Creitnlštvo - uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Teleton 4001 - 4C04 Mesečna naročnina 18 lir, za Inozemstvo 31*50 lii. tok. rnS,- LJubljana 10.450 ra naročnino in 10.349 za inserate SEPTEMBER 1941 19 NEDELJA Der Feind im Siidabschnitt abgesohlagen Bsi Vjazma schieterten alle Durchbruchverssiche massisrter Sowjetkrafte — Verbindung zwischen den Truppen aus Kalabrien und bei Salerno Aus tlom Fiihrer-Hnuptqunrticr, am IS. Sept. I)ns Obcrkommando dcr Wehr-macht gibt beknnnt: lm S ii d n h s c h n i 11 dcr Oslfronl be-eintriichtigen dic scit Tngcn anhalten-den starkcn Regcnfiillc die Knmpfhan-dluugen. Dcr Fciiul vcrsuclite vergeb-lich in dic Absetzbewcgungen unsercr Truppen hereinzustossen und \vurde in erbitterten Kiimpfcn abgeschlagon. Im Rnumo vestiich W j asm a sehei-terten iille Durclibruchsversuchc mns-sierter Sowjetkriifte mit entschlossenen AViderstnnd der deutschen Divisioncn, die dnbei 70 Panzer abschossen. Von den iibrigen Frontabsehnitten \vurde bis auf eiue den ganzen Tag iiber nndnuernden Angril! des Feindes siidlich des Ladogasees nur iirtliche Kumpftiitigkeit geineldet. lin Schvvnr/on Meere vorsenkte ein auf deutscher Seite weiterktimpfcn-des italienisches Unterseeboot rinrn von Sehnellbooten gesiehcrtcn feindlichen Mincnlegcr. Im Kanipfrnutne von Salerno vvcrh-scllen gostem eigene Aligriffe mit hef-tigen durch starke Fliegerkriifte und schwerer Scliiffsnrtillerie unterstulzten Gegenangriffe des Feindes. Besonders im siidosiliehcn Abschnitt der Front hat der Kampf mit neu gelandcten iiber-legenen feindlichen Kriiften nn Uinfnug zugenommen. Unsere aus Kalnbrien unter stiindigen Gcfechten und nach griindlicher Zerstorutig aller Verkehrs-verbindungen zuriickgeiiommenen Si-cherheitstruppen stellten gostem die Verbindung mit den im Kaunie von Salerno kiiinpfendcn Divisioncn lier. Die Badoglio geliiirige Besntznng der Insel EI b n von 7000 Mami hat liedin-gungslos kapituliert und \vurde ent-waffnet. Wenige fcindliche Flugzeuge iiber-flogen bei 'lagc und bei Nncht dus K e i c h s g e b i e t. Durch vcreinzeltc Boinbennb\viirfc entstand nur gering-fiigigei- Schuden. so bili Sovjeti odbiti Pri Vjaimi so se izjalovili sovjetski množični poskusi za predor — Zveza med četami iz Kalabrije in Salerna dosežena — Ameriška podmornica potopljena Fiihrcrjcv glavni stan, 18. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V južnem odsoku vzhodnega bojišča ovira že več dni trajajoče močno deževje bojno delovanje. Sovražnik je zaman poskušal udariti v odmikalne pokre-te naših čet in je bil odbit v ogorčenih bojih. Na področju zapadno od Vjazme so sc izjalovili vsi poskusi množičnih sovjetskih sil za prodor ob odločnem odporu n-mškili divizij, ki so pri tem sestrelile 70 tankov. Z ostalih odsekov poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju razen enega ves dan trajajočega sovražnikovega napada južno od Ladoškega jezera. Na Črnem morju jo potopila italijanska podmornica, lsi sc dalje bori na ] nemški strani, sovražno ladjo za polaga-| nje min, zažčiteno od hitrih čolnov. Na bojnem področju pri Salernu ' so sc včeraj lastni napadi menjavali s silnimi ter z močnimi letalskimi oddelki in težkim ladijskim topništvom podprtimi protinapadi sovražnika. Posebno v jugo-| vzhodnem odseku je boj z novo izkrca-nimi nadmočnimi sovražnimi silami zavzel v^čji obseg. Naše varnostne čete, ki so bile med stalnimi borbami in po temeljitem uničenju vseh prometnih zvez, vzete j iz Kalabrije, so včeraj dosegle zvezo z nemškimi divizijami, ki sc borijo pri | S a 1 e r n u. Badogliju poslušna posadka otoka Elbc, obstoječa iz 7000 mož, je brezpogojno kapitulirala in bila razorožena. i Maloštevilna sovražna letala so po- Denisa resisfenza della dlvisloni tedesehe Scttanta carri armati distrutti presso Wjasma. Forti eombattimenti con preponderanti forze ncmichc presso Salerno. La capitolazionc del presidio dcl"isola dElba. Dal quar(ier generale del Fiihrer iS settembre. II comando supremo Forze Armate comunica: Nel settore meridionale del fronte orienfale lc forti pioggie, che durnno da giorni, ostarolano lc operazioni. 11 nemico tentava imuno di ostacolare i movimenti di ritiratn delle nostre truppe e veniva respinto in aspri combattimenti. Nel seltore a est di AViasma tutti I tentativi di sfondamento delle forze sovietiehe ammassate si sfaldavano contro In deeisa resistenza delle divi-fiioni tedesehe che distruggcvano 70 carri armati. Nci rimanenii settori del fronte snllanlo nttivita operntiva loeale trnn-lii' un assalto nemico a sud del lago Ladoga durato un in te,-a giomnta. Nel Mar Nero un sommergibilc itn-linno operante eolle forze tedesehe affontlava un poggia mine nomico pro-tetto da mas. Nel settore di Salerno nostri assalli si alternavano ieri con controattachi nemici appoggiati da forti forze acrcc c dal iuoco deH'artiglieria della marina. Parli-colarmcnte nel settore sud-ocidenlale il combaltimento con nuove forze nemiche prendeva maggiore estensione. Lc nostre truppe di sicurezza che dalla Calabria erano state ritirate dopo continue bst-taglie e distruzioni integrali di tutte le vie di comunicazionc, hanno operato la congiuzione eolle divisioni combaltenti nel settore di Salerno. II presidio nell'i-sola d'Elba, fedele a Badoglio, composto di 7 mila uomini capitolava senza con-dizioni e veniva disarmato. Pochi velivoli nemici sorvolavano nella giornata e nella notte il territorio del Reich. Per il lancio isolato di bombe venivano causati danni di scarsa entita. Izdajalski general Rossi ujet v Tirani PK. Uilro in srečno zavarovanje balkanskega prostora pred Badoglievo izdajo je predvsem zasluga nemškega vojaškega vodstva. Za hiter nastop nemške vojaške sile proli sovražnim molilnim poskusom je značilno postopanje vrhovnega poveljnika neke nemške oklepne armade. Iz različnih poročil je zvedel, da vrhovni poveljnik italijanske vojsko na vzhodu (Balkan), armadni general Rossi ni vodil častne igre. Ko je za lo zvedel, se je vsedel v letalo in se odpeljal v Tirano. Z njim je šlo moštvo neke padalske čete. Na letališču v Tirani so bile domnevo vrhovnega poveljnika potrjene. Nemudoma je zaukazal ujeti italijanskega armadnega generala Ros-sija in načelnika njegovega glavnega slana, generala Alberti jn. Oba genela, ki sla bila že dolgo v stikih z Bndogliem, sla stanovala na nekem gradu izven mesta, obdanega z visokim zidom. Po vsto-pu nemških čet v Tirano so bile stražo še povečane. Očividno sla generala le še čakala na priložnost za beg. Ko je vrhovni poveljnik oklepne armade sklenil udariti, je zaupal izvedbo načrta letalskemu generalu v Tirani, ki dobro pozna tamkajšnje razmere ler majorju S., odlikovanemu z viteškim križem. Oba častnika sta se peljala pred zaprta vrata gradu. Čela padalcev je bila okrepljena s topom in se je postavila pred vrala. Ko so jima vrata odprli, sta 1 maršalom Rommelom po zgornji Italiji Nemška vojska ss neprestano vali proti jugu Severna llaliia. 11. septembra. Vojni poročevalec Krich Rotter piše: ltoni-mel jo Iu. Ta novica su je kakor blisk razširila med nemškimi vojaki v nekem majhnem italijanskem obalnem tne-slu. Vsi, ki trenutno niso imeli kake dnevi ln ponoči preletela državno ozemlje. Zaradi posamič odvrženih bomb jc nastala samo nezuatna škoda. Anglosaške letalske izgube Berlin, IS septembra. Po ugotovitvah nemških očiščevalnih odredov so našli šc ilva razbila sovražna bombnika, ki sla bila uničena pri predzadnjih molilnih poletih nad Nemčijo, S leni so je povečalo Slevilo sovražnih letal, ki so bila sestreljena v četrtek iu |x>noči na petek, na 30. Nemška letala za daljno polete so prisilila na Atlantiku, 3">0 km zapadno od rta Finistere, velik sovražni hidroplan k zasilnemu pristanku. Nemški letalci so opazili, kako jo osem mož posadko poskušalo v gumijastih čolnih zapustili potapljajoče se letalo. Zadel jo bil ludi šlirlmolorni bombnik tipa l.i-beralor', čigar uničenje pa se ni dalo zanesljiv« ugotoviti. Amer. podmornica potopljena ri Novi Georgiji je lit la potopljena ameriška podmor- 7. majhno vojno zvijačo odvrnila pažnjo straže od bližajočih se padalcev in omogočila, da so jima bila obojna krila vrat odprta. Tedaj se je pripeljal ludi top in se postavil pred vhod. Padalci so zasedli dvorišče, obkolili poslopje, oba častnika pa sta vdrla v grad tor ujela generala Bossija in Albertija. Poleg tega sta spravila na varno važno tajno gradivo. ki sta ga začela izdajalska generala sežigati. Vrhovni poveljnik oklepne armade se je podal v bližino gradu, da bi v primeru potrebe dal nova povelja. Ko so mu poročali o naglem uspehu, je zahteval k sebi poveljnika IX. italijanske armade iz Orača, generala Dalmazo, od I katerega je zvedel, da je imel z obema generaloma oster spor zaradi njunega stališča do Nemčije. Poleg tega je tudi grdo obsodil neokusno kapitulacijo. Njemu je nato vrhovni poveljnik oklepne arinr.de namesto Hossija izročil začasno poveljstvo nad razoroženimi italijanskimi balkanskimi armadami v njegovem področju. Tako je srnel poseg nemškega vrhovnega poveljnika, ki jo bil na vzho lu odlikovan z viteškim križem na hrastovem listu, kakor tudi z, modrim ravnanjem obeh častnikov in njihovih pa-lil-cev posrečilo, da iz Tirane ni ln.J^el nihče moliti nemških ukrepov. Strahotne ameriške pravljice o Vatikanu službe, so prihiteli, da bi videli svojega generala. Vedeli so: Sovražnik se lahko skuša vsak dan izkrcali ludi na tem delu italijanske celine. Vedo pa tudi, da bo sovražnik ličil na močno in prav temeljilo obrambo nemških vojakov in da se bo moral z Rotnmelovimi divizijami, opremljenimi z najmodernejšim orožjem, srdilo boriti. Na borbenih položajih Pred borbenim položajem neke nemške divizije je nngtopila straža. Obličje ozdravljenega maršala je temno zagorelo. Na vratnem izrezu mu na uniformi blestijo briljanti na viležketn križu, najvišjem nemškem odlikovanju za hrabrost. Na desni slrani svojega niaršal-skega slaba je stopil v avtomobil, ki ga je odpeljal na drug odsek. Na položaju, ki ga je zavzela divizija, sla pričakovala maršala general armadnega zbora in divizijski poveljnik. Kratek pozdrav, nato daljši posvet o položaju. Sonce je ravno v kotu 90 stopinj nad nami. Zazvonilo je. Poldne je. Maršal je z generali in drugimi častniki sedel za mizo na prostem. Za kosilo je fižolova juha, nalo pa breskve. Nalo je maršal dal znak za konec. Po nekaj minutni vožnji se je ustavil pri \ hodu v neko globel, kjer se je razvrstil bataljon vojaštva. Poveljnik mu poroča in odgo-sirjit na razna vprašanja Vse je pripravljeno, da bo sovražnika pri napadu sprejel odločen ogenj. Maršal so zanima za vsako podrobnost, gre do konra glo-li in govori s posameznimi vojaki. Pri pekoči vročini so vožnja nadaljuje ob obali. V nekoin kopališču je počiti neki bataljon pod senčnatimi palmami. Nekateri vojaki so šc v kopalnih oblekah, kor so po napornem pohodu za trenutek poskakali v hladne valove. Maršal je vprašal bataljonskega poveljnika: Koliko mož vam je zbolelo pri pohodu? »Noben, gospod feldmarSal , sc je 1 glasil odgovor. Pred nami je nastal dobro premišljen obrambni načrt, ko je maršal za tunelom, ki vodi skozi skalna'! gorovje,1 ki sega globoko v morje, znova stopil iz avtomobila iu se z generali še enkrat pred zemljevidom posvetoval o položaju. Ko je zahajajoče sonce z zadnjimi žarki zlalordeče obsevalo tanke ciprese nu obronkih Apeninov, se je pomikal maršalov avtomobil po ozkem, črnem robu obalne cesle proli glavnemu stanu. Mir pred viharjem Naslednje jutro je stal maršal Rom- mel pred bojiščem nekega ogledniškega oddelka. "Kaj je vaša naloga?« Energični poročnik, odlikovan z viteškim križ-cem. ki je pred kratkim vodil še nek bataljon pri Leningradu, mu je v kratkih stavkih odgovoril. >In kako boste to nalogo rešiliNa kratki skici mu jo poročnik pokazal premišljeno izdelan načrt. Nad letn prostorom še vlada mirna tišina, toda to je mir pred viharjem, ki bo nekoč Izbruhnil, čc bo nasprotnik prišel s svojimi tanki, lelnli in s svojim velikim vojnim strojem. Eno je golovo, da bo moral računati po maršalovih besedah z železno obrambo lega prostora po nemških silah. Tega dejstva smo se močneje zavedli, ko je maršal malo pozneje slal ob beli obali Sredozemskega morja in dajal nova navodila, važna za obrambo več kilometrov dolge obale. 1/, višine je maršal še enkrat preizkusil svoje račune in ukaze. Z daljnogledom je iskal ogrožena mesta ob obali, jih primerjal /. zemljevidom in dal nadaljnja povelja. Vse priprave so končane in sovražnik bo dostojno sprejet. Maršal Rommel in njegovo divizije so pripravljene. Tokio. IS. sept. bilu potopljena 11 ica. Kapitap G^ossi se je pridružil nemški mornarici na zahodnem bojišču Ilerlin. 18. sept. Pri vrhovnim poveljniku nemške vojne mornarice velikem admiralu Ddnilzu se je javil zmagovit poveljnik italijanskih podmornic in vodili italijanskih podmornic nn Atlantiku, kapitan Enzo (irossi, ki jo izjavil v smislu Ducejeve naredbe ,-vojo brepogojno pripravljenost nadaljevati r svojim oddelkom podmornic borbo na >lrani Nemčije. Kapitan lirossi z. vsemi svojimi posadkami se je slavil nn razpolago vrhovnemu poveljniku nemške vojue mornarice. Pregled položaja na vzhodu Berlin, 18. sept. O položaju na vzhod-i nn obeh straneh železniške proge Mo-i fronti javljajo: ' skva—Smolensk z Buenos Aircs, 18. sept. DNB: Amerikanci so silno nejevoljni zaradi Bado-g^ievega izdajstva, ki ni rodilo nobenih sadov. Ta jeza sedaj cvcle v najbolj bujnih barvah. Tokrat pa se jeze listi in poročevalske agencije tisle države, ki je poslala judovskega generala, da je bombardiral' Kini. Tisk se razburja sedaj na čisto umeten način zaradi tega, ker je nemška vojska prevzela zaščito nad vatikanskim mestom. Resnično je zelo bridko, da so nemške čele, ki da so bile »moralno že premagane«, sedaj prevzele tako hitro in uspešno vse vojaške mere. Da ameriško javno mnenje ne ln spoznalo tega, kako so se razblinile ameriške in angleške sanje o uspehih, se sedaj skušajo širili poročila o »barbarih v Rimu« Sedaj trdijo, da je nemška zasedba Kima bogokietje in obenem skušajo bralcem dopovedati, da je papež ujetnik nemških čel. Poleg tega pa pišejo v svoji propagandi, da je bilo stališče zaveznikov do Vatikana tako dostojno da ie bilo pri letalskih napadih na Itim točno predvideno, da ne sme biti zadeta nobena cerkev, Vatikan ali pa kakšno »lrugo cerkveno poslopje. Pri tem pa nadškof v Newyorku pozablja, da so kombe židovskega generala razdrle celo »robove papeževih staršev, /.lasti se vznemirjajo v Ameriki zaradi tega, ker da |>ajo vatikanska radijska postaja žo nekaj dni ne obratuje. Najbrž se v Ame- riki zaradi razvoja dogodkov v Italiji zelo jeze in znova skušajo javnemu mnenju nasuli čim več peska v oči. Italijanski delavci v Nemčiji so ostali zvesti Duceju Berlin, IS. sept. V okrožju lii rim-| gen so italijanski delavci v posebni izjavi izrekli zvestobo Duceju. Prav isto so storili italijanski delavci v lla-novru. V Celovcu je bil obnovljen tamkajšnji fašijo. Nova kremeljska prevara Buenos Aires, 18. sept. Ruska pravoslavna duhovščina v Argentini odločno odklanja manevre boljeviške vlade o novem metropolitu in o obnovitvi sv. Sinoda. V posebni izjavi argentinskim listom poudarja ruska pravoslavna duhovščina, da je ta poteza l.oljševiške vlade v Moskvi samo prevara, namenjena zunanjemu svetu. Boljševiška vlada je svoj čas odredila zaplembo vsega cerkvenega premoženja, dala jc )>oriišiti ogromno število cerkva in nn ukaz sovjetske policije je bilo pokla.nih nešteto pravoslavnih duhovnikov. Vlada v K remiju hoče sedaj svet obogatiti še z eno prevaro. javljajo Južni odsek: Hude borbe trajajo kljub nalivom dalje. Zapadno od Kru-snoarmejskega so brzi oddelki zavrnili sovjetski napad ter privedli ujetnike in plen. Južno in jugozahodno od Markova so bili pehotni in tnnkovski oddelki, ki so napadli z veliko silo, prav tako zavrnjeni. Sredn ji odsek: Med srditimi borbami ob reki Psi jol je bil sovražni i/-vidniški oddelek obkoljen in uničen. Zahodno od Vjazme so Sovjeti napadli močnimi silami. Tudi tu so se sovražni poizkusi za prodor zaključili z neuspehom- Isto usodo so doživeli napadi jugozahodno od Brijnn-ska. Tu so Sovjeti izgubili nad petdeset tankov. Severni odsek: Jtt/.no od Ladoškega jezera trajajo srditi sovražni padi dalje. Več kot tncatkrnt ponovl jeni sovjetski napadi, izvršeni z množeslve-no uporabo čet in tankov, so bili za vrnjeni in je imel sovražnik velike in krvave izgube. — II — Churchillove laži razkrinkane London, 18. sept. DNB. Vodja strokovne zveze pomorščakov jc pojasnil okoliščine, knko je bil uničen angleški konvoj. Uradna angleška vlada pa je to uničenje vedno tajila. Stockholm, IS. sept. DNB. Angleži so vedno zanikali, da bi bile nemške podmornice uničile njihove konvoje. Uradni londonski krogi so vedno trdili, da je šlo le za »majhne izgube«. Predsednik angleške strokovne zveze pomorščakov ( Itarles Jnrnian pa je sam razkrinkal te angleške laži na kongresu strokovnih zvez v South-portu. jurmnn je rekel, da jo v Murmunsk plul angleški konvoj 40 ladij. Na ladjah so bili mornarji i/, vseli delov angleškega imperija. Nemške podmornice so konvoj sko/i ilvn dni napadale in Nemci so v štirih tirali potopili f> i ladij. Dva dni nato io sc nad konvoj spravila nemška letala, ki so prišla iz finske in so potopila še 17 parnikov Samo trije pnrniki in ena paJkodova na ladja «o dejansko prišli v pristanišče Mtmnanskn. Na tisoče mornarjev jc utonilo. Churchill se ne 1k> preveč zahvalil temu voditelju jiomoršenkov za nje govo poročilo. lo poročilo stavlja namreč ,v jasno luč angleška uradna IHiročila. Jartnan je pri tem rti/kriu kal Churchillove največje tajnosti. Badoglijeva vlada ni priznana za zavezniško vlado London, 18. sept. Angleški listi so silno ne raz položen i proti maršalu Ba dogliu. Ni govora o tem. du bi An glija maršala Badoglia priznuln za za voznika, ali pa vladi v izgnanstvu gitnske vlade. da bi bil priznan italijanski značaj bc inEBRnn Ergiinzung zu den Anordnun-gen vom 15. IX. 1943 Das atn 16. 9. 4> verlautbarte Ver-bot zum Brtreten des \Valilgeliindes gilt nur im Slndlgebiet i.aihach in-nerhnlb der Sperr/one und z«ar: t. Fiir die Wnldungen im Nord-Oslen auf dem Itožnik mit \usiialinie. des Tivolipnrkcs und des Pnti.es um Hotel Bel lev ne. Fiir die \VaJdnngen im Siid-Oslteil ji ii T dem Golovec. Ausserdem sinil diese Waldstiicke durch Plakate gekenn/.eichnet. Anniihcrung mi den Sperrgurtel ist nach wio Mir nur nuf der K Ingenfurlerslrusse, \\ ienerstrnsse, Zalogslrasse. Interkreinersfrasse und Triesterstrasso gestnltet. \Ver siril dem Sperrsiirlei nn nn-deren Slellen niihert, gefiihrdet sein Lcbcn. DER STA DTKO.MM A ND A NT. Dopolnilo k naredbi z dne 15. IX. 1943 Objavljena prepoved z dne 16. IX. 104"? o vstopanju do gozdnih objektov velja samo za mestno ozemlje Ljubljane v notranjosti zapornega področja in sicer: 1. Zn gozdne objekte scvero-vzhodno Rožnika, z izjemo parka Tivoli iu parka hotela Bellevne. 2. Gozdni objekti jugo-vzhodnega dela na Golovcu. Kazen tega so gozdni objekti označeni po plakatih. Prihod v zaporno ozemlje je, knkor že javljeno, odsednj naprej samo po: Celovški cesti, Dunajski cesti, Zaloški cesti. Dolenjski cesti in Tržaški cesti dovoljen. Kdor se zapornemu ozemlju približa nn drugih mestih, tvega svoje življenje. POVELJNIK MESTA. Supplemento alle ordinanze del. 15. IX. 1943 II divieto di ncceSso alla zona bo-schiva, reso noto il l(>. IX. 1943, vale solo per il territorio di Lubiana entro la cinta e precisnmente: 1. Per i bosehi n nord-est sni Rožnik ml eceezioitp del parco di Tivoli e del parco intorno alPnlbergo di Bellevne. 2. Per i bosehi nella partp suil-est sul Golovec. Inoltre (picste zone bosehive sono indiente da eartelli. L'avvicinarsi alla cinta precedentemente, permesso dalla vi« Klngenfurt, via Violina, via Zaloška, strada del Dolenjsko e strada di Trieste. Chi si upprossimn ali.-' i e, rome sollanto altri IL Inoghi cspone a COMANDANTE cinto da pericolo la vita. DELLA CITTA. M obzirnosti in medsebojne pomoči! Povsem človeško je, da vsakdo skrbi v Izrednih razmerah, kakršne pomenijo n. pr. vojni časi, mulo bolj zu telesne potrebe svoje družine. Nekdaj je slonela vsa skrb za pielirauo in r.u oblačenje družinskih čta. nov na rumenih inuture, zdaj pu je vpre. žen v poslovno skrbi kuhinje tudi oče, pu nnj bo učeni profesor, zgovorni odvetnik ali navaden obrtnik. Vsako jutro lahko srečate nu trgu med gospodinjami in go. spodlnjskiml pomočnicuuii tudi ugledno mo. žo, ki prenašajo v aktovkah čebulo, jabolka ali kaj drugega, kar so mogli ujeti na stojnicah. Prvo dni jim jo bilo morda malo uoroduo, potem pu so so privadili, in zdaj hodijo ua trg tudi z iiuvudnimi mrežami iu košarami. Ljudje si pomagajo na ta nnčin, da so si družinski člani podelili najrazličnejšo vlogo, ki so v zvezi z domačim ognjiščem: mati kuha, pere in pospravlja, oče hodi zgodaj zjutraj na trg in potem v službo, inroci pa opravljajo najrazličnejša pota, ki so potrebna za preskrbo. Tain, kjer delajo ■i. združenimi močmi, kjor vsakdo rad po. prime bodisi pri delu na vrtu ali pri oprav, kih v mestu teče živijonjo kolikor toliko mirno naprej, drugod pa marsikdaj škriplje. Najbolj so seveda prizadeti oni starši, ki Imajo doma trop majhnih otrok. Leti doprinašajo velike žrtve, da lii iaiiko male. kom nudili vso, kar je potrebno za zdravo življenje. Spričo neštetih skrbi za mleko, kruh, krompir in nakaznico, za domačo opravke v hiši iu na vrtlču, pa zu vzgojo otrok lu KOMUNIZEM m NAS ČLOVEK Vsa naša slovenska tradicija j« v glasnem nasprotju s komunistično zamislijo družbe. Naš človek je namreč anovno ves povetan a svojo zemljo, Idejno pa a krščanskim pojmovanjem družbe. 1'rotl obojemu fo bari komunizem. Ilorl sc proti lastni zemlji, ko zahteva njo razlastitev, ko liočc U slovenskega kmeta narediti navadnega delavca na tisti zemlji, ki Ju Ima sedaj kmet sam v lasti. Ilorl no proti krščansko pojmovanl družbi, ko uvaja matrrlullzcin kut gluvno gonilo družnbncga napredka In vsega družabnega življenja, zlasti pa, kn n posredno uničuje krščansko ustanove, zatira religijo samo In uvaja novo, boljše-vlško moralo, ki je krščanstvu no samo tuja, temveč celo Izrazito nasprotna. Nasprotje, ki ga komunizem razodeva do slovenske tradicije, prehaja Iz teh dveh osnovnih vidikov tudi na druga področja. Z razlastitvijo zemljo povzroča namreč komunizem tako veliko rano v narodnem telesu, da holeliajo pnsiediciio na njej tudi drugI stanovi, zlasti delavstvo In Inteligenca. Kljub precejšnjemu porastu Industrije korenini slovenski človek še ves v svoji zemlji In ho vsnko bolezen v kmečkem atar.u občutil kot lastno zlo. To velja tako za delavstvo kakor za Izobražence. Se večje In usodnejšo posledice pa hI nastale na vseh področjih z uničenjem krščanske tradicije v narodu. S tem hI se etični ustroj sedanjega slovenskega ohčcatva razkrojil ln hI nastopil kaos. Vsa slovenska tradicija torej zahteva odločno Jasnost gledo komunizma, ki mora prevevati vse sloje in vse plasti Slovencev. Koledar Nedelja, 19. klinovca: Kvntrna nedelja; Jauuarij, škof in mučenec; Konstanclja. Ponedeljek, 20. klinovca: Agapit I., pa. pcž; Evstahij, mučenec; Favsta, devica in iuueenico; Filipa, mučenica. Torek: 21. klmovca: Matej, apostol In evangelist; Ifigenija, devica; Aleksander, škof in mučenec. Lunina sprememba: 21. klmovca: zadnji krajec ob R.Ofi. Ucrschel napoveduje spremenljivo vreme. Haročiia sa taks] na svetovno znani roman »IVANHOE« ki bo izšel i 205 krasnimi slikami 1. oktobra. Knjiga bo veljala: broširana......35 lir v polplatno vezana . . 45 lir v celo platno vezana na najfinejšem papirju . 80 lir Naročniki »Slovenca« In »Domoljuba«, ki plačajo knjigo vsaj do 5. oktobra, dobe broširano za 30 lir, v polplatno' vezano za 40 lir. V Ljubljani se sprejemajo naročila in plačila v veži Ljudske tiskarne pri vratarju. za kuho, nI čudno, da srečate tu pa tam tudi ženico, ki jo nervozna in nupruvlja vtis nestrpnega človeka. Toda a takimi je troba potrpeti. Najbrž ao same z otroki, in nimajo nlkogur, ki bi jlin pomagal. Pruv gotovo so jim mudi, če se prerivajo v pre. napolnjen voz cestue železnice uli pu čo protestirajo, kudur kdo krši vrstni rod v trgovinah ali uradih. Marsikdaj slišimo, kako Jih ljudjo zmerjajo ln označujejo kot nopotiakune, nu to pu malokdo pomisli, da ju izguba času prav za ono matere, ki ni. mnjo gospodinjskih pomočnic, pruv poseli, no občutna. Od ranega jutra do pozne noči hitijo z opravki — ne toliko zaso, pač pa zu svojo družino. Zato jo prav, da Jim možje pomagajo tudi pri dolih, ki niso za moške. Lepo bi ludi bilo, če hi imeli ljudjo v cestnih žo. leznicah, pa tudi uslužbenci v trgovinah in drugih podjetjih malo več razumovanja r.u priproate ljudi, kt nimajo časa za sprehode uli kopanje, pa za obiske nll druge prijetne opravko v mestu. Kako prikupno jo vi. deti človeka, ki ponudi v ccstni železnici svoj aedež utrujoni ženlct, In kako pleme, nlta jc gesta, čo da mlado dekle ali fant v trgovini prednost materi z otrokom v na. ročjul Toda žal, so taki prizori zelo rodkl. Zdi sc, du je v ljudeh vedno voč sebično, ali, vodno innnj pa obzirnosti. Vočlna misli siimo nn aebe kakor da no bi mogla razu. meti bližnjega, ki mu je naložen težki križ življenja. Kako drugačo bi bilo, čo bi si ludi neznani ljudje pomagali ln če bt bili dobri drug proti drugemu! Zgodovinski paberki 19. klinovca: 1. 1851. ae jo rodil v Trzinu Ivan ITrlhar. Po dovršenem fi. razredu gimnazijo v Ljub. Ijani je služboval kot uradnik praške banko Slavijo, bil po prevratu pooblaščeni mini. star ln poslanik v Pragi ln poznejo pokrajinski namestnik v Ljubljani. Žo v mladih letih je začel priobčevutl svojo pesmi in jo pozneje sodeloval pri neknterih naših listih in revijah. Z Ivanom Tuvčarjom sta lota 1881. ustanovila politlčon tednik Slovan, ki Je pa postnjal vedno bolj literaren list in dobil končno rcvijalno obliko. Zu časa dožolnega predsedniku Winklcrja je bil a Kersnikom in Sukljotoin med elastiki. Po. znejo pa jo aodoloval pri Slovenskem narodu, kjer je objavljal gospodarske, poli. lično iu literarne članke. It i 1 je daljo časa tudi v državnem zboru, kjer je zastopal mo»to Ljubljano in več let tudi njen župan, umrl jo aprila leta 1911 — I. 1917. je umrl v Ohcrhollubrunnu pisatelj Fran Mnselj.Pndllmbarskl, rojen 1852 v Spodnjih Lokali. V sedmi šoli jo Izstopil iz gimnazije in odšel k vojakom. Toda vo. jaški stan mu ni posebno prijal, zato mu je bilo pisateljevanje notranja potreba. Po predčasni upokojitvi so jo naselil v Ljub. Ijani. Pianteljevutl Je začel najbolj pod Jurčlčovim vplivom. Novi grobovi t V Podcerkvl, župnija Stari trg pri Rakeku eo v sredo, dne 15. septembra pokopali M letnega gosp. Ludvika Kriiča, sina starotrškega župana g. Kržiča. Odšel je v večnost k pred dobrim lotom v Padovl prernno umrli aoprogl Stanki roj. Meden. Zapušča S letnega sinčka. V ljubljanski stolnici ae bo brala av. maša v torek, 21. septembra ob 7 pri glavnem oltarju. Blagemu pokojnemu nnj aveti večna luči Sorodstvu našo iskreno aoJaljel t V Ljubljani Je v Lcpodvorskl ulici 28, umrl gospod Joško Rua, akademik. Pogreb bo v nedeljo, 19. aeptombra ob pol potih popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti več. na luč! — Žalujočim naša iskreno aožnljc! Osebne novice — Srebrno poroko praznujeta dnnea v Ljubljani gosp. Marija In Iludolf Mohor iz tior. Laz pri Sodražici. Jubilantoma, ki sla vzglodncm zakonu lepo vzgojila svojih sedem otrok, iakrouo častitamol — Duhovniške duhovne vaje. Tečaj od 20. do 21. septembra bo predvsem za gospodo, bivajoče v Ljubljani. Zato bo omogočeno, da bodo udelečenci lahko tudi doma prenočevali, ako bodo želoli. Začetek je v ponedoljok izjemno ob 6 (no ob 7) zvečor. Ker na priglašene zunanje udeležence ni računati, jo za ljubljansko gospode šo nekaj mest na razpolago. — Vodstvo Doma duhovnih vaj. — Slovenska livlrna dela: Mngajna: Oživeli obrazi; Dular: Krka umira in v dveh dolih Narodopisje Slovencev izidejo v kratkom v založbi Klas, knjigarna J. Žužek v prehodu nebotičnika. — Vsoblno teh knjig nudi pravkar izišll so-znam, ki ga dobite v knjigarni. — Na živilskem trgu je bilo v eohoto primerno tržno vrvenje. Neka kmetica jo pripeljala na trg jedilne buče, ki jih jo hitro prodala in so ae za nje gospodinjo zolo zanimale. Redek je postal stroč.ii fižol, ki ga je neka kmetica prinesla zvrhan jor. Sadje je koristno za zdravje Redno ln zadostno uživanje sadja je za razvoj ia ohranitov telesa nujno potrebno. O tem piše A. G. v Sadjarju in vrtnarju: Sadje vsebujo res zelo malo beljakovin, fiirao v lešnikih in orehih nekoliko maščobe, toda ima druge zn zdravje važno snovi. Predvsem so to: sladkor, kisline, rudnin, ske soli, aromatične snovi ln vitamini. Sladkor, ki gn užijemo s sadjem, jc v najlažji prebavni obliki in preide nnjhitrejo v kri. Suilnn kislina unlčujo mikrobe v želodcu in ustih, kjer poi.ščo vsak skrit kotiček. V začetku Ima celo ugoden vpliv na tvorjenje zobnega knmnn. Rudninske snovi so važno pri tvorbi kosti. Jabolka n. pr. vsebujejo v lahko prebavni oliltkl fosfor, lil jo važen za možgane, zato naj jih uživajo stari in na poapnenju žil prizadeti ljudje. Sndjo deluje pomirjujoče na živčevje. Zelo ^cbelim ljudem, bolnim na je. trih, lodicah, arcu, priporočajo zdravniki sadno dieto, enako pr! boleznih, kj»r i» treba omejiti uživanje holjnkovin. Osvežil, jcičo vpliva pri vročinskih boleznih, kjer gosi žejo- Jabolka zrožemo na tanke rezine, polijemo z vrelo vodo in nekaj časa pustimo. Precedimo in imamo za bolnika okusno in zdravo pijačo. Najpomembnejši so vitamini, ki jih nobeno drugo živilo nima v tako obilni meri. Varovati pa sc moramo nezrelega sadja, ki je škodljivo in utegne povzročiti nevarne prebavno motnjo. bas. Jo nekoliko družjl. Muogo jo bilo na Izbiro zolene, korenja, trdo solato eudivljo, ko jo gluvnatu že pred dtiovi Izginila s trga. Sozonu zu gluvnuto solato jo končana. Naprodaj ju bilo uekuj zelenih paradižnikov, še manj rdečih. Tudi kumure se šo vodno ' dobo. Zu nje so ljudjo šo zelo zanimajo. ' Zoljnnto glavo prihajajo na trg bolj po. redkoma, Branjevci so bili založeni z lepim čoanoin in čebulo. Zu perutnino jo* bilo mod j gospodinjami veliko znnlinnnjo. Piščanci in petelini so bili hitro prodani. Dobava marmelade Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega Komisariata v Ljubljani poziva vse trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo nakazila za marmelado na Novem trgu št. 4-11, in to po naslednjem abecednem redu: dne 20. septembra 1943 N—Ž, dne 21. septembra 1943 A—M. Potrošniki naj pri svojih trgovcih dvignejo od 24. septembra 1943 na odrezek št. 811, določen za meso, po 150 gr marmelade. Nova cena surovemu maslu Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino odobrava sledeče najvišje cc-ne za uvocžno surovo maslo: V prodaji na debelo: t kg 28 Lir, franko skladišče grosista. V prodaji na drobno: 1 kg 30 Lir, franko prodajalna vključno vse javne dajatve. Cene je v smislu odredb čl. 4 nared-be od 9. maja 1941 objaviti v prodajnem prostoru. Prckoračnie teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. jan. 1942, št. 8, SI. 1. št. 8-42. Razdeljevanje sira Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani opozarja potrošnike mesta Ljubljano, da dvignejo pri trgovcih na odrezek SOV n SO gr parmezana in 80 gr mehkega sira najkasneje do '20. sept., ker s tem dnem odrezek izgubi veljavo. Trgovci naj morebitni ostanek sira prijavijo z dnem 22. t. m. Prevodu, ki bo z njim nadalje razpolagal. Vročina je odnehala V petek je bilo prav lepo, a nekoliko manj vročo kot prejšnje dni. Vročina jo odnehala. Zaznamovan je hil v središču mesta na univerzi tcmporuturnl maksimum +25.40, je torej dnevna tomporuturn od prejšnjoga dno nn petek padln. za dobro 4 stopinje. Nebo Jo bito po dnovl jasno, skoraj brez vsakega oblačku. Noč lepa In jnsno, nebo čudovito zvezdnato. Tudi ju. trunjn temperatur« jo nnprain petku padla zn približno 4 stopinjo tor jo hil v soboto dosežen jutranji temperaturni minimum ■fli.fio C. V soboto zjutraj Je bilo močno moglono. Megla na Barju je bila visoka. Začelo so Je oblačiti. Zelo jo padol v zadnjih 24 urah barometer, ki Je v soboto zjutraj hil pod normnto ter jo hilo dose. ženo stnnjo 7G3.fi mm. Kakor znano smo žo omenili, je hil aeptember lota 1907 zolo auh. To leto jo tudi avgusta vladala huda vro. čina. Nastopila je huda aušn. Po mnogih krajih je hiln trava povsem zgorona. Zem. tja jo bila nn široko In dohelo rnzpokonn. Tukrat jo bila letina zelo slaba. Pesem namesto »malih oglasov« Vsi jn uejli ljubezen strasti ali ftfll m. ljubezen dolžnosti I Problem sodobne družbe v žgoči analizi daje srbski pisatelj C0S1C v romanu Vezano Lir 05.— Ljudska knjigarna „N A Š A KNJIGA" v Ljubljani, Pred Škofijo 5 — Miklo5i5eva 5 Šolske vesti — Na nršnllnskl ljudski šoli ho vpiso-vanle v ponedeljek in torek, 20. in 21. septembra od 8 dn 12 v I. nadstropju. Za vpis v 1. razred je potrebna družinska knjižica, potrdilo o cepljenju proti davicl in proti kozam — zn ostalo razrede pa spričevalo prejšujega leta. Nekdanji slovenski misijonar v Arno-riki Andrej Skopec omenja v svojih »Spo. inliilh na otročju lotu« (Novica, 1817 strun llili) med drugim slodeču pesmico, ki mu jo ostala v spominu na domače krujoi Pojdem v Ljubljano po podgano, v Loko po moko, v Kranj po punj, v Tržič po uiešič, itd, tor nadaljuje: »Kdo ve, koliko je ta znana pesmica stara in kdo jo je zložil. Zdi so mi, da so jo naši predniki Imeli zu oznanilo, kje so tu ali ona ruč prodaja uli kupi. To jo hilo tudi potrebno, ker vcčidol za. radi pomanjkanja polov ali očitnih oznanil ljudjo križem dežele nlBO zvedeli, kjo so to ali ono kupi ali proda«. Vsekukor original. — Llchteiiturnov zavod. Vpisovanje v ljudsko šolo h0 v ponedeljek, 20., in torek, 21. septembra, obakrat od 8-12. Učenko novinke prodloto zu vpis v I. razred družinsko knjižico ali rojstni list in potrdilo o cepljenju proti kozam in dnviei. — Oslalo učenko predlože zadnje spričevalo — Šolska sv. maša ho v soboto, 9. oktobra v domači ; kapelici. V ponedeljek, 11. oktobra, roden pouk, ako no bo drugega obvestilu. | — Meščanska šota v Llelitenturnovem zavodu, 211. tn 21. septembra bodo popravni | izpiti za I., 11. tn I! L razred. Začetek oba krat ob 8. Vpisovanje za šolsko leto 1943-44 I bo v dneh 1., 2., 4. in 5. oktobra. — Prijave za vpis v trgovsko učlllščo »Chrlstofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska eesla 15. (Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in Višji trgovski tečaj) sa sprejemajo od 24. aoptombrn daljo vsak dnu dopoldne in popoldne. Podrobno informacije iu prospekt so brezplačno na ruz-polago v pisarni ravnateljstvu. — Glasbena akademija In srednja glasbena šola. Sprejemni izpiti s» začnejo v ponedeljek, 20. t. m„ letni In popravni od 23. t, m. daljo. Rod izpitov ho dnevno objavljen na oglaanl deski zuvodn. Zamudniki plačajo posebno takso. — Vpisovanj« v otroški vrtec pri franči-Skankab, Marijinih insiljonarkah, Gorupova Ulica 17. bo i)0. In 21. t. m. od 8 do 12. — Na uršullnskl glmnazl.il sn 20. in 21. septembra popravni, 22. septembra pa naknadni sprejemni izpili. — Velikodušno darilo. V duhu želje pokojnega trgovca Slavka JaneS-n je naklonila njegova vdova ga. Anica Jano«: Novinarskemu drušlvu za brezposelna novinarje 3ouo lir, odboru za zgradbo zavetišča za oneinngle trgovce UiHKl lir, trgovskemu društvu »Merkur, za brezposelna trgovske nameščence 2(Km lir. Društvu slepih 20(10 lir, gluhonem-niči za gluhoneme otroke LlKMl lir. Krajevnemu odboru involijlov v Ljubljani 2000 lir lil za mestne reveže 2000 lir. — Krščansko ženskn društvo prirodl v četrtek, 2,1. t. m., ob pol petih mirovno pobožnost pri probl. D. M. pomočnici kristjanov v Križankah. Clnnicc iu soinišljcnlce pridito v čim večjem številu! — Knjižici »Ministranti« In »Otroel k Jezusu«-se doliltn v Mladinski založbi (Stari trg 30). Prva vsebujo vso obreda, pil ka-terih navadno streže ministrant; druga ima štiri molitveno ure za mladino. Cena 1 lira. — »Dekleta«, knjižica St. 181, so dobi prav tako v Mladinski založbi in v upravi na Rakovniku. Cena 1 lira. — Novo tovarne nn Galjevlcl zaenkrat ne bo. Pred dnevi smo poročnli, da nameravajo zgraditi na Gntjovlei novo tovarno in stanovalijsko naselje. Kakor smo zvedeli, jo la vest pruuranjcna in tudi netočne, Zgrudili bodo samo eno stanovanjsko hišo. — »Mladoletje«. povest, ki jo Je napisal Krnil Frelih. ho izšla prihodnjo dni, nu kur žo zdaj opozarjamo. — Izgubljeni poklic je nova vzgojna knjiga, ki j« pravkar IzSla. Knjigo Je bo-galo Ilustriral Berenok. Nnročn se v Mladinski založbi, LJubljana. Stari trg ,10. — Suho kletno skladišče v velikosti nnj-manj eno aohe. po možnosti v centru, išč.o-lno za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca«. — Trgovina r. žeteznlno In poljedelskimi stroji »FERUM«, Leon Stuplca, Ljub-ljana-Gradlščo 2, sporoča cenjenim odjemalcem, da Ima novo telofonsko številko 21-84. — Kuharski In Šivalni tečaj Zeleznlfar- ske ntenzo N. Z. Z., ki traja 4 mesece, »o prično 1. oktobra t. 1. Vso informacijo se dobo v pisarni Zelezničarske menzo, Pru-žakova 19. (bivši Ljubljanski dvor). — Lekarne. Nočno službo iinajo lekarne: v nedeljo: dr. Krnet, Clrll-Mclodova ul. 4.1, mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. 1'stnr, Selen Imrgova ul. 7. — V ponedeljek : nir. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9, mr. Kamor, Miklošičeva o. 20 in mr. Mur-maycr, Sv. Petra c. 78. Z Vrhnike Martin Krpan, nagradna knjiga naročnikom II. letnika Slovenčovo knjižnice je nn razpolago za vrhniški poštni okoliš na l'nri-lipski rasli 0. Naročnike vabimo, da čimprej pridejo ponjo. Tam se tudi naročajo vsi naši listi, Slovenčeva knjižnien, »IJuo vndis« in Slovenčev koledar za 1. 19M. Posebno opoznr-jamo na svetovno znal zgodovinski roman v slikali (205) rl ran/me«, ki bo izšel 1. oktobra. Naročite ro takoj, ker ho knjiga izšla v omejeni nakladi. GOSPODARSKE VESTI široko morje, pestro življenje na ladjah, kdo ne bi hotel doživeti vsaj enkrat nekaj razburljivega na penečem so morju? Sila pestro, mikavno ln Ilustrativno pa bodo ladje ln življenje na njih opisano v drugI »Svetovi« knjigi z naslovom »LADJE« V knjigi bo čez 300 zanimivih in obenem poučnih nllk, ki bodo ponazarjalo pcBtro pUano besedo. Prav Rotovo bo knjiga taka, da bo slehernika navdušila. Naročite ee takoj na » S v e t « ! Naročniki dobivajo knjigo šo po posebno ugodni peni. Predpisi v lesni trgovini I so v veljavi Združonjo trgovcev ln Združenje Indu. strijcev ter obrtnikov opozarjata avoje člano na določila odredbe z dne 2. septem. lira 1942 št. 170 o proizvodnji, razdeljova. nju in uporabi premoga tor drv, da je ta odredba šo vodno v polni veljnvi. Zato jo troba točno izpolnjevati vsa do. ločila gornjo odredbe, zlasti kar se tičo dodeljevanja, prevoza, nakupovanja itd., bodisi za industrijsko, bodisi za zasebno rabo. Prevoz drv iz pokrajine v mesto Ljub. ljnna mora torej dovoliti poveljstvo gozdne milico in vsi, ki so nn ohmoč.iu mesta Ljubljane, morajo imeti dovoljenjo mestne, ga poglavarstva. Reschrankungen des Automobilverkehrs Die geilenden Bevvilligungen filr den zivilen Molorverkehr (Personenvvagen, Lastvvagen Fnhrz.eugo fiir besondere Zvvecke, Autobusse, Motorriider mit oder oline Bcivvngen) oline Hinsicht auf die Hetriebsart, dio auf Grund der Veror-dnung des llohen Kommissars N. 120 voin 20. Juui 1012 ausgcgeben wurden oder bis zum 31. Dez. 10+3 verliingert wurden, sind voin 1. Okt. 1013 ausser Geltung. Mit Hinsicht auf die besonderen Um-sliinde und auf die knappen Lagerbo-stiinde der Betriebssloffe und der lteifen wird nur diejenigo Žalil der Molorfalir-zenge filr den Verkehr nach dem 1. Okt. 1043 zugelassen \verden, deren Verkehr auf Grund der Individuellen Erhebun-gen slrengstens im Iutcrusso der Offent-, lichkcil sem wird. \ Wor unter diesen Umstiinden ein Rerlit zu liaben glaubt dio Verkehrsbe-\villigung auch nach dem 1. Oktober 1043 zu erhalten, soli sich um diese Be-willigung und um das notige Verkehrs-zeiciien sofort an das Amt fiir zivile Mo-torisierung des Hohen Kommisariates (Ljubljana, Gledališka 11) mit dem An-suehen, von zustiindigen Stellen beglau-bigt (auf dem taxierlen Papier von 0 L), vvenden. Fiir die Interessenten aus den Krei-sen des Handels, der Industrie oder des Geverbes) erteilt diese Beglaubigung der 1'rovinzielle Tlat der Korporazionen w;ih-rend dio Lebensmittelgruppe diese Beglaubigung bciin Prevod erhlilt. Omejitev prometa z motornimi vozili Prometna dovolila za civilna motorna vozala (osebni avtomobili, tovorni avtomobili in taki za posebno uporabo, avtobusi, traktorji, motorna kolesa brez prikolice 1 in z njimi) brez, ozira na način pogona, ki so bila odobrena na osnovi naredbo Visokega komisarja št. 120 z dne 20. VI. 1942 in so bila ali izdana nli že podaljšana do 51. XII. 1943, prenehajo veljati od 1. oktobra t. I. dalje. Prometu izza L oktobra t. 1. bo dopuščeno spričo izrednih razmer in pičlih zalog pogonskih sredstev in pnevmatike le ono število motornih vozil, ki bo |io individualni oceni vsakega posameznega primera — strogo v javnem interesu. Prizadeti, ki mislijo, da bi imeli pod temi pogoji pravico do prometnega dovolila 'tudi jio 1. oktobru 1943, nuj zaprosjjo zanj in za nov na reklamni O vrstici »v Kranj po panj«, ki predvsem zanima nas čebelarje, dajo Skopec sledeče pojasnilo: »V Kranju jo čbctnrsku kupčija dobro tekla. Zakaj od Kiimnika do Tržiča in clo do blojskegu kotu so bili, kukor so šo zdaj, prav pri. pruvnl kraji zu čhelarstvo. Poljane!, pod. gorci In giyjanc4 so lahko čbolarill, kor so jim kmulu spomladi čbelo nu resji, na smreki in na cvetlicah med bralo. Na ajdo so pa Gorjanci čbelo nu kranjsko, Šenčur, sko In corkljansko poljo nosili in vozili. V Kranju so bilo pu kupčijo zu čebele, inod ln vosek.« Radio Ljubljana Spored za nedeljo, 19. septembra 9—9.20 Poročila v nemščini, naredbo ln objavo v nemščini, slovenščini in Italijau-ščini — 9.211—11 Prekiuitev oddaje — lili.30 Orgelski koncert - 11.30—12.30 Orkestralna glasili! — 12.S0—12.80 Poročiita v nemščini in slovenščini, naredbo in objavo v nemščini, slovenščini in italijunščlni — 12.50—1-1 Glasilu iz nemških oper — 14—14.20 Poročila v nemščini, naredite in objuve v nemščini, slovenščini in italijanščini — 14.20 —15 »Iz slovenskih gajev«, igra radij, orkester, vodi dirigent H. M. Sfjnnec: Gobec: Planinska roža, Nar.-1'roloveo: Gor čez jezero. Masok: Mlatiti!, Nar. Mirk: 1'tltikl, jaz vprašam va«, Sedthauor: Oli trgatvi, ven-ček narodnih pesmi — 15 Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva — Prekinitev oddajo do 19 — 19—19.30 Glasbena mavrica — 19,30—19.50 Poročila v slovenščini, poročilo vrhovnega nemškega poveljstva v italijanščini, narcdlie in objavo v nemščini, slovenščini in italijanščini, napoved sporeda za nasloilnji dnn — ltl.50—20 Modigra — 20 — 20.20 Poročila v nemščini — 20.80-22.10 Prenos sporoda beograjske vojaško oddajno postajo — Koneo oddaje. Spored za ponedeljek, 20. septembra 8.30—9 Jutranji poprav — 9—9.20 Poročila v nemščini in slovenščini, naredite, in objavo v nemščini, slovenščini in italijanščini - Prekinitev oddaje do 12.20 — 12.20 —12.30 Uvod — 12.30-12.50 Poročila v nemščini in slovenščini, naredilo in objavo v nemščini. sloVenščini in italijanščini — 12.50—14 Zabavna glasba — 14-14.20 Poročila v nemščini, nnredlie In objavo v nemščini, slovenščini in italijanščini — 14.20 —15 Lopi glasovi — 15 Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva — Prekinitov oddajo do 19 — 10-19.30 Glasba velikih mojstrov: ,1. IInydn: Vojaška simfonija. Izvaja radijski orkester, vodi dirigent I). M. ftijnncc — 19.30—19 50 Poročila v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v Italijanščini, naredite In objave v nemščini, slovenščini in italijanščini. Napoved sporeda za naslednji dan — 19.50—20 Medigra (slovenska glasita) 20—20.20 Porotilla v nemščini — 20.20—22.10 Prenos sporeda beograjsko vojaško oddajno posluje. — Konce oddajo. Iz lir vaško Za ministra In poveljnika hrvaških oho. roženih ali je imenovo! Poglavnik generalu Friderika Navratila v začetku septembra. Hrvaško časoplsjo omenja, da so Je novi poveljnik rodil 1. 189,1 v Sarajevu in dn so so vsi njegovi predniki rodili in da so tudi živeli v Metliki v Beli Krajini. Oh stoletnici zagrebškega Maksimira, zelo lepega parka In vsem Zagrebčanom priljubljenega sprehajališča, so v Zagrebu priredili posebno razstavo o parku Maksi, mir. Na razstavi Jo prikazan z nnčrtl ln s fotografijami stoletni razvoj parka, hkrati pa so pokuzani sodobni načrti za nadaljnjo modernizacije. Samopreskrha Zagreba i zelenjavo. Kn. kor v drugih mestih, tako so tudi v Zagrebu skušali urediti in obdelati čim več vrtov v predmestjih fn najbližji okolici. Tudi vrto. vi v mestu samem so bili Izkoriščeni za nasado zolonjave. Vsega skupaj računajo, da je bilo v Zagrebu in njegovi nnjhližji okolici obdelanih vsega skupaj lfiOO juter zemlje in da so pridelali okrog 10 milijo, nov kg zelenjave. Načrte za nove tramvajske vozove pri. pravljajo v Zagrebu. Ker je tramvajski promet tako v Zngrobu močno nnrasel, pri. manjkuje pogonskih vozov. Zato ao ukinili nekatero razmeroma nepotrebno postaje in tnko pospešili hitrost vožnjo tor dosegli hitrejši obrat vozov. Kljub temu pa to spremembo stiske ne bodo odpravile in so zato pripravili načrte za nove pogonske vozove, ki bodo premogli okreg 250 konjskih sil. Polivedovnnfa Oseba, VI Je pred dnevi zgubila na Zaloški cesti blizu Dcškcgn vzgnjntišča na Selu zavitek obleke, n.ii se zgiasi pri vratarju v Deškem vzgajalištiu. ni znak čimprej pri Uradu za civilno motorizacijo Visokega komisariata (Ljubljana, Gledališka 11) z obrazloženimi in od pristojnih oblastev in ustanov potrjenimi vlogami (na taksnem papirju za 6 lir), — Zunimanci iz trgovinske, obrtne ali industrijske stroke naj se obračajo za navedena potrdila na Pokrajinski svet korporacij, iz živilske stroke na Prevod itd. Limitazione della circolazione degli autoveicoli La validita delle autorizzazionl spe-ciali ella circolazione di autoveicoli ci-vili (autovetture, autocarri, autoveicoli per uso speciale, autocorriere, trattrici, motocicli e motocarri) comunque azio-nati, riconosciute in base alTordinanza dellAlto Commissario no. 120 del 20, 6. 1942 e vigente fino al 31. 12. 19-13, a so-spe a partire dal 19 ottobre c. a. Dale le circostanze straordinarie non-che le attuali disponibi!it» di carburanti e pneumatici, sara emes60, dal 1° ottobre in poi, alla libera circolazione soltanto un limitato numero di automezzi di com-provato interesse pubblico. Procedendo in tal senso, ogni singolo caso verra csa-minato individualmentC. Gli interessati i qua!i, a proprio awi-so, ritengono di aver diritto ad oMenere, pure a partire dal 1» ottobre 1943, la nuova autorizzazione ed il nuovo disco contrassegno per i loro autoveicoli, do-vranno richiederli quanto prirna alPUffi-cio Motorizzazione Civile dellAlto Com-missariato {Lubiana, Gledališka 11) con regolare istanza motivata in carta da bollo da L. 6, e confermata dalle compc-tenti autorita e dagli enti (Consiglio pro-vinciale delle Corporazioni p. e. per gli interessati di commercio ed industrie, Ent per 1'Alimentazionc per quelli di al^ fnentazione ccc.J 44. »Pojdimo,« je pomig-nila proti zastoru, kjer se je prikazala njena družica. Vranji lasje so ji padali po oblih ramenih in rožnato krilo je dvigala visoko, da so ji izpod šumečih spodnjic gledale vitke noge v vezenih nogavicah. Prodam nekaj SODOV od 30—50 litrov, primernih za kislo zelje, po zmerni ceni. — ti. Cj u£l i n, Vodnikov trg 2. H lil-'/O V K METLE dr/iije /a lopate, ome-ln iiii., dobite pri lio-spodarski zvezi Blei-vveisova 20 in Maistrova št. tO. M OK K (T. V I. J K nizke, Stev. 40 in 42, zelo ugodno prodam. Naslov \ upr. »Slov.« pod št. 6565. KOPALNO HA NJO einkovo, dobro ohranjeno in dve podobi, prodam. Dolenjska c. 55, 1. nadtitr. PKOI) A M poliiStvo, posodo, kozarce. tehtnico, košare ter sledeče romane v cirilici: »lord War-vick«, »Carev štitono-ša«. »C'rni vitez«. «— 1 eoi pot St. 5. naspr. Tobačne tovarne. Služba «fo*»e Oskrbnika iščem, stanovanje prosto. Kdor želi stanovati i&veu ccturu. ^ selitev tukuj. Upokojen-ci imajo prednost. — Naslov v upr. »Slov.« il. «97. b DEKLE zdravo, pridno, poKte-no, ki zna nekaj kuhati, išče dvočlanska družina. Naslov: Cesto Viktorja iJiimuiL-lii, št. 1S-III. t) r Služba j^CflfO GOSPODIČNA ■ dovršeno meščansko šolo, z enoletno bol-ničnrsko šolo, prakso v laboratoriju in pisarni ter znanjem nemškega jezika, išče primerne zaposlitve. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6272. TIPKARTCA dobra, poštena ln zanesljiva zrlo nujno prosi nameščanja za ves dan ali nekaj ur dnevno v pisarni za prepisovanje ali diktat. Naslov v upravi »Slov.« pod 6453. IZURJENA URADNICA vešča slov. stenografije in strojepisja, išče zaposlcnja za skromno plačo eveni. samo za pol dne. Ponudile na upravo »Slovenca« pod »Skromno« 6322. VDOVA simpatična, išče popol-dansko zaposlonje ali sprejme delo na dom. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Spretna in poštena« št. 6543. j Vajenci 1 VAJENCA pridnega iu poštenega sprejme špecerijska trgovina takoj. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vajenec« 6372. (v VA JENKO sprejme modni salon za damo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6363. 5fat!ovanja§ i**e o 30tiA UR NAGRADE nudim za preskrbo udobnega stanovanja v mestu ali periferiji. -Ponudbe na upravo »Slovenca* pod »Ma-ločlanska« 62()5. Sircjl ELEKTROMOTORJI 3 PS. 5.5 PS, 6.S PS vsi 3*0 V 50 period, novi z zapanjaČi se ugodno prodajo. »MIHOMA« J. SI.FJKO, Sv. Petra cesta št. 5, telefon 26-91. (x SAMSKA OSEBA poštena, stanova- nje manjše ali večje, takoj ali pozneje, kjer koli. Plača točno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Siauovanje« št. 6355. Stanovanja! cdrinio K STANOVANJE enosobno, lepo, z malim kabinetom, na lepi, mirni razpledui točki z vrtom, 20 minul od glavne pošte, se odda upokojencu, ki bi imel veselje u-pravljati par panjev čebel ali do cepljenja sadnih drevesc. - Ponudbo z navedbo dosedanjega titanova n ia in števila družinskih Članov na upr. »Slov.« pod »Takoj ali pozneje« št. 6357. ŽELEZNO BLAGAJNO stojučo, kupim, licro-vae, Kolodvorska b. S cits ,EL lil IVO MATICA n4' Lonv Marcnbaoh. Rudolf Prack In Paul lieuip — v največjem cirkuškem filmu letošnje sozone »ŽENSKA MED ZVERMI« I Atrakcijo, klavni lu raoderua glasba I Predstave dnevno ob 15. ln 17. url Ob nedeljah matineja ob 10.30 Dir elegantno OPitlCMI.JLM som v ccnlru s kopalnico iti posebnim vhodom, i-ic soliden gospod. Ponudbe upravi »Slovenca« pod >l)ober plačnik« št. 6-S5. (s ItOE llstčje In dthurje- vo, nuvo tu stare, Bturo ln nove us-njate kovieue In aktovke, ter dobro ohranjene polhovo Čepice, dalje čelicl-ni vosek, domačo tetino, zajčjo Kožo. tudi letni' polhova kože, surove in žo mrojene trr vso koži* od divjačino ln i, ,gomotne žoko In dušo kupuje trnovimi '/.PRAVIC, Ljubljana, Stari tri; tit. 30. (It STAltO ŽIMO, kupimo, plačamo po kvaliteti od lir za k (i. Ponudile trgovini »Of;led«, Motni trj; 3, v luni skozi vežo. cl Tel. 40 88 DRVA IkRŽKOU GSMBfiČ GlEDOUSKA 14 PRODAJAM: rjuho, stolček, mizico originalno. Naslov v upr.ivi »Slovenca« pod il. 6154. Pohištvo S1VALNK STROJE vseli vrs! knpinio, plačamo res dobro, ponu- d i i o trgovini »ogledi. Motni trg it. J, (vhod skozi vežo). ftIVALNI STROJ dobro ohranjen kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Stroj« it. (>174. i: IEL KIKO SLOGA Jl-St Sijajna veseloigra * nadvse priljubljenim komikom HANSOM MOSEHJEM v (fluvnl vlogi. Ples. clasba. potje In nepretrgana vrsta zabavnih prizorov KAM GREVA GOSPA? Sodelujojo Carola niihn, Claudio Gora, Maria Andergast. Predstave ob delavnikih snmo ob 15.. 17. V nedoljo pa ob 10.30., 15. in 17. url. ISL KINO UIVlOff "" Krasna napota ljubezenska drama, kl so odigrava v pariškem velemestu »ŠOFERJEVA HČI« BV grtavnlh vlogah znameniti Harry Baur in llen6 Saint Cyr. I Predstavo ob 10.30, 15.30 in 17.30 uri. KINO KOOEI.JEVO telefon (1 Cl Petje in prijetna glasba t odličnem zabavnem filmu »Z NASMEHOM V ŽIVLJENJE« Fernand Gravey — Betty Stockfcld PREDSTAVE: nedelja ob U.30 in 17; delavnik ob 17.30. Scfce I ocMiio I l.e|»o opremljeno SONfNO SOBO oddam .starejšemu solidnemu gospodu za stalno. Naslov v upr.ivi »Slov.« pod 6360. | Kupimo B OBLEKO boljšo, za dijaka, stare novce in knjige, denar taborišč inter-nirnncev, kupim. Ponudbe "''J^1 »Slov,« pod »ZkirRff št. 6371. KUPIM nrotl dobremu plačilu I.eieo, Betino, Kontnx nli slični fotoaparat, fino moško žepno uro. klavir, gramofon in harmoniko. Naslov v upravi »Slov.« 63P4. CRESLO ježlce ln kostanjev les, vsako količino, kupuje usnjarna Lavrlč, Ljubljana, Cankarjevo nabrež-Je čt 1._ STARE URE 7epne in zapestne, Se dobro ohranjene, kupim. Janko Jazbec, urarski mojster, Miklošičeva cesta 12. lOOO DO 1500 kg korenja zn krmljenje kupim. Naslov: ^ Hnt-telino Vinko, Kotni-kova št. 16. PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupi Cierovac, Kolodvorska st. 8. k Kupim prazno S I KK LENIČE ▼seli vrst in dobro idačam. - B. G ustin, Vodnikov trg 2? §_Prs'Jamol POZOR l Ugoden nakup: I.cpa spalnica, svetla, trd les, preproge, lep bn-i u ni kaii.ipe. nnpro-d.ij. Vodnikov trg 4, L nadstropje. MALO RABLJENE deške poj za rje in nizke Čevlje St. 37 prodam iili zamenjam za Šl. 5«), Koretičun, '1 r-novsl^i pristan 16. VODNA SBSAtKA na ročni nli motorni pogon, v novem stanju, ugodno naprodaj. Auštaršič, niehunična delavnica. Rlciweisovn c. 15 (Figovec, levo dvorišče). (I »SINGERc šivalni stroj, pogrez-liiv, bkorui nov, prodam. Zalo.Ška cesta 60. Elegantno SAMSKO sono z veliko omaro, krc-dii»co, knjižno omaro in fotelji kom, skupno /i 4.5oo naprodaj. — Naslov v upravi »Slovencu« pod al. 63h6. (1 NAVADNO SPALNICO sestoječo iz postelje, nočne omare, omare, mize in dveh stolov, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pohištvo« 6326. ORIGINAL »SINGEB« Šivalni stroj, skoiaj nov. prodam z vsemi aparati. Poizve se: Pred škofijo šiev. 19, lii.šuica. ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, prodam po zmerni ceni. Litijska 30 b. ti Steklena vrata dvokrilna in okna, prodam. Vodnikova b3. Ljubljana. I Prodam poceni omari, pisalno mizo, mizo, stola. Ilirska ul. št. 28-1. Prodam več močnih POLJSKIH KOVAČ NIC Stole Herman, De v. Mar. v Polju. Več ROČNIH VOZIČKOV prodam. Smrtnik, Dol-niče 24, 1 jubljanu Vil, patentne posteljne mre/.e, otomane, moderne knučo in fotelje nudi solidno iu po n i z ti i ceni RUDOLF RJlDiT/AN tapeti, Ik LJUBLJANA Mestni trg Stev. 18 SPALNICE) Jcdllnlco, kulilnj-»ke opreme ic2or stavbeniki in hiinl pasesln ki! Dobavljam, polnguui in sirtižim »ture 1'AitK K I h JOSIP BRLEČ L j u b 1 j n n n KOLUDVUUSKA Cf- 61.1 K K ZA teglttmacl.le. »f.a-setapasHH re«, t uiil po starih slikati UvrAu.it? najtiltreje H I H> I-: R 11 Ulit iN t.Jubljana, Sv Petra ceM« 25 Nn ročtla npre.lema tu- OPO/.Oli tl.O! GG. prolesorji, zdravniki, pravniki, ichiu-kt. trgovci, učitelji, industri|ci, gotpodar stveiiiki, obrnite se na upravo »Slov « ter i kratkem dopisu izra zite svoje /ehe. Znan Itvenik psiholog vam za majhno nagrado ugotovi vaš značaj in iz lega pove vaS prihodnji- razvoj. Dopise na uprovo »Slovem b« pod »Moder« šl. 6242 1'ajuost f .11 a niče nn! DRVA I. PCGA^NIK I.JUBLJAKA Ilohorlčeva ulica ft.f Telo! on S t. S -M Znano ie, du so (Miznuli stari Egip-fani in Indijci skrivnost iMiscbiu-ja ilihanjii, ki so se z njim vadili obvladati telo in voljo; dtilje, tlu je Buda svojim ufeneein pri|x>rofal globoko dihanje in da sc jc tudi evropsko zdravilstvo spet in spet bavilo s fiziološkimi 11 l- i 11 k i dihanja. A izrazita dihalna terapija (ali zdravljenju) .se jc ra/.vila šele v nedavnih letih. l,et« 19-1). sc ie profesorju l-otarjii G. liritli posrečil dokaz, da moderni človek zaradi vedno večjih razburjenj in dražljajev zanemarja dihanje in tla ga je narava zato kaznovala z novimi liotc/nimi, ki so bile pred 50, leti še neznitne. To so: krvni pritisk, skleroza ali ponpnenje žil. razni krči in prsna tesnoba ali angina peetoris. ("e pa nastane kaka bolezen zaradi slabega dihanja, tedaj ,jo jc treba s pravilnim dihanjem spet odpraviti ali izločiti. Profesorju Tirali ic uspelo z njegovim sistemom pravilnega dihanja pozdraviti ali vsaj omiliti ne Ic bole/en krvnega pritiska in se celo vrsto drugih bolezni, tako nn primer srčno oslabelost, bolezen srčttp mišice, krče, motnjo krvnega obtoka v ledvicah in jetrih, črevesne krče, ž.olč-ne Imlezni, bolezni v pljučih in druge, Po .številnih manjših člankih v strokovnih listih je profesor I irala iztlal posebno knjigo o zdravljenju s pravilnim dihanjem. Iz. knjige; zvemo, tla lahko Človek s posebnimi dihalnimi vajami izgubi zuvcsf in jc v nekakšni omotičnosti. S takimi vajami se srce lahko zmanjša ali pa poveča. Omenjeni profesor še posebej opominja, tla »bolniki, ki na svojo lastno pest preveč zraka v dih njo ali izdihnejo, ali ki celo zadržujejo sapo, jako škodujejo zdravju.« Novi način zdravljenja z dihanjem l«> našel veliko posnemnlcev - zdravnikov, ki bodo proučevali tn sistem in ga razvijali v blagor človeštvu. 515 novih planetoidov Profesor Rturk«, član znanega Kopernikovega zavoda V llerllnu, Je odkril 515 novih planetoidov, t0 jo majhnih zvezdnatih teles v prostorju meti Marnom In Jupitrom. To odkritje jo tem večjega pomo nn, ker jo znanost poznala doslej lo okrog 10(10 planetoidov. Slilio SK I \1'!m K kletno, v velikosti najmanj ene sobe, po možnosti v centru — išiVuio za takoj. Naslov v upravi »Slov., pod št. MO*._ n Posssiva STAVBNO PARCELO blizu centra mesta za dvonadstropno hišo, prodam bi cz posredovalen Naslov v upravi »Slov « pod 6378. _(P Malo industrij ko PODJETJE zelo zaposleno, z veliko zalogo, naprodaj /a ^()0.C4M> lir. Siguren kupec lahko plača del \ »(»te cven*. v obrokih. Ponudbe v upr. »Slov.c pod »Mesečni zaslu/ck 13.oooc st. 63t-r.__(d Kolesa TRICIKELJ dobro oh r.i njen, kupim. Poizve so jutri: Mestni tig 12 od 8 do 12. (oo VEčj TRK IKLJEV nekaj novih. neknj rabljenih različne velikosti in več novih koles zelo ugodno naprodaj. Gasogeno — Mer k ti r, Puharjeva 6. PISALNO MIZO in na g. dr. Mnuriju C.ualtirrn, tov«rišicam in tovari*rm za njih pomoč, kakor tudi sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so mi stali ob strani v moji veliki nesreči. Zahvaljujem se posebej zdravniku g. dr. Prodnim Josipu, /a njegov trud. p dr. Plcterskemu za pomoč v zadnjih dneh. in g. dr. Nolčiču I rancu za duhovno tole/bo Iskrena hvala darovalcem prekn snega cvetja in vencev ter vsem. ki so pa v tnko lepem številu spremili na njegovi radnji poti Svcia maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 20. septembra ob 7 v cerkvi sv. Petra. V Ljubljani 18. sept. 1043. Kati de Cost« ŽREBETA mesecev starega, kupim. Frane Cunder, Sto/ice *>. p. le/ira. Prodam za rejo DVA PRAAIOKA po 50 kg težka. Poizve se Poljanski nasip št. 40. pn vratarju. | Filaležija | F1 LATKI.tKTI I tlgodnn nakup raznih fllatpllstlčnlh novosti : Knamk. fl-latellftlčnn literature. katnloROv In »jor.«-albumov Itd dolilto pri fllntolljl Mladinsko 7.alo:>.lip. v Llubllanl, Stari trg št. 8«. 7.a številne dokaze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega soprogu, brala, strica iu svaka, gospoda avka Jaiieia trgovca se tem potoni najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo častiti duhovščini, zdravnikoma dr. Merčitnu in dr. Zvoklju za vso njuno vestno skrb, ljubljanskim listom zn njih lepe besede spominu pokojnika, pevcem za njih ganljivo petje, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili v lako častnem številu na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 18. sept. 1943. 2alujo£l ostali mtmm KULTURNI O B Z O R NI g Pevski nastop gojenk , profesorja M. Brišnika Trod dnevi so nastopile v muli fillianno-nični dvorani tri gojonke iz pevsko Šolo prof. M. Drišnika. To eo bilo: BrUnik Anica (ruezzosopran), TomžlS Tinka (sopran) in Sadnik Dragica (mezzosopran). V nastopu jo bilo možno opaziti tri razvojne stopnje pevskega študija, rekel bi od prvih počotkov glasovnega Šolanja pa že do prilično dovr-ione tobnike muzikalnega podnjanja. Verjetno bo te stopnjo tudi nekako skladajo s časom, ki so ga posomezno gojenke za svoj študij porabile. • llrišnik Anica nima ravno Blabega ma-tcrijala, vendar je glas Se doBti neizdelan, intonacija sem ln tja negotova, v podajanju pokaže še premalo doživljanja. Z vestnim študijem bo možno te no-lostatke z boljšati in vse podajanje dvigniti na primerno višjo stopnjo. — Tomšič Tinka ima svetel, visok sopran, čigar šolanjo jc žo prošlo preko prvih početkov povsknga pouka: tudi splošno dobra muzlkalnost, ki jo jo pevka pokazala, dajo upanje nn njen uspešen pevski razvoj. — Fozornost jo vzbudil nastop Sadnik I)ra-gicc; pevka ima izvrsten matorijnl, sproščen in dobro šolan glas. izenačene višine in nižino; podaja čustveno doživoto in nazorno nakaže vse dinamične odtenke; ni še na višini pevsko izobrazbe, vendar to, kar je na tem nastopu pokazala, prijetno preseneča in dajo najlepše nade za njeno pevsko bodočnost. ^ Vso tri pevko jo pri klavirju dovršeno ln z lepim razumevanjem spremljal Osana Jože. 11. T. Razstava F&Iana Radina V »Galeriji Obersnel« je razstavil doslej pri nas neznani slikar Milan Radin zbirko oljnatih podob, risb, akvarelov in pastelov. Tako se je pričela letošnja jesenska umetnostna sezona s prireditvijo »novega človeka« v nažem umetnostnem svetu na prav zanimiv in prikupen način. Intimni razstavni prostor Galerije Obers-nel je napolnil s svojimi umetnostnimi proizvodi slikar, kateremu nikakor ni mogoče odrekati smisla za resne slikarske probleme. Njegov široki način slikanja priča o dovolj velikem poznavaniu slikarske tehnike, dasi jc prav ta način slikanja precej dvorezen. Dve strani :ma namreč široka barvna ploskev in njen način graditve slikarskega predmeta: poslužujejo so ga dognani mojstri, ki vstvar-jajo čudovita, sveža dela, ali pa tudi cli-karji-površneži, ki prav na ta frapantni, očarujoči način slikanja nekoliko »potegnejo« gledalca. Pridni, natančni slikarji se radi poslužujejo tistega realistič-no-risarskega načina upodabljanja, kjer namenoma izločijo vsako »presenečenje«, ki temelji mnogo boli na efektu kakor pa na solidnem delti. Tudi Radin ustvarja ponekod na podoben način (risbe, St. 12, etc.) in moram reči, da s prav dobrim uspehom Zelo zanimiva je podoba št. 12,, ki predstavlja »Frančiškansko cer- kev v jutranjem soncu«. Tu je videti, kako je slikar, prisiljen od določene naloga ,gradil slikarski svet z vso pazljivostjo in vestnostjo. Dasi nekoliko tuj, nam vendar motiv pove veliko. Posebno važna stran te svobode je razgibana ko-loristična skala, ki kaže na dober barvni smisel slikarjev. Podobna, barvno pretehtana dela so »Na gostilniškem vrlu«, »Kopalke«, »Pri Tičlcu na gričku« itd. Drug svet Radinovega slikarstva so njegovi portreti. Le teh se loti r.ekam bolj oficijelno kakor pa krajinskih motivov. Zato so videti upodobljenci nekoliko hladni, prestavljeni v nek višji, rekel bi salonski svet. Zanimivo je, kako slikar barvno nekako pripomore do tega videza; portreti so pretežno zgrajeni z reducirano barvno govorico: Bele obleke, rjav inkarnat obraza in nevtralno ozadje. Vkljub temu pa je nokaj portretov prav dobrih in si bo slikar v tej smeri gotovo ugladil pot, slikarsko in življenjsko. Slikar jc bil pred slikarskim študijem arhitekt. Zanimivo je, kako se elementi arhitektonskega gledanja poznajo na njegovih podobah Marsikje pogleda iz detajla podobe ploskovna konstrukcija predmeta, tako da marsikje te podobe spominjajo na delo M. Šviglja. dr. S. M. Nekaj knjižnih novosti Zadnji čas jo Izšlo nekaj knjig, Va-terlli no moremo podrobneje ocenjevat! zaradi pomanjkanja prostora, zato nnj jih danes samo karakterlzlramo, dočim se bomo k cul ali drugi izmed njih še posebej povrnili. Slovcnčcva knjižnica je izdala v Duhov- nikovem prevodu lepo In znano KcUcrjevo povest 'Moj Jaz nn oddihu.. Knjiga opisuje na lahek a zanimiv način posebne vrste od-počivnlišfa v Sleziji, kakor si ga je zamislil nekdanji ladijski zdravnik ter ga realiziral neki ameriški bogataš, Jc neke vrste uto-pislična povest, toda pisana zelo realistično ter je polna prijetnih, veselih prizorov ler tudi hudomušnih karakteristik In seveda no liroz ljubezni. Knjiga je gotovo lepa ljudska povest, knkor so sploh Kellerjeve, ki jo pri nns žo preccj poznan (Cvet naše vasi, Muzikanti, liti.) lo naslov ni sročno prevoden, kor so ini zdi napačen: .Ferien votli leh' bi bilo: Oddih otl ,laza, to se pravi: za nekaj mesecev so lahko rešiš sam sebe, kakor .io razvidno iz toksta od 30 strani naprej, Kako bi se to lepo po slovensko povedalo, bi moral pravi prevajatelj šele pouruntnti. — O zndnjl knjigi Slovcnčcve knjižnico IVrcnovi znani afriški povesti Trije bratje smo žo govorili, ne pa Se o predzadnji knjigi, ki jc zbirka slovonskih pripovednih pesmi, kakor jih je Izbral in priredil pesnik Sevcrin šali pod naslovom: tVeli so jih mali moja .. .t Jc to v tradiciji Mohorjevih, Balad in romane izdana knjiga. ► kalcro prihaja prvič v Slovenčovo knjižnico tudi poezija. Z ilustracijami Jožefa Ilara-neka še celo spominja na Koželjcvo izdajo Btnrih in modernih Imlnd. Zdaj Izhajajo z znanstvenim uvodom o duhu slovenske pripovedno pesmi prof. Miklavža Kuretn ter z njegovimi opombami. Iti bo pisano deloma pr. podatkih najboljšega poznavalca naše slare besedno folkloro prof. dr. Urafonntier-.ia. O knjigi bomo še govorili, S temi knjigami ter z ljudsko izdajo rerkovega Martina Krpana je SloveuOova knjižnica zaklju- čila svoj II. letnik. S 1. oktobrom bo začela z novim letnikom, katerega program pa šo ni znan javnosti. — Ta meseo pa Je začela Izhajati nova zbirka poljudno znanstvenih spisov k S v c 11 s knjigo univ. prof. dr. VI. Murka: Denar (str. 170). V velikem formatu in z mnogimi Ilustracijami jo tu podan nastanek in zgodovina, denarja od najstarejših čnsov do današnjih dni. Se posebej pa se ozira na zgodovino denarja pri Slovencih In na našem ozemlju. Praktičen jo pregled denarnih enot po vaeli državah sveta ter pregled denarnih zavodov in zavarovalnic v Ljubljanski pokrajini. Mesečna naročnina za vso zbirko jo 20 lir. — Pri Akademski založbi jo Izšla v lepi obliki, po katori je založim' že znana, Silvontra fekerlja prevod odlomkov iz slavnih Pascalovih »Misli«, nnm-reč Razprav o strasteh ljubezni (str. lfi). Kdor želi brati nokaj lepih in globokih ter slogovno lepo povedanih misli o ljubezni tega samotarskega Kenija, naj vzame lepo knji žico v roke. — Jutrova »Dobra knjiga« pn jo izdala kot svojo 12. knjigo ono najboli znanih dol italijanskega mojstra in Nobelovega nagrajenca Pirandella: >PokoJni Ma t i ju Puscalt v prevodu nrednlka Hož.tdarja llorka. Iioman spada med reprezentativna dela moderne italijansko knjlleviioiti. — Karte Velikonja pa je izdat knjigo z naslovom »,ixss anekdot«, kt smo jo lo napove deli. Na lfii! slraneh je zbral Imenovano število anekdot o raznih ssvaroh in pri raz-n-h ljudeh, ki jih imenuje, te:- je to prvn svoje vrsto knjiga med Slovenci ter že zaradi tega zasluži pozornost. — O nekaterih knjigah, ki smo jih tu naznanili, bomo Je posebej poročali, kakor bomo imeli prostora. H Raketa • sodobno orožje a vendar znano od 7. stoletja Raketa kot orožjo ni za strokovnjaka nič novega, saj so sodobna raketna orožja posledica dolgega razvoja, ki sega daleč v zgodovino, Rakete so namreč izstrelki, ki so zaradi točnih zadetkov sodobnih jeklenih in navojuih cevi v topništvu prišlo v pozabo. Kljub temu pa jo izredna lastnost raket, da same sebe poganjajo z Izpuhom zgorovajo-čoga smodnika, skozi lela dajala pobudo oboroževalnim strokovnjakom pri vseli naredili. PovsoJ so se bnvlli tudi z raketnim topništvom in ga ponekod tudi skušali praktično uporabiti. Dva sodobna raketna metalca Tako najdemo v takoiiuenovanih Stalinovih orglah orožje, ki so ga Sovjeti zgradili zato, tla mečejo istočasno eel snop izstrelkov, ki jih vso žene raketni pogon. Pri teh orglah je najbolj značilno to, da jo na enem samem vozilu res Izredno veliko što-vilo cevi. Nemški graditelji pa so zgradili raketni metaleo po drugem načelu, ki je Mjprej upoštevalo zahtevo, tla je treba streljati velike množine razstreliva s pomočjo raketnega pogona. Seveda pa tudi nemški raketni metalci omogočajo obstreljevanje sovražnika z velikim številom izstrelkov in sicer v najkrajšem času. Nemški raketni metalci so so ua bojišču izkazali boljši od Stalinovih orgel in so odločilno posegli v marsikatero bitko, Zgodovina raketnih topov V zgodovini najdemo prvo omembo o raketah žo v 7. stoletju. Todaj so v Evropi uporabljali raketno izstrelke v grški vojski. V 1.1. stoletju so raketno streljanje izboljšali zlasti v Italiji. Kasneje pa so je raketno streljanje razvijalo šc nekaj časa vzporedno z običajnimi topovi. Angleži so spoznali hudi učinek raketnih izstrelkov v Indiji leta 17011. Zato so sc sami začeli bavili z. raketnimi izstrelki. Leta 1SII7 so obstreljevali s 40.000 raketami Kodanj. S temi zažlgulnlnii raketami so prisilili dan,.ko mornarico k predaji, Francozi so s svojimi raketami dosegli 1. 1812 domet Diillfl do IJHO metrov. V bilki pri I.ipskom so več- 1 krat uporabili raketue baterijo z dobrim učinkom. Od 1. 1815 naprej so se za raketne topovo največ zanimalo Anglija, Avstrija in Rusija. Angleži so uporabljali raketno izstrelke v kolonijalnih vojskah in pri obstreljevanju obmorskih trdnjav. Prav tnko so se jih posluževali pri izkrcevalnih poskusih. Nekatere velike angleško vojno jadrnico so imelo posebna velika stojala, s katerili so streljali NcmSki šestccvni raketni metalec, takoimenovani metalec megle. Če fe vojna, je rojenih t^cž dečkov ko deklic. - Tekoimenovane Stalinove orgle, na tanku montirani sovjetski raketni mctalcc z zelo velikim številom cevL rakete. Rusi so uporabljali raketo v bojih s Turki in na Kavkazu. Avstrijci pa so streljali z raketnimi baterijami v bitkah pri Magcnti in pri Solferinu. }j. 1851. so izdelali Francozi na izrecno povelje Napoleona lit. rakete zn obslreljevanjo Scbastopola in so z njimi Rusom tudi neprijetno podkuri-ii. Seveda pa Francozom raketo niso izpolnile lega, kar so od njih pričakovali. V drugi polovici in. stoletja so so moralo raketo umakniti .vedno točnejše zadevnjočlm topovom in so se v prvi svetovni vojui obdržale lc šo kot signalne naprave. Nemški metalec Verzajskl mir je prepovedal Nemčiji težko in najtežjo topništvo in lako pospešil vstajenje raketnih nictalcov. V vsej tišini je že pokojni topniški general prof. dr. llecker začel grnditi raketno metalce, katerili nadaljnji razvoj jc končno privedel do sedanjega takoiinenovnnegn nemškega metalen megle. Nemški raketni metalce je razmeroma lahek šestcevni top. Pri težah od 7 do IG stolov pn li raketniki vcndnrlo odgovarjajo po učinku šestim težkim poljskim havbicam, od katerili vsaka telila okrog 120 slotov. Vseh šest rnketnih granat se izstreli Iz metalca s pomočjo električnega zažigala. Ko granato odleto, tulijo in orglajo ter puščajo za seboj velikanski do 300 111 visok rep dima. Na la način jo postojnnkn mclal-cev v trenutku zakrita z meglo. Metalce za metanjo težkih razstrelilnih nabojev uporabljajo največkrat za obstreljevanje sovražnih položajev z nagostimi in težkimi na-hoji. Knmor koli so osredotoči osrenj rnketnih metalcev, daleč naokrog nc more ostati nič pri življenju. Rast P višino. »Sem dijak, 19 let star, 170 cm visok, čez prša merim pri vdihu 95 cm. Ali je možno, da še knj zrasteml« V resnici ste dosegli že precej lepo višino — 170 cm, in spadate po postavi med srednjo velike. Za nobeno športno panogo niste premajhni, razen za postavljanje rekordov v skoku v višino ali v lalikoatlctskih metih; toda saj najbrž no mislite na rekorde, Glo-de rasti morate računati s tem, da se knj prida no boste več potegnili. Najugodnejša doba za rast " višino je namreč pri fantih od 12. do 18. lela, pri dekletih pa od 11. do 16. leta. V višino se boste vzpeli še za kak centimeter, več pa ne. Pač pa ste zdaj v dobi, ko se boste okrepili, če boste telesno delali ali gojili šport. V vaših letih jc siccr možno doseči v višino še lepšo mero, toda ne toliko z rastjo kakor z lopodržnimi vajami. Pri slabi drži je namreč človek za približno 5 cm nižji, z dobro držo se potegne za 2 do ,1 cm, z odlično držo pa do 5 cin. Pri tem seveda ne gre za rast, temveč za poravnavo hrbtenice, pravilno držo glave in podobno, (P. A.) Vaje za okrepitev hrbta in trebušnih mišic. Ker imate slabo razvita pleča, kakor tudi šibke hrbtne in trebušne mišice, bi Vas zanimale vaje, s katerimi bi se okrepili. Izbira ne bo težka. J.ahko gojite vaje z medicinsko žogo, lalikoatietske mete, orod- no telovadbo (zlasti vaje na bradlji), dviganje uteži ali pa rokoborbe. Najboljši uspeh boste dosegli, če sc no boste odločili samo za eno panogo, temveč za dvo ali tri hkrati. (Isti.) Krta} nmr tafeti mladina « športom? »Kdaj naj začne mladina (s katerim letom) s sistematično gojitvijo posameznih športov, n. pr. plavanja, smučanja, lahke atletike, alpinistikc, nogometa (?) itd.t« Temu vprašanju se strokovnjaki Tadl izogibljejo. V strokovni literaturi je le malo oprijemališč 7.a vprašanje, ki ste ga zastavili. Sam sem delal poizkuse z otroškim smučanjem in plavanjem. Otroke do 6. leta starosti je sicer v izrednih primerih možno navaditi plavanja, pozneje pa gre že laže. Ni torej prezgodaj, če začnete s sistematičnim poučevanjem plavanja že v prvih letih ljudske šole. 1'npeh seveda Sc ne ho zadovoljil, pač pa jim boste storili veliko športno uslugo, ker jili boste navadili na vodo. V onili inozemskih šolah, kjer imajo obvezen pouk plavanja, se ga morajo otroci navaditi z desetim letom. Pri smučanju sem pravtako ugotovil, da je pouk pred fi. lotom prenra-njen. Glede lahke atletike: do 12. leta naj goje otroci samo skoke, potem pa naj začno tudi s teki in z metanjem drobnega kamna ali lahke žoge. Glede nogometa: od 10. leta Zim no je. dn se zdaj povsod rodi za pet do šest odstolkov več dečkov ko deklic. Konec prejšnjega stoletja so dognali, da je prišlo v lotih vojne v bojujočih se deželah mnogo več dečkov ko deklic na svet. Biološko razisUovtinjo se že več desetletij havi s tem izrednim pojavom, ne da bi bili mogli dognati, zakaj je tako. Najboljšo tozadevno snov so imeli biologi v poslednji svetovni vojni, ko jo v Nemčiji poskočilo število deških rojstev od 5.5 na osem odstotkov v letu 1919. Nn drugem mestu jo bila Avstrija brez Ogrske, nato druge vojskujoče so države, v katerih jo bil porast majhen in se jc šele takrat pokazal, ko so tudi v nevtralnih državah ohčulili vojno. Biološke raziskave so dognale, da je liilo splošno spočetih več dečkov, kakor l>i sicer pomenil presežek moških rojstev. Pri splavih in mrtvorojenrib pa je presežek dečkov še mnogo višji in izgine večja občutljivost moškega organizma sploh šele v dobi pubertete. Iz. tega sledi, da je moška plodovilost številčno močnejša kot ženska, je pa mnogo manj odporna Logično bi bilo, da hi se la neodpornost zaradi pomanjkanja v vojnem času, ki ga prestajajo matere, že zvišala, kar pa le ne drži, ko je v vojnem času rojenih toliko več moških l)a pa imamo v voinein času navzlic temu prebitek, izvira iz nekaleiih, po vojni prikli-canih pojavov, kot je na primer ln, da je med vojno zaradi porok zmeraj več prvorojencev in so prvorojeni navadno dečki. Kazen tega pa se prav v vojni bolj ozirajo na bodoče nialere. ki med vojno uživajo več priboljškov kol v mirnem času. Daljo je žensko telo zaradi odsotnosti zakonskih mož bolj spočilo kot sicer Če pa seštejemo na podlagi statistike presežke moških rojstev, povzročene po naštetih porodih, pa dobimo še zmeraj premajhen odslotek spričo vedno večjega presežka v vojnih časih. Nehote se pojavi slutnja, da zavisi številnejše rojstvo dečkov od pomanjkljive prehrane, in da prav nezadostna prehrana izravna razliko med odpornostjo moške in ženske moči z.a plodovilost in da je zalo pomanjkljiva prehrana vzrok, da se v vojnem času rodi več dečkov ko deklic. To mnenje bi bilo potrjeno tudi s tem, da se v Rusiji v letih lakote rodi zmeraj več dečkov ko deklic. Pričakujemo, da hodo podatki iz te vojno še bolj pojasnili lo zagonetno zadevo. risanka št. 105 Vodoravno: t. reklamni steber, 6. zvok, K), pevec, 16. del zidu, 17. prebivalec rovt, 18. glasbeno delo, 10. vladar 120. vodo, 21. ošaben, 22. nemško žensko ime, 23. afriška žival, 25. starorimski bog ljubezni, 27. Verdijeva opera, 29. mesto v Srbiji, 30. slovenski pregovor, 33. kraj ob Soči, 3-l. del list "il. pripadnik izumrlega naroda, 36. krčevina, 38. ognjenik ua Siciliji, 40. pura čarovnic, 42. glasbeno orodje, 44. obdelan svet 4-3. matematični izraz, moško ime, 46. Verdijeva opera, 47. moško ime, 4S. slovenski pesnik, 49. sorodnicn, 50. ud družine. Navpično: 1. korenina, 2. molinme-dnnski duhovnik, 3. nordijski denar 4. kratica za stran; 5. kamen, 6. obrtnik. 7. svetopisemska oseba, 8. števnik, 9. ime za Kniro, 10. peščina II. starogrški bog vetrov, 12. mesto v Belgiji. 13. zdravilo, 14. slovenski glasbenik, 13. nemški general, 24. učitelj. 25. pogan 26. moško ime, 27. pristanišče na Finskem, 28. italijanski književnik, 29. | planina v Srbiji, 31. reka v Sibiriji, 32. Fin/garjeva oseba, 33. gruča, 37. reka v Italiji, 39. starokrščanski pozdrav 40 del cerkve, 41. oseba iz Vom-bergarjeve Vode, 42. oblika cvetenja, 43. ženski glas, 44. studenec. Rešitev križanke št. ICv Vodoravno: 1. Oče Damijan, 11. Ilubad, 16. kub, 17. Izida, 18. Griin. 19. ilo, 20. Ado, 22. rod, 24. Ernani, 25 bič, 26. kal, 27 Evropa, 29. vejica, 30. oniks, 32. usek, 35. pramec, 38 Ccvc, 40. Wil-helm, 41. seme, 43. ep, 45. idi, 46. duo, 47. Meander, 48. molj, 19. linta, 51. mnenje, 52. s. Beeta Jalen, 53 Toas. Navpično: 1. Oka, 2. Ču, 3- Eboli, 4. direkcija, 5. Azov, 6 mi. 7. ideo, 8. jar, 9. Agna, 10. nrav, 11 Hiihnermann, 12. unija, 13. Bibi, 14. Alice, 15. dota, 21. Dane, 25- druid, 26. Koc, 28. pehota, 31 Svvitt, 33. Slunj, 34. Kcmal, 35. pleme. 36. Medno, 37. Ccres, 39. vile, 41. snet, 42. meja, 43. Ems, 44. pob, 50. ia naprej nnj se vadijo otroci v obvladanju žoge, s skupnim igranjem pn naj začno šele j po 14. letu. Važnejšo od vprašanja »kdaj« znčetl z mladinskim športom, pn je vprašanje >kakoi. Iloiiro pomnite: nobena težka vaja ni za otroke, in nikoli se no smejo izčrpati ali kaj več utruditi niti na izletih, niti na kopanju ali pri veseli igri. Vsak tovrstni prestopek pomeni škodo, l;i jo utrpi otrok ali deček na notranjem ali zunanjem telesuem ruzvoju. (I. E.) 1 2 j 4 3 3 t •J * 10 11 li IJ 14 i; 10 iu 17 Id U 21 a - iS 2-i 25 .1) il 2S 29 31 JU 1J 54 35 30 'ii 38 39 40 41 42 43 44 45 1- -17 48 49 50 Želodec Modrlda Popolnik. ki prideš čez Pireneje v Španijo in z začudenimi očmi motriš bognlo zasajene vrlove in sadovnjake, z blagom obložene izložbe, in ki se v goslišču use-deš za poino mizo. si boš mislil, da je Španija del Indije Koromandije. A ko boš plačeval račun, se ti bo vendarle zazdelo, da morejo biti vse le bogatijo deležni le listi, ki imajo polno denarnico. Kmalu boš spoznal, da se v Španiji niti malo ne »cedila med in mlekot in da morajo zaradi prestale državljanske vojne in trgovinske lilokade prav tako varčevati z živili kot drugje po svelu. Le da je tu sistem razdelitve drugače urejen. Država je več vrst živil racionirala in poslavila pod nadzorstvo cen, da se more prebivalstvo, ki prejema jako nizke mezde in plače, preskrbeti z najnujnejšimi potrebščinami. Pod tem nadzorstvom cen je že nekaj mesecev tudi | blago in obutev. Vse druge izdelke je sicer moči svobodno kupovali, a so tako dragi, da si jih večina ljudi ne more kupiti. Kako pa špansko ljudstvo prav za prav živi, živi, zvemo iz neke objavljene statistike o uporabi živil v mestu Madridu leta 1912. Na prvi pogled te preseneti število klavne živine, rib in jajc, zelenjave iu sadja. Toda če te mnoge milijone kilogramov porazdeliš med prebivalstvo španske prestolnice, ki vsebuje zdaj 1.15 milijona ljudi, spoznaš, da porabi to mesto manj kot povprečno porabijo mesta vojskujočih se držav. Meso, sočivje, olje, mleko in kava so prav lako porazdeljeni kot kruh (na teden ga dobiš največ 4 funte). Druga živila so v svobodni prodaji, vendar so lako draga, (ia si jih more malokdo kupiti. Jajc, zelenjave, boljših ribjih vrst, Naivetii cihlon na svečai Eden največjih ciklonov na svetu je bil leta 1844 na Kubi. Neki meteorolog je izračunal, da bi morala moč 500 milijonov konjskih sil delovati neprestano skozi tri dni, če bi se hotela umetno proizvesti sila tega velikega orkana za čas ene same minute. perutnine in presnega masla je le zato zadosti, ker si morejo vse to privoščiti le tisti, ki imajo mnogo denarja. Če bi bila ta živila petkrat cenejša, bi jih prav tako primanjkovalo, kot jih primanjkuje po drugih državah. Videti je pa, da so tudi v Španiji s porazdelitvijo najvažnejših živil dosegli lo, da je moči dajati prebivalstvu večje obroke, kot jih je prejemalo prejšnje leto. Po vsem tem vidimo, da vojna vihra ni prizanesla nobenemu kraju lia svelu. Janko Petrušič ie stal na vrh Ma-rofa, gledal in sodil. Kot bi stal ob katedru in se zamislil v svoj tihi razred pred seboj, štiridesetglavi razred mu zre v oči in bere njegove misli, želje. Tudi ti, Novo mesto, spadaš pod oblast nedoumne volje božje. Tudi v tebi potekajo življenja ob smehu in joku, ob slasteh in bridkostih, v sreči in nesreči, v upili in brezupnosti. Tudi tu, kakor jh) vesoljnem svetu od zgubljenega raja dalje, ljudje tekmujejo in se borijo za prostor na soncu, padajo pod križi in težavami in se dvigajo... iz roda v rod... zdaj slabi, zdaj močni... Tudi tu cvete in deliti svet lepote in božje milosti ter se svet strasti vdaja trohnobi in smrti. Mladi profesor je hodil po cestah in gledal življenje okoli sebe. Oziral se je po obrazili — tu in tam se je prebudil bled spomin... in nič več. Nikogar ni našel, ki bi mu lahko iskreno stisnil roko — in tudi iskal ni nikogar. Kdo med vsemi temi ljudmi bi še znal povedati, da je pred dvanajstim' leti maturiral tu neki Petrušič in kakšen je bil ta fant? Leta bodo minevala, si je govoril, v odpovedih iu v tišini, kakor so minila jirva tri leta v Kočevju in potem naslednja štiri v Mariboru. Igra z življenjem je izgubljena. A jaz nimam ne volje, ne potrebe, ne želje po drugi, povračilni! jgri. Saj morebiti ni edini cilj življenja osebna sreča in meščansko udobje, marveč izpolnjevanje dolžnosti, ki jih ima človek do družbe, in mirna vest je potem le veliko plačilo. Pa vendar — koliko lepili dni sem preživel v tem kraju! je razmišljal. Velika vrata v svet in v življenje so sc tu odprla, neobdelan značaj je našel svoije mojstre z dleti in s kladivi, srce je prvikrat občutilo dih ljubezni in sreče, ki je prišel pomešan z dihom mačic in vijolic, skrivnosten v svojem nemiru in neutešljiv. Kje so zdaj tista leta? Bila jo tedaj velika vojska — in vendar so 'bile pomladi tudi za sirote... »Gospod... lepo grozdje... breskve ...« Janko je dvignil glavo in se ozrl. Kmečka ženica, ki je stala za procaj-no, je ko v zadregi tise ponovila: »Sladko grozdje, gospod, poceni...« I V trenutku so mu stopili pred oči davni popoldnevi, ko jo hodil brez novčiča v žepu mimo prodajalk in samozavestno, kakor da miisli kupiti celo košaro, pokusil ta kostanj, tain neš-pljo, dalje grozdno jagodo... ob drugih časih spet je pokušal češnje, borovnice... preudarno kimal in tolažil ženske, da s0 povrne... Ob Spominu na take male grehe, ki so bili v njih gimnazijci kar tekmovali, se je nasmehnil »Dajte mi obojega za desetak, grozdja in breskev! Nimate papirja? Imam gn jaz, tule!« Potegnil je i/, žepa časnik in gn razgrnil, potem je počasi odšel proti stanovanju v novi koloniji onstran gimnazije z velikim zavojem sadja pod pazduho. Imel je jako prikupno in prijazno isobo, da si človek ne bi mogel želeti lepše. Eno okno jc gledalo proti mestu in Krki, drugo jiroti Mnrofu. Zunaj se je ob zidu vzpenjala trta, med gredami aster nn pročelju pa so se ob oporah vrstile nizke, skrivljene hruške. Rumena svetloba nizkega sonca jo oblivala polico s knjigami, omaro, umivalnik, posteljo in mizo, razpelo in prisrčno Rafaelovo Sikstinsko Mn-dono. Ves v luči je bil tudi profesor, ki je listal debelo knjigo, se tu pn tam na kaki strani ustavil, odprl drugo knjigo, si kaj malega napisal na bel listič, zamišljeno pogledal predse, skozi okno... in priprava za tri ure na- slednjega dne je bila pri kraju. O mraku je šel na Marof, na tiho ccsto, ki sc vije pod kostanji in kjer zelene klopi podnevi vabijo upokojence in izletnike, ob večerih pa zaljubljene študente, ki 6vojim izvo-ljenkam, študentkam, pripovedujejo šolska doživetja in pubertetne modrosti Kalilo sklonjen, z rokami prekri-žanimi na hrbtu je korakal po drevoredu. brez misli in brez čustva, kakor da bi bil zbit po kakem hudem telesnem naporu. Ko se je vračal domov, ni bil nič bolj veder in nič bolj potrt: bil je kakor žitna njiva v juniju, ki ne potrebuje več ljubeče roke kmeto-valčcve, temveč le daje stotero pomnoženo. kar jc nekoč sprejela vase in ohranila kljub mrazu, slanam, viharjem. .. Pomlad je minila, viharji so oddrveli, plohe se umaknile, slepeče modro nebo se je razpelo. Zori, setev, za čakajoče žitnice! Nasrkaj se, odevetela trta, slasti i/, sonca in zemlje, da jo popi je mladi šolski rod! Odšla je mladost, lela gredo v vrhunec — nama obema, Mojca. Zvedel jc, da studentovska mati Barlika Ivnnetič še vedno živi in jo je obiskal. Našel jo je v postelji, kjer jo napol sedela, nnsloifjenn na visoko vzglavje, in brala i/ debelega, rdeče obrezanega molitvenika. »Barbka, nli me še poznate?« jo je glasno vprašal, ker je bila nekoliko gluha. Njene drobne, sive oči so ogledovale njegov sklonjeni obraz, potem pa so se stisnile in tisoč gubic na obrazu se je zganilo v nasmeh. »Oh, Petrušič...« »Rušič,« se je zasmejal, »še veste?« »Oh, kje je že to!« je vzdilinila, ko jo je spomnil, knko gn je kot neukrotljivega šestošolca rada nazivala. »Rušič, da... Vi niste bili za semenišče... Veste, koliko mojih študentov jc poslalo duhovnikov?« Počakala je in ko se še zdaleč ni upal ugibati, je z poudarkom povedala: »Dvajset, in eden je šel v misijo-ne, in sedem jih je župnikov, in dva sta že kanonika, in eden so prišli za profesorja v semenišče...« »Jaz sem pa samo navaden profesor tu v Novem mestu, Barbka.« »Kes?« je oživela. »Oh, nli vam nisem zmerom prnvila, da boste profesor? Pa kak profesor!« Prava Sibila! se je nasmehnil. »Oh, pa kaij ste rili takrat obljubili? Ali ne veste več?« Veselo ga jc gledala in se kar •izgubljala v svoji majhnosti. Janko se ni mogel spomniti obljube. »Rekli ste mi, da se boste tudi kot profesor nastanili pri meni...« Janko se je moral nasmejati. »Kes je. zmerom sem si tako želel tisto sobo, ki gleda na jez. A krnil bi vi potem spravili'študente? Saj bo ta ali oni med njimi gotovo spet stopil v. duhovski stan.« ^