ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXX | 10. decembra 2021 - Buenos Aires, Argentina | Št. 15 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija 69. OBLETNICA DRUŠTVA SLOVENSKA VAS V nedeljo, 28. novembra, je Društvo Sloven-ska vas, ena prvih krajevnih ustanov povojne politicne emigracije, praznovalo že svojo 69. obletnico. Za bogato nepretrgano delovanje se moramo zlasti zahvaliti številnim ženam in možem, ki so v tej dobi pomemben delež svo­jega casa in naporov darovali v korist skupnos-ti. Prvo zahvalo pa vedno namenimo Bogu, ki je vir in skrbnik našega osebnega in skupnega življenja. Zato smo, kot vsako leto, praznovanje priceli s sv. mašo, ki jo je daroval župnik Toni Burja CM s posebnim namenom za vse žive in pokojne clane. Ob Hladnikovem domu smo se zatem poklo­nili argentinski in slovenski državi z dviganjem zastav in petjem himen, v dvorani pa je sledila akademija z naslovom »SPREJMEM LUC SPO­MINA IN UPANJA«. Zaradi zdravstvenih omejitev je namesto predsednika Vinka Glinška pozdravila vse nav­zoce podpredsednica Kristina Grbec. Za njo je duhovni vodja c.g. Toni Burja povezal upa­nje, ki ga adventni cas predstavlja, z njegovo konkretizacijo v našem skupnem razpoloženju. Pozdravil je tudi inž. Jure Komar, predsednik Zedinjene Slovenije, naše krovne organizacije. Koncno nas je nagovoril Veleposlanik Republi­ke Slovenije g. Alain Brian Bergant, ki se je z navdušenjem spomnil svojih prejšnjih obiskov v Lan, podrobno opisal delovanje veleposla­ništva, nas spodbujal in nam že vošcil za hitro prihajajoce Božicne praznike. Odrski prizor je vseboval recitacije sloven-skih pesnikov Damiana Ahlina, Vinka Rodeta, Franceta Papeža, Toneta Kuntnerja in Monike Urbanija. Po tematiki so to raznovrstne pesmi, v drugacnih pesniških oblikah in njih avtorji dokaj razlicnih generacij in krajev bivanja in ustvarjanja. Skupaj pa so oblikovale pravi argu­ment, katerega vodilna nit, ubesedena v pove­zavi Martina Sušnika, je razmišljanje o pome-nu našega doma in vseh slovenskih domov v Argentini, katerih uspešna bodocnost vsebuje tako ohranjanje kakor posodabljanje in ustvar­ jalnost. Vse to je tudi odlicno povzela Monikav zakljucni »PRAVIŠ – MENIM«. Recitirali so Lourdes Kocjancic, Paula Kocjancic, Valerija Urbanija, Tomaž Sušnik, Dani Grbec, Boris Rot,Andrej Cukjati in Jeremías Žitnik. Vsi zaslužijo pohvalo za svoj nastop, prav posebno pa Dani, ki si je predstavo zamislil in jo režiral. Kot uvod in za zakljucek so šolski otroci zapeli »Navzgor se širi rožmarin« in »Zaklad slovenstva« po za­misli in vodstvu Monike Urbanija. Koncno naj tudi omenim sodelavce, ki so omogocili predstavo: napovedovalka Alda­na Cec, off glas Tomaž Ahlin, šepetalka Sonja Gerkman, video posnetek (odlicno delo) Mar­tin Grbec, scena Cecilija Stanovnik, odrski pros-tor Fede Cerar, Mariela Urbanija in sodelavci, scenski efekti Fede Cerar in Martin Grbec, ko­stumi Helena Cerar, maskiranje Vanika Jazbec in oblikovanje rocnega programa Monika Ur-banija. Po kulturni hrani se je dvorana hitro spre­menila v jedilnico, kjer smo bili prijazno in obilno postreženi, prijateljski klepet pa se je razvil še na dolgo in široko, ker se je medtem pojavil pravi naliv, v katerem so se le najbolj korajžni upali na cesto. Franci Sušnik MENDOZA | MARTINOVANJE 2021 Slovenska skupnost v Mendozi je organizirala praznovanje Martinovanje 2021. Program je potekal od petka, 19. novembra, do nedelje, 21. novembra. V petek proti veceru smo se zbrali v slo­venskem domu. Ko smo prišli do doma smo si ogledali razstavo slik. Lepe umetnosti so predstavile slikarke Lenka Bajda, Cecilia Pra-to, Verónica Rodríguez Dutto Bajda in otroci slovenske šole. Po razstavi smo vstopili v dvorano, kjer nas je cakala izvrstna degustacija vin. Najprej nas je v imenu doma pozdravil agr. inž. Franci Šmon in razložil logotip Martinova­nja: podoba kaže Triglav, ki je nekako podob­na našim Andom, in dve roki, ki držita kozar­ce z vinom, pripravljeni nazdraviti, pozdraviti, dati zdravje. Nato je v imenu kleti Trapiche predstavil tehnicno plat pridelave trte v pokrajini Cha­padmalal, v provinci Buenos Aires. Razložil je razlicne variante, ki se analizirajo in izvajajo pri pridelavi vina. Pomen orientacije vinske trte v odvisnosti vetrov in sonca, skrb za trto in dolgo vrsto postopkov za pridobitev odlic­nega vina. Nato je sledila degustacija belih vin znamke “Costa y Pampa”, (Sauvignon Blanc, Chardonnay, Pinot Noir) iz kleti Trapiche – Chapadmalal v provinci Buenos Aires. Kasneje je enolog German Buk pojasnil zna-cilnost posameznih vrste vina: barva, telo, okus in prijetenj vonj. Po degustaciji smo nazdravili in nato so se pojavila zanimiva vprašanja, na katera so strokovnjaki odgovar­jali. Ob koncu degustacije so nam ponudili slas-ten prigrizek, postrežen na lesenih deskah iz starih sodov. Vse je bilo prijetno, veliko smo klepetali, še naprej smo uživali v družbi, imeli smo možnost še naprej opazovati razstavlje­ne slike in uživati v gostoljubju slovenskega doma v Mendozi. V soboto ob enajstih zjutraj so nas pricakali v kleti Dońa Paula vinarne i Santa Rita, ki še ni odprta za turizem. Tam so nas cakali dolgi nasadi trt. Dva rezer­voarja vode sta nam odražala neizmernost to-polov in krasote vrb ter nam omogocila opa­zovanje številnih rib, super zabava za otroke, saj so ribam dajali drobtine in tako naredili iz srecanja pravi spektakel. Sestanek je zacel s kavo in rogljicki. Lic. Pavel Šmon, zadolžen za logistiko in tr-ženje kleti Dońa Paula, nas je sprejel in poz­dravil ter razložil, kaj bomo vse videli. Enolog Martin Kaiser nam je razložil ne­katere znacilnosti kraja in prebivalcev. Nato smo se premaknili do kleti, ki je na sredi po­sestva. Vinogradnica je izjemno urejena, v notranjosti so nam razložili postopke, ki jih iz­vajajo od sprejema grozdja, locevanja mošta, skladišcenja v bazenih in sodih in znacilnosti skladišcenja. Prijeten, hladen kraj, zunaj pa se je sonce izražalo z vso svojo mogocnostjo. Nato smo se vrnili v “quincho” in poskusi­li vina iz kleti Dońa Paula. Enolog je pojasnil znacilnosti razlicnih vin, ki smo jih testirali na zelo profesionalen nacin. Zelo smo ponosni, da imajo clani naše skup­nosti tako visoke položaje v tako pomembni panogi. Medtem ko smo cakali na klasicen asado, nas je folklorna skupina Vesel Slovenski Duh iz Rosaria razveselila s svojimi plesi ob sprem­ljavi harmonike in violine. Bogato kosilo, pogovor, ples in pesem smo delili v slovenskem duhu. Ko je sonce pricelo zahajati za Andi smo se vrnili v mesto k po-citku. V nedeljo, malo pred deseto uro zjutraj, se je videlo klasicno gibanje nedelje, ljudi v domu, ki pripravljajo vse potrebno za krasen dan. Ob vstopu doma si lahko ogledate cudovit mozaik Device z detetom. Nato igrišce in žar, tam so že bili kuharji in pripravljali kosilo. Vstopili smo v dvorano kjer je gospod Ja­nez Cukjati daroval sveto mašo. Gospod Tine Šmon je vodil petje. Ob koncu maše je gospod Cukjati blagoslovil tradicionalni sodcek vina. Po sveti maši smo klepetali pri kavi. Nato so clani doma postregli okusno kosilo. Pogovor je popestrilo blagoslovljeno vino, ki smo si ga postregi karl iz sodcka. Po kavi so otroci in mladci zaplesali belo­kranjski ples. Skupina Vesel Slovenski Duh iz Rosaria nas je znova razveselila s plesom in cudovitimi kostumi iz razlicnih regij Sloveni­je. Za konec so bratje Nemanic krasno zapeli, potem so se tudi drugi opogumiliin zapeli na odru, nekateri so tudi plesali, vsi pa smo se zabavali. Najmlajši so se veliko igrali, in pocasi se je Martinovanje 2021 koncalo. Pozitivno je, da se zberemo in ohranimo slo­venske tradicije v deželi vina in sonca! Lenci Likozar Komar STRAN 2 10. DECEMBRA 2021 | SVOBODNA SLOVENIJA 50. MLADINSKI DAN NA PRISTAVI Zopet je zaživela Pristava! Po dolgi pandemiji se je v nedeljo, 24. oktobra, na Pristavi zopet zbrala mladina iz vseh domov. Kako lepo je bilo videti toliko veselja in dobre volje. Zanimivo je bilo gledati kako pomaga­jo drug drugemu, pa ceprav niso vsi iz istega doma. Radi so skupaj, pa najsi bo v športu, da postavijo sceno, da skupaj kosijo, da klepetajo, pojejo ali molijo. Ob 8.30 so se zacele tekme v nogometu zadekleta in fante. Že par let se mladi ne tekmu­jejo med domovi ampak med prijatelji ali med skupinami RAST, nova znacilnost druženja in zabave. Lep soncni dan je še pripomogel, da je na Pri­stavi bilo res lepo. Ob 10.30 nas je Alenka Modic- ki je povezova-la celodnevni program- pozdravila in napotila k dviganju zastav in sveti maši, ki je bila na pros-tem. Zastave sta dvignili Erika Cec in Mikaela Križ ob petju obeh himen. Sveto mašo je da­roval župnik Franci Cukjati. Petje so lepo vodili mladi, igrali na kitaro, vodili mašo in brali beri-la, lepo smo se Bogu zahvalili za srecanje v živo in za nov mladinski dan, ki je bil letos 50.bis. Po maši smo šli na kosilo ki so ga pripravili naši kuharji Aleš Grohar, Martin Križ in Martin Zarnik s pomocniki. Okusno kot vedno, še bolj pa, ko si v lepi družbi. Popoldan je bilo izredno za klepet, nada­ljevanje tekem, dobro pivo ali tudi kakšen “matecito”. Kulturni program je zacel bolj zgodaj kot po­navadi. Mladina se je zbrala na mladinski seji za pripravo mladinskega dne. Kar nic jim ni prišlo na misel kaj bi lahko pripravili. Nekateri so odhajali gledati nogometno tekmo, druge je mama zunaj cakala in tako so ostali vedno isti. Kar na lepem so se jim zaprla vrata, da niso mogli ven. Oglasil se je neznan glas, bil je Fran­ce Prešeren, ki jih je spodbujal in spominjal na preteklost, na vrednote, na skupno delo. Po vseh sledeh, ki so jih morali odkriti, so koncno našli pismo, ki jim je govorilo: Predraga Mladina: Sigurno se sprašujete zakaj ste ostali zaprti... Moj namen ni bil, da bi vas ustrašil, sploh ne! Ko sem vas poslušal, kako debatirate o vaših letošnjih dejavnostih in sem opazil, da nimate prave vztrajnosti, me je užalostilo. Mislil sem na prejšnje generacije in na vse, kar so naredi­le. Takrat sem se zavedel, da mladina še nikoli ni bila v takem hudem stanju, kakor ste sedaj vi. Zato sem si mislil, da bi bilo potrebno, da se zavzamem za vas, pa nisem vedel tocno kako. Koncno, ko sem vas videl zbrane, sem odlocil, da vam dam še eno priložnost: Zaprl sem vas v sobo. Morda zgledam ekstremni psihopat, ven­dar, bodimo si odkriti: ce bi vam dal odgovor na prvo vprašanje, ki sem ga sestavil bi marsikdo ušel. Morda najstarejši clani mladine že veste, da so vedno bile težave, ampak kjub temu, nikdar niste omagali. Za vaše stare starše je bilo naj­težje graditi temelje kjer sedaj stojijo domovi. Niso imeli prostorov kjer bi se zbirali s prijatelji. Vaši starši so pa imeli že bolj podobne težave kot jih imate vi! Pa ceprav mislite, da ni bilo tako. Ne smete pa pozabiti, da vse, kar imate se­daj, je delo zgaranih rok, skupnega dela in idealizma. Tudi jaz si to želim za vas: skupno delo. Zapomnite si, da individualizem ni nekaj dobrega ampak vedno ruši cilje. Verjetno boste imeli drugacna mnenja, projekte, misli, ampak vedeti morate, da s spoštovanjem lahko združi­te. Išcite edinost, v njej boste lahko prekoracili nova razpotja. Ampak najvažnejše je pa, da ste združeni z Bogom in, da zaupate Vanj. Tako. Jaz vam lahko tudi pomagam. Kaj pa vi želite? Boste nadaljevali s slovenskimi idea-li? Vas zanima , da se še naprej srecujete? Kaj pomeni Pristava za vas? Ali vam sploh še kaj pomeni? Po tem pismu so odgovarjali, kaj jim Pristava in slovenstvo pomeni: nedeljske maše, Audio Pristava, igranje inštrumentov, plesi, šola, itn. Tako se je Prešeren razveselil, da so še ideali med našimi mladi, da so se vrata kar na lepem odprla in so lahko šli domov. Pa kar ni šlo, prišli so nazaj, da so skupaj pospravili, da so se zme­nili ce je treba koga peljati domov in s tem tudi poglobiti prijateljstvo. Draga mladina: še ni vse izgubljeno in po­zabljeno, dokler bodo še ta custva smo lahko mirni, da slovenstvo ne bo izumrlo. Podelili so nagrado zmagovalcem v športu in sicer “la scaloneta” in “chichoneta”. Skupaj smo zapeli mladinsko himno. Nedelja se je potegnila kar dolgo v noc, saj je bila lepa in veliko ljudi se je zadržalo v dobri družbi. Cestitam igralcem: Alenka Modic, Tanja Ob-lak, Viki Jerovšek, Nataša Jerovšek, Mirna Vo­dnik, Erika CeC, Miki Križ, Mikaela Selan, Mati Rožanec, Aleš Grohar za lepo predstavo, po­sebna pohvala pa Alenki Modic, Miki Križ in Eri Cec za scenarij, globoko in zelo lepo napisano besedilo. Še enkrat cestitke ob tako lepem maldinskem dnevu . Maruca 60. LETNICA MLADINE NAŠEGA DOMA SAN JUSTO | NAŠ VELIKI PRAZNIK! V nedeljo, 7. novembra 2021, smo mladi iz Na-šega doma San Justo praznovali svoj 60. Mla­dinski dan. Skozi celo leto smo nestrpno cakali na ta dan, da bi se po dolgem casu spet oseb-no srecali ter skupno preživeli tako pomemben praznik, še posebno letos, ob visoki in okrogli obletnici naše krajevne mladine. Mladinski dan smo zaceli s slovesno sve-to mašo v sanhuški stolnici, pri kateri smo se Bogu zahvalili za toliko let skupnega delovanja in druženja, prosili smo ga tudi za mladino in za vse mlade, ki so odšli v vecnost. Ob koncu sv. daritve smo se vsi mladi iz okraja zbrali pred oltarjem Marije Pomagaj in se Njej priporoci­li, da bi ostali zvesti slovenskim koreninam in vrednotam. Po Sveti maši smo se zbrali v Našem dom za dviganje zastav in nato zapeli argentinsko in slovensko himno, obe domovini, ki v srcu no-simo. Pred zajtrkom nas je pozdravila predse­dnica Mladine Našega doma z sledecimi bese­dami: »Dobrodošli, dragi vsi navzoci, dobrodošla družina! Danes se veselimo, ker smo zopet združeni skupaj. Nestrpno smo pricakovali celo leto, da bi se srecali in delili, da bi se znova, kot že dolgaleta, posedli ob mizi in delili vesel razgovor. Še prav posebno danes, ko praznujemo 60. Mla­dinski dan. Vsaka okrogla obletnica nas vabi na pre­gled casa in dela po prehojeni poti. Vabi nas, da pregledamo kaj je spodbujalo v preteklosti mlade k ustanovitvi organizacije, kako so druge generacije doživljale mladost in kaj so se drugi morali cez cas nauciti. 60. Mladinski dan nas je tudi povabil na pre­gled sedanjega dela, na premišljevanje o naših vrednotah in ciljih. Zastavil nam je vprašanje o bodocnosti in o organizaciji, ki jo želimo pre­pustiti prihodnjim clanom. Zorko Simcic je v knjigi “Ob žerjavici in ognju” pisal: To je tako kakor s colnom, ki plove po Pa-raná. Teren na severu mocno pada, reka tece s silo, pa nese s seboj tudi coln. Ljudje v colnu veslajo, a pravzaprav gre vse skupaj kar samo naprej. Potem, pa se po dolgih dneh Paraná s colnom vred iztece v Srebrno reko… in cez cas reka v morje. In tedaj? Ne samo, da se coln vstavi. Ce ljudje v njem cesa ne storijo, bo pos­tal igraca valovom. Ali je treba mocno zgrabiti za vesla, ali col-nu pritrditi motor - cas nekdanjega zagona je mimo. In ce res hocemo do pristanišca, ki nam je ves cas bilo pred ocmi...- Kaj naj storimo? Kako naprej? Zdavnaj je tisti nagon za nami. Zdaj smo v casu, ko je treba zgrabiti vesla in si zastaviti skupni cilj. Vsak od nas, ki ima obcutek pripa­dnosti našemu domu in mladini, je del tegacolna, ki se drži med valovi. Še bolj pa po preži­vetem casu, ko nismo skupaj delili istega fizic­nega prostora, ko se celo leto nismo srecavali v živo. Kako naj bi coln vzdržal, ce vsak vesla na svojo stran? Mogoce je ta 60. Mladinski dan in vrnitev v Dom priložnost, da z veseljem pregledamo to, kar nas združuje, ne pa to, kar nas oddaljuje. Priložnost je, da skupne moci združimo do pri­stanišca in da znova odkrijemo vrednost sku­pne poti. Naše druženje v domu smo res silno pogre­šali, saj se tukaj cutimo kot doma. Naš dom je naša hiša, ljudje, s katerimi se srecamo vsakic, ko pridemo, so del naše velike družine. Kot v vsakem domu smo vabljeni, da delamo in se z ljubeznijo žrtvujemo za v prid vseh clanov naše družine. Podobni smo, ampak ne enaki. Združuje nas ista zgodovina, podobna vzgoja, vrednote vere in slovenstva, veselje do dela in užitka. Vrni­tev domov pomeni dandanes tudi to, vrnitev do naših korenin: Matere, Domovine in Boga. Vrednote, ki jih napadajo valovi današnjega sveta, nam pa so velik zaklad. Ce so slovenske in kršcanske vrednote: ljube-zen, potrpežljivost, spoštovanje, darovanje sa-mega sebe, doprinos skupnemu, delo, veselje in vera v Boga, ki vodi coln, bomo brez dvoma prispeli do pristanišca. Kako pa to doživljamo v vsakdanjem življe­nju? Kako in kam vodimo nas skupni coln? Taka in druga vprašanja si lahko nastavimo, ko hodi-mo po poti. MORAMO si jih zastaviti, da ne bi zapustili našega colna med valovi. Upamo, da bo ta, naša skupna družina, vese-lo držala skupaj še na dolga leta. Hvala lepa!« Po tako prisrcnem nagovoru predsednice smo predstavili pred vsemi navzocimi prizna­nje, ki nam ga je meseca oktobra, na prazno­vanju 66. Slovenskega dne in 65. Obletnice Našega doma San Justo podelila Ministrica Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch. Priznanje se glasi takole: »Za dolgoletno neutrudno delo in prizadevanja za ohranjanje slovenske narodne identitete med mladimi rojaki v Buenos Airesu in Argentini in za neomajno zvestobo Sloveniji in slovenski kulturi.” Sledil je zajtrk, a tokrat bolj poseben ker je bil poln presenecenj. Organizirali smo razlicne igre, pri katerih je sodelovala vsa dvorana in za katere so bile tudi nagrade. Igrali smo iskanje zaklada, kahoot, iskali smo tudi Medota, ki je postal naša »maskota«. Koncno je prišel eden izmed najpomembnej­ših trenutkov dneva: kulturni program, ki se je predvajal na velikem platnu. Zaradi omeji­tev zaradi koronavirusa, ki so nam vsem zna­ne, smo program pripravili virtualno. V njem smo videli, kako lahko med seboj eni druge-mu pomagamo pred vsakim padcem in tako lahko premagamo težave, ki se nam vsak dan predstavijo in gojimo dobro zase in do drugih. Na virtualnem programu je sodelovalo mnogo mladih z besedo in plesom. Kulturni program smo pa zakljucili s skupno pesmijo v živo. Vsak verz te lepe in globoke pesmi govori o vsem kar dela in goji naša mladina. Ob koncu smo nap- ravili skupno sliko, za katero smo povabili vso sedanjo mladino in vse tiste, ki so nekdaj bili clani mladinskih organizacij Našega doma. Po-sebno lepo je bilo videti, ko se je za ta posnetek dvignila skoraj vsa dvorana. Sledile so zahvale vsem tistim, ki so na poseben nacin sodelovali pri zamisli in izvedbi programa. Po kulturnem programu se je zacel športni del našega jubileja. Igrali smo se odbojko pri kateri je sodelovalo šest ekip deklet in sedem ekip fantov. Organizirale so se tudi ekipe s clani odraslih, ki so igrali bolj v mladih. Zelo smo vsi uživali: mladina in vsi mladi po srcu, ko smo se ob športu zabavali in nekateri tudi obujali mla­da leta. Še posebno lepo je bilo videti toliko družin, ki se je zbralo in navijalo ob tekmah. Po koncanem športnem delu, se je zacela prosta zabava. Pridružilo se nam je res veliko ljudi, tako smo v veseli družbi in ob dobri postrežbi zakljucili naš velik praznik. Naj bi se lahko še velikokrat srecevali in proslavili tako lepe obletnice kot je bil jubilej našega 60. Mladinskega dne. Luka Ravnik SVOBODNA SLOVENIJA | 10. DECEMBRA 2021 STRAN 3 KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI V organizaciji Veleposlaništva Republike Slo-je, od 1. julija do 31. decembra 2021 brezplac­venije v Buenos Airesu je med 15. novem-no ponuja kuriran nabor evropske literature brom in 3. decembrom na Trgu bralca pred pod naslovom “Prihodnost bivanja”. Nacionalno knjižnico Mariana Morena pote-Otvoritev projekta je potekala v obliki okro­kala Knjižnica pod krošnjami. gle mize, na kateri so uvodne nagovore podali Knjižnice pod krošnjami v Sloveniji predsta-direktor Nacionalne knjižnice Juan Sasturain, vljajo že tradicionalen projekt, ki vsako poletje veleposlanik Alain Brian Bergant ter podsekre-v parke številnih slovenskih mest privablja bral-tarka za izobraževanje, raziskovanje in kultur­ce vseh starosti. Izvedba projekta v Buenos Ai-ne politike za enakost z Ministrstva za ženske, resu predstavlja paradnega konja lokalnega slo-spole in raznolikost Argentinske republike Di-venskega predsedovanja Svetu Evropske unije ana Broggi. Sledila je razprava na temo litera-v Argentini. Z njim smo želeli v mesto, katerega ture in enakosti spolov, v kateri so sodelovale srce bije za literaturo, pripeljati delcek sloven-pesnica in pisateljica, dramaturginja in literar­ske bralne kulture. Knjižnica pod krošnjami je na kriticarka Susana Villalba, raziskovalka na ponudila zelen prostor za uživanje prostega Nacionalni svetu za znanstvene in tehnicne casa in branje raznovrstne literature raznolikih raziskave, predavateljica na Univerzi v Buenos evropskih in izbranih argentinskih avtorjev. Z Airesu (UBA) in Nacionalni umetniški univerzi njo smo želeli prispevati k nadaljnjemu utrjeva-(UNA) dr. Lucia De Leone ter avtorica Belén nju kulturnih stikov med Argentino in Evropo. López Peiró. Knjižnica pod krošnjami je bila organizirana V treh tednih se je zvrstilo tudi vec literar-v sodelovanju z Nacionalno knjižnico Maria-nih dogodkov; od branja literature do okrogle no Moreno ter clani Mreže nacionalnih inšti-mize. Dogodke so organizirale Poljska, Franci­tutov za kulturo (EUNIC) grozda Buenos Aires;ja, Nemcija, Avstrija in Portugalska. Slovenski Kulturnim centrom Španije v Buenos Airesu, dogodek, ki bi moral potekati 25. novembra, Veleposlaništvom Avstrije, Veleposlaništvom je bil zaradi slabega vremena žal odpovedan Nemcije, Goethe Institutom ter Camoes kul-in bo izveden ob drugi priložnosti. V projekt turnim centrom Portugalske. K sodelovanju so so se s svojimi knjigami vkljucile Avstrija, Bel-bile vabljene vse države clanice Evropske uni-gija, Bolgarija, Ceška, Danska, Francija, Grcija, je, Delegacija Evropske unije v Buenos Airesu Irska, Italija, Hrvaška, Madžarska, Nemcija, ter druge rezidencno prisotne evropske drža-Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska,ve. Kot lokalno predsedstvo Sveta Evropske Romunija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Španija,unije smo ponosni, da smo k projektu prite-Švedska, Švica ter Delegacija EU. Dolg seznam gnili kar 23 evropskih držav, ki so sodelovale s držav ne odraža le sodelovanja temvec tudi preko 400 knjigami svojih avtorjev prevedenih ljubezen do kulture, ki predstavlja eno izmed v španski jezik. rdecih niti sodelovanja z našo državo gostite- Projekt se je izvedel kot lokalni projekt Euro-ljico. Naslednjo izvedbo Knjižnice pod krošnja­pe Readr. Europe Readr je digitalna platforma, mi Veleposlaništvo nacrtuje v Córdobi, v sode­ki bralcem po svetu približuje aktualna druž-lovanju z lektorico Majo Kracun. bena vprašanja. Platforma, ki jo je ustvarilo slovensko predsedovanje Svetu Evropske uni-Urška Ucakar 3. MEDNARODNA KONFERENCA Društva katoliških pedagogov Slovenije V soboto, 20. novembra, je Društvo katoli-cije, Madžarske, Nizozemske in Švedske. ških pedagogov Slovenije priredilo 3. Medna-Najvec prispevkov izven Slovenije je bilo iz rodno konferenco pod geslom »Odgovorno Argentine. Poleg predstave na spletu so vsi ohranimo slovensko identiteto« kot poklon prispevki objavljeni v Zborniku, ki je dostopen Sloveniji ob 30-letnici samostojnosti. Na na povezavi. spletu se je zbralo 130 udeležencev iz 9 držav. Iz Argentine so bili predstavljeni naslednji Cilj 3. Mednarodne konference je opisan vreferati: uvodniku Zbornika: »Želeli smo spregovoriti •Martin Sušnik: Razmišljanja o zvestobi (slo- o tem, kakšen je naš odnos do Slovenije, na venstvu) cem temelji in kako v Sloveniji in po svetu oh-•Štefan Godec: Slovenski Srednješolski tecaj ranjamo slovenski jezik, kulturo in tradicijo, ravnatelja Marka Bajuka znanje in zgodovinski spomin glede na to, da •Jože Jan: Krovno društvo Slovencev v Ar-so korenine Slovencev rasle na skupnem geo-gentini - Zedinjena Slovenija grafskem podrocju.« •Irena Urbancic Poglajen: Slovenska osnov- Mednarodna konferenca se je zacela s na šola Franceta Balantica pozdravnimi nagovori Ministrice RS za izobra-•Anka Savelli Gaser: »Od zibeli do groba ne ževanje, znanost in šport, dr. Simone Kustec, in gane moja se zvestoba« (Gustav Ipavec) Predsednika Državnega sveta RS Alojza Kovšce. •Ana Marija Klanjšcek: Iz slovenskega srca in Plenarni del Mednarodne konference ja v duha sobotnem jutru nadaljeval z zanimivimi pre-•Maria Zurc: Ko sem na odru, pozabim vse, davanji: vcasih tudi besedilo •Ministrica za Slovence v zamejstvu in po •Andrejka Papež Cordoba: Ohranjanje slo­svetu, dr. Helena Jaklitsch, je predavala o Slo-venstva v mešanih družinah venski identiteti skozi zgodovino. •Maria Ines Fink: Stara mama in profesori- •Mojca Škrinjar: Kaj je (narodna) identiteta ca v Argentini in kako lahko ucitelj oz. vzgojitelj privzgaja do-•Metka Mizerit: RAST - Roj abiturientov moljubje Srednješolskega tecaja v Buenos Airesu •dr. Stjepan Šterc: Hrvaško izseljenstvo, do-Društvo katoliških pedagogov Slovenije je moljubje, ohranjanje identitete in sodobni nastal leta 1989, ko se je v Dravljah v Ljublja­izzivi ni zbrala skupina vernih pedagogov, ki so si •Marcos Fink: Slovenci po svetu ohranjamo želeli rednih srecanj. Leta 1994 so se regi­slovensko identiteto strirali kot društvo in postali clani Evropske- •dr. Aleš Štrancar: Vredno je delati in ga združenja kršcanskih uciteljev. Društvo si ustvarjati v svoji domovini po svoji pameti in prizadeva za delitev vrednot in sledenju pe­osvešcati svoje sodržavljane dagoškemu klicu, pomagati pri osebnostni Po casu za kosilo se je mednarodna konfe-rasti, povezovati ljudi, njihovo znanje, izku­renca nadaljevala s predstavami referatov po šnje in moci ter se strokovno izpopolnjevati. skupinah. Prijavilo se je 77 prispevkov iz Slove­nije, Argentine, Hrvaške, Italije, Avstrije, Nem-Jože Jan OkrOgle OBLETNICE Svobodna Slovenija (1941) 1. januarja 1948 zacel izdajati Svobod-izumetnicen, a kruti svet partije, ko se doma no Slovenijo v Buenos Airesu. Trde sopricenja demokracija — k temu je doprines-bile preizkušnje, ki jih je list preživel vla svoj delež tudi Svobodna Slovenija, njeni teh osmih desetletjih. Dvigal je pogum,Zborniki in druga izdanja — tudi danes je v dajal smernice in služil resnici. V svo-Sloveniji še mnogo nejasnosti, omahljivosti,jih številkah prinaša novice iz življenjanepoznanja. Še vedno je potrebno priceva-Slovencev v Argentini, Sloveniji in ponje resnice in kazanje kršcanskih nacel v jav­svetu in poroca o kulturnih, športnih inni družbi, še vedno je potrebna naša bese­socialnih dogodkih. Po 80 letih Svobod-da. Pa tudi med nami je nujna povezava, da na Slovenija še živi in je del Slovencev,se bomo lahko skupaj ohranili kot Slovenci, ki živijo pod južnim križem. ceprav pod Južnim križem. Svobodna Slove­nija gleda na prehojeno pot za seboj in se V prvi številki je urednik jasno napisal cilj pripravlja na prihodnost. Kot je med okupa-Svobodne Slovenije: “Slovenec, korakaj z cijo, revolucijo in diktaturo imela jasna na­nami k svobodi! Danes živimo Slovenci zo-cela in jih tudi izpovedovala, bo ta izvajala pet v dobi, ko nam je treba jasnih pojmov še naprej, da bo skupaj z demokraticnimi in jasnih nacel, za katere more biti le eno Slovenci doma in po svetu, predvsem pa v izhodišce: ljubezen do slovenske zemlje, lju-Argentini, pomagala našemu narodu k dose-bezen do slehernega Slovenca, ljubezen do gu cilja, ki je izražen v naslovu lista.” vsega kar je slovenskega. Naša naloga je, da Dolgoletni urednik Svobodne Slovenije, se pripravimo za cas, ki bo prišel. Ta cas nas Tone Mizerit, je ob 60-letnici glasila napi­ne sme najti nepripravljene ali utrujene. sal:”Od vsega zacetka se je list uveljavil kot V Sloveniji se je Svobodna SLovenija tiskala najbolj pristen glas svobodnih in demokra-in razpecevala tajno. Od vsega zacetka je list ticnih Slovencev, upoštevan po vsem svetu, obsojal in svaril pred nacizmom in komuniz-verodostojen in zanesljiv. Utrl si je pot med mom. Svobodna SLovenija se je širila med naše ljudi, ki so mu trud in skrb placevali z ljudstvom v stotih, vcasih celo tisocerih iz-zvestobo. Le tako si lahko razložimo, da se je vodih. tednik obdržal teh šestdeset let, da je celo Poslanstvo Svobodne Slovenije je Miloš rasel in docakal uresnicitev sanj o slovenski Stare obnovil v prvi številki izdani v Argen-državi. Danes je edini splošno informativni tini: “Danes v Sloveniji ni laških fašistov in tednik, ki izhaja v slovenskem jeziku izven nemških nacistov. Je pa v Sloveniji kljub slovenskega narodnega ozemlja. Mnogo se je temu še vedno najstrašnejše nasilje, ki ga spremenilo. Danes je tudi oblika in vsebina izvajajo komunisti. Laž in krivica pa sta vsak-Svobodne Slovenije nekoliko drugacna. Bolj danja hrana, s katero krmi režim še vedno je obrnjena na skupnost, a odprta Sloveniji in zasužnjene Slovence. Laž pa je blago, ki ga svetu. Skuša biti bolj dinamicna, a ne izgubi režim na debelo izvaža in razširja tudi med izpred oci vrednot in ideje. Ohranja ravno-Slovenci Južne Amerike, Naše delo zato ni težje in se sooca z novimi izzivi. Ni najmanjša koncano. Dolžni smo, da nadaljujemo delo, skrb proces asimilacije in vprašanje jezika. zaceto že leta 1941 v domovini, pa smo ga Vsaka odlocitev je težka. Od prvotnih sode­morali leta 1945 prekiniti v izgnanstvu. Nam lavcev in clanov uredniškega zbora ni nikogar slovenskim beguncem je argentinska re-vcË med živimi. Ošli so po vecno placilo za publika dobrohotno dala zavetje. Ni bil to toliko truda, naporov in neprespanih noci v le izraz socustvovanja do brezdomcev. Bilo delu za ideale. Na njihova mesta so stopili in je vec! Argentina je zemlja svobode. Mi pa še stopajo novi, tudi mladi sodelavci. Tisti, ki smo morali zapustiti svoje domove zaradi danes išcemo pot listu, se zavedamo odgo­komunisticne diktature. “Svobodna Sloveni-vornosti. V vedno menjajocih se okolišcinah, ja” je pred Vami. Prva številka v argentinski v nemirnem svetu, skušamo ostati zvesti is-izdaji. Vse poštene Slovence v Južni Ameriki tim ciljem, ki so rodili casopis v letu 1941, in pozivamo, da se pridružijo naši borbi proti ga ponovno obudili pred šestdesetimi leti. Ko vsakemu nasilju in da vsi sprejmejo naše ge-vstopamo v novo, jubilejno leto, se veselimo slo: “Borba za svobodo slovenskega naroda, tega dosežka. S skrbjo a tudi z optimizmom borba za zmago resnice in pravice!” gledamo v prihodnost. In zagotavljamo, da Ob 50-letnici Svobodne Slovenije je dr. bomo ostališpe naprej zvesti, v borbi za svo-Tine Debeljak, ožji sodelavec Miloša Stareta bodo, resnico in pravico.” in clan uredniškega odbora Svobodne Slo-Danes Svobodno Slovenijo urejajo Slovenci, venije napisal: “ V Argentini je Miloš Stare rojeni v Argentini. Sedanji uredniški odbor dodal Svobodni Sloveniji še novo nalogo, si prizadeva, da bi tudi v bodoce Svobodna da povezuje vse demokraticne Slovence Slovenija ostala glasilo slovenske skupnosti v Argentini ter kolikor možno po svetu; in ter odraz slovenskega življenja v Argentini. temu idealu je ostala Svobodna Slovenija Da bo za prihajajoce rodove ohranjala ideale zvesta do danes. Cas je potekal, uredniki so slovenstva in svobode, ki so navdihnili njen legali v grob, tudi Stare se je moral lociti od nastanek. svojega ljubega otroka. A na njih mesta so stopili mlajši, morda rojeni že v Argentini, a Pripravil: Jože Jan STRAN 4 10. DECEMBRA 2021 | SVOBODNA SLOVENIJA KOLEDAR ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 11. decembra Evropski vecer v Slovenskem domu Carapachay 12. decembra Nabirka za Zvezo mater in žena 19. decembra Božicni koncert v San Martinu Božicni koncert zbora Ex Corde v Slomškov dom 24. decembra Sveti vecer - Polnocnica 25. decembra Božic 26. decembra Božicni koncert v Našemu Domu, San Justo PREGOVORI IN CITATI BESEDA Naš tednik Svobodna Slovenija praznu­ je 80-letnico izhajanja. V vseh teh letih je spremljal slovensko skupnost v težkih in veselih trenutkih. Uredniški odbor in sodelavci so vložili nešteto napora in casa, da je glasilo Slovencev v Argentini redno izhajalo in porocalo o delovanju slovenskeskupnosti v Argentini. Že v prvi številki je urednik napisal: »Naša velika naloga je, da se pripravljamo za cas, ki bo prišel«. Danes je izziv isti. In ohraniti slovensko besedo med nami. Lepo je pesnik Tone Kuntner pred leti napisal: »Slovenski jezik je jezik mojega izražanja in je moja intimna in nedotakljiva pravica. In je prav tako intima in pravica mojega naroda. Brez njega ni slovenskega pisatelja in ne slovenskega naroda. Meni je vsaka nadnacionalna ideja sumljiva. Slabe izkušnje imamo še od vceraj in mnogošte­vilna nacionalna gibanja v zadnjem casu kažejo, da noben narod ni zadovoljen, ce se ne more polno in svobodno izraziti ter svobodno in suvereno živeti.« Poglejmo, kaj nam o besedi povedo še pregovori: • Od dobrih besed do dobrih dejanj je težka pot. (latinski pregovor) • Resnicne besede niso nikoli prijetne, prijetne besede niso nikoli resnicne. (Lev Nikolajevic Tolstoj, ruski pisatelj, politik in publicist) • Beseda, ki jo zadržiš v sebi, je tvoj suženj. Beseda, ki ti uide, je tvoj gospodar. (arabski pregovor) • Reke merijo s palico, ljudi pa po njego­vih besedah. (Konfucij, starokitajski filozof) • Besede iz srca sežejo do srca, besede z jezika pa le do ušes. (slovenski pregovor) • Prijazne besede so lahko kratke in preproste, njihov odmev pa je neskoncen. (sv. Mati Terezija, albanska redovnica, ustanoviteljica reda Misijonark ljubezni in svetnica) • Ne verjemite besedam, ne svojim ne tujim. Verjemite samo svojim in tujim delom. (Lev Nikolajevic Tolstoj) • Alah nas obvaruj pred pomanjkanjem hrane in preobilico besed. (turški prego­ vor) • V besedah so vsi ljudje podobni, v dejanjih se razlikujejo. (Moliere, francoski dramatik in pisatelj) • Manj besed, manj škode. (angleški pre­ govor) • Beseda, ki si jo bil izustil mimogrede in brez hudega, se povrne, udari na uho silna in strašna, ti razodene, da se da tudi ubijati mimogrede in brez hudega. (Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in pesnik) • Z besedami Volgo preplava, z dejanji se v mlaki utopi. (ruski pregovor) • Da bi držali besedo, je najbolje, da je nikoli ne dajemo. (Napoleon, francoski general in cesar) • Ribe se lovijo na trnek, ljudje pa na be-sede. (armenski pregovor) • Prvi clovek, ki je nasprotnika zadel z žalitvijo namesto s kamnom, je bil zacetnik civilizacije. (Sigmund Freud, avstrijski nevro- log in psiholog) • Rajši srce brez besed, kot pa besede brez srca. (Kongoški pregovor) • Ne govori, razen ce lahko izboljšaš tišino. (Jorge Luis Borges, argentinski pisatelj, pesnik, prevajalec in literarni kritik) • Kar misliš reci, reci jutri. (japonski pre­ govor) Izbral: Jože Jan Dragi rojaki, December je cas veselja, cas, ko strnemo spomine na leto, ki se poslavlja in že snujemo nacrte za prihodnje. Cas, ko drug drugemu stisnemo desnico in si izrecemo lepe želje. Želimo si, da bi se letos v tem praznicnem decembru Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu združili in drug drugemu namenili iskreno vošcilo. Vabimo vas, da posnamete video vošcilo (1-3 min) ali pa ga kar napišete in nam ga pošljete na elektronski naslov pr.urad.slovenci@gov.si . Vaša vošcila bomo skozi ves mesec objavljali na fb strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in na portalu Slovenci.si. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Uredniški odbor: Erika lndihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar SVOBODNA SLOVENIJA | 10. DECEMBRA 2021 STRAN 5 Priloga s slikami 69. OBLETNICA 50. MLADINSKI MENDOZA | MARTINOVANJE 2021 SLOVENSKA VAS DAN NA PRISTAVI 60. LETNICA MLADINE NAŠEGA KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI DOMA SAN JUSTO