Slev. 229. •k ' Posamezna številka stane 1 Din, V LiDflianl, v srede due 10. oKtobra 1923. LeiO LL Naročnina za državo SHS: do preklica: 1} po poitl mesečno Din 1< b, dostavljen j na dom mesečna , . . „ 12 za inozemstvo: messčno ...... Dla 23 S Sobotna izdala: » f Jugoslaviji.....Oin 20 t Inozemstvo ..... „ 10 O«oi (nsaratomiM Cnostolpas petltna vrst* maB iiglaai po Oln. 1-50 In Ola S-—, vsllki oglasi nad 43 mm rt-Mne po Din. 2 SO, poslana Itd. po Oln. 4 —. Pri večjem naročila popust Izb a|a vsnk dan Izvzemšl ponedeljka lu dneva po prn«. nlkn ob 5. ari zjutraj. HT Uredništvo is v Kopitarjevi ali o- štev. d/IIi Rokopisi se ne vračajo; netrsnklrana plsm; se ne sprejemalo. Uredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi nt. 6. — Račun poštne Hran. ljubljanske št. 650 za naročnino tn št. 349 za oglase, zagreb 39.011, aarafev. 7583. praške In dana). 24.797, Ljubljana, 9. oktobra. Jutri obhajamo triletrico slovenske ragedije na Koroškem. Ta rana, zadana am po privoljenju Belgrada, še ni zace-ena, še globoko zeva in skeli, a že smo ovenci dobili od Belgrada nov udarec, akor nalašč, v zasmeh slovenski žalosti, akor namenoma, da bi ob novem udarcu [?je oreboLeli in pozabili prvega. Belgrad zadal slovenski kulturi udarec, ki ga je e dalje časa pripravljal g. Svetozar Pribi-evič, pa se ob odločnem odporu sloven-kega življa ni upal zamaha izvršiti, boječ da bi stranka. njegovih slovenskih in-iratorjev preveč utrpela. Česar se ni irznil demokratski simbol centralizma, Svetozar Pribičevič, to izvršuje sedaj erolomna radikalija. Telefonsko poročilo Belgrada nam javlja, da je vlada črtala finančnega zakona za leto 1923/24 po-avke za teološko in medicinsko fakulteto Ljubljani in s tem obe fakulteti uničila, a bi to sramoto tega svojega čina zroanj-la, ga je pokrila s figovim peresom za-ebške pravoslavne fakultete, ki itak ni nela ne pomena ne slušateljev. Ne gre tu za nobene finančne razloge, er so bili izdatki za obe fakulteti tako alenkostni, da pri državnem proračunu : pridejo niti v poštev. Saj so znašali n. •< državni prispevki za medicinsko fakul-to v LJubljani vsa štiri leta njenega oboja skupaj samo 981.154 Din. Ne za šte-enje, ki v takih za slovenski narod prvotnih stvareh ne bi smelo priti niti v po-ev, za drugo stvar gre tu. Gre za to, da slovenski narod po načrtih narodnega instva zadobil krut in občutljiv udarec i kulturnem polju, na polju, ki je za vsak rod, ki noče umreti, najobčutljivejši. Ne dvomimo prav nič, da se radikalski mtralisti dobro zavedajo, kakšen kul-irni zločin da so izvršili s tem nad slo-enskim narodom; zavedajo se ga, ker ve-, kako smo Slovenci hrepeneli po obno-itvi in izpopolnitvi svoje almae matris, atere prvi početki segajo že v konec 16. oletja. Teološko fakulteto v Ljubljani je vstrijakantstvo« »demontiralo« in jo eneslo v Inomost. Maršal Marmont je ta 1810 otvoril v Ljubljani popolno uni-rzo, torej tudi medicinsko fakulteto, ki jo je 1. 1813 z vsemi drugimi fakulte-imi ukinilo zopet avstrijakantstvo, ki iz cionalnih ozirov ni dalo Slovencem last-ga kulturnega središča, zavedajoče se, ikšnega nacinalnega pomena bi bila Slo-encem univerza v Ljubljani. Po iniciativi kulturnih slovenskih či-iteljev v Ljubljani in Jugoslovanskega luba je bila z zakonom z dne 17. julija 519 popravljena stara krivica, ki se je go-5a Slovencem, in ustanovljena v Ljubljani siverza s petimi fakultetami. Na tem konu so tedaj radikalni poslanci odlična delovali, danes pa srbske radikalne vla-»ni sram, da je prevzela dediščino avstri-tantstva in je začela demontirati ljub-msko univerzo. Ni je sram, ker je vajena erolomnosti, ni je sram, ker ji je vseeno, ta bo po njeni zaslugi vsak značajni Wenec pljunil, kadar se bo spomnil, da t! samosrbska vlada, predstavnica bratca, srbskega naroda s cinizmom, kakr-ega smo opazovali samo še pri smrtnih lvražnikih slovenskega naroda, začela 'viti najvišji kulturni zavod, ki ga ima-10 Slovenci in ki jc odprt vsakemu dr-ivljanu, bodi Srb, bodi Hrvat ali karkoli, fbi — gospodje radikali, vi ste predstavni srbskega naroda — so nas zadeli v •ji najobčutljivejši točki in s tem najjas-sie in brez ovinkov pokazali, da s Slo-tnci ne marajo nobenega sporazuma in ga nikdar ne bodo hoteli, kakor je od genske strani popolnoma nemogoče in Mučeno po tem dejstvu še misliti na kak lorazum brez predhodne reparacije te °vcnskcmu narodu cinično zadane kri-Ce S tem herostratskim činom so nam rM napovedali »boj na nož«, ker se čutijo Enkrat močne. Mi nc bomo nič grozili; bi bil samo znak slabosti. Pač pa bomo a vodili neizprosen boj, boj, kakor ga vodi samo tisti, ki je zadobil smrtni udarec, pa se vrže na svojega nasprotnika s poslednjo, pa izdatno močjo. Srbski radikali so pokazali, da - niso samo naši nasprotniki, marveč so se deklarirali za naše sovražnike, ki govore in pišejo o enakopravnosti plemen, napovedujejo pa ,vojsko vsemu, kar ni srbsko, v nasprotju celo s centralistično ustavo, ki je bila ustvarjena zato, da pripomore do zmage hegemoniji velesrbstva. Slovenija, ali boš molče sprejela ta udarec? ¥ Ljubljani Belgrad, 9. oktobra. (Izv.) Člen 83 predloženega finančnega zakona za leto 1923/24 se glasi: »Minister za prosveto se pooblašča, da ukine pravoslavno teološko fakulteto v Zagrebu in katoliško teološko fakulteto in medicinsko fakulteto v Ljubljani.« Za to nečuveno krivico in herostrat-sko delo imajo zaslugo vodilne osebe iz-vestne stranke v Sloveniji. Ta člen fin. zakona ja izzval silno ogorčenje v Jugoslovanskem klubu. Poslanci so ostro protestirali proti takemu škandaloznemu kr- Sestanek klubovlh načelnikov. Jovanovičev predlog za parlamentarno delo. Belgrad, 9. oktobra. (Izv.) Pred današnjo sejo narodne skupščine so se v predsedstvu sestali načelniki klubov, da se sporazumejo o nadaljni debati o taksah. Navzoči so bili vsi razen zemljr.radnika. Predsednik Ljuba Jovanovič je predlagal, da se jutri pospeši razprava, da bi mogle priti v četrtek na dnevni red nekatere interpelacije. Skušal bo doseči, da pride na vrsto interpelacija demokratov o občinskih volitvah v Srbiji in Črni gori, V petek bi se nadaljevale in končale podrobne razprave o taksah in končale razprave o tolmačenju zakona o sodnikih, tako da bi se delo skupščine končalo do 19. oktobra. Dne 20. oktobra bi se začelo novo zasedanje. Na prvi seji bi se izvolilo novo predsedstvo narodne skupščine. Dne 21. oktobra bo krst prestolonaslednika, 22. pa poroka princa Pavla. Dne 23. okt. bi se volil nov finančni odbor, nato bi sledilo normalno parlamentarno delo. Ostali parlamentarni odbori se ne bi znova volili. Opozicija tega Jovanovičevega predloga ni niti sprejela niti odbila. Na pospeševanje debate opozicija ni hotela pristati, ker noče, da bi se skrajšale debate in da bi se odvzemala opozicionalnim govornikom prilika, da govore. Z ozirom na interpelacije je prepuščeno vladi, da ona odredi, katere interpelacije pridejo na dnevni red, ker opozicija smatra, da so vse interpelacije enako važne. Tako je konferenca ostala brez posebnega rezultata, Izredno zasedanje narodne skupščine se bo faktično zaključilo 15. oktobra, oficielno pa 19. oktobra. Seja narodne skupščine. Zakon o taksah v načelu sprejet, Belgrad, 9. oktobra. (Iz^.) Danes dopoldne ob 9. se je pričela seja narodne skupščine. Nadaljevala se je načelna razprava o taksah. Govorili so soc. demokrat Divac, zemljoradnik Pucelj, demokrat Markovič in Nemec Moser, ki je izjavil, da bo glasoval za zakon. Nato je govoril poročevalec večine Lajko Kosič. Pri glasovanju je bil zakon v načelu sprejet s 104 proti 84 glasovi. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri z dnevnim redom: Specialna debata o zakonu o taksah Pucelj posnema Radiča. Belgrad, 9. oktobra. (Izv.) Zemljoradnik Voja Lazič je izjavil pred odhodom iz narodne skupščine, da njegov klub v znak protesta noče sodelovati v debati o taksah. Zemljoradniki so nato zapustili parlament, ostal je pa v parlamentu srbski zemljoradnik Pucelj, ki je na današnji seji izjavil, da se na takse posebno ne razume in da zato prepušča drugim ljudem, da precizirajo ta zakonski načrt. Govoril je edino o političnih stvareh in izjavil, da soglaša z šenju pravic prečanskih krajev, posebno Slovenije, ker vlada ne kaže volje, da bi odstopila od le svoje odločitve. Vlada jc že odvzela mnogo pravic Sloveniji: zakon za občinske volitve, ustanovitev obrtnih Spi, odpuščanje številnih častnikov itd. V Jugoslov. klubu je zavladalo prepričanje, da radikalna vlada ne smatra za potrebno, da napravi mir in red v državi, ter da ustvarja atmosfero, ki onemogoča vsak sporazum. To vladino držanje bo vsekako prejudiciralo normalnemu razvoju razmer v državi. zemljoradniki ter je pred glasovanjem osvojil Radičevo taktiko in zapustil sejo, da pomaga vladi. Proračun za leto 1923-24. Belgrad, 9. oktobra. (Izv.) Danes je bil članom finančnega odbora razdeljen končno redigirani proračun ra leto 1923/24. Mdrri izdatki znašajo 6.330,270.275 Din 50 par, redni dohodki pa 8.737,694.905 Din. Izredni izdatki znašajo 4.310,729.724 Din 40 par, izredni dohodki 1.606,305.095 Din. V Ju2ni Srbiji se smejo naseljevati samo Srbi Belgrad, 9. oktobra. (Izv.) Nocoj se je vršila seja radikalnega kluba. Na seji je ponovno prišlo do osebnih nesoglasij med kmetskimi poslanci in ministri. Razpravljalo se je o kolonizaciji v Južni Srbiji. Vlada je skušala opravičiti svojo dosedanjo kolonizacijsko politiko v južnih krajih, vendar so jo kmetski poslanci hudo napadli in konstatirali, da vladna politika ni prinesla nobenih koristi, da se je zemlja samo odvzemala, gospodarstvo je pa nazadovalo. Radikalni klub se je postavil na stališče, da se v Južni Srbiji kolonizira samo srbski element, ker je edino ta sposoben, da povzdigne kmetijstvo in širi kulturo. Ko se je za ta sklep zvedelo v kuloarjih parlamenta, je nastalo med ostalimi skupinami silno ogorčenje. DR. KOROŠEC V BELGRADU. Belgrad, 9. oktobra. (Izv.) Danes se je načelnik Jugoslov. kluba dr. Korošec vrnil iz Celja, kjer je predsedoval zadružnemu kongresu, v Belgrad. LJUBA DAVIDOVIČ OBOLEL. Belgrad, 9. oktobra. (Izv.) Glavni odbor demokratske stranke danes ni imel seje, ker je predsednik Ljuba Davidovič nenadoma obolel. Lotila se ga je huda vročina, ker boleha na kroničnem vnetju slepiča. DUHOVNIKI-VOJAKI PUŠČENI NA DOPUST. Belgrad, 9. oktobra. (Izv.) Duhovniki, ki so bili poklicani na vojaško službovanje, so puščeni na dopusL INTERVENCIJA JUGOSLOV. KLUBA RADI KORUZE. Belgrad, 9. oktobra. (Izv.) Danes so poslanci Jugoslovanskega kluba intervenirali pri ministrstvu za socialno politiko radi koruze. Minister dr. Peleš je pristal, da se koruzi, ki je že razdeljena občinam, kakor tudi koruzi, ki je še v zalogah Žilnega zavoda zniža cena od 14 na 12 kron. Za razdelitev koruze se občinam dovoli rok do 31. decembra. KATOLIŠKI SB0D V BUDIMPEŠTI. Pešta, 9 .oktobra, (Izv.) V nedeljo so otvorili ogrski katoliški shod s slovesno sv. mašo v stolnici sv. Štefana. Slovesno sv. mašo je daroval ogrski primas kardinal Czernoch. Pozdravni seji je predsedoval nadvojvoda Albreckt. London, 9. oktobra. (Izv.) «Times* so priobčile pismo lorda Greya, kjer trdi, da stoji Evropa pred svojo propastjo, če se ne ustavi sedanja politika, ki Francozom in njihovim zaveznikom ne bo nikdar prinesla reparacij, pač pa bo Evropo razdejala. Francija je seveda nasprotnega mnenja, kar pa le dokazuje, da med obema državama ne vlada nikako soglasje. Začetek dela v Poruhrju. Stinnesovi pogoji nemški vladi, Berlin, 9. oktobra. (Izv.) «Vossische Zci jng« poroča, da je skupina Stinnesova nemški vladi stavila 10 pogojev, da se pridruži vladni politiki v Poruhrju. Med drugim zahteva odpravo davka na premog, dalje dovoljenje, da sme s Francozi nadaljevati svoja pogajanja, in pa posebne pogoje zaradi ureditve delovnega časa. Ir.dustrijci pričakujejo odgovor vlade do torka. Essen, 9. oktobra. (Izv.) Med kontrolno komisijo v Porenju in med zastopniki raznih velikih industrij je prišlo do sporazuma, da se delo zopet prične. Industrije! so se obvezali, da bodo zopet dobavljali premog in koks in začeli zopet z reparacijskimi dobavami. Berlin, 9. oktobra. (Izv.) Vlada je na-ročila. svojima zastopnikoma v Parizu in Bruslju, da vprašata, če bi hoteli Francija in Belgija začeti posebna pogajanja z nemško vlado glede vzpostave dela .v Po-, ruhrju. Bruselj, 9. oktobra. (Izv.) Nemški odpravnik poslov je imel danes dolg razgovor z vnanjim ministrom Jaspar-om glede reparacij in obnove dela v Poruhrju. Jaspar je odgovoril, da bo nemške predloge sporočil francoski vladi. HLEB KRUHA 76 MILIJONOV MARK. Berlin, 9. oktobra. (Izv.) Cena živeža je poskočila za 100%. Hleb kruha velja 76 milijonov mark. POLJSKA IN INTERVENCIJA V NEMČIJI. Varšava, 9. oktobra. (Izv.) Poljsko časopisje izraža svoje začudenje nad trditvijo raznih angleških listov, da je Poljska pripravljena na intervencijo, če bi v Nemčiji bilo potrebno poseči v tok dogodkov. NEMŠKI INRIISTRIJCI V AMERIKI. London, 9. oktobra. (Izv.) Iz New« yorka poročajo, da so prišli tja zastopniki nemških industrijcev, da stopijo v stike z ameriškimi kapitalisti. NOVI POLJSKI BANKOVCI. Varšava, 9. oktobra. (Izv.) Poljska državna banka bo začela izdajati bankovce po poldrug milijon poljskih mark. MASARYK V ŠVICI. Territel, 9. oktobra. (Izv.) Predsednik Masaryk je prišel v Territel, kjer ostane okoii 10 dni. LLOYD GEORGE OBOLEL. Montred, 9. oktobra. (Izvirno.) Lloyd George je labko obolel na vratu. Bolezen pa ni nevarna. Opustil bo tri nameravana predavanja in bo prvič govoril šele na oficielnem banketu v Otawi. Pragmatika za železničarje je bila v za« konodajnem odboru sprejeta dne '28. septem-bra, v narodni skupščini pa dne 2. oktobra. Tako na seji zakonodajnega odbora dne 28. septembra kakor tudi v narodni skupščini dne 2. oktobra je g. minister saobračaja dr. Velizar Jankovič izjavil, da se narodne žel. organizacije, ki so v državi najjakše, dale na njegov osnutek svoj pristanek, da se z njim strinjajo in so z njim zadovoljne. Centralni odbor narodnih žel. organizacij v Beogradu je to izjavo g. ministra saobračaja javnosti takoj v celnli dementiral. Tudi mi smo z ver komunikeji ponovno utrdili, da se z žel. prngmatiko, kakor je bila projektirana v min. saobračaja, no strinjam«;. Zopet in zopet pribijamo: Izjava g. ministra saobračaja jc neresnična. Narodne žel. org. oziroma njih centralni odbor ni dal na zadnji Primorce p Poslanica novega odbora goriškega političnega društva »Edinost«. Novi odbor političnega društva »Edinost« v Gorici je ob nastopu svojega mesta na čelu političnega življenja goriških Slovencev objavil programa-tično poslanico slovenskemu ljudstvu. Novi odbor izjavlja, da je v sedanjem trenutku prvi pogoj vsakega uspešnega dela sloga in popolna enotnost duhov med voditelji goriških Slovencev. Novi odbor stoji neomajno na programatičnem stališču, ki so ga sprejele vse primorske stranke 1920. 1. v Trstu, ko so se ezdinile za skupno politično delo v novi državi. Narodna, krščanska, socialna in demokratična misel so vogelni kameni tega programa. p Odjcnjujejo. Kakor poročata »Goriška Straža« in »Edinost«, je šolska oblast zadnje dni poslala dekrete o imenovanju vsem slovenskim učiteljem, ki so bili prosili za stalno nameščenje, a so bili namesto tega odpuščeni. Vendar so prizadeti učitelji imenovani zopet samo začasno in vrhu tega premeščeni v drage kraje. V tržaškem okraju pa odpusti sploh še niso preklicani. p Posvečenjc novega tržaškega škofa dr. Fogarja bo prihodnjo nedeljo izvršil v goriški stolnici knezonadškof dr. Sedej ob asistenci poreškega škofa Pederzollija in bivšega tržaškega škofa Bartolomasija. p Nov list v Gorici začne izhajati pod naslovom »L'Avvenire di Gorizia« (Bodočnost Gorice). k Delovanje nemškega »Schulvereina« na Koroškem. O tem poroča »Karntn. Tagblatt« v 233. št. dne 30. septembra t. L: Da porablja nemški Schulverein večino svojih denarnih sredstev za Koroško, ve danes že vsak otrok. Obe novi šolski poslopji v Ljubelju in Podrožčici, od katerih je bilo prvo že izročeno šolskemu oblastvu, dočim zgradba v Podrožčici hitro napreduje in bo še pred zimo pod streho, — veljata skoro eno milijardo K, torej vsoto, s katero v primeri popolnoma zginejo prispevki koroških kraj. skupin. Dalje stoji ondi, da je ta ogromna vsota dar Nemške Avstrije v jezikovnem oziru važni obmejni deželi; obenem pa graja K. T., da na Koroškem samem podružnice Schulvereina pre-mlačno delujejo, ter pristavlja, da je častna dolžnost vseh Korošcev, delati na to, da se nadomesti, kar je zamujenega. Potem pa pristavlja imenovani list: Če kdaj, velja danes za Koroško: Noben šolski okoliš brez krajevne skupine nemškega Schulvereina, kajti nadaljnji trije obmejni kraji kličejo po nemških šolah in razen 17 potrebnih šol velikovškega okraja, Id bodo prejele v prihodnjih dneh knjig in učil v vrednosti 30 milijonov, je še mnogo šol, ki potrebujejo podpore, da bo olajšano težijo vzgojevalno delo po mišljenju vrlega nemškega učiteljstva. — Res, ogromne so žrtve, ki jih doprinaša uboga (?!) Avstrija samo za koroško šolstvo, da bo čimpreje dovršeno ponemčevalno delo in položena v mučeniški narodni grob naša revna, slovenska koroška mladina. In mi stojimo brezbrižni ob tem rabeljskem delu, ki se ne razlikuje od onega v Italiji po drugem, kot po sistemu! Nemec dela zvito in sitematično v karitativni obliki, Italijan pa na korzikanski način s surovo silo! — V ostalem pa sta oba enaka: — Nemec kakor Italijan. F. K—n. — Izšla jc nora naredba, po kateri je na železniških postajah čas stojnine prost skrajšan od 24 na 6 ur. To ni nič drugega, nego povišana tovornina. Proti tej naredbi jc ostro nastopil poslanec Škulj pri ministru za železnice z zahtevo, da se ukine in določi čas na 24 ur, ker je nemogoče v 6 urah iztovoriti cele vagone celo najbližjim sosedom postaji kaj šele oddaljenim. Če pa se se upoštev hitro in točno poslovanje carinarnic, pa š toliko hujše udarja nova odredba trgovsk kroge, ki bodo seveda vse prevalili na koi sumente, s čimur bo draginja dobila noveg netiva. i — Ministrstvo sa pošte je pristalo s ustanovitev novega poštnega urada v Stn gah pri Dobrepoljah. S tem je izpolnjena do goletna prošnja in želja občine Struge in eni ga dela župnije Hinje, ki so imele dosl< svojo pošto v več ur oddaljenem Zužemberki Struge pa v Vidmu-Dobrepolje, 2 ure dalt od sredine občine Struge. Da je ustanovite nove pošte pri ministrstvu uspela, je uspe vztrajnega dela poslanca Š k u 1 j a. Pošti urad bo v korist tudi občini Polica. — Savska železnica. Upravni svet Južn železnice je sklenil spremeniti imena posi meznih delov te železnice, ki so pripadli m sledstvenim državam. Jugoslovanski del se t imenoval Savska železnica, avstrijski Dona ska in italijanski del Jadranska železnica. — Vevče. Prejeli smo: Delavstvo vJl njeno v Zvezi papirniškega delavstva, izja lja, da ni v nikaki zvezi z dopisi v št 218 i 219 v »Slovencu«, kjer se napada g. gen. ra natelj. Obenem izjavlja, da se ne strinja s t mi napadi. — Zveza pap. delavstva. — Požar v puljski stolnici. V stolni ce kvi v Pulju je predminulo noč nastal vel požar, ki je uničil srednjo ladjo in kupolo, v liki oltar, orgije in več dragocenih slik 16. stoletja. Škoda znaša nad milijon lir. Oge je nastal po vsej priliki vsled neprevidno« enega izmed pevcev, ki je prižgal svečo nato vrgel gorečo vžigalico proč. Ogenj je n opaženo tlel vso noč, ko so pa zjutraj odpi cerkev, je planil z vso silo. — Preobrat v pekarstvu obeta iznajdl inženerja Brodskega, ki se pravkar praktiči uvaja v Sofiji. Brodski je iznašel način sul destilacije drvi namesto vpepelenja. Po te načinu se dobi pri kurjavi pekovske pe< oglje, alkohol, svetilni plin, smolo in obilic vroče vode za katerokoli porabo. 100 kg lei da 33 kg oglja, 5—6 kg smole, 1 kg alkoho in 4 kg plina. Kruh je pri tem pečen v 55 n nutah in se more speči na dan 20—22 kri Ta način dovoljuje znatno znižanje cen kruh V Sofiji je iznajdbo prevzel konzorcij »Napr dek« yki že gradi pekarno po Brodskijeve načrtu. — Delavci milijarderji. Temeljem zadnje sporazuma med delavci in delodajalci v Essci bodo dobivali delavci odslej po 3 milijarde t denske plače, ^eveda stane sedaj v Nemčiji fu kruha 58 milijonov mark, najkrajša vožnja i cestni železnici pa 10 milijonov mark. — Moderne okusne lestence, krasno izc lane, je dobila tvrdka »Svetla« d. d. Ljubljat f. a. občinstvo naj sc v svojem interesu post« te prilike. M Gibanje kurzov na italijanski borzah. V preteklih mesecih kurzi na italijaj skih borzah niso posebno kolebali, v zadnj tednih se je pa izvršil velik preobrat. Najizrazitejši pojav preteklih dni je s nacija velikega zavoda Banco di Rom Po polomu banke Banca italiaua di sconto bil tudi Banco di Roma večkrat v velikih si skah. Banka se je spustila v kupčije, za koj izvedbo ji je primanjkalo sredstev. Ko se letos pomladi ljudska stranka razcepila, bilo treba tudi v banki marsikaj spremen ker je bila ta stranka tam močno udeležen Pogajanja so sedaj končana, in konzorcij k toliških bank, ki je imel doslej večino akt tega veleuglednega zavoda, jih je odstoj skupini kapitalistov, kjer imajo fašisti vei no. Vrhutega so potom nekega na novo uit novljenega avtonomnega »konzorcija za pre osnutek, še manj pa na tekst, kot je uzakonjen, nikoli svojega pristanka. G. minister saobračaja je s svojo izjavo govoril neresnico; če vedoma ali nevedoina, ni naša stvar. Ugotavljamo le, da je tako! Uzakonjena železni-čarska pragmatika nele da ne ustreza duhu časa in najprirodnejšim potrebam železničarjev, temveč je in bo škodljiva tudi interesom službe in potemtakem interesom države. Ob tej priliki pripomnimo, da je centralni ftdbor narodnih žel. organizacij ob protestni obustavi dela, ki jo je g. minister saobračaja prvotno označil za politično, v javnosti to odločno zanikal in v svojih komunikejih poudarjal, da ima protestna obustava dela zgolj ekonomski značaj. Zaradi tega je g. minister saobračaja dr. Velizar Jankovič glavnega tajni-nika centralnega odbora Rada Jankoviča premestil v Krivolak v Macedoniji. Ker ni mogel iti, ga je odpustil iz službe. Zveza jugosl. železničarjev. Iz mmm politike, * Vojaška diktatura v Nemčiji? Pariški listi poročajo, da je pri svojih razgovorih s francoskim generalom Degoutte-om Stinnes izrazil svoje prepričanje, da je edino sredstvo za vzdržanje reda v Nemčiji vojaška diktatura. Kot vojnega diktatorja je Stinnes baje označil generala Gall-witza. * Manjšinjske šole v RoraunijL Romunska vlada je objavila določbe, tičoče se manjšinskih šol v Romuniji. Te določbe slovejo: V manjšinskih ljudskih šolah se mora romunščina v I. in II. razredu poučevati eno uro rta teden, v III. in naslednjih razredih pa po dve uri na teden. V ostalem se bo vršil pouk v manjšinskem materinem jeziku. Na srednjih šolah se mora vršiti pouk v romunščini, romunski zgodovini, zemljepisu romunske kraljevine in državni ustavi v romunskem jeziku, ostali predmeti pa manjšinskem jeziku. V judovskih šolah velja kot manjšinski jezik hebrejšči-na, nikakor pa ne mažarščina, ki se sme poučevati le kot prost predmet. Gornje določbe veljajo tudi za verske šole, ki so podrejene škofom; verske šole pa, ki imajo svoje višje predstojnike izven Romunije, morajo rabiti kot učni jezik edino-lc ro-munščino. Da se mladini ne dela težav, je vlada odredila, da se letos uvede romunski jezik obvezno le v 1. razredu ljudskih ih srednjih šol. * Sovjeti in obmejne države. Drž. departement vvashingtonske vlade objavlja v svojem poročilu od 27. sept. t. 1. naslednje za evropski mir jako važne podatke. Sovjetska vlada napenja v Latviji, Litvi in Estoniji vse svoje moči, da prisili te obmejne države se zediniti v zvezo sovjetskih republik. V slučaju nasprotstva omenjenih držav namerava sovjetska vlada ž njimi prekiniti trgovske zveze. Cela ruska zunanja trgovina bi šla v tem slučaju pozimi skozi črnomorska pristanišča, poleti pa skozi Petrograd. V Ameriki vlada prepričanje, da bo boj proti sovjetski politiki za Latvijo, Litvo in Estonsko jako težaven. Politične miti Zf »Dve teze«. Pod tem naslovom je objavilo belgrajsko glavno glasilo radikalne stranke »Samouprava« dva uvodnika. V prvem zagovarja srbsko tezo o ureditvi naše države, v drugem pa pobija hrvatsko-slovensko tezo. O »srbski tezi« pravi, »da stoji na stališču popolne ravnopravnosti vseh plemen in vseh vere, kar je po »Samoupravi«' popolnoma pravilno, dočim stoji druga na stališču »ravnopravnosti plemen« kot organiziranih celot, kar je po »Samoupravi« popolnoma napačno. Hrvat-sko-slovenski nauk o ravnopravnosti ple- Pismo iz Italije. Abano, koncem septembra 1923. Pred leti smo se hodili zdravit mi rev-matiki in udničarji iz Primorja, ali kakor so krstili Italijani našo deželo iz Beneške Julije in kakor smo si to ime prikrojili Slovenci iz Julijske Krajine, v dolenjske Toplice ali pa v hrvaško Krapino. Le kdor je imel debelo mošnjo, je šel v Pistyan. Odkar so pa veliki in pravični možje v Parizu potegnili pri Postojni debelo črto, so se morali obrniti naši pogledi in naši koraki proti zapadu. K temu nas je silila najbolj ta okolnost, da so naši novi gospodarji zelo skopi z izdajanjem potnih listov za Jugoslavijo, zlasti takim svojim slovenskim podanikom,- ki so poznani po svojem narodnem mišljenju. Kdor je navedel v prošnji za potni list v SHS kot vzrok: zdravljenje, ta potnega lista prav gotovo ni dobil; češ: pojdite se zdravit v Italijo, saj imamo v naši deželi mnogo in znamenitih kopališč. Na tihem so si pa mislili: če bi nosili denar v tujino, ki ga tudi naši ljudje radi zaslužijo. Druga skrita misel pa je bila, kolikor-mognčn ovirati stike med Slovani tu- in onkraj meje. S to zavrnitvijo smo pa prihranili 30 Lir, kajti toliko stane potni list. Če pa prištejemo k tem liram še 45 lir, ki bi jih morali plačati za jugoslovanski vizum. men pa je napačen, ker je v nasprotju z vidovdansko ustavo, koje glavni princip — po »Samoupravi« — je, da »što je dobro za srpsko pleme, mora biti dobro i za ostala plemenac in zato »ni plemenski ni verski elemenat ne treba da imaju, pa u politički zdravim i naprednim zemljama i nemaju, nikakva udela u političkom života.«1 — Že ta dva citata zadostujeta kot dokaz, da se z ljudmi okoli »Samouprave«: resno sploh ne da govoriti. Na eni strani trditi, »da Srbi niso za hegemonijo« Srb-stva, ampak za ravnopravnost vseh državljanov« — na drugi strani pa zahtevati, da »kar je za Srbe dobro, mora biti za vse dobro«, to je naravnost klasičen primer nelogičnosti. Vrhunec neznanja pa pomeni trditev, da »plemenski in verski element v naprednih državah nič ne pomeni«, ko vendar vsi vemo, kaj pomeni za francosko napredno državo dobro razmerje z Vatikanom in kaj pomeni za Nemčijo dobro razmerje z Bavarci. Francozom in Nemcem pa vendar naši slavni Belgrajčaui še ne bodo odrekali »naprednosti«. -f- Prezgodnje kombinacije. Tako imenuje »Politika« vesti o sestanku Pašiča z Mussolinijem. »Politika« pravi, da se je tozadevno obrnila na pristojno mesto za informacije, kjer so pa rekli, da ta sestanek ne bi rodil zaželjenega rezultata in da je zato odveč govoriti o njem. -f Balkanska banka in belgrajsko časopisje. Zagrebški »Večer« je objavil odprto pismo na dr. Dimoviča kot na predsednika konzorcija za izdajanje »Riječi«, kjer stoji, da je škrahirana Balkanska banka nakazala kot podporo za belgrajski »Novi list« 1 milijon dinarjev, znanemu belgraj-skemu časnikarju Krsti Cicvariču pa naklonila 168 tisoč dinarjev »podpore«. š Jubilej mariborskega »Orla«. Dne 7. oktobra je proslavil mariborski »Orel« 15 letnico svojega obstoja. O slavnosti na predvečer smo že poročali. V nedeljo zjutraj ob 6. uri je bila budnica, ki je naznanjala začetek proslave. Ob 9. uri se je začel pomikati slavnostni sprevod iz Gotzo-ve dvorane v stolno cerkev, kjer se je vršilo blagoslovljenje odsekovega prapora, slavnostna pridiga škofa dr. Karlina ter sv. maša. Po končanem opravilu se je vršil sprevod med spremljevanjem mladinske godbe Kodeljevo na stolpu stolne cerkve v novo palačo Zadružne gospodarske banke, kjer se je vršilo v veliki dvorani manifestacijsko zborovanje. Govorili so gg.: dr. Vendelin M e g 1 e r , predsednik Jug. Orlovske Zveze, dr. Jože Basaj, podpredsednik Orlovske podzveze, posl. Fr. Žebot v imenu ustanoviteljev Orla v Mariboru iz leta 1908, Fr. Lajh v imenu krščanskega delavstva, akademik P r e a c v imenu akademskega Orla, V a t o v e c v imenu dijaškega okrožja. Manifestacijsko zborovanje pa sta počastila s svojo navzočnostjo škofa dr. J e g 1 i č in dr. K a r -1 i n. Ob pol 3. uri popoldne so se Orli podali na grob pokojnega ustanovitelja mariborskega Orla dr. Karla Verstov-š k a. — Nad vse lepo je pa uspela slavnostna telovadna akademija v veliki G5t-zovi dvorani. K uspehu je posebno pripomogla mednarodna tekmovalna in vzorna vrsta O. P. Navzoči so biii: škofa dr. Jeglič in dr. Karlin, namestnik velikega župana dr. Pfeiffer, župan Grčar in drugi. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena. Slavnost je zaključil družabni večer, katerega se je udeležilo številno občinstvo. Prostori velike Gotzove dvorane so bili do zadnjega kotička zasedeni. Razvila se je prisrčna zabava, med katero je igrala salezijanska godba iz Mladinskega doma v Ljubljani. smo s tem prihranili, poleg jeze, čakanja in nastavljanja in drugih sličnih prijetnosti, ki so vedno v zvezi s temi božjimi pa-saporti, ki jih kar noče biti konec, skoraj 80 Lir, s katero svoto lahko preživiš v kopališču 2—3 dni. Ni torej nesreče brez sreče. Pred vojsko so se šli mnogi kopat v Tržič (Monfalkone). Od tržiških toplic, ki so bile zelo obiskovane, dasi niso nudile nobenega komforta, pa ni pustila vojska kamna na kamnu. Zato hajdimo dalje! Blizu Padove, mesta svetega Antona, je Abano in tu so toplice, ki so jih poznali že stari Rimljani, ki so pripisovali njenim vrelcem čudežno moč. Abano niso toplice, kamor se hodi zabavat, kratkočasit in kazat svojo modo bogati svet, ker te toplice tudi nič ne nudijo, kar tak svet išče. Vsled zdravilne moči blata in visoke temperature termalne vode prihajajo semkaj pravi bolniki in taki bolniki, ki so v drugih sličnih kopeljih že zaman iskali zdravja. Bolniki prihajajo nc le iz Italije, ampak mnogo jih je iz Francoske, Angleške, Nemčije, da celo iz Amerike. In v te toplice hodimo sedaj tudi Slo-venci iz Julijske Krajine iskat zdravja. Tu v sredi Italije slišiš na šetališčih in v hotelih večkrat slovansko govorico. V hotelu sem našel tudi že slovenske časopise (seveda puščene od kakeea bolnika). Slove- nec povsod brate najde! Malenkosti so to in vendar kako tudi taka malenkost razveseli skromno slovensko dušo! Na drugi strani se pa tudi lahko prepričamo v takih krajih, kjer se zbira internacionalni svet, kako malo še veljamo v svetu mi S 1 o v a -n i, ne rečem Slovenci. Tu vidimo, kako se trudi vse hotelsko sobje, od ravnatelja do dečka, ki vozi lift, vsakemu gostu govoriti v njegovem jeziku, le Slovana ne poznajo. Res je, da lomijo nemščino, da te ušesa bole, mučijo se z angleščino, francoščino, ali pokažejo vsaj spoštovanje do teh narodov. Kdaj bo Slovan v svetu tako spoštovan?! Ali ni naša razdvojenost in ne-edinost temu največja zapreka? Pa saj so še sami med seboj ne poznamo, kako naj nas poznajo in spoštujejo tujci?! Ker bi utegnila pripeljati pot še marsikaterega našega človeka ne samo iz Julijske Krajine, ampak tudi iz Jugoslavijo v Abano iksat zdravja, ker so tukajšnje ko-pelji močnejše kot vse, kar jih je v Jugoslaviji, zato mi bodi dovoljeno podati par vrstic o tem kopališču in tukajšnjih razmerah. Dd (diretisshno) vlak se je spustil pri Tržiču v rodovitno furlansko ravnino in je brzel mimo Červinjana, Latizane, Portogru-ara (škofijsko mesto) proti Benetkam. Vsi ti kraji so iz vojsko dobro znani in marsikateri Slovencc jih ima v bridkem suomi- nu. Kdor je že potoval po Italiji, ve, da v zijo vlaki kot bi jih gnalo sto zlodjev. Ču no to ni! Dežela, ravna kakor miza, br hribov in brd, dobro zidanje železnišk prog, ki jo režejo na kilometre dolgo br ovinkov in kurv. Popotniku se zdi, da 1« in no da se vozi. Mi, ki smo vajeni po& nejše in previdnejše vožnje, smo v vedne strahu, da se bo pripetila kakšna nesre* Ta bojazen pa tudi res ni tako neopra' cena. Večkrat se zgodijo nesreče. Dd vlak prevozi progo Tr6t—Mestre tri in pol urah. Mestro so važno križiši Kdor boče v Benelke, izstopi v Mestrah počaka vlak, ki ga pripelje v pol uri v A* no. Abana leži ob progi Benetke—Bofon Mnogi potniki pa izstopijo že v Padovi se peljejo iz Padove v Abano z električo tramvajem. Zveze so zelo ugodne, voa hitra, po lepih, rodovitnih krajih in tudi < ne niso pretirane. Zato se tujci radi pos žujejo tega občila. Posebno priporočlji je uporaba električne železnice, ki vežo I dovo z Benetkami. Železnica vozi sko ves dan ob reki Battiglione. Ob nje brej vih se vrste vile, dvorci, gradiči, vrtovi parki. Povsod zelenje in cvetje. Člove uv 'Ulj vid SC VOZi S rv OZ I zemeljski raj pridrdra vlak v Fužino, tam že čaka p nik, ki le popelje v Benetke T/stooi sc rivn Schiavoni, i naiie.> ujme in industrijske vrednote« odvzeli banki vse težko izpeljive prodaje in ji tako vrnili finančno prostost gibanja. Banka je sedaj zvišala svoj akcijski kapital od 150 na 200 milijonov lir. Na italijanskih borzah je sanacija te banke ugodno vplivala; sicer gre kurz njenih akcij le počasi gor, v preteklem tednu za 2 liri na 100, vendar je vse ? dobrem tiru. Za akcije Banca d' Italia nI bila ugodna odredba vlade, ki omejuje dividende banke do leta 1931 s 60 lirami. Ukrep vlade jo utemeljeu v tem, da je potreboval in potrebuje omenjeni konzorcij veliko kapitala za sanacijo drugih bank in je morala sedaj Ban-ra d'Italia priskočiti na pomoč. Vendar pa tej odredbi vlade zelo ugovarjajo, ker je pristranska. Koncem preteklega tedna je bil kurz akcij 1720 lir, je šel potem nazaj na 1488 in se je zopet dvignil na 1520. Tam približno stoji. Tudi drugih bank kurzi kažejo nazado-talno smer. Banca Comuiercialelta-liana je izkazala 1103 lire, nato 1082, pred enim tednom pa spet 1122. Včasih variirajo njeni kurzi v enem dnevu za 40 do 50 lir. Zadnje tedne so veliko akcij tega zavoda preko tržaške borze nakupili dunajski kapitalisti. Akcije Credito Italiano so šle za akcijami Banca Commerciale in so padle od 809 na 792 lir. Akcije kovinske in strojne industrije se tudi ne držijo dobro; znano podjetje F i a t - avtomobili — je tekom enega tedna izgubilo pri akciji 17 lir in pol, Temi pa 16. Tudi devizni kurzi so se oslabili, angleški funt v enem tednu za 1.6 lire. Temelj na tendenca v ocenitvi itali janske valute je pa trdna; začetkom septembra je no-tiral funt 107.5 lire, začetkom oktobra pa 100.5. Splošno pa opažamo, kakor drugod, tudi v Italiji na gibanju valute uspehe in neuspehe v zunanji in notranji politiki. Če uspehov ni, se morajo pa z besedami ustvariti, in to sc je pretekli teden s trditvijo o moči fašistov tudi zgodilo. * * » g Nova tovarna. Po poročilih iz Belgrada so odkrili v okolici Šibenika velikanska ležišča boksita. Od najdišča do morja v dolžini 24 km se bo zgradila električna železnica. Kakor kažejo dosedanja raziskovanja, bo tu mašala letna produkcija okroglo 300.000 ton. V ljubljanski okolici nameravajo zgraditi tovarno za predelavo boksita. (Iz >Prager Pressec) g Žitni trg. Na novosadski produklni borzi flotirajo žitu sledeče cene za 100 kg: pšenica 355 Din, ječmen 270 Din, koruza 250 Din, pšenična moka 5t. 0 5.26 Din, št. 5 4.45 Din (za 1 kg). Tendenca ustaljena. — Na zagrebški borzi: pšenična moka št. 00 580—600 Din, pšenica 350—362 Din 50 par, koruza 260 Din, oves 260 Din, pše-nični otrobi 160 Din. — Tendenca mirna. g Tuji žitni trg. V Avstriji notirajo žitu sledeče cenc: pšenica a. K 360.000, koruza 280.000 K za 100 kg). Ogrska: pšenica 96.500—97.500 o. K, otrobi 40—41.000 o. K. — Češkoslovaška: pšenica 165—175 čsl. K, rž 115—120 čsl. K, ječmen 120 do 125 čsl. K, oves 123—127 čsl. K (za 100 kg). g Stanje papirnatega denarja. Po izkazu Narodne banke z dne 2. oktobra smo imeli za 5.928,500.000 Din papirnatega denarja v prometu. Od zadnjega izkaza sc je stanje pomnožilo za 89,300.000 Din. g Ruska zunanja trgovino. V juliju tekočega leta jc bila ruska trgovska bilanca zopet aktivna. Nasproti uvozu v vrednosti 11 milijonov zlatih rubljcv stoji izvoz, ki je vreden 17 milijonov zlatih rubljev. V predidočera mesecu jc bila pasivna za 3 in pol milijona, v juliju pa aktivna za čez milijonov rubljev v zlatu. BORZA. Zagreb, 9. oktobra. Pešta 0.45—0.48, Berlin C.0000075—0.0000150, Italija 3.91 K—39334, London 391.50—393.50, Ncwyork 85.50—86.50, Pariz 5.10 -5.15, Praga 2.56—2.57^, Dunaj 0.12—0.1210, Čutih 15.40—15.50. — Dolar 84—85. Curih, 9. okt, Pešta 0.0302, Berlin 0.000006, Italija 25.40, London 25.43, Newyork 558.50, Pariz 13.80, Praga 16.75, Dunaj 0.00785/s, Sofija 5.40, Belgrad 6.55, Varšava 0.007. — N. a. krona 0.0099. lj Tretja obletnica koroškega plebiscita. Danes, 10. oktobra ob 8. uri zvečer se vrši v spomin tretje obletnice koroškega plebiscita v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani predavanje s skioptič-nimi slikami iz Koroške. Vabimo ljubljansko občinstvo, da se v obilnem številu udeleži te prireditve, ki je velikega nacionalnega pomena. Dne 16. oktobra se namreč vršijo na Koroškem volitve v državni in deželni zbor. Ali ni naša dolžnost, fe naše brate onstran Karavank moralno Podpremo s tem, da omogočimo veličastno Prireditev o priliki tretje obletnice nesrečnega plebiscita? DANES 10. OKTOBRA OB 8. URI ZVEČER VSI V »UNION«! lj Občni zbor «Stolne prosvete« bo v netijo, 14. oktobra ob 5. uri popoldne v knjižnici 'ugoslov. tiskarne. Vabimo vse člane Prosvete, takor tudi druge somišljenike, da se tega važnega 'bora udeleže čira največ mogoče polnoštevilno. lj Pevski zbor Glasbene Matice. V smislu 'Mopov zadnje odborovc seje se bo tc dni začel "iditi nov program. Vaje so za moški zbor ob !rcdah in petkih, za ženski zbor ob ponedeljkih ij> četrtkih, vsakikrat ob 18.15 v pevski dvorani. Prva vaja v sredo, dne 10, oktobral Vabimo tem Potom k sodelovanju tudi dijakinje in dijake iz višiih razredov srednjih šol. Dobri, lepi glasovi so nam zelo dobrodošli. Kdor bi sc hotel priglasiti, naj se tekom dveh tednov javi pri g. ravn. Hubadu v sobi št. 15 poslopja Glasbene Matice, in sicer v ponedeljek, sredo ali petek med 5. in 6. uro popoldne! V nedeljo, dne 14. oktobra, koncert v Tržiču. Tisti, ki so določeni za udeležbo, naj pridejo prav gotovo k pevski vaji v soboto ob 18.15. Ker jo zdaj treba zopet temeljilo začeti z resnim delom, sc k točnosti in redu vsi nujno pozivljajol — Odbor. lj Poroka. Poroči sc danes g. poštni oficial Slane Gabcrščik, z gdč. Katico Pavločič, hčerko g. upravitelja Pavločiča. Obilo srečel lj Vpokojenccm južne žclcznice. Društvo vpokojencev južne železnice naznanja svojim članom, da je umrl član društva gospod Avgust Zaletel, sprevodnik v pokoju. Pogreb se vrši danes, 10. oktobra, ob pol 3. popoldne iz dež, bolnišnico. Člani društva se vljudno vabijo, da se pogreba v obilnem številu udeleže, - Predsedstvo, lj Savez Dobrovoljcev za Slovenijo priredi v spomin 7 obletnice dobruških bojev in prebitja solunske fronte dne 13. oktobra ob 20. zvečer v veliki dvorani hotela Union slavnostno akademijo z nastopnim sporedom: 1. Nagovor. 2. V. Zganec: «Ni mi volja«, b) Z. Prelovec: «Oj Doberdob!« c) E. Adamič: «Nocoj je pa lep večer« — poje zbor pevskega društva «Ljub. Žvon«. 3. Chopin: »Marche funebre«. Dvorak: «Na junakovem grobu« — izvaja na klaviriu gospa Dana Golia-Koblcrjcva. 4. Dr. Ipavec: «Če na poljane rosa pade« in J. Pavčič: «Pred durmi«, poje član kr. opere g. Mario Šimenc. Ambroisc Thomas: Velika arija blazne Ofelie iz opere «Hamlet« — poje ga. Pavla Lovšetova. 5. A. Lajovic: »Iskal sem mladih dni« in Schumann: «Dva grenadirja« — poje član kr. opere g. Julij Betetto. Na klavirju spremlja kapelnik kr. opere g. A. Neffal. Igra godba Dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čerina. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trgovini M. Mihelič, Šelenburgova ulica, nasproti ka,-varne «Zvezda« in na dan prireditve pri blagajni. Čisti dobiček je namenjen v korist ubožnih Dobrovoljcev, — Odbor. lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 30. sept. do 6. oktobra 1923 je bilo v Ljubljani rojenih 18, umrlo je pa v tem času 21 oseb, od tega 5 tujcev, Vzrok smrti v 1 slučaju davica, v 1 griža, v 1 zastrupljenje rane, v 2 srčna hiba in bolezni žilja, v 2 rak, ostalo druge bolezni. ' lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od dne 30. sept. do 6. oktobra 1923 so bili v Ljubljani naznanjeni naslednji slučaji nalezljivih bolezni: 1 davice, 2 škrlatice, 1 trebušnega legarja, 6 griže, t dušljivega kašlja. lj Policijska kronika. Maksu Trčclju na Starem trgu št. 2 je bil ukraden dežnik, površnik, zlata ura z zlato verižico in cekin. Oškodovan je za 18.750 K. — Cirilu Sršenu jc bilo v Sodni ul. ukradeno 6000 K vredno kolo. — Posestniku Iv. Zakotniku je bilo ukradeno 5 panjev, od teh sta bila dva polna čebel. Zakotnik je oškodovan za 13.500 kron. lj Opozarjamo, da se je tvrdka I. Maček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih conah. 6358 lj Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co. je izdatno znižala dosedanje ceno v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v svojem interesu posluži te prilike. 6357 Učiteljski vestnik. Razdelitev štajerske podružnice »Slomškove zveze«. Dne 7. t. m. se je štajerska podružnica »Slomškove zveze« razdelila na nastopne podružnice: 1. Posavska za vse ont člane, kojih bivališča gravitirajo v brežiški in krški okraj. Predsednik te podružnice je nadučitelj Dragotin Ratohar v Cerkljah. 2. Savinjska za vse kraje, ki gravitirajo k Celju. Predsednik Franc Lovrec, nadučitelj v Podčetrtku. 3. Podravska za vse kraje, ki gravitirajo v Maribor. Predsednik Joško Babšek, učitelj v Slov. Bistrici. Zborovanje posavske podružnice. Posavska podružnica bo imela svoje zborovanje v soboto, dne 20. oktobra v Zameškem, pošta Raka. Zborovanje bo v šoli ob 10. uri dopoldne, Na dnevnem redu bosta dve predavanji: gospodična Komljančeva in Ratoharjeva, Glede skupnega obeda je prijave pošiljati tov. Ivanu Boškoviču v Zameškem, pošta Raka. Za slučaj, da bi bil ta dan krst prestolonaslednika, tedaj se zborovanje preloži. Orlovski vestnik. Krško orlovsko okrožje, Okrožni odbor bo razpošiljal po vseh njemu prideljenib odsekih svojega predavatelja, ki jc do sedaj pripravil naslednjo snov: I. Socialna smer. 1. Kapitalizem in njegove posledice. 2. Socializem kot odpor na kapitalizem. 3. Kmetsko vprašanje. nili viških, ki že v pisateljevi koncepciji bra« hajo elementarno iz premočrtosti tega lika. Blodna, trpeča duša ženske, ki je iz blata pod poljubom milosti se opotekla v solnce božan« »tva kakor ranjena in ozdravljena ptička. Ga. Med v e d o v a kot njena prijateljica in hišna ji je bila tudi odersko verna družica. Njeno pesem je že pohvalil g, oderski kritik. S finim razumevanjem je zlasti podčrtala legendarne momente opisa Jezusove osebnosti kakor n, pr. v vrabčku-pisarčku ali o suknjiči brez šiva. Liričnost ljubezenske medigre dveh mladih src je pogodila tudi pri premieri že gdčna J U «i v a n o v a kot Lia. Tudi gdčna Rakarjeva in Danilova sta svoji epizodnj vlogi odigrali s spretnostjo. — Z Judo iz Keriota se je g, Skrbinšek zelo potrudil. Na ljubo av* torju je marsikje zabrisal demoničnost tega značaja in poudaril bolj ternno-melanholičnost in usodnost njegovo. V kretnjah je bil g. Skr-< binšek izvrsten: prihuljena hoja, vedno v krogu svojih blodenj za Mirjam plazeči se duh ne-! čisti, ki ga je usoda pretvorila v Azazela. G. Kralj je bil kot Joel vselej na višku. Podi pišem vse dosedanje kritike o nje mv tej vlogi. Z g. Skrbinškom je figuralno ustvaril slike, vredne slikarjevega topiča. Gg. C 'e s a r, Terčič, Drenovec, Danilo, Plut in Lipah so v svojih epizodahiih vlogah kot /ibiči, molilci in romarji nam dali vsaj slutiti Njega, ki jc v njih igral. Prelepi, sonorni glas Gospoda je bil vsaj v odtenku v Lipahovi recitaciji, Škoda samo, da je hiša Simona gore-! čega in ona na Markovi pristavi tako neskon-i čno tiha, da komaj slutimo, kaj sc v njej godi. — Naj zadostuje to! Oderskega kritika po mo« jem mnenju že nimamo, takega namreč menim, ki bi vrgel plodnega zrnja med naše igralce« Lovimo se za besedami, ta v vijugastih stavi kili, oni s temperamentnostjo ostrega satirika, ki mu žilica niti v odmorih ne da miru, tretji gre in prepiše, kar je prvi in drugi napisal. Naša slovenska drama pa poganja, ubogo stebelce, v najneugodnejših časih, veščaki zdvomujejo nad njo, režiserji tvegajo svoj glas zanjo, igralci rastejo z njo. Vsi pa, ki pišemo, trpimo z njo in želimo le eno: da bi vzrastla iz domačih tal, iz našega odra in da bi bil Azazel simbol za dvoje: za tistega, ki gre čez valove in ni utonil, in za tistega, ki se je z zlo mislijo podal na to pot in se pri prvem koraku pogreznil. Dr. L. R. Turistika in šport. Glavna skupščina Jugoslovanskega zimsko* športnega saveza jc preložena na nedeljo dne 21. oktobra 1923, kar naj vzamejo klubi blago-, hotno na znanje. — Tajnik. Graški SK Sturra igra v soboto in nedeljo 13. in 14. oktobra s kompletnim I. moštvom dve nogom. tekmi s SK Ilirijo. Sestava moštva Sturma jc ista, v kateri jc dosegel nedavno znamenite rezultate 4 : 1 proti Budapesti Torna es Vivo C., 0 : 1 proti dunajski Hakoah na Dunaju in 0 : 0 proti Slovanu na Dunaju. Siurm, ki zavzema žc drugo leto prvo mesto v Štaj, nogom. savezu, velja v sedanji formi za enega najmočnejših klubov v Avstriji. V soboto sc prično tekma ob 16. uri, v nedeljo ob pol 16. uri. Predprodaja vstopnic se vrši od četrtka naprej v trgovini J. Goreč, Dunajska cest«. Našel se je pred opernim gledališčem zlaf uhan. Lastnik naj se zglasi na Domobranski cc-sti št. 7, I. nadstr. Izgubila se jc črna denarnica s 300 Din. Pošten najditelj se prosi, da odda isto v konfekcijski delavnici v Šiški, Kolodvorska cesta 150, Vsjed oglasa, da jc zopet otvorjena stara^ trgovina našega pok. očeta g. Karola Seuniga v Ljubljani, sporočamo si. občin-, stvu, da to ne odgovarja resnici, temveč, da je trgovina z usnjem, ki jo je otvorila ga. Jelka Scunig v Prešernovi ulici št. 14, povsem novo podjetje in v prav nikaki zvezi z bivšo tvrdko našega pok. očeta, kj sc je nahajala v Prešernovi ulici štev, 6 in 8. Karola Seuniga sinovi. * Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništva te, kolikor določa zakon. je že mnogo let poznano izborno, povsod razširjeno desinfekcijsko sredstvo ki s« porabja pri umivanju rok in aparalov, potem za vsakovrstno dcsinficiranjc kakor tudi za odstranjevanje vsakega neprijetnega vonja. Dobiva sc v lekarni ln drogeriji v izvirni opremi * priloženim navodilom o uporabi. Gencralio zastopstvo in zaloga za celo Jugoslavijo ti. fl.« ZAGREB - PRILAZ 12, Izurjena ŠIVILJA šivat na dom. — Ponudbe na upravo • Slovenca« pod šifro < SOBARICO SPREJME F. FRITSCH, LJubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1, II. nadstr. 6340 Dne 13. oktobra 1933 ob 9. uri se prodajo v Kolodvorski ulici 35 po javni dražbi sledeči predmeti: nekaj hišne oprave, obleke, perila itd. po ranjkem g. Leopoldu Visjanu, poštnem nadkontrolorju. — Kupci se vabijo. 6449 Organist in cerkovnik (CECILIJ ANEC zmožen voditi godbo na pihala in tam-buraški zbor, želi službo premeniti. — Naslov pri upravi lista pod številko 6251 PLETARJE izurjene, sprejema proti dobri plači od komada PLETARNA V STRNIŠČU, r. z. z o. z., Slovenija. — Stanovanje preskrbljeno. — Delo stalno. 6112 i • 71.'i • %",.y.*»*>.' ». v -• Kupujem J&" po NAJVIŠJIH cenah STARE (Gatter-Meister) za svojo žago v Ključu. Pism. ponudbe naj se naslavljajo naravnost na podjetje. - Nagrada po pogodbi. Hotel TRATNIK, Sv. Peira cesta, soba štev. 1. Dne 15. okt. 1923 ob pol 10. uri se bodo prodala po javni dražbi v Žirovnici št. 36 na Gorenjskem v zapuščino po pok. Iv. Svetini spadajoča zemljišča: 1. njiva parcela št. 228, k. o. Žirovnica, v Izmeri 40 a 89 m'; 2. njiva in travnik, pare. št. 762 in 763, k. o. Žirovnica, v izmeri 53 a 30 m5; 3. travnik pare. št. 764, 765 in 766, k. o. Žirovnica, v izmeri 62 a 51 m*. — Izklicna cena ad 1. 2050 Din, ad 2. 2675 Din, ad 3. 3150 Din. — Dražbeni pogoji se lahko pogledajo pri podpisanem sodišču in pri županstvu v Breznici na Gorenjskem. — Okr. sodišče v Radovljici, oddelek I., dne 4. oktobra 1923. 6444 KAMGARN, SUKNO, DUBL, PLIš in druga MANUFAKTURA iz prvih čeških in angleških tvornic je došlo! — OGLEJTE SI pri LE^IASI & GERKMAN LJUBLJANA. 6446 in brinje in KADI ugodno PRODAM. — Naslov pove uprava lista pod štev. 6139. 12/14 KP, znamke Laurin, 3 se dežen, v najboljšem stanju, ct no naprodaj, flmjimn AEG 0.7 HI - Nadalje en UltSalllU U0 vok, 96 vrtilnih obratov na minuto. — Našlo pove uprava «Slovenca« pod štev. 63S Dve gokomoliKli 10 in 15 konjskih sil, najboljše anglešk znamke, malo rabljeni, NAPRODAJ. Pr kladni za vsak obrtniški obrat. Našlo pove uprava »Slovenca« pod štev. 6351 M. VUKSAN, Gruž, Dalmacija, razpoSilj *m Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj ljubljeni soprog ozir, brat, svak in stric, gospod fotograf po dolgi, mučni bolezni 9. t. m. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega, pokojnika »a bo v sredo, 10. oktobra ob po! 3. uri pop. iz dež. bolnice na ||j pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 9. oktobra 1923. KATI ZALETEL soproga. PRODAM poccni za kompletno delavnico KLEPARSKO in KLJUČAVNIČARSKO orodje s šestimi stroji vse šc malo rabljeno, — Kje, pove uprava «Slovonca« pod številko 6436. ZNANA REGISTRIRNA ZNAMKA | likerja »Triglav« Klauer z originalnim receptom, NAPRODAJ. — Reflektira se samo na resne interesente, ker bi se event. sedanji imejitelj soude-ležil, — Ponudbe pod: »Dobičkanosno 6354« na upravo «Slovenca«. nir slavonski hrast, ekotičen, rožnati jesen, mahagoni, beli javor, amerik, oreh, ne-parjena in parjena bukva in HRASTOVE DESKE popolnoma suhe 7 let, debelina 30 in 40 mm ima vedno v zalogi Tovarna stolov JOS. STADLER, Ljubljane, Sodna ulica štev. 11. 6353 Vsem, ki so izkazali tolažiino sočutje o priliki izgube na?e iskreno ljut.;->!!«• mamice in hčere, gospe izrekava tem potom najprisrčnejšo zalivalo, zlasti ravnateljstvu kakor tudi celokupnemu uradništvu Mestne hranilnice«, »Marijini družbi žena«, ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. LJUBLJANA, dne 9. oktobra 1923. JOS. KOZLEVČAR, ?in. — NEŽA BOH, mati. vzamem z nekoliko polja ali brez. Ponudbe ca J. GROŠELJ, krojač, Sp. žifcka Cenjenemu občinstvu naznanjam, da BOM OTVORIL 15. OKT. 1923 ki bo urejena najmodernejše, in bom skrbel za točno postrežbo ter se trudil, da bom ugodil vsem željam cenj. občinstva. Uljudno pa prosim cenj. občinstvo obilen obisk. Postregel mu bom z najfinejšim in najcenejšim pecivom, poleg tega bodem pekel tudi DOMAČI KRUH. Se priporoča za obilen obisk IVAN VRTAČNIK, Tržaška c. 19. BBBB&&HBBBBBBBBBBBBBS&B2BBB NAJCENEJŠE in najboljše KRITJE je Novi (bačve) v vseh velikostih se dobe in popravljajo nri Fr. Repiču, Ljublj., Trnovo. Dobavlja in krija »KAMENIT«, tovarna umetnega škrilja in elektrarna, LAŠKO. Ustanovljena leta 1910. BBB8B!!!Ea3?53affi®5H;5£!®fi!!S8!SS!ftS,!!5! išl ZAGREB BEOGRAD Ilica št. 69. Balkanska ul. 25 Tel. 18 Tel. SO—05 Brzojavi: »Stroj« Skladišče TRANSMISIJ, JERMENIC, LEŽIŠČ in vseh tozadevnih predmetov. BBBBBBaaseaBaBgisBBigBgBaaaBBBi. Najboljši premog, drva in ,nKin KUPITE najceneje pri DRUŽBI ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg štev 8, telefon Stev. 220. 2417 Ljubljana — Kolodvorska ulica 27 se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: Izdelava vseh vrst 2IMNIC, D1VANOV, OTOMAN, KLUBNIH GARNITUR, različnih ZASTO-ROV itd. — Delo solidno. Cene zmerne. Ž'.:na vseh vrst vedno v zalogi! po ne.inižji dnevni ceni po pošti in ž« ieznici. - Cenik ria zahlevanjc zaston; »KOLIZEJ« Oprema stanovanj, druSba z o. z — Ljub ljana, Gosposvetska cesta 13 (preje Brat Sever) priporoča bogato izbiro pohištvi od navadnega do najfinejšega, prevzam vsa naročila, ludi za .celotno opremo sti novanj. — Zaloga vseh vrst modrocei in drugih tapetniških del. 623 Oglejte sil v izložbah OBLAČILNE industrij A. KUHO, Ljubljani GOSPOSKA ULICA 7 najnovejše RAGLANE, njih nedc sežno lepi kroj in nizke cene pi izvrstnem blagu! spec. in kolonialne stroke ter z dež. pr delki in žganjem, dobro vpeljana, se odd v najem event. proda t inventarjem vrei na zelo piom. kraju v Ljubljani. Potrebe kapital 100—150.000 Din. Več so poizv pri A. Pavlič, Ljubljana, Ahacljeva c. li od 12.—2. pop. in od 7—9. zvečer. 642 Na drobno! 6388 Na debeli najcenejc pri tvrdki IGN, VOK, Ljubljana, Sodsa ulica i od masti in loja, z železnimi in leseniff obroči, v velikosti od 170—200 kg vsebini v popolnoma dobrem stanju, kupuje tvrd ka MLAKAR in KRANJC, Zaloška c.2i Pri kr. fumski upravi v Kostanjevici (Slovenija) se razpiše 1000 plm' Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes ob pol 8, uri zvečer preminul po dolgi in težki bolezni naš iskreno ljubljeni brat, stric in svak, gospod finančni blagajnik v pokoju. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 11. oktobra 1923 popoldne ob pol 5. uri iz hiše žalosti, v Stari Loki štev. 15, na tamkajšnje pokopališče. Stara Loka, dne 9. oktobra 1923. France Dolenc, lesni industrijalec — brat. Vsi ostali sorodniki. Posebna obvestila se ne izdajajo izdnia konrorefi »Slovenca«, ki se izdela v režiji v gozd. odd, 2 a, 2c, 5b in 5c ca Opatovi gori. - Interesent naj vlože s 23 Din kolekovane ponudbe do 20, oktobra 5.923 pri kr, direkciji šun v Ljubljani (Križanke). V ponudbi se mora pripomniti, da so ponudniku znan splošni in posebni pogoji in da sc jim v celoti podvrže. Priložiti se mora tud istočasno 10% jamčevina. Natančnejši pogoji se zvedo pri Šumski upravi, kjer si dobe tudi ofertni vzorci. 6451 veščega računovodstva in knjigovodstva iščemo za večje posestvo m Hrvatskem. Biti mora neoženjen, vešč hrvaščine in nemščine. - Nastop takoj, Prednost imajo osebe, ki so bile v gospodarski službi. - Refiektant naj pošljejo svoje ponudbe s sliko in zahtevo plače na naslov odvetnik Dr. LAV FISCHER, Koprivnica. Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. Pozor! — Trpvci in tovarnarji v Jugoslaviji! ZAČEL SEM IZDELOVATI različne zaboje po naročilu po primerni ceni po dogovoru. —Se priporoča tvrdka FKAN švi GELJ, LESNA INDUSTRIJA na Bregu, pošta Borovnica. __ & igoslovanska tiskarna v Liuhiiani