OfflM Of P« MIT South U Telephons, Rom
GLASILO SLOVENSKE N
—fc——I	ll—W—————»
rV1"1	W. Ul«. M U« IMMlHrfttM
E PODPORNE JEDNOTE
OL, četrtek, 1 oktobra (October 7)v 102«"
Tolike 1» dele Ameriške delav-eke federacij«. PeeeelAki atav-ker jI dobe $60,000 podpore, aewperftki kroječi pa $40,000.
Detroit, Mick. — Daniel J. Tobin, blagajnik Ameriške de-lavsk^federacije, je dejal v ovojem poročilu na 46. redni konvenciji, da federacija v kratkem pošlje tiadaljno vsoto finančne podpore etavkujočkn rudarjem v Angliji. S to vsoto naraetejo prispevki federacije in njej pride-ljenih organizacij na $100,000. Federacija je ie dal* $60,000, rudaraka unija $20,000 in rudarska unija iz Illkiolza $5006. . balje je bHo sklenjeno, cfa stavkajoči tekstilni delavci v Passaieu dobe $60,000 In krojaški delavci v New Yorku $40,-000 stavkovne podpore.
Pruska vlada ae je pogodila a Hohenzollernci glede zsplenjo-nega Imetja. Delavci ogorčeno preteetlrajo.
jlk je Ursen aa-imj sovražnikom Ni' ||Hg| avpke federacije Kalov in sedem
Bsrlin, 6. okt. — PruSka vlada in saatopntki bivše cesarske dl-naatije so včeraj saključili pogajanja glede odpravnine, katero zahteva Viljem Hohenzollern in njegova žlahta sa konfisclra-na posestva in drugo imetje v Prusiji tekom revolucije leta 1916. Pogodba se glasi, da Viljem dobi 20 milijonov zlatih mark (pet milijonov dolarjev) v gotovini, 280,000 akrov zemljišč In tri zvoje bivše gradove v Sehvvesu, Fuerrathu in VVilden-bruchu. Njegov najstarejši ain, bivši kronprinc, dobi grad Oels v Gornji Slezljl. Viljem je zahteval eno milijardo mark In brez malega vse evoje gradove, palače in gledalUKa, končno pa Je pristal na kompromis, ki je zelo lep.
. Pogodbo mora še potrditi pruska zbornica. Komunistična stranka ogorčeno protestira in sklicuje velike protestne shode in demonstracije v manifestu, ki noei naslov: "Niti enegs vinarja hohenzollemsklm roparjem!"
Komunisti naznanjajo, da kodo v zbornici predlošili zahtevo za popolno konflekacljo vseh dl-nastičnih premoženj in izgon vzeh Članov dlnaatij Iz Nemčije.
Detroit, Mich. - William Green, predsednik! Ameriške delavske federacija, je zalučal trde, toda resnične besede v obraz sovražnikom organiziranega delavatva, v svojem otvoritvenem govoru ¿a šest in žti-rideseti letni kojivonciji Ameriške delavske federacije.
"Kapital brpa «a je nič," je zvaril Green pToliuniJske podjetnike v avtomobilski industriji, katerih čaanllka trobila v Detroitu kažejo konvenciji strokovno organiziranega delavstva zelo aovrtžpo lice.
"Naj pridejo na naše eeje na konvenciji lli prepričali se bodo, da nismo divjak{," je nadaljeval Green, "Akt je ljudstvo srečno In je vanj prišel min zakaj je ljudflw izvolilo svojim lupanom unijoni^taT Veliko jih je v tej deželi, ki žanjejo, pa ne sejejo, toda pihanje strokovno organiziranega delavstva izvrši nalogo, da pSatane Amerika Idealen kraj, da se v njem živi."
Green ¡» nanašal, da kompa-nijska unlja-^prUjubljeno sredstvo detfoiUkih . protiunijskih podjetnikov — pogine, ker je nevezana na goapodsrjs in ne pospešuje lqterespv delavatva.
Ns kohvenoiji je 614 delegatov in 7 bratskih delegatov, ki pdMsiAMfct Velik* Britanija,
KaiMÄ" Ift TOiSl? -itanvenci jo
je prišel pozdravit župan John W. Smitfi v imenu mesta. V svojem govoru je omenil, da jo član unije plemonož In da je bil nekoč (Melovni odbornik svoje organizacije. Smith, ^e rekel: "Ml Imamo izvrstne podjetnike, toda Imamo tudi zelo trmoglave ptičke, in jaz upam, da jih žen-tlemanl konvencije malo omehčajo."
Pri otvoritvi Je ztala bllzo platforme In Morria Hillquitta nemžka drtavnozborska poslanka in socislistks Toni Sender. Kasneje jo je Hillqultt predstavil konvdfcčnemu odboru. Od nje ee prišnkuje, da kasneje nagovori konvencijo.
Green je kasneje dejal, moj odgovor proti delavstvu sov rožnemu tisku, bi bil lahko bolj močan qa izrazih, toda niaem ga hotel poenemati v slabem
il e
Tednik 'The Detroiter", or-ganlziranemu deievetvu sovražen list, je nekaj kvaell, da ee Detroit izpremeni v drugI Herrin. Dnevnik "Detroit Free Press" ja naglasil, da bi bil vsak poizkus 88 ustanovitev lokalnih strokovnih organizacij začetek
napadu ¿(-občino, v kateri ao ddcgatjaésstje."
AmerifC delavska federacija zdaj šteje 2,818,810 članov. To Je 63JÄ7 členov manj kot v letu	To izgubo pe krije
suepenzijfc organizacije želez-nižkih pisarjev, ki šteje več ko oeemdoeot tisoč flenov. Rudarska organizacija poroča toliko členov, kot jih je imela na prejšnji konvenciji. Izmed drugih orgenizedlA poročajo nekatere, da ao pridobile na članstvu, druge pa, da se Je število členov znižalo.	.
Voditelji sodalletlčne stranke pravijo, da jim je ljubši en naapretntk kakor sknpina sta-rih nazadnJakov. -
Madrid, 6. okt. — Španski delavci, ki morajo Ufeiratl med diktatorjem Primo de Riverom in skupino voditeljev starih liberalnih in konservativnih strak, ae morda odloČijo za diktatorja In podpro njegovo novo zbornico.
Ta paradoksa, čudna in neverjetna kakor je, je prišla Iz ust Jul^ana Besteira, predsednika Snaneko socialistične atran-ks. Besteiro Je dajal sledeče:
"Španska delavska organlsa-cija, ki js poleg cerkve in armade najmočnejša organizirana žila v Španiji, sovraži diktatorja Rivero in niti malo ne odobrava njegove diktature, Je iskrcno republikanska in zahteva za Španijo demokratično republiko z delsvsko-kmetsko vlado na čelu. Ampak Če morajo delavd v momentu izbirati med Riverom in skupino voditeljev starih liberalnih in keoeervativnih poli-tičarjev, kot eo grof Rosnanones, Sanches Gusrra In Lerroux, ki zdaj vodijo boj proti Riveru in groze kralju s republiko — dael niso bili nikdar in niso niti danes v srcu republikanci — tedaj smo sociahsti za to, da ostane na krmilu Rlvera in izvede svojo novo skupščino. Delavci Imamo še v svežem epominu, kaj ao vse počeli liberalni In konservativni političarji v imenu stare, zarjavele in nazadnjaške španske ustave. Ako more Rlvera zatreti to uatavo, naj jo zatre. Rajši tudi vidimo, da Je armada v njegovih rokah kot v rokah starih političarjev. Ml smatra-j mo, da Je Riverov režim boljše zlo kot so bili prejšnji režimi', dalje smatramo, da bo Riverova skupščina nov kamen v vodi, po katerem pridemo do nove in boljše ustsve in novege ter boljšega režima."
Besteiro Je najplivnejšl delavski voditelj v Španiji, odkar je umrl PsDlo Igieeles.
IKANK 8E POGANJAJO ZA SENATORSKI 8EDE2 V IDAHU.
fes je demokrat, drugI pripadnik stare garde republikanske stranke, tretji pa vpernik republikanske atran-
Hči Johna Browne umrla.
Eureka, Cal. — Mrs. Annie Brown Adams, edina živeča hči slavnega Johna Browne, je umrla 5, oktobra v stsrosti 87 let. John Brown Je bil obešen v Vir-giniji, ko se Je z orošjem boril za svobodo zzmorskih sužnjev pred več kot 70 leti._
i WsshlngUm, D. C. (F. P.) — k senatorski sedež v državi Miho se poganjata bivši *demo-teatidni senator Nugent in/ ee-Gooding, pripadnik stare Nublikanake; garde, da pora-^ H. F. Samuel», vpornika ihpoblikanske stranke. Na stoto« naprednih demokratov, ki
Rim, 6. okt. — Mussollni Je včeraj dve uri predaval inosem-skim študentom v Pemglji o zgodovini rimskega goapndstvs ns Sredo/,«*mskmi morju, nato js stopil na šolski balkon In go-voril 20,000 fašistom, ki ao se zbrali na trgu. V tem govoru je dejal, da italijenskl fešlsem je "največje demokreeJJa na sve-tu.f Delje Je rekel: "Jaz gle dam za boji Clm več nespretni• kov Imsm, tem bolj sem trd in neiznoeen. Italija mora fsetati dulTovno in mat*rljalno velika."
Istočasno je v Assislju, kjer katoličani obhajajo 7<KM#tnico smrti sv. Frančiška Aalškogs, u-stanovltelja frančiškanskega reda, kardinal Rerry del Val, ki je bil papežev tajnik, izjšvll v svo-jem govoru: "Hvsla njemu, ki drži Italijo v svojih rekah In ki želi, de se vera spožtuje, časti in Izvršuje la katerega očitno varuje Bog.
Bivši senator Pettlgrew mart Sioux Falls, S. Dak. — Richard F. Pettlgrew. prvi zvezni Moator iz South Dakota In dolgo let bojevnik za ljudske pravice, t« s. L m. umrl v starosti 76 let Pettlgrew je stop« v politiko kot republikanec, toda po-ZD4je j« rabdlral In bil Je izvoljen kot kandidat populletfčne stranke. Dolga leta je v senatu vodil boj proti denarnim intern-um. Med vojno je M obtožen "isdsjstva", toda ohtetnica je bUe zavržena brez proeeee. Pst-iignw je spise! knjigo "Hope-HM Weshlngtoe". v kateri ne-usmiljeno biče kapitalistični ro-
Dvigala aa utrgalo; eden ranjen.
Chicago. — Včeraj se Je- v Ashland poelopju utrgalo dviga io. K sreči ni bilo v nJem nobenega lest sam« operator ***** ki pa je 4obil le lahko poškodbe. Poneerečon Carl Carleon je eUr 40 let.
2AÜMMET
OLABILO HLOVKNMK1 MABODWB POPPOBWB JEPMOTB
LAHTNIWA 8LOVBWBKB NABQDNB POPPOBN» IBPWOTB
Otw .»ri^*»* »O Ho*wom lofcapW «t »' «Hilto
NiiroAnin« Z«llnJ«* 4ri.vffl.T-» Chlea*o) $6.00 m«J 00t late Ib $IM u trl ~~~ dU to pUé » IUM m ooi ir*« f 1 ft* u trl mw* ta w ln'*»iwatTo t8 no _____________
ZANIMIVA
ti m ž*isk« orfcMizacIjt
levilo delavk v industriji je nad »tiri milijone. Organtyranlh je pa le eaam ato tisoč.
Cklesgo»— (FP.)—Dorothy P. ¡ary ee je pravkar povrnila ia i v rope. Ona je zastopala Min tapoiie učiteljsko unijo na Brit-
!:em kongresu strokovnih unij. a kongresu je pomagala Scott earing« in pa Bili Rosu, ko-[spondentom Federaliziranega i ska, ki sta poročala o poteku ngresa. Ona je dejala ko je tovala skozi Chicago nazaj nneapolis, da nI Britskl kon-es strokovnih unij vzel resnim [>trebe organizirati delavk na ngleškem, kot ee je to pokaza-i na prvih zborovanjih kon-resa.
"Ena izmed najživahnejših ij na kongresu je bila ona, ko je raspravljalo o delavkah na ngleškem," pravi Gary. "To-i uradniki kongresa in unij so polagali nikake važnosti na ganizirane delavke ali pa na >trebo, da se jih organizira, »eh delavk v britski industriji nad štiri milijone, toda le em tisoč teh je organiziranih," nadaljevala Dorothy Gary.
"Ta velika skupina delavk, ribližno četrtina vsega delav-va na Angleškem, se ' lahko taie. ker ni organizirana, ne-irnim veliko unijam in pa na-dovanje celemu delavskemu banju. Večina delavk je »slenih kot klerki, strokovne ilavke in pa tekstilne delavke. > so delavke, ki povzročajo, da lajo organizirane delavke niz-! plače, v slučaju stavke pa avkokacijo.
Ako pa pogledamo na organi-rane delavke, tedaj vidimo, da se one v mnogih bojih kazale zelo zmožne boritelji
tako kakor moški ali pa vča-
l še bolj.
Na prvi letni ženski strokov-unijski konferenci je bilo 86 egatov: 48 je bilo ženskih, 37 moških. Predsednica konfe-nce je bila članica Angleškega rlamenta Margaret Bonfieli »rejete so bileJtiri rezolucije, imajo opraviti z izobrazbo in ganiziranjem delavskih žena gospodinj.	* . y
Delavke niso bile zadovoljne predlaganimi resolucijami ln ■najenergičnejo protestirale, r se jih ni v resolucijah pri-alo, da imajo ene iste zmožno-kot moški. One so zahtevale jše rezolucije in pa repreaen-¡jo v resolučnih odborih. Sna izmed delegatinj je deja-da se pojaga vae preveč val-Iti, da bi se organiziralo go-xlinje, medtem ko se pa Ua-narja bolj važen fakt: orga-irati delavke v industrijah! fina delegatinj se je strinja-da pomeni dosedanja politika taktika organizacije in konfe-ice, da postane lahko resno rimentalha za vee delavski Irčt.
S	" ""'ti	/.
^»e je zgledalo, da imajo doke med seboj dovolj sposob-Idelavk, ki umejejo delavska »Aanja in ki so pripravljene |ti vajeti v roke, da ae boju-<> *ame. Ena je zahtevala, Inaj jim da generalni odbor pvso moč v roke in pokazale ■da so zmožne voditi svoje pe bolj kot p« molki.
|ede tega se je razvila živah-
'»"kuzija. v katero eo z zani-[>jem posegle vee delegatinje ■/razile svoj s mnenja ter polile, da se mora pričati z Dm« da se organizira delavke, li* odlašati in še celo podce-vstl važnost, ki jo imajo de-v industriji aa AAglS-m. »ko bi bile vas orgsntt-
■
dobrem mišljenju in humor. i*o končno dejalf, da ako bi imele vajeti organizacijo v •h b, gotovo boljše vodilo ia
tie to važno vprelanje in bilo »a «plota» boljše, organizira-■delavk bi šlo boljše izpod
«*l baje	__
M in. — fa Berlina pmta-
* Trotski proti gtsliaovl ¡t Obs as bsia a
« . - • -	v"
sti^k!.
BROaY&lA
Vsi so izgubil! Življenje, ko je razažrelba napolnila rove s strupenim
Kockwood, Tenn. — Osemin-dvsjset rudarskih delavce* je mrtvih v globočinah premogovnika'Kodgers, ki je lastnina Ro-ane Iron kompanije. Razstrelba plinov dne 4. oktobra je zaprla izhod rudarjem. Sest trupel so prinesli na dan, glede ostalih pa nI najmanjšega upanja, da b: bili še živi, kajti rovi pod zemljo eo polni strupenih plinov.
Rešilno moštvo, ki počasi prodira v jamo, mora sproti sesat svež zrak pred seboj, ker drugače ne more storiti niti enega koraka pod zemljo.
Delavsko novice
F. tisk. Urarji prosijo sa pomoč. New York. — Unija Intl. Ladies Garment Workers, ki je že večkrat pomagala raznim delavskim bojem denarno, seda prosi, naj unije pomagajo 40 tisoč stavkarjem. Ti dleavci eo bili zaposleni pri tvrdkah za izdelavo ur. Omenjena organizacija apelira na vse unije, pridru žene Ameriški delavski federaciji naj pomagajo tem stavkarjem. Apel so podpisali vsi uradniki stavke. V apelu omenjajo grozodejstva, ki ae dogajajo, ker poskušajo tovarnarji r svojimi policaji zlomiti stavko ter tako upostavlti odprto delavnico. Policija nastopanarav-nost barbarsko napram stavkarjem. -Na stothie stavkarjev je bilo že aretiranih. Stavkarje hočejo terorizirati.
Apel pravi, da edino hitra in generozna pomoč bo pomagala dobiti stavko. Prispevke je pošiljati na Joseph Fisha, blagaj nika stavkovnega komiteja, 180 East 25th St., New "York city.
Unija podpira boj urarjev proti drastični sodnijski prepovedi in je preskrbele pravnika Morris HiUqUita, ki zagovarja njih stslišče. Morris Hillquit je poznan delavski zagovornik in je eden vodilnih osebnosti v A-meriškl socialistični stranki. _
Izdelovalci škatelj bodo zaetav kali.
New York. — Končne priprave za stavko so urejene, da izdelovalci škatelj zastavkajo, ker jim kompanija noče priznati 44 urnega dela «a teden in pa minimalno mezdno leetvico, ki so jo delavci pravkar izd dali na javnem ahodu. Unfjski uradniki so se izjavili, da je kampanja za zaprto delavnico sedaj v "teku nad vsa pričakovanja dobro uspela. In to kljub sodnijski prepovedi izdani 2. sept., da se »repreči unijskfm delavcem afl-irati med neunljskim^ delavci, da pristopijo k uniji. Delavci so se pa izjavili, da bodo enostavno irezrii ta nesramen indžunkšen er so ee trdno odločili, da bodo ostro nastopali proti vsaki taki nameri, da ae jih orope njih fundamentalnih pravic. Kot odgovor na sodnljsko prepoved so lelavd potrdili namen, voditi mrapanjo sa organiziranje de-avcev ter, dejali, da gredo raj-še v zapor, da na ta način sa-orcirajo avoje pravice, mirnim »tom pHcetirati in nagovarjati delavce k pristopu v unijo.
ledshvald plsšfii grešijo s
New York. — DražJ&ns dame is višjih krogov si ne bodo mogle preskrbeti dragih pUščev, ako bodo Šli delavci, ki so sppo-sieni pri isdelevi teh predmetov na stavko. Ti delavci, povečini moški, zahtevajo 40 urno delo na teden. 10% zvišane mezde in 14 tednov dela no loto pod jamstvom. da ss as sme odpustiti nobenega deievca. ki je zaposlen :e en Sflsn ta ds mhce as saas delati več kot pot ur čez uro as
Delavski loobrašovahtl tečaji v Mariboru. Po programu kulturne konference 29. avgusta
1.1. se bodo pod vodstvom "Svobode" v kratkem otvorfli izobraževalni večerni tečaji po 3 ure, ki bodo trajali 3—4 mesece. Poučevali so bodo praktični predmeti, kakor matematika, fizika, - kemija, nemščine,slovenščina, srbohrv.* jezik, razen tega se bo poučevslo narodno gospodarstvo, knjigovodstvo; socljologljo, psihologijo in drugI predmeti, prema številu pri glašencev. — Posebni kurzi se nameravajo otvdriti za risanje, modeliranje, stroje pisje itd.
Deaet kaznjencev pobegnilo is kaznilnice v Npvi Gradiški. iz kaznilnice v Novi Gradiški je pobegnilo deset kanzjenoev, med njimi tudi Fran jo Kuselj iz Sv. Ruperta v Sloveniji, star 33 let, po poklicu kočijaž.
Velika fslslfikatoraka afera v Vršeu. V Vršcu ao odkrile oblasti družbo, ki je ponarejala jugo-slov. bankovce kar na %¿ebelo. Pretekle dni je prišla v trgovino trgovea Pilsa neka ženska, ki je plačala s stodinsrskim bankovcem. Trgovec je takoj čutil pod prsti, da je papir nenavaden, zgrabil žensko za rokav in jo odvedel na policijo. Tamkaj so v resnici ugotovili, da je bankovec ponarejen in pričeli takoj s preiskavo.
Cim je dobila policija potreben materijal v roke, je zahtevala brzojavno pomoč še iz Beograda, odkoder sta došla potem šef kri-minalnega oddelka Gligorije Po-povič in strokovnjak sa ponarejeni denar, dr. Reis. Na podlagi preiskave sta bila aretirana kot glavna krivca mehaničar Smih in njegov sin, ki so ju odvedli v zapor, financiral pa ja vsosštvar neki bogat Nemec, ki je imel zveze tudi z inozemstvom. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo ponarejjno denarja za približno tri milijone dinarjev, vdn-dar pa ga ni prišlo dosti v promet, ker Je bilo bankovce precej lahko spoznati. Najbolje se je posrečil vodni tisk.
Cisto slučajno*-pri čiščenju nekega vodnjaka, eo našli tudi stroje za ponarejanje denarja. V bližini Smihove delavnice je namreč studenec, ki ga je priče! laatnik te dni čistit). Smih mu je hotel to preprečiti, s se mu ni posrečilo. Ko so nsšH v vodnjaku stroje, je fimih izjavil, da so to stari neuporabljivi deli strojev, ki jih je .dobil svoječas-no v popravilo. Ker ps je to popolnoma izključeno, se domneva, da Je 8mlh samo žrtev neke falsifikatorske družbe. Do se-daj je bilo aretiranih že več oseb, pričakujejo ps se še nove srotaclje. * ■
Nesreča v hrastniškom rudni-ku. V hrastniškom tfadniku je 18. sept. težko ponesrečil rudar Franc Kunšek. Pri podkopeva-nju se Je^sula nanj velika množina kamenja ln premoga in mu je zdrobila nogo, zlomila baje tu di hrbtenico in ga sploh močno razmeearila po spodnjem životu. Nesreča vzbuja v Hraetoiku dosti sočutja, ker je Kunšek precej poznana osebe.
tfprevtjaoje plato. Oblasti v Trbovljah so že dalj čaaa su-mils. da ao vrši v Trbovljah nedovoljeno odpravljanje človeškega plodu. Dotlčnl ženski, ki je opravljate ta posel, dolgo niso mogli priti na sled. Toda nič nI tako skritegs, da ne bi enkrat postalo očitno. Dognalo se je po več pričah, da je delavka Matere tista, ki prihaja v tem slučaju v nasprotje a kazenskim paragrafom. Za Materčevo je izdana tiralica.
Uni Jaki delavci apelirajo aa ergs n lil rane delavca, naj as» stavkajo, da si pribore boijle pogoje is višje mezde. Delavci
■ i, A i (a ». .„^^jLaJf m Sila
zosiusijo povprečno po na teden za 40 teden h ko sezono <J« -
la. delavko as taaaaj pa 1* d» Bfa m t4fea	sa
niso oni I. lftCO v bsnedlškem gosdu umorili doelej Še vedno neananegn trgovca. Zagovorniki ao skušali obremeniti Vinka Kumika, ki je bil še ponovno kaznovkn bi je preaedel v ječi nad 10 let. Državni pravdnik dr. Zorjan je priznal da Je bil mogoče pri tajinstveasm umoru soudeležen tudi Vinko Kurnlk, toda danes a obtožbo le ni pod-lage, medtem ko so pričo sa-doatno obtožile Markuzzijeve in Zemljiča. Sodni dvor je nadalj-ne ponujene dokaze sdklonU in stavil porotnikom vpražanje, če so Markuzzijevi in tenljič krivi, da ao a sekiro umerili 1.1980 neznanega trgovca. Za Ano Markuzzi eo na pnedlog javnega obtožitelja stavili ev. vprašanje tudi na soudeležbo umora. Sledili so dolgi govori drl* pravdni« ka in zagovornikov. Dr. Lašič Je plediral celo uro.
Popoldne so izrekli porotniki soglssno, da so Ivan in Jože Markuszi ter Mihael Slmljič krivi umora, Ana Markuzzi oddaljene soudeležbi pri umoru, nakar ao bili oboo jeni: v smrt na vešalih Ivan Markuszi; v dosmrtno ječo: Jože Markuzzi In M. Zemljič ln Ana Markuzzi na 3 lota težke jote. <
Obsojeni so tudi po obsodbi trdili, da niso krivi, aaksr sta zagovornika prijavila ničnostno pritožbo.
Jo£ef Markuzzi in Zemljič sta ušla smrtni kazni 1« Vsled tega, ker sta bila rriedtera, Že po izvršenem dejanju, obsojena radi drugih deliktov. S tem bi bila smrtna kazen poostrena, česar ps naš kazenski zakon ne dovoljuje in jih Jo torej mogW sodni dvor obsoditi le na* dosmrtno ječo. 2ena Zemljiča je glasno zajokala v sodni dvorani
Dne 1». septembre je bila Iz-pred mariborsko poroto smrtna obsodba na valalih. Raz-prsva prn*! obtožencem Ivanu. Jolofu ta Ani Markuui ter Mi-haalu Zemljiču, ki jo pričeU IT. t, je drugi las končala z sa« aajem pre Dne 19 sept
ie priče, U bi naj^poSmp^e dt HoHanjo obrambo obtoženih, da
leto dobo. Unija vsM vse deUv-eo, ki ao isposisnl pri rasnih delih v omenjen* Ur/anak. naj
B PUMORsU
Premogokopno podjetje v Pentljah pri Divači r^širi svoj obrat In nakupi le toliko zemljišča, da ga bo skupno 260 m * dolžino in 200 m v širino. O letini ni baš pritožb, ssdjereja bi se morala v vssj okolici zbolj-asu.
« Cerkljanskega « «ajojo glasovi, izražajoči akri), kako ae bo ljudatvo preživljalo? Toča Je letos napravila škodč. i Živina bi morala brtl glavni vir dohodkov «a kmetovalca, ps JI je cena strahovito pedls. Odkod bodo Jemsll ljudje sa živež in za stre-šne dsvke? Cerkljanski zidarji so hoditi včasih v tuje kraje In so mnogo prisluži!!. Sedaj je to odpadlo. Možje obdelujejo zemljo, da bi obvarovali pred lakoto aebe ln družil* fantje pa ao šli s trebuhom sa kruhom v francoske In belgijekd rudnike.
Novi kruh «s vpričeli izdelo-vati v Julijski Krsjini z dnem 26. sept. Cena kruhu za koma-de po 200 gramov, je določena sa kilogram na 2.90 lire.
škasa Js aUgrali
Nagnala je pričo s letnikom fo zapustila aodno dvorano. Um-prava jo bila pratrgaeo.
Ue Angeles; Cal. — Duhov, nies Aimee Sample McPfcerson js v torek zopet pretrgala r*z-pravo pred sodiščem. Napadla je pričo s lažaikom, kasneje pa je enostavno vstftl* s sedela in odšla is dvorano. Njen odvetnik ln eodai sluge ao ji hoteli zastavit! pot» toda Ahn se Jfh js pahnila od aebe ia Šla. Sodnik gtake je prtdlcal predle njenega glavne-gs zagovornika W. L Gilberts in mu sabičil, da sasakrat oprosti obtoženko, todš to so ne sme več *g"<J'tJ; ako le enkret Uprlsori kaj takega, bo karnovsns radi k n is tvdlžf» rialdiilliajI r^aVeWjensto o33ilo na Užitek.
Potaošai dtetrlktsj pravdnik Joe Ryan je v torek nadaljeval svoje priés*)« »per duhovnico. Mod pričanjem ee jo zapletel v ssnogo ostrih konfliktov s Aj-
JAVNA GOVORNICA
Glasovi članov S. N. P. J. ln čltateUo^Soavete".
wO poeetu v staro domovino. 'Eveleth, Minnesota.—Bila aem na obisku v starem kraju, kamor sem odpotovala dne 6. junija. Potovala sem po francoski prekooceanskl liniji s par-nikora "Paris." Vožnja mi je bila povoljl, kajti na ladji je bilo precej slovenskih Američanov ter domačinov in—kar je zelo važno—imeli smo dobro postrežbo.
Dne 21. Junija sem že videla belo Ljubljano. Tam sem k sreči naletela na prijatelja g. Aloj-sija Huča, železniškega uradnika na glavnem kolodvoru, ki nam je razkazal vso Jugoslavijo in še Italijo. Dne 4. julija sem prišla v rojstni kraj—na Mali Osolnik. Ne morem popisati, kako je Človek vesel, ko po dolgih letih zagleda rojstno hišo. Takega sprejema tudi pričakovala nisem. Priredili smo namreč ame-riški praznik na 4t julija in imeli so veliko veselioo. «Veselo iz-nenadena sem opasita, da meni velja napis v vencih in zastavah: "Bog živi našo Amerikan-ko!" V vrsti so stali fantje In drugi vrsti dekleta. Mlado dekle mi je prineslo lep šopek svetih cvetlic è slovenskim trakom in napisom: '*8rčne pozdrave vseh navsolih naši vrli Amerikan-ki." Solza se m! Je utrnile'v očeh, tako sem bila vesela ; od ganutja smo začeli vsi Jokati na glas. Po veselem sprejemu smo skupno odlll k bogato obloženi mizi in po okrepčanju je sledil ples s veselo zabavo. Končali smo v temni noči. Veselega do-godka ne bom nikoli posablla. Vsem se prisrčno sahvalim in upam, da bomo Čez dve leti zopet obhajali amerikanskj pras nik na Malem Osolnlku. Lepo se zahvalim vsem za postrežbo in naklonjenost.
Odšla sem sopet v LJubljano Ostala sem Um precej časa in dopadlo mi je selo. Počutila sem se kakor doma. Opisati pa ato-ram nekoliko o težavah ameriškega Slovenca, ki ni vajen domačih izrazov in običajev, ko pride v domovino. Stanovala sem v MikliČevem hotelu. Zgodaj zjutraj so še zvonili zvone po sobeh. Nekega jutra bi bila rada dalj ležala, pa pride sjutra strežnik in potrks na vrata i naročilom: "Prosim, gospa, kaj ps želite?" Zmežsli so se bil zvonci. Odgovorila sem: <?bs. nisem jaz 'rlngals*!" Ni razumel. Zaporedoma Je ponavljal žolim. Bila sem že v zedre-premlšljala, kako naj ga vlm od vrat. Slednjič sem se spomnlls In mu pokazala na električni gumb. Pritisnila sem nanj s prstom In dopovedovala, da jaz nisem nič tako— (rlngals). Razumel Je, kar sem hotela ppvedati.
Po mestu sem doživela vsakovrstne zabave. Prav lepo so sa^ hvalim prijsteljem v LJubljani, ki so mi Iskazali naklonjenost, zlasti g. Hučii. ki ml Je razkazal veliko zanimivega. Sedmega avgusta sam so poslovila od LJubljane ln vseh domačih ter se podala nazaj proti domu Ameriko. Težko ml je bilo zapustiti domači kraj, da tega ae morepi popisati.
V Havru je staJ zasidran par nik "Paris" in ni mogel odpoto-vsti, ker Je bil nekaj potrt. Odpeljali smo se s drugim, parni-kom "La Savoy." Na tem par-niku pa Američani nismo vživeli posebnih prednosti. Fran eozl so imeli več volje ve. MoJa koieginja je bila bolna In šest dni nf mogla razen sadja vživeti ničesar. Zanjo ae« Šla prosit postrežnika, aaj mi da kaj se bolnika. Zadri se jo: "No frš-torS Amerika." Deveti dan po-tovaaja po nemirnem oceanu jo pfMtreflsik prloeeel pri obedu krožnik In na n/em dolar, de mu podarimo napitnino, predae
Io mai, m. kaj^žo
inJdprai
proti pgstoriet ia Isto st toliko zanima se ta sJutej. Ryan ja ps peffcret izgubil potrpsUJtvoit tn zabrusil narsj Otftxrtu, ds <m mu ae bo poklala! besed os njegov jezik Rekel je tudi, ds js od prvogs dne preisksve bi! pre-prlčsn. ds Je A ¡mir hlnavka Io s« paitaf Nato Je AJmee. ki je bi Is jena. da ft kar kipelo v slej. zakričale aa ves glas:
, ....... Z
sem i eis dutičiu k.<>;.i»ikin ga odldina stran, rekoč: "No frš-tora frenč!" "Kakor se posodi, tako se vrne." Qrdo je pogledal in žal.
Zahvaliti se moram Še Eve» lethčanom, ki so se naselili v Cleveland, kjer so mi priredili lepo partijo. Podala sem se v Juleth in tudi tem bila dobro postrežena pri rojakih. Mr. Kajni« me je odtam peljal v Chicago k (fružinl Ahčan. Cel teden smo ftnell dosti sabave. Hvala vsem rejakofh v Chicagu, katerih naklonjenost sem vlivala
Po dolgem potovanju sem prišla srečno domov. Po starem krsju ml Je dolg čas ln tako tudi po domačih zabavah. Pri naa že trka zima na vrata.
Pozdrav vsem članom S. N. P. J —Mary Jane.
Kake ao korbtl delavske strokovne organizacije.
Collinwood,*' Ohio. — To pot ae moram pa pulo ¡»hvaliti, Ne da bi hvalil sebe, temveč veliko N. Y. C. šelosnJško družbo, ki je tako aelo radodarna, da nam je povišala plačo za cele tri oeivte na uro. Ne maram hvaliti no-bone korporacije, kajti vsaka nerada povlža plačo svojim u-slušbencem ln tega ne etori, če le ni primoraua. Ako bi danes ves «proletarijat vedel sa ono si* lo, bi gotovo ne bilo toliko delavcev brez dela. Kompdalja, ki bi najrajši znižala plačo, bi nikoli no dala poviška, toda prisiljena je, ker v osadju jo tieta močna sils, delavska atrokovna organizacija. Dasl pravijo, da AmeriAka delavska federscijs nI zanič, tega ae morem priznati, , Delsvsks je 1' Če bi š« to ne bilo, bi bili še bolj pogubljeni. Kadar mačka ni doma, miši plešejo. Tako je s vsemi podjeitni-kl na železnicah, po rudnikih in tovarnah, v Ameriki ali v Evropi. Ako bomo delavci sameto-vall stajo organizacijo,* bomo zametovall samega sebe. Ce jss podpiram organizacijo, ki som že star in pristen, zakaj bi ns podpirali mladi delavci, ua ka-tere bodo potomci s zanihava njem gledali, ker so zanemarjal sebe ln evojo zaščltnlco. Otroci bodo rekli: Naš oče Je bil v organizaciji, zato gremo še ml. Ce Je bila za očeta koristna, bo sa nas tudi.
Pravijo, da imamo slsbe voditelje. Dobro I Tudi to se po-prsvi. Kadar je letns sejs, gremo ns sejo vsi ln si izberemo dobre voditelje. Ssmo kritiko ne bomo prišli daleč. Zato naj pristopi v unijo vsak, kdor še ni člfrt. Ce oss bo veliko, bomo bolje napredovali In več dosegli t Ne bo tako, kakor Je bilo lani, ko je kompanija izdala naznanilo, kdör hoče delati ob nedeljah za ravnolsto plačo kakor druge dneve, naj sa Javi v pisarni. Ni Mlo lepo od delavcev, ko so napravili tako napako, da Jo bilo več zapisanih ss delo ob nedeljah, kakor Jih Jc kompanije rabila. Mislite, da stil! s tem koristili sebi? Koristili ste le kompaniji Hi poleg tega še oškodovali druge delav ce.
Veliko važnost moramo torej vlagal i na unijo fn na vodite* I je. Naš glavni zastopnik Je osvdušen klsrlkalec in kot tak ne more zastopati naprednega delevstva. Ako nI danee zastopnik politinčo organiziran, ne more delavstvs pravilno zaeto-pstl. Zato kličem tisto, ki ste dsnes svobodomisleel, pristopite ■uniji. Kadar bo letna seja, dsmo take ljudi iz odbora. Bratski pozdrav! — A. Mrav-
Organizacija podjetnikov v ko* Ja prall delavce»
odidemo s pai^Ots. Takrat pe voditelje/lnduetrijalne družbe.
se bo še vlekla presoj časa. Ns-hateri. iKHijetnlki. ki so imeti V'poslans unijske tesarje, ao dobili ukas od mr. Boytona, rav-natelja Industria! Associstion, da morajo odsloviti vse unijske delavce, če hočejo, da Jim ne ustavijo naročil sa stavbne potrebščine. CitatelJI se bodo morda čudili, kako da more to biti, toda tako je v resnici, ker Industria! Associstion kontroli* rs večinoms vee trgovce, ld ras« pečavajo stavbni materija!. Delavstvo v San Franclocu Ima v Industria! Associstion selo močnega sovražnika. Treba mu bo poatriči peruti. Po mojem mnenju imamo ravno sedaj zelo dobro priliko, da jim pokažemo svojo moč. Novemberske volitve se nam bližajo, torej je naša dolžnost, da rabimo svojo volilno pravico ter Izvolimo naše mote v javne službe, tske, ki so v reanld prijatelji delavstva. Edino na ta način zadamo uso. den udarec Iskorlščevslcem delavstva. K
Dne 17. oktobra bo tukajšnji Izobraževalni (n dramski klub *HlovenljaM Inc. praznoval če-trto obletnico svojega obstanka s veliko vinsko trgatvijo, ple-som ln predstavo v Esgle'a Au-dltoriumu. Kot izgleda bo le« tolnji program prekosil vso prejšnjo. Program ss prične točno ob 1,30 popoldne a šalo-igro "ljubosumnost". Na programu imamo tudi pevski abor kluba "Slovenija", ki bo sapel par narodnih. Nato nastoptjo Anton Tomžič ln sinovi ter drugI domači talenti. Anton Tom* šič je še
kov od zadnjega nastopa, toda
sedanji bo pa prava rtbfrilka komedijo. Igrs "Ljubosumnost" je tudi polna smeha ia krohote
In upam, da bodo Igralci in Igralke dobro rešili svoje vloge« Ob štirih se prične vinsks trgatev in ples ter bo trajslo do pol« uoči. Izvrstno godbo bosta Igrala dvs unljsks orkestra pod vodstvom dobro znanih "Jazzlstov" Josephs Jscklevlchs In L. Judri-chs, oba člaas Slovenije. Ples bo v spodnji tn v zgornji dvorani. Poštarji bodo imeti lepo priliko sa poroko, nezadovoljni pa aa rasporoko, In vee to samo sa deset centov. Vstopnina je samo 30 centov za osebo. Udeleženci v nerodnih nolah «o vstopnine prosti.
Rojaki Is San Frsnclsca In okolice ste uljudno vabljeni da nas potnoltevllno pose ti te, ker sabave in veoelja bo dovolj sa stare In mlade. Ves dobiček od veselice je nsmen jen v prid Slovenskemu domu v Sen Frsaols-cu. Ne pozabite torej: v nedeljo dne 17. oktobra v Esglea Audltorlumu ns S7ft Golden Gete sve. — Anthear Kastel-lic.
See Francisco. CeMforele* »
O delsvsfcrfh razmerah is Hen Frsnclsca m efcoHc* nimsm po-rotetj ksj d "brege, pec pe ne-I Vf o t ft ko doM poeebvio oo ki pride od drugod sem skst delo. Dtlevec zasluži le teflfee, ds ae preživi; veliko Je takih, ki IS toliko ae tssluHJo. Življenjske potrebščine se vedno višajo, s plače so Iste In v nekaterih stečajih še manjše kot so bile pred par leti
LISTNICA UREDNIŠTVA. ,
> V. u Cleveland, Ohio—VI nI-ste poslali člsnks, ampak prispe.
vek sa tsrkomet. To Jo velika razlika.—1'osdrsv! <
■gaidii io ie obsedel. Primitivnega človeka težko prepričal, da je vraža le izrodek ljudsko domišljijo, vezana na čudne elemente bojazni. Tako verujejo preprosti ljudje Io danes ponekod v hudiča In copmlee, Če pa teh manjka, pride na vrsto mora ali kaj drugega. Ceetokrat Je * takih primerih velike važnoeti tudi religijozna dlsposicija človeka.
V Heari* rljl poleg si Je neka ionska ubila da jo jO obsedel hudič, je poaU nesnago, pa ni Iskale ja pomoči pri duhovniku in zdravniku, a ne U. na on! je al mogel prepričati, da Jo te lr-tov fiksne »dej. pripovedovala Je ljudem esprestano nove |Jrae-, Ijice. ki si jih js izmišljala nj*-ns bolna fantazija. Zdaj hudič pograbil m Jo nesel oNe*' '.dej je ortlel črni nsd ojo v obliki prsim« ImaJ* JJ je oeks iose dsjs, da se bo utsns ssmo aa ta način, če Nsevst je takoj zalagol. vems ženska je šla v la močoo vrv. Jo pritrdi klin la M Jo zadrgam | tu. In hudič sa Je res
■ftevke toaerjev se nadaljuJcI Kot Je tasvidae 14 porodi v tu-, oje. ljudje so Jc nafti! kaj ipj th têêopislh ter Is ttr«fvv| ur »rt o;
)o
I \ full
Križar
Angleški episel Louls < Poslovenil I. M.
HRBTENICA
tega dola življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1-75 Jinuafe ffiggine—krasna poveet M jO je apieal sloviti ameriški plsstelj Upten Sinclair, poslovenil pa Ivsn
IfOlek ....................«.»i^ww.Mwm»M»»w«lMW>»iiM^.».....|1.00
Zapisnik 8. »dne kenveneUe 8. N. P. J* 801 strani mehko vezana, stane	..................................Me
KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE
pri naiih društvenih tajnikih In drufik zastopnikih, namreč dossriej* jih imajo v. prodaji polet društvenih tajnikov tndl:
(Dalje.)
LUCA To Je vss lepo. Tako tovori Dvor-lek in ti ai ae naučila od nJega. Jas pa eem čula gospoda župnika v cerkvi, ki Je rekel, da pošteni in krščanski delsvci os ns puntajo.
KOZI. Sevede je rekel, ker mu Je kom penije postavila cerkev!
LUCA JoJmenaeta, Rosi, ti si cela brez-verke 1 Tako mlada — pa že bresverka.
ROZI. Te ni nobeno bresveretfo. Lahko Imam vero v svojem ercu. Ni treba, da hi jo kasala vsakomur kakor Žid svojo robo. f LUCA. Teka vara Je zanič. Vera mora biti tudi na jeziku.
; »OZI. Seveda, poeebno če Je treba s vsro na Jeeiku loviti mola! 1 1
LUCA Ali mirfiš mene? Briga me mož I Lahke bi ee bila omsftHa v starem kraju, ko eo fantje brenčali okrog »ene kakor čntrijf okrog medu, pa jih nisem marale! Rszumeš?
KOZI. Razumem. Tukaj pa ti brenčiš, pe te oni ne marajo! — A potolaži se, Luca. Cajsar U gotovo vsame. Zdaj be bogat in morda bo Šs sa boeea. Pridan moč. ki počivs. kadar drugI dslajo in dele. kadar drugI stav-kajo. ..
LUCA. Ah t Zakleli ste se. da me požre-te! (Zbefti v hišo.)
JCATI (Is hiše). Kaj poetopeš tam. Rosi? Ali tudi ti stavkaš? Ne bodi kot etari, ki sdsj res miell. de Je bolan. Ne gane se is hiše. Pri mizi sedi in trobi na steklenico pa pridlguje, kako ljubi ves svet
ROZI. Ne Jeei ee, mems.
8BLJAN (pride sa njo dobrs volje). No, kem si uils, stara? Pusti onsgsvljsnjs, dsnes debatiramo o naših nravicah in o veem tem ...
KATI. Ne pozabi, da si bolea.
SELJAN. To je moje sednje skrb — me že ti spomniš. Vidiš, Ketl, tele neš majhen evet bi bil velike lepši in boljši, če bi ti malo manj godrnjala In pikala Včaal al miellm. da bi bil tudi v naši hiši potreben kak štrajk . . .
KATI. Da, tvoj jecik in tvoje grlo bi moralo enkrat saštrnjksti! Tvoja moiatoet Je Ital^smlraJ na štrajku Zakaj ee enkrat ne odločiš ta to ali ono etren? Kek mod pe si ti? Ne primer v Rozini zadevi Vsakemu, ki se ti laske — In laekajo se ti vsi — deješ korajžo. de lahko lasi sa tvojo hčerjo
SELJAN. Hop, hop. Ketl moje stara, to pa ni reel V tej zadevi ne bom odločeval jas, niti ne boš ti. pač pa bo odločila Rosi sama, ki ai več beby. Ali ni tako prav, Rosi?
ROZI. Prosim. prepuatiU to zadevo me-
nI i
KATI. Jas ti šalim dobro. Rosi. zato me poslušaj. Snočl si spet bile s Dvoršekom. Luca ml je povedSla, ker ona vat vidi in čaje. Čeden fant, ne rečem nič, deel poln svojih muh. Te muhe ga kodo minile. Sodba nas etarejših je, da vse muhe minejo človeka, kadar pride v leta. Čemur Jei neaprotujem. Je to--
ROZI--Je ta, ker je Dvoršek mej-
•grl
KATI. De, to je! — Samo majnarja nikar. Rosi!
. SELJAN. Hehehe! Vidiš, Roaika, tudi U moraš adaj štrajkati. Vsakega Ighko ljubiš,
John Galeb, Bos 144, Ročk Bprings» Wya. Proletaree, 3639 W. 26tk Street, Chicage, OL
Ali pa pišite ponje na: KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J.