v Ljubljani, (Medjatova hiša štev. 19)
n 01
3
m
3 o
oa
0 n«
01
r*
m
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstno
duhovnlžKe obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
== Izgotovijene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnlkoi
Restavracija
pri „zlati ribi"
lastnica Marija Rozman.
Dobro znana restavracija pri „zlati ribi" vhod iz Ribje ulice in Špitalsk ulice, priporoča izborna vina iz Dolenjske, Istre in Štajerske.
Vsak dan večkrat sveže priznano dobro puntigamsko marčno pivo.
Na razpolago imam vedno sveža gorka in mrzla jedila za zajtrk, opoldan in zvečer.
331 8-3
Marija Rozman
restavraterka.
(urospoilicnc
katere se želijo izobraziti
v šivanju za domačo porabo in v krojnem risanju
po najnovejšem sistemu sprejema
FR. JESIH
Ljubljana, Stari trg št. 17.
? I
S
Dober, masten
sir
razpošilja
»Kmetijsko društvo v Dobrepoljah"
v celih hlebih v teii ed 20 do 30 kg, pa tudi v manjših zavojih in sicer dotlej, dokler je kaj zaloge. 29S 6—5
Varstvena znamka: Sidro.
LIH CAPSICI Comp.
Iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo jc dohiti steklenica po K --80, K 1-40 in K 2'- v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenieah
z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Rieliterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabetlistrasse 5. 1343 34—2H
M
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
z znamko
449 104—102
sta najbolj koristni
tedilai
za hišno rabo.
dobivate jih po špecerijskih ftacunaht
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sv«ž
v Ljubljani.

Grah
i?
Sladki, zgodnji, nizki in visoki, —
zelenjade, cvetlice
vsake vrste, zanesljivo kaljive, ==
velikanska pesa
tudi vsako leto zanesljiva, je že došlo.
V obilen nakup se priporoča	188 8—6
Peter Lassmk
v Ljubljani, Wolfove ulice št. 1.
"lli^lliilsllii^
f
t •f •f •f
t
t ♦f t t ♦f
♦f
♦f f
•f
•f
X
♦f •f ♦f
t
Nfli VPfi/l	naiboIiša in najcenejša tvrdka za
naj YCLJa L&lvgd) naročevanje ozir. nakupovanje &
Copieev za pleskarje, sobne slikarje,
zidarje in mizarja. LakOV, pristnih angleških, za vo zove.
Emajlne prevlake, pristne, v
posodicah po '/* 7» in 1 kg.
Jantarjeve glazure za pode.
Edino trpežno m najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapidola, pripravnega zi vsakovrstne prevlake.
Brunolina za barvanje naravnega
lesa in pohištva.	288 50—6
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Schorifelda.
Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gipsa, alabasterskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1. 1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1. 1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, lirnežev, lakov in steklarskega kleja — v Ljubljani. =====
•f •f
♦f f
♦f
♦f +
f f f
•f
4 +
f ♦f


registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
$ v lastni hiši $ v Ljubliani hlastni Hiši $
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104-20
4
ii o; 2 o
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
» m mm m t
Jligienična novost! patentovano v vseh kul-r	turnih državah!
Klozetni podložni papir.
Največja snažnost. Varstvo proti infekciji pri porabi klozeta. [IZdravniško vsestransko priporočano. ===== Vzorci in cenik na razpolago. =====
M M
fj Gospodje hotelirji, restavraterji in kavarnarji imajo pri porabi naših patentiranih avtomatov velik materijalni dobiček. 9! Na tozadevna vprašanja daje radovoljno pojasnila tvrdka Bell-mond & Co., PunaJ V., Schonbrunnerstrasse 66, in
F. NUČIČ, Ljubljana, Privoz 3, Prule
1. kranjsko podjetje za razširjanje oznanil in prodaja patentovanega klosetnega papirja potom avtomatov Klozetni avtomati so na nastopnih krajih v rabi: V Ljubljani: Hotel pri Južnem kolodvoru, hotel pri Lloydu, hotel pri Slonu, hotel Strukel. Restavracije: Kenda (Narodni dom), Vospernik (Puntigamska pivnica), Rasberger (G. Auer), pri Roži, Židovske ulice, Avguštin Zajec, R:mska cesta 24. Kavarne: Avstrija, Evropa, Kasino, Narodna kavarna, Valvasor. Na deželi: Kočevje: hotel pri Pošti. Ribnica: hotel Arko. Sava - Jesenice: v kantini industrijske družbe.	335 8—6

Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V , A,0 posojilnice znaša	A 4,y40./yUZ/.
StSg hran' K 4,703.762-02. ^promet K 20,246'712'13. ssejf ■ K 77 979*34. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-liranilnienega urada št, 828.400. — Telefon št. 185
H 1/
V najem se da
hiša z gospodarskim poslopjem
lastnina pok. Frana N o s a n a v Gotenici v kočevskem okraju, v kateri se je veliko let izvrševal strojarski obrt. Vse je v v dobrem stanju in se odda le vsled smrti lastnika pod ugodnimi pogoji. V okolici ni nobenega enakega obrta. — Več se poizve pri g. Antonu K 1 u n u, trgovcu v Dolenji vasi pri Ribnici.	300 3—3
fl\lad
trgovski pomočnik,
vešč mešane stroke, zmožen slovenščine in nemščine, ki ja do\ršii trgovsko šolo, žel£ službe Dopisovanje na upravništvo lista podnaslovom: »botrudnik«. 4ii 2—2

priporoča kot zastopnik
to rarne za p t roje Aiiflritz
delniška družba tovarna v Andritzu pri Gradcu
prometno ravnateljstvo na Dunaju, L, Kohlmarkt 1
parne in plinove stroje, turbine vseh preizkušenih sistemov, parne kotle vseh vrst, samotežnike na roke in z električno gonilno silo, valjčne naprave, rudo-kopske in fužinske stroje, naprave za vodne postaje, vodne samotežnike, obračalnike, premikalne odre, vodilne cevi iz litega železa in iz železne pločevine,
transmisije, ventilatorje, kompresorje, naprave za lesne brusilnice, za celu-^	lozne in papirne tovarne, za litje železa, kovin itd.
projekti in proračuni
popolne parne, turbinske in sesalne plinove naprave
brezplačno.
278 6-4
Najboljše reference iz vseli delov monarhije.
Naročajte
706 104-85	iz pivovarne v Žalcu in Laškem trgu.
N	a*. «sc*jn.«<jraa»:i-jra.*» g*B w a	-v JfciJ •».*»■ J*	rn.cn nllo« <&.
pojasnilo I
Vsostransko priznane Anker-remontoir ure, sistem
Ro«kopf, ž niklastimi okrovi kupuje žo leto dni velik del mojih odjemalcev, posebno poljedelci, uradniki, uslužbenci orožništva, finance in železnic v svojo največjo zadovoljnost. Pošiljam svoje pristno ameriškega sistema £ >j
RoskopT-patent anker remontoir ure ste?. 99
(zelo priporočljiva službena ura) z emailirem kazalisčem in flno poliranim dobro zapirajočim nikelnastim okrovom, pozlačenimi kazalci, natančno regulirana in 36 ur idoča, triletna garancija, naravnost na zasebne odjemalce kom. za 2-50 £id., 3 kom. za 7 gld., O kom. za 13*60 gld. Primerna nikel-nasta verižica z lepim kompasem komad 30 kr. Razpošilja se proti postnemu povzetju ali če se pošlje denar, če ura ne ugaja ali pa zadovoljivo ne funkcionira.
Naznanilo.
Za zvišanje in uravnavo sveta nasproti rampe državnega kolodvora, kjer imam lesno skladišče, rabim raslifien materij al, kaker
šuto, razbito opeko itd.
P. n. lastnike podobnega materijala uljudno prosim, da se blagovoli odslej ozirati na-mč ter naročč odvažujočemu uslužbencu (vozniku), naj popelje na moj prostor, kjer imajo poleg krajše vožnje tudi to udobnost, da so pri napornem odkladanju na razpolago moji delavci. Vsak voznik dobi tudi 10 v. v dar.
Ker je omenjen prostor v mestu, je upati, da se vsak ozira na mojo prošnjo, kajti že pri času se bode precej pridobilo, in bodo imeli poleg posestnikov tudi odva-ževalci priličnejše ugodnosti.
i6S9 52-13 Anton Deghenghi.
Gamaše, galoše.
133552-21 Zaloga obuval
D. H. POLLAK S Go. Dunaj.
Hanns Konrad
prva tor»ra»>»Iur« t1
Mostu štev. 613, Češko.
o. Vr sodni zapriseženi cenilec. Mojo tvrdka je odlikovana s c. kr. avstr. drž. orlom, a zlatimi in krebrnimi razstavnimi svetinjami in z reč nego 10.000 priznainimi pismi, ki bo mi dojla iz celega svota. Moja tvrdka jo kot eksportna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstarejša in izvaža v vse dele sveta. Ustanovljen, je 1. 1887. Ilostrovanl cenik o urah, zlatnini in srebrnlnl ae poSIlJa na zahtevo zaatonj ln franko 1420 20—20
Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad hjubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev s priporoča	jos Arhar, načelnik.
se
OGLAS!
--
P. n. 1
Trgovina z biseri in zlatnino
gospoda
C. TAMBORNINO
. Kongresni trg štev. 6 se vodi dalje na stari, solidni način.
Vozne liste za vse razrede In po amerikanskih železnicah prodaja po predpisanih j in najnižjih cenah in da brezplačno poročila
Eduard rF aVČar koncesijonirani j I a V n I zastopnik za Kranjsko v Ljubljani, Kolodvorske ulice št.35, nasproti stari „Tlšlerjevl"gostilni.
I ^——...............—— | 63 30—9
Domača umetalna steklarij a
Avg. Agnola v Ljubljani,MS^
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnlm steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umefno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpiiprostejšega do najfiejšega
št. so/z. Spričalo,
i' i s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana
tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* V LJubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Smartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.	>"• ^ V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
1!!	Župni urad v Smartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
rt	
;*?	
e»	
a a	m d •M
0)	<U
u p«	a
	TJ
©	<D
,o	U
o	Oi
TJ	a> (4 «s
O CM	
d ■h	a
© M ■■-i	<a Z?
p—i m	p»
€ d	a t. o.
	o
	a
t?	a
>	■ ■4
M	
O	
Prevzema tudi vsa stavblnska steklarska dela
zalogo vsakovrstnega steklarskega Mais-
ter
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan, priporoča svojo izborno
927 52—27
MEW-Y0RK in LONDON
nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnin« prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgoy proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmet« le proti temu, da se mi povrne
! jld. 6"60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih no«
Žev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic u
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih Žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnll) žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zajemal-nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal« nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktoria čašlč za pod-klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnIKo«; i kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najtin. sipalnlce za Sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6*60.
Vseh teh 42 predmetov je poprqj stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6"60. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skori in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakrSnl slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdof ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovansko in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1428 19
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Punaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, - 0 v ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr.	1
Pristno le z zraven natisnjeno varst- ^ c veno znamko (zdrava kovina).	4 T t.
Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne"'garnituro jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljon.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Katnilo Bohra, okrožni in tovarniški avnikzdr
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
252-11 Filijalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke cene, točna ia solidna postrežba.
HERBABNY-jev
podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Največji, najhitrejši in najvarnejši brzoparniki, kakor: ,,Kaiser Wilhelm II.", ,,Kronprlnz Wilhelm", „Kalser Wilhelm der Crosse", ki vozijo
v Ameriko (Bremen-New ■ York).
Ta 34 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšajo p6t, daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje kostij.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr. — 2 K 50 h, po pošti 20 kr. «= 40 h ve6 za zavijanje.
Qvari1 ft 1Pred izdelki pod J,alllU'enakim ali podobnim imenom, ki pa so po sestavi in po učinku vsa različna posnemanja naših izvirnih preparatov že 34 let obstoječega podfosfor-nastega kislo-apnenega-že-leznega sirupa, svarimo in toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-Jev apneno-železni sirup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradna vpisano varstveno znamko.
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VH./l, Kalserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. l3a 20—13
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschl&ger, G Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl &. Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schitdler, Ant. Mizzan; Breže: G. Els&sser dediči; Sovodenj: F. Kordon ;Celovec : P. Hauser & J Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Sutina, A. Filippi, dr J. Serravallo, E. pl.Leitenburg, P. Prendini,dediči M. Havasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika;Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Hutb.
Prodaja
po
Izvirnih
tovarniških cenah
glasom razpoloženega tovarniškega cenika
Glavna zaloga
pri
Fr.
trgovina z mešanim blagom Novomesto.
saka res praktična gospodinja
ki ne presoja dobrote posode iz einajla po njeni lični zunanjosti in barvi
ampak edino le po merodajni trpežnosti v rabi in nizki ceni
326 6—3	kupuje dandanes le sivo emajlirano
secesij. emajl-kuhinjsko posodo
komandltne družbe P. WESTEN, Šopronl - Lljetfalu.
Glavna zaloga
pri
Fr.
trgovina z mešanim blagom Novomesto.
Prodaja
po
Izvirnih
tovarniških cenah
glasom razpoloženega tovarniškega cenika.
Velika zaloga tehtnic, utež ln meril, mesoreznic, plaht za vozove in pristno pozlačenih nagrobnih križev.
Trgovina z železnino a
Valentin Golob
prej £ndr. Pruškovič MeslnitrglO Ljubljana Mestni trg 10
priporoča sl. občinstvu in prečast. duhovščini veliko zalogo razne železnine, kuhinjske posode, roba iz kositurja, kolačnike, posoda za mast, lonce za perilo, medenice, žehtarje, konvice za mleko in petrolej i. t. d., domačega trpežnega ročnega dela, štedilnih ognjišč, stavbnih potrebščin, železniških sin, nosilk, roman- in portland-cementa, poljedelskih strojev tovarne Umrath & Co. v Pragi.
Staro kovino, baker, medenino, svinec, cin in cink kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah.
378 3-2
P
n.
glavnemu občinstvu, vij. oblastvom, spoji. učiteljstvu, farpo-racijam, druftvom, trgovcem in obrtnikom uljudno naznanjam, da bodem po pogojnem soprogu kar najbolje urejeno tiskarno vodila tudi nadalje pod nespremenjeno firmo
V
J^. Seber, tiskarna v Postojni
ter zagotavljam najtočnejšo, najboljšo in najzanesljivejšo ijuršitcv.
Ob enem sc 3ahvaljujem 30 mojemu pokojnemu soprogu v tako izdatni obilici ijkajano blagonaklonjenost proseč vse dosedanje naročnike, da bi ostali jvesti v bodoče tudi meni. V Postojni, marca meseca 1904. .
Jfilda $eber.
407 3-2

Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago «a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lraae, albe, koretelje, prte itd.
•ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzemi tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnižji eenl bandera ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpostenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 780 52 4o
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ultoe 4.
Jako važno za kolesarje!
Predno se kdo odloči nabaviti kolo, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj
naročiti cenik od
pravih puch-ovih koles
najnovejših modelov, katerih edino zastopništvo ima Franc Čuden v Ljubljani.
279 4
One častite gospode, kateri se zanimajo za motor-kolesa, vabim, da naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno
Piieli-OFO motor-kolo
da se prepriča, kako fino in popolnoma prosto je sestavljeno, tako da se sleherni lahko takoj privadi voziti.
Puchovo kolo je (lo sedaj vedno med vsemi drugimi na površini
Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
Najboljša in najsigurnejša	r-
....	. ■ i	f Denarni promet v leta 1902:
** prilika za štedenjel **	| čez 32 milijonov kron.
Preje: Gradišče št 1,
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: kongresni ti*g št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter Jih obrestuje po
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme Q vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih w	—	4 K 50 h na leto.
Stanje vlog Sl.deeembra 1902: 9,501.351 Ys 52 h. Denarni promet V 1. 1902: 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po poŠti so poštno^
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dud 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič, si d i4—4	predsednik.	odborniki:
Anton Belec, pesestnik, podjetnik in trgevec v ŠlVidu nad Ljubljano. - Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kaaschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani — Franilšek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." - Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar. župnik na Rudniku, — Dr. Alei Pfieničnlk, profesor bogoslovja r Ljubljani.
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
§0" Nakup ln prodaja tm
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri ležrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako irebanje. Kulantna i s t r « i t e v naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„31 K K C U K"
I., flollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2.
Pojasnila '•B v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoijskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče viiocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 306
Izdajatelj in.oigoTorni urednik :JkDr.;lgBaolJ Žitnik.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.