Pettntna Dlafans * eotorlni
Leto LXI1
V Ljubljani, ▼ petek 9. marca 1934
Stev. 57 a Ceua 1.50 Diu
Naročnina mesečna 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. ca inozemstvo 120 Din
U red n iit ve je v Kopitarjevi «16/111

VENEC
Telefoni aredn litra i dnevna aleiba 20M — note« »N, 2994 In 205«
Uhaja vaak dne ajntraj, ramen ponedeljka !■ dneva po praznika
ček. račnn: Ljubljana it. 10.650 ia 10.149 za inserale; Sarejevo it v 7563. Zagreb itv. 39.011, Ргаки-I >iiu«j 24.79'
(Jprava: Kopimr-jeva 6, telefon 2999
Nemci in Podonavje
»La nouvelle revue de Hongrie«, ki izhaja v francoskem jeziku in je med najuspešnejšimi pojavi madjarske propagandne literature, je v zadnjih številkah načela zelo sodoben problem, kam naj se Madjarska, ki eedi sama v osrčju Podonavja, osamljena s svojimi visokimi nacionalnimi hotenji, nasloni, da bo zadostila svojim dnevnim potrebam in tudi klicu svojega narodnega ponosa. Baron Kornfeld se je oglasil prvi in je Madjarsko postavil na križišče dveh velikih potov, enega ki ga imenuje »nemško pot«, drugega pa »podonavsko pot«. »Nemška pot« nalaga Madjarski dolžnost, da se v današnjem tepežu za nadoblast v Podonavju odločno nasloni na Nemčijo ter s tem prevzame vse politične, gospodarske in kulturne posledice tega sodelovanja, v cilju, da se ubrani slovanskega objema, ki jo v begu desetletij vedno bolj stiska. »Podonavska pot« pa bi pomenila priznanje dejanskega položaja, da je Madjarska le ena od večjega števila držav, ki so tudi v Podonavju in ki v odkritosrčnem sodelovanju lahko ustvarijo veliko gospodarsko enoto, ki bo tudi dovolj močna, da se za vselej otepe vmešavanja kateregakoli imperializma.
Debata, ki jo je začel baron Kornfeld, ki bržkone ni čistokrven Madjar, v uradnem glasilu madjarske propagande v inozemstvu, je zanimiva v toliko, kor dokazuje, da si tudi Madjarska danes izprašuje vest o svoji pro-gli politiki, ter da je prišla do spoznanja, da se bo v letošnjem letu odločilo, kakšna bo usoda podonavskih narodov v bodočnosti. Predno madjarska vlada vrže kocke, je dobro, če še enkrat vse premisli: ali z Nemčijo, ali s podonavsko Malo zvezo. Tretje, italijanske možnosti menda sploh ne jemlje v postev kot resno in trajno politiko. Obveznosti, ki jih bo sprejela ali za eno ali za drugo »pot«, pa bodo trajne in povratkov s »teh poti« prav gotovo ne bo več.
Se bolj značilna pa je, da je bil prvi, ki je v inozemstvu odgovoril n& skrbi polne madjarske negotovosti, nemški državni pod-kancler baron vou Papen. V nekoliko dolgoveznem a razodevajočem članku je precej odgrnil zaveso nemške zunanje politike ter se zavzel z neverjetno toploto za »nemško pot«, ki jo priporoča Madjarski. Iz nakopičenih razlogov, ki jih je navedel, štrlita v zrak posebno dva, ki jih je treba pribiti, ker PfJhajata od za Hitlerjem najvplivnejše osebe v Nemčiji in torej razodevata skrite gono, ki odločujejo o nemški zunanji politiki, čeravno uradna usta morda danes drugače govore. Vou Papen agitira za »nerazdružljivo prijateljstvo in sodeloanje med obema v svetovni vojni tako težko udarjenima narodoma«, ker je to sodelovanje edino uvaževan.ia vredno jamstvo, da se »bodo krivice popravile, čeravno se nasprotniki z verigami zvez in paktov trudijo, tla bi sedanje stanje ove-kovečili«, in drugič, ker sta Nemčija in Madjarska danes »edini jez proti naraščajočemu vseslovanskentu pokretu«.
Revlzionizem in borba proti Slovanom, to sta torej slej ko prej dve poglavitni gonilni sili nemške zunanje politike. To si je treba zapomniti posebno dandanes, ko se sklepajo vse križem politični pakti, o kate: rih vemo, da vsi niso iskreno mišljeni. To si je treba zabeležiti danes, ko smo si domišljali, da je nova Nemčija s celo vrsto pogodb, ki jih je sklenila s Poljsko, opustila megalomansko protislovansko borbo izza časov cesarja Viljema in da hoče v Slovanih, ki so ji dozdaj bili manjvredni sovražniki, videti odslej enakovredne dobre sosede. To si je treha zapomniti tudi zaradi ponudb, ki jih je Nemčija zadnje mesece trosila tudi po nekaterih slovanskih podonavskih državah, da se ne bo kdo udajal sanjam, da je nemški narod le za pičico popustil v svojih nazira-njih glede Slovanov, ki so za njega le »un bebauter Kulturboden«, ki žejno pričakuje germanskih sejavcev in germanskega semena. Kako bi si drznil sicer, če bi to ue bilo res,
Sodkancler nemško države zaganjati se v ladjarsko, ki ji je zdravi razum prvič v povojnih letih vdahnil misel, da bi bilo vendar le najboljše zanjo, če bi v miru in slogi skušala živeti v družbi podonavskih držav in jo pozivati, naj brusi svoje meče za »mirno revizijo mirovnih pogodb, ki so Madjarski odvzele velike dele njenega narodnega ozemlja« in da naj ima svoje pesti pripravljene, da jih »obrne proti panslovanski nevarnosti»T
Von Papenova ofenziva v osrčju Podo-navja, da vzbudi pri Madjarih »zavest solidarnosti za veliko misijo, ki jo morata izvršiti v zgodovini nemški in madjarski narod«, je dokaz za to — za tiste, ki tega do sedaj še niso verjeli — da nemški narodni socializem ni stegal rok po Avstriji samo zato, ker je to nemška zemlja in ker na njej prebiva nemška kri, ampak tudi za to, ker je Avstrija tista velika odprtina, skozi katero vodijo široke ceste proti vzhodu, ki ga je hotela za-vo.ievati že Viljemova Nemčija. Mirovne pogodbe so zazidale pot nemškemu imperializmu proti vzhodu. V to barijero se germanstvo sedaj zaganja. Rajše je odložilo obračun s Poljsko za nekaj let, samo da se s čim večjo težo lahko vleže na avstrijske ožine ter jih podere in se zažene naprej čez Madjarsko proti daljnim ciljem. Von Papenovi sotrud-niki, tih I in glasni, so bili in so še na delu v Bolgariji, zasledili smo jih v Romuniji in v Turčiji. Avstrijska vrata še drže. Znto je treba preprečiti, to je smisel nemške politike, da se s pametno organizacijo podonavskih držav, ki imn.io ves interes na tem, tla se med seboj razumejo in onemogočijo prehod raznim imperializmom velesil, ne ustvari znma-šilni blok, ki bi se vanj zaman zaletavale eks-panzivne kulturne sile germanstva. Dintimit je treba nastaviti torej na Madjarsketn in von Pnpon so je požuril, dn ni prišel prepozno, ker Madjarska mora biti za nemške cilje vodno zevajoča rana v Podonavju.
Ne. da bi se te nove ofenzive bali, samo
Katoliška cerkev na braniku svojih pravic
Borba za mladino na Poljskem
Katoliški škoije na Poljskem so v pastirskem pismu obsodili „Mlado legijoda je cerkvi sovražna in pomaga komunizmu
VarSava, 6. marca 1934.
Dlolgo smo pričakovali, da bo priilo ravno v vprašanju mladinskih organizacij do odprtega spora med cerkveno in državno oblastjo tudi na Poljskem. Vsi rimskokatoliški in grškokatoliiki Škofje Poljske so izdali skupno pastirsko pismo, v katerem ostro obsojajo delovanje »Mlade 1 e -g i f •«, ki vrii razdiralno delo med mladino, ker fi jemlje prave krščanske pojme o socialni družbi in ker da Siri Cerkvi in veri sovražno razpoloženje med mladim rodom Poljske.
Kdo je ta »Mlada legi) a«? Ta organizacija je bila ustanovljena pred Štirimi leti ln naj bi služila za brezstrankarski blok, to je za politično stranko, na katero se oslanja sedanji režim na Poljskem. Mlada legija nt bila ustanovljena iz neke opozicije »Poljski Mladini«, ki je organizacija katoliške mladine, ampak proti »Veliko-poljskemu tabor u«, ki je mladinska organizacija politične opozicije proti režimu, v prvi vrsti pomladck narodnih demokratov. Toda razvoj je bil tako nesrečen, pritisk nekaterih radikalnih elementov v »Mladi legiji« tako kvaren, da je ta organizacija na vsak način morala priti navzkriž tudi s cerkveno oblastjo. V svojih gospodarskih in socialnih zahtevah gredo »M ladi legijo-n a r j i« tako daleč, da prihajajo že čisto v komunistične vode, v svojem sovraštvu proti »klerika-lizmu« pa tako daleč, da so postali ponekod naf-boljSi agitatorji proliverskih pokretov. Mesto da bi se bila »M I a d a legija« razširila na Škodo opozicijonalne organizacije »V e 1 i k o p o 1 j s k e -ga tabora«, se je zagnala v nepolitično in nad-strankarsko katoFško mladinsko organizacijo in tako izzvala spor, ki bo imel usodne posledice.
Vladna »G a z e t a P o 1 s k a« skuša sicer zagovarjati »Mlade legijonarje« proti očitkom Škofovskega pastirskega pisma, čeS, da n;so komunisti, ker vzgajajo le iskreno ljubezen do države (ne samo golo rodoljubje, ampak tudi državo-ljubje, kar ni eno in isto. op. dopisnika) in da ne
rtiSifo vere. Toda pastirsko pismo Škofov je za vlado neprijetno, ker se je do sedaj skrbno izogibala vsakega verskega konilikta, a je očividno pod vplivom sedanjega predsednika vlade Jendrzeje-vicza, ki mu očitajo, da pripada framasonski loži, in ki se osebno najbolj izpostavlja za sedaj od Cerkve obsojeno »Mlado legijo«, sama sprožila notranji konflikt, ki ga na Poljskem zares ni bilo treba.
Vsebina pastirskega pisma
K v zgornjemu dopisu iz Varšave omenjenemu pastirskemu listu poljskih Škofov dodamo še sledeče informacije:
Dne 20. in 21. februarja se je vršila v knezo-škofijeki palači v Varšavi škofovska konferenca pod predsedstvom primasa Poljske, kardinala Hlon-da. Na konferenci so obravnavali vprašanje skupnega pastirskega pisma, ki naj bi ga podpisali vsi kardinali, nadškofje in škofje latinskega in uniat-ekega obreda.
V tem pastirskem pismu obravnavajo škofje najprvo razne revolucionarne pokrete v povojni dobi, ki ogrožajo tudi verska področja. Škofje pravijo. »da je vedno mogoče spremeniti to, kar je napravil človek, medtem ko ni mogoče božje resnice spreminjati«. »Mi se nikakor ne moremo strinjati z raznimi poskusi, da bi se razodeta večna resnica nadomestila z nečem drugim. Mi nikakor ne moremo dovoliti, da bi se uvedla neka nora etika, ki naj bi nadomestila naravne in razodete zakone. Mi ne moremo in ne smemo dovoliti, da bi se omejevala naSa pravica na polju vzgoje in povka. Iz boja med laicizmom in katoličanstvom mora Kristus iziti kot zmagovalec. Škofje ugotavljajo, da je versko življenje v zadnjem letu napredovalo, samo to obžalujejo,
da hočejo na Poljskem nekatere skupine oži-votvoriti duh francoske revolucije, ki so ga povsod drugod pokopali. Tako so gotori framasonski in komunistični krogi na Poljskem
Kardinal Hlond, p rim as Poljske
od Cerkvi m veri sorražne francoske revolucije prevzeli bojna načela, s katerimi hočejo udariti po krščanski reri. Resnica pa je ravno nasprotna, da namreč v Evropi ne propada katolicizem, marveč rse ono, s čemer bi framasonstvo rado nadomestilo krščansko vero, to so razne teorije o marksizma, liberalizmu in kapitalizmu, ki pred naS'mi očmi bankrotirajo. Lažniva kultura, ki je nastala iz nasprot-stva proti krščanstvu, zahaja, nad njo pa zmagoslavno triomfira zopet katolicizem. Med te framasonske in komunistične pojave spada tudi mladinska organizacija »Mlada legija«, ki jo na žalost nekateri krogi na Poljskem podpirajo, ki jo pa mora cerkvena oblast kot nevarno in Cerkvi sovražno obsoditi.
Akciia za ureditev Podonavja
Francija in Italija edini?
Pariz. 8. marca. Iz Rima prihajajo zelo ugodne vesti o zelo naglem zbliianju med Francijo in Italijo. De Chambrun se je vrnil v Rim prej, nego je bilo to predvideno in je prinesel s seboj jasne predloge francoske vlade za razdelitev vplivnega območja v Podonavju. Kar pa je najvažnejše, je to, da je de Chambrun prinesel s seboj podroben načrt glede francoskega in italijanskega gospodarskega sodelovanja v severni Afriki.
V francoskih političnih krogih mislijo, da bo zunanji minister Louis Barthou na današnji seji vlade odkrito nastopil za prijateljsko politiko г Italijo Toda v teh krogih izražajo tudi nado, da bo Barthou pri tem strogo vpošteval tudi interese francoskih zaveznikov in Male zveze posebno kar se tiče ureditve podonavskega vprašanja. V zvezi s tem pravi >Jour«; Najboljši dokaz, da Francija vpošteva interese Male zveze, je obisk dr. Spalaj-koviča pri Barthou ju; ta obisk je bil v tesni zvezi z nedavnimi razgovori med Parizom in Malo zvezo.
Vsi edini! - Ali res?
Dunaj, 8. marca. A A. Krščanskosocialni 3>WeIt-blatt« piše, da je definitivno določeno, da pojde kancelar Doilfuss v Rim v torok 13. t. m. List trdi, da se je italijanski diplomaciji posrečilo, da je skupno s francosko razbila strah in sum nekaterih držav, ki lahko na podlagi dvojestranskih pogodb vsak trenutek pristopijo k tej srednjeevropski ko-laboraciji.
Ce naj se popolnoma izvedejo priporočila iz Strese, bi bilo treba gledati, da se pridobi k sodelovanju tudi Nemčija. V zvezi s tem »Weltblatt« trdi, da pripisujejo v dunajskih političnih krogih velik pomen dejstvu, da se bo nemški podkancelar v. Papen mudil v Rimu v isti dobi, ko se bosta mudila v italijanski prestolnici tudi Doilfuss in Gombos.
List nato pravi, da sklepajo v dunajskih političnih krogih, da misli Nemčija spričo tega. ker .se je položaj Dollfnssove vlade okrepil, svoje stališče do Avstrije temeljito revidirati, tem bolj, ker
Avtoritarni režim na Poljskem
Varšava, 8. marca. AA. Vlada je predložila sejmu zakonski načrt o širokih pooblastilih za vlado, ki jih sme vlada izkoristiti v dobah, ko parlament ne zaseda. S tem zakonom bo mogla vlada v nujnih primerih izdajati primerne zakone. Podoben zalton je sejm prejel že glede gospodarskih vprašani.
Varšava, 8. marca. A A. V palači Belvedere se je snoči vršila konferenca vseh bivših predsednikov vlad od leta 1926. dalje. Konferenci je prisostvoval tudi maršal Pilsudski.
žal nnm je dn dvajset let strašne zgodovine ni prav nič koristilo in po izpovedih von Papetia, Nemčijo navdajajo isti cilji, o katerih smo mislili, da so izginili v dimu štirih vojnih let. Nn tn način, gospod von Papen. srednja Evropa ne bo mogla prav zaradi vas postati »ognjišče miru v Evropi«, ako-ravno to želite ua koncu evojeara članka.
je zdaj tudi v Avstriji poražena socialna demokracija.
Na koncu list pravi, da ni izključena niti možnost, da hi se tudi Nemčija pridružila srednjeevropski politiki Italije.
Praga, 8. marca. »Lidove Noviny« poročajo, da je de Chambrun odpotoval v Pariz z načrlom Mussolinija, ki vsebuje vse smernice in pogoje, pod
katerimi bi bila Italija pripravljena, da se (»ogovarja o aktuelnih podonavskih problemih tudi z drugimi državami. Konferenca med Mussolinijem, Dollfussom in Gombosom, ki bo od 14. do 16. marca v Rimu, je danes že lako daleč pripravljena, da se lahko govori tudi o sporazumu med Italijo in Malo zvezo. Državniki, ki se bodo udeležili rimske konference, pTav nič ne dvomijo o njenem uspehu. V zvezi z vestjo, ki se je razširila o dr. Beneševem potovanju v Rim, se govori v tukajšnjih političnih krogih, da bo dr. Beneš še počakal nadaljnjega konkretiziranja Muasolinijevega podonavskega načrta, tako da bo dr. Beneš lahko zavzel napram njemu čisto določno stališče.
Italija zeli sporazum z Malo zvezo
Rim, 8. marca. k. V odgovornih italijanskih političnih krogih se takole razlaga nova italijanska zunanja politika: Italijanska zunanja politika gleda predvsem sedaj za vpostavitev pravilnega ravnotežja v Podonavju. Pri tem se opira italijanska politika na te-le točke:
1.	Za Italijo restavracija Habshuriiuiov ne pride v poštev. V Italiji so namreč Huhshuržniii že nekaj desetletij tako nepriljubljeni, da niti avgusta lani ni moglo priti do zaroke med princem Otonom in italijansko princezinjo.
2.	Italija zagovarja načelo revizije mirovnih pogodb. Vendar pa Italija nc marn v tem oziru delati nič prehitro, ampak hoče postopno omiliti stanje, ki je nastalo t mirovnimi pogodbami. Tn pomirjevalna akcija pa naj bi se izvršila v sporazumu z vsemi priiadetiini državami.
3.	Najbolj radikalno pa jc stališče Italijo т vprašanju priključitve Avstrije k Nemčiji. Priključitev Avstrije k Nemčiji smatra Italija v vsakem slučaju za casus belli. Italijanski interesi zahtevajo v Poilonavju obstoj samostojne Avstrije. V tem vprašanju je italijanska politika čist« nasprotna nemški. Zate bo Italija zmeraj pobijala ▼ Avstriji prevelik nemški vpliv.
4.	Italija želi zhližanja г Mulo zveze. To pu nc samo na gospodarskem polju, anipuk tudi na kul-turno-političnein. Znano je, da se je т zadnjih dneh izvršilo veliko zbližanje med Reneševini in Mussolinijevini stališčem. Kalija. Madjarska in Avstrija ne marajo ustvariti v srednji Evropi novega bloka in tudi ne carinske nnije, ampak žele hkrati z Malo zvezo ustvariti v Srednji Kvropi močan ro-spodurski trg in močan politični hlolt miru in prijateljstva.
Belgrad, 8. marca. V zvezi z novim dopolnilnim trgovinskim dogovorom, sklenjenim v začetku tek. leta s kraljevino Italijo, so smatrali naši zainteresirani izvozniki lesa, živine, živinskih in drugih proizvodov, ki se plasirajo na italijanskem tržišču, za jx>trebno. da se v naši državi ustanovi gospodarski odbor, ki naj bi posfieševal razvoj kar naj-intenzivnejših gosj>odarskih odnošajev med Italijo in našo kraljevino in pioinagal odpravljati morebitne težave v medsebojni izmenjavi blaga. Ustanovni odbor je sklical prvo sejo, ki so ji prisostvovali razen
Jagoslaviia in Italiia
važnejših izvozniških tvrdk tudi zastopniki raznih gosjTodarskih panog, ki jih interesira italijanski trg. Po nagovori '
nagovoru dr. Tomičiča so se prisotni zedinili v tem. da je ustanovitev jugoslovansko-italijanskcgs odbora nujna potreba. Dr V. Markovič, predsednik bančnega društva, je najtopleje fiozdravil |xibu-do ustanovnega odbora. Po razpravi in debati o pravilih novega odbora je dobil ustanovni odbor nalogo, da se pobriga za odobritev teh pravil in da čimprej skliče ustanovno skupiščino odbora.
Velik preobrat belgijske politike
Belgija se približuje Nemčiji
Pariz, 8. marca. c. Francoski vladni krogi so silno vznemirjeni zaradi nenadnega preobrata v belgijski zunanji politiki. Predsednik belgijske vlade de Brockquille je namreč imel v belgijskem parlamentu senzacionalen govor o belgijski zunanji politiki V tem govoru je rekel, da versaillska mirovna pogodba dejansko več ne obstoja. Belgijska zunanja politika se mora tega dobro zavedati in zato ne sme biti proti temu, če se Nemčifa obo-rožuje. S tem, da (c uničena versaillska mirovna pogodba, za Nemčijo ne obstoja več nobena pravna obveza, ki bi jI prepovedala oboroževanje. V pariških viadmu krogih so prepričani, ds pomenilo t« besede uvod ▼ posebne raegovore med Bel- |
gijo in Nemčijo za sklenitev prijateljske in ne-napadalne pogodbe, kakor jo je z Nemčijo sklenila nedavno Poljska. Poudarja pa se vsekakor, da je belgijska politika pri tem čisto realna. Prepričana je namreč, da Nemčio nc more nič več ovirati, da bi v mednarodni politiki delala to, kar hoče.
Zato bo francoski zunanji minister prihodnji teden odp>oloval v Bruxcl es, da vsaj nekoliko sodeluje in zavira prenaglo zbližanje med Belgijo in Nemčijo. Vse francosko časopisje spravlja ta nenadni preokrel belgijske zunanje politike v zveze z nastopom novega vladarja, ki go;i napram Fran ciii čisto drulii čustva, nego jih je imej рокпјлг kraJj Albert. "
Notranjepolitična vznemirjenost v Franciji
Bojne organizacije oborožene
Poskusi p otlačenja škandala Slavijskega
Parlamentarni odbor, ki preiskuje afero Stavijski, in parlamentarni odbor, ki naj ugotovi krivce tragične noči 6. februarja v Parizu, sta sedaj središče političnega življenja v Franciji, ki se skoro izključno vrti okoli tega škandala. Zelo značilno pa je, da je občinstvo zopet začelo dolžiti vlado, zakaj ne voifi bolj energično preiskave, in izraža zopet sum, da merodajm faktorji skušajo zadevo zavlačevati in počasi potlačiti. Ta sum pa je popolnoma neopravičen, kolikor se tiče vlade, kalere justični minister Cheron, znan kot največji poštenjak, slej-koprej odločno in brezobzirno dela ua to, da se zadeva popolnoma razčisti in vsi krivci brez ozira na položaj razgalijo in kaznujejo. Pač pa ni izključeno. da obe preiskovalni komisiji, ki jih je izvolil parlament, ne delata z enako vnemo, ker imajo v njih velik vpliv člani, ki so iz levičarskega bloka in ]K>skušaio vse. da se ne bi njihovi prijatelji preveč razgalili. Na vsak način se more reči, da se je položaj v zadnjih dneh zopet poslabšal. Vzrok je v tem, da j« javnost nezadovoljna, ker tudi zaslišanje vdove Stavijskega in presikava o umoru sodnika Princea nista prinesla Je nobenega posebnega rezultata.
Poročilo vojnega ministra
Novica, ki je povzročila veliko vznemirjenje, pa je ta, da so na seji ministrskega sveta 8. t. m. prišle na dan naravnost senzacionalne vesti o številni moči in oboroženosti civilnih organizacij v Franciji. Vojni minister, maršal Petain, ki je zadevo zadaje čaa: točno preiskoval, je izjavil, da ima »Action Francaise« okroglo 6000 revolverjev, s katerimi to oboroženi voditelji mladinskih odredov, vrh tega pa ima organiziranih 20.000 oboroženih mladih mož, ki čuvajo nad varnostjo svojih »fiihrerjev« in stražijo predvsem tiskamo stranke. »Patriotična mladina« razpolaga z 90.000 oboroženimi mladeniči. Fašistična organizacija »Francoska solidarnost«, ki jo je ustanovil Coty in koje člani nosijo modre srajce, šteje 180.000 članov. »Ognjeni križi«, ki se rekrutirajo iz samih bivših bojevnikov, imajo 160.000 članov in razpolagajo tudi z močnimi finančnimi sredstvi.
Znano pa je, da tudi framasoni, predvsem pa
socialisti, oborožujejo svoje člane. Desničarji jih dolže, da dobivajo orožje iz inozemstva in da nameravajo s krvjo utrditi oziroma ohraniti svojo oblast. Nasprotno pa »Populaire« socialističnega voditelja Leona Bluma dolži desničarje, da hočejo oni z državnim udarom strmoglaviti republiko in ustoličiti pretendenta na francoski prestol Guiškega vojvodo, Ki biva v Belgiji. To skušajo dokazati s tem, da je brat predsednika »Ognjenih križev«, de la Rocquea, ordonančni oficir pretendentovega sina, vojvode pariškega. Seveda je to lahko Ie _ slučaj. Vlada namerava začeti z plenilvijo orožja pri vseh organizacijah in nekateri trdijo, da se med orožjem nahajajo tudi mitraljeze. Da so tudi komunisti oboroženi, je javna tajnost.	,
Socialisti začeti olenzivo
Radikaltio-socialistična stranka, ki jo zaradi škandala Stavijskega najbolj najiadajo, ker so dn-zdaj ua listi prijateljev velesleparja našli samo ujene člane, jo izključila iz svoje srede poslanca Garata in Bonnaurea, ki sla prejemala od Stavijskega zelo velike vsole, ki sla jih baje nakazala volilnemu fondu radikalno-sociaiistične stranke. Stranka bo imela kongres 12. maja v Clermont-Ferrandu in bo sklenila, da morajo njeni člani, ki so v ministrstvu nacionalne unije, izstopiti. Politične posledice bodo zelo velike, ker tudi socialisti, ki so se sedaj očitno postavili na stran frama-sonskega bloka, po celi državi vodijo hudo ugila-cijo in borbo proti desničarjem.
Koliko je dobil gospod Воуег
V preiskavi Stavijskega je kot nov moment
I zaznamovati, da se nahaja v knjigah Slavijskega ime znanega bivšega poslanca Edmunda II o y e r ■ j a , ki se bavi z velikimi podjetji in ki je prejel od Stavijskega nakazilo za 2,N00.000 frankov. On se je pred sodniki sicer opravičeval, vendar pa njegovih opraviči) niso sprejeli in je obložen radi podkupa in izsiljevanja, čeprav so ga začasno pustili na svobodi.
Imena onih oseb, ki so zaznamovane na čekovnih talonih Stavijskega, oblasti še zdaj niso objavile. Javno mnenje, ki je postalo zopet zelo nezatipnn. prari, da se sploh ne bo veliko izvedelo, ker so tahini, na katerih so imena najbolj odličnih in visokih oseb, iztrgani, na drugih tnlonih pa so mnoga imena radirana, popravljena in izpačena, več imen pa je takih, da so bila znana le bankam, ki so denar izplačevale in predstavljajo očiten anonim. Tako pomeni na primer >Anatol« bivšega senatorja de Monzioa itd.
Kar se tiče umora sodnika Princea v Dionu, se zadnje čase govori, da se je na dan zločina v svojem avtomobilu nahajala v Dionu žena tajnika Stavijskega, znanega pustoloven in sleparja Ro-magnino. Doudet trdi v »Action Fran?aiser, da je tudi dva druga umora iz zadnjega časa, izvršena na enak načLn, kakor umor Princea, pripisovati mafiji Stavijskega.
Obdolžitve Chiappeja
Včeraj je bil pred preiskovalno komisijo o vzrokih tragične noči 6. novembra v Parizu zaslišan bivši policijski prefekt C h i a p p e , ki je zelo obširno izpovedal. Chiappe je naravnost dolžil bivšega ministra za notranje zadeve Frota, da je on še pred temi dogodki organiziral neko gardo, ki naj bi bila v zaščito radikalno-socialistični vladi g. Daladiera in da je torej on prav za prav kriv teh dogodkov, ne pa bojevniki, ki so ee samo bra-uili. Kajti v zadnjem času se je vnela živahna polemika, ali so narodov nastop proti Daladierovi vladi 7. februarja, ki je zahteval toliko krvi, povzročili bojevniki ali framazonski blok.
Seja Narodne skupščine
Ostra kritika proračuna prometnega ministra Radivojeviča
Belgrad, 8. marca, bl N« raočnjd Kfi narodne
skupščine je po ekapozeju prometnega ministra govorilo še nekaj poslancev, nakar «e jc letja prekinila.
Danes se je skupščinska seja pričela zopet ob 8. Čeprav je bilo znano, da bo bivši prometni minister Andra Stanič govoril šele na pof)oldanski seji, so bila kljub lemu zasedena ves dan v»a mesta v skupščini. Za popoldansko sejo vstopnic sploh ni bilo mogoče dobiti.
Po govorih poslancev Spasiča, Mlad en a Li-savca, Ivandekiča in dr. Milana Metikoša, ki bo glasoval pro'i proračunu, se je oglasil poslanec Veličkovič, ki je zelo ostro napadaj prometnega ministra Radivojeviča, češ d« se sedaj brez vsakega vzroka izplačuje inozemcem 12,500X00 Din za obresti.
Milenko Uroševič govori isrtotako o obtožbi dr. Andre Staniča, ki ie v vsej javnosti izazval« ogromno zanimanje. To obtožbo je podal človek, ki uživa v državi velik ugled in je na glasu kot poštenjak. Govornik pravi, da gre sedaj za to, če bo prometni minister mogel zavrniti obdolži've glede sklenitve pogodb ra gradnjo železniške mre-
že, Vi bi m pričela graditi šele po treh letih p« podpisu pogodb«. Govornik pravi, da se ne morejo zagovarjati prevelike razlike v cenah za zgraditev železniškega omrežja.
Dragotin Perko istotako hudo napada prometno politiko ministra Radivojeviča.
Dr. Stjcpan Bačič istolako kritizira ekspoze prometnega ministrstva in njegovo personalno j>o-litiko.
Popoldne ob 4 se Je seja nadaljevala. Prvi ja govoril Dimitrije Bujič, ki v svojem daljšem govoru ostro napada prometnega ministra Radivojeviča in trdi, da so pogodbe, ki jih je sklenilo prometno ministrstvo, za državo škodljive. Končno naglaša, da je prepričan, da bo prometni minister sam zahteval anketo.
Jakša Tornič odgovarja na ekspoze prometnega ministra in naglaša, da je bila s pogodbami, ki jih je prometni minister sklenil z raznimi družbami, prizadejana državi velika škoda. Predlaga, da se takoj izvoli parlamentarna anketna komisija, prometni minister pa naj poda ostavko.
Za njim je dobil besedo bivši prometni minister dr. Andra Stanič.
Priprave za stanovsko ustavo v
Avstriji Enotna strokovna organizacija za vso državo
Vtisi iz Pariza Pismo našega dopisnika
Pariš, v začetku marce 1934.
Ulice se zopet kopljejo v svetlobi; napisi kavarn žare, razsvetljeni vhodi zopet vabijo v dvorane gledališč in kina. Dihaš srvetlobo, kakor srkaš sveži zrak po nevihti. Nevihta je bila zajela te ulice. Tu in tam jc ob pločniku šc zlomljena veja, ko? železa, stvari brez imena. In rezke črte na zidu. Podpis ljudske vstaje — tako globoko v spominu — jc že skoro neviden v izrazu pariškega lica.
Nad Parizom je zopet eolncc in življenje mesta se giblje v običajnem ritmu. Vendar ne povsem! O tem bi vam lahko povedal zgodbo šofer taksija, Mihael Ivanov iz Velike Rusije.
Stal je z vozilom pred lyonskim kolodvorom; proti večeru je bilo, ko mu je neki moški naroči), da ga popelje proti boulevardu Carnot, kjer mu je v zapuščenem delu dal nalog ustaviti ...
V istem trenutku sta se ustavila ob slrani tudi dva druga taksija, ki sta mu sledila. Več kot dvanajst stavkujočih se je vrglo na Ivanova. Ko se je omoten dvigal, napadalcev — in tudi avtomobila — nikjer ni več bilo.
Taksiji torej še trdovratno stavkajo radi po-vi&amrh daijatev, Ie tu in tam vzbudi pozornost, da, pravo pozornost, svetlejše barvan avto s števcem.
Več dnevnikov pripoveduje vtise tragičnih dni P »risa. Zanimiv je bil na primer dogodek pola r a m naskoka na ministrstvo mornarice.
Ni bilo preveč nevarno, piše višji uradnik tega ministrstva, ki je bd priča dogodku. Grupa moških, ki na prav nič sličila manifestantom iz vrst bivših bojevnikov — vrste, v ka'terih Je vladala vzgledna disciplina — je vrgla baklje skozi okno pritličja. Padle so v prostor, ki je bili natrpan papirjev; vnel se je ogenj, ki pa je bil kmalu zadušen. Resnejši je Kil poizkus vdreti skozi velika vrata, ki se nahajajo ob rue RoyaIe, toda dogodek, o katerem ni ničesar znanega, priča, da ne-mirneži vendar niso biK nevarna tolpa.
Ob hrupu udarcev, ki so leteli na velika vhodna vrata, sta pritekla admiral Darlan in pa kape-• an korvete Fenaird, njegov adjutant.
Komandant je v uniformi. Zelo miren da ]»o-vetje, da se odpreta široko obe krili vhoda, ki se i« že udaijaj pritisku. V trenutku, ko je odprt, stopi sam pred manifestante ki jim reče:
Nevarnost državljanske vojne
»Nu, kaij hočete?... Mornarica vendar nima nič skupnega s temi dogodki.«
To je tako očividno res, da se mala množica ustavi in takoj nato zakličc;
»Živela mornarica!«
»Dobro!« deje komandant, »če to priznavate, zapustite ta prostor. Ali bolje, naij ostaneta dva izmed vas v jamstvo, da ne bo več nemirov!«
»Pripravljeni smo ostati vsi,« odvrne eden ma-nifestantov,
ln vse se pomiri. Dokaz, koliko pomeni prisotnost duha. Ali ne menite, da je tako?
Francozi so predvsem željni pravicc. To re njih glavna strast. Ne razumejo, da more bili omahljiva — pravica namreč — in udarijo po omahljivosti. Ta narod, narod-kralj, kakor pravi katoliški pesnik Charles Pčguy, po širokogrudno-sti svojih čustev in fine« spoznanja, je imel žejo po pravici.
V Doumergue-ovi deklaraciji je liašel izraz svojih misli im svojih želja. V njej je na kratko orisana dolžnost, ki jo bo treba vršiti.
Premirje med strankami, proračun v solidnem ravnovesju, in pa edinost vseh za rešitev zunanjepolitičnih problemov!
Brez vsakega hrupa je podčrtal predsednik Gaston Doumergue, da bo izvršil delo pravice, ki ga zahtevajo vsi pošteni ljudje, delo moralne ozdravitve.
Le razpust poslanske zbornice in pa nove volitve bodo lahko rešile zdravi princip parlamentarizma, če tragični dogodki, ki so se odigrali, ne bodo dovolj resen opomin strankarskim strastem.
Republikanska in narodna unija bo morala rešiti moralno krizo, ki jo režim preživlja in — ta naloga ie ravno tako resna — izvesti gospodarsko in finančno restavracijo Francije.
Naloga gotovo ni lahka v okviru splošnih prilik, pod katerimi Francozi sedaj trpe tako kot vsi drugi narodi.
Dan 6. februarja ni bil slep skok, temveč izhodišče velikega gibanja, m v tem toku se bo v etapah izvršil pravcat francoski preporod.
Pred to perspektivo bo vsak Francoz optimist.
R, M.
Uradna »NViener Zeiitung« objavlja sedaj naredbo vlade o snovanju enotne strokovne organisa-eije za eelo državo. — To zastopstvo interesov delavcev in nameščencev se bo uradno imenovalo »Gevverkschaftsbund der oslerreichischen Arbeiter j und Angestellten«. Njegova naloga bo, da zastopa interese delavcev in nameščencev v gospodarskem, socialnem in delavskopravnem oziru. Svojo nalogo mora vršiti v krščanskem, domoljubnem in socialnem duhu brez vsakega političnega strankarslva. Strokovna organizacija je javnopravnega značaja. Javni nameščenci in delavci tor nameščenci zvezne železnice ne pripadajo tej strokovni organizaciji. Pristop v organizacijo je svoboden. Sprejem v organizacijo se lahko odreče, ako je delavec bil obsojen radi protidržavnega delikta ali ako obstoja upravičen sum, da bi dotični delavstvo poskušal zavesti v razredno bojno agitacijo.
Strokovna zveza bo razdeljena v pet skupin:
1.	industrija in rudarstvo;
2.	trgovina in promet;
Zanimiva lovska pravda
Kamnik, 8. marca.
V Kamniku vlada zlasii v lovskih krogih veliko zanimanje za raapravo, ki bo brez dvoma vzbudila tudi drugod precejšnjo pozornost. Zadeva je sledeča:
Lovski čuvaj v bistriškem lovišču Kemperle Alojzij je lani 16. avgusta zaslišal pod Brano strel iz lovske puške, kmalu nato pa je z daljnogledom opazil nekega moškega, ki je šel v smeri proti Logarski dolini. Orožniška patrulja je pozneje ugotovila, da je bil to lovski čuvaj sosednjega savinjskega revirja. Orožniki eo zaplenili lovskemu čuvaju puško in ga ovadili sodišču, češ, da je v tujem revirju streljal na divje koze.
Na razpravi, ki sc je vršda o tej zadevi pred okrajnim sodiščem v Kamniku, je divjega lova obtoženi lovski čuvaj dokazoval, da ni streljaj v bistriškem, ampak v savinjskem revirju in da je s strelom iz puške samo zavračal gamze, da ne bi šli v tuj revir. Razprava je pokazala, da je prav za prav meja med obema revirjema sporna. Meja lovskih revirjev je obenem tudi meja med bivšo Štajersko in Kranjsko, ki gre po trditvi zastopnika SPD v Celtju in lovskih zakupnikov savinjskega revirja od VTha Ojstrice po grebenu Planjave na Kamniško sedlo, odtod pa na vrh Brane in naprej v ravni črti čez Turško goro na vrh Kranjske Rin-ke in na Savinjsko sedlo. Ozemlje, kjer je streljal obdolženec, se imenuje Kotliči, ki leže med Brano in Kranjsko Rimko. Zakupniki savinjskega lovskega revirja so vedno smatrali, da spadajo Kotliči na štajersko, zastopniki bistriškega lovišča pa trdijo, da spadajo na kranjsko stran. Župan v Stahovici g. Karel Prelcsnik pa v svoji izjavi meni, da spadajo Kotliči deloma na štajersko in deloma na kranjsko stran. Po njegovem mnenju gre bivša deželna štajersko-kranijska meja od Brane na Kranjsko Rinko po grebenu, ki se pa ne vleče v ravni črti, ampak gre na nekaterih mestih proti severu, drugod pa proti jugu. Kotliče pa ne deli noben izrazit greben, ker je tu teren sestavljen iz samih kotlin, da bi na njih še celo zemljemerec težko našel točno mejo. Po vseh teh izjavah bi res sklepali, da je vprašanje, kam spadajo Kotliči, sporno.
Ker je bil lovski čuvaj savinjskega revirja obtožen, da je streljal na divje koize v namenu, da si prilasti tujo divjačino, je biilo prav zanimivo do- j kazovanje, s katerim je zavrgel obdolžite v. Oba j zakupnika savinjskega lovišča sta opisala svojega t
Vojaška pripravljenost v Španiji
Madrid, 8. marca. TG. Sno£i ob četrt na 9 je vlada proglasila po vsej Španiji splošno vojoško pripravljenost, ker |e »oci.distična organizaciji tajala proglas za »plodno stavko. Vojaštvo bo T
teku noči zasedlo vsa (avna poslopja, železnice in druge važne točke, kjer bi mcgel bit' mir ogrožen. Splošna stavka se razširja t bliskovito naglico in je brez dvoma organizirana po ie davno pripravljenih revolucionarnih načrtih.
O tej zadevi je imel včeraj novi rekonstruirani kabinet Lerrouna sejo in so vwi ministri odločno nastopiti za to, da segeneratna rtavka in nj-miri, ki so v treh letih prinesli državi šk »do 251 milijonov pezet, odločno poMafcijo, Miinste* notranjih zadev je iziaviO, da bo proti socialistom nastopil s strogostjo bsrtiS zakono", ki so jih bili «vojčas socialisti, ko »•> bili ni v! iji, sklenili proti апатпо-sindikalistom. Po nekaterih krajih »o f-izbruhniti manjši nemiri ia to pokate bombe. Se-
veda »o socm!is*i in komunisti zopet jxNMuSa'i atentate na cerkve. Dva taka slučaja se poročata iz Malage.
Fašisti se tudi pripravljajo
Tudi fašisti se pripravljajo. Baje je njihov načelnik de Ribera organiziral 60.000 oboroženih mladeniče v. Večinoma eo to diiaki in obrtniki. Pravico, da absolutno nočejo obnoviti monarhije, pač pa jc treba rešiti socialno vprašanje, predvsem kmetskega ljudetva. Veleposestniki bi morali oddati vso svojo zemljo, ki bi lahko redila 3,000.000 kmetov, ki sedaij »tradajo.
Stališče Gil Roblesa
Vodja katoliške stranke, ki je na*močne:5a v parlamentu, GH Robles, i« izjavil, da Ko tak.ii strmorflavS Leirou*ovo vlado, če nc dovoli, da bi jutri >z»eJ uiadrjdj&ki katoliški dnevnik »lil d«-
8. denarstvo;
4. obrt;
6. svobodni poklieL
Predsednika in odbor tvese Imenuj« minister
za socialno skrbstvo. Kot poslovni prostori strokovne zveze se določijo zbornice za delavce in nameščence. Celotno premoženje razpuščenih socialno demokratskih strokovnih organizacij bo prešlo ▼ last nove strokovne zveze. Minister za socialno skrbstvo more pod gotovimi pogoji razveljaviti sklepe jeznega odbora. Naredba stopi ▼ veljavo 1. julija 1934.
>Wiener Zeitung« pripominja, da bo ▼ podobnem duhu zgrajena nova ustava in da mora strokovna zveza vršiti svojo nalogo brez vsakega strankarskega vpliva. List piše dalje, da so socialistične strokovne organizacije zgubile v 10 letih pol milijona članstva (1922 — 1 milijon, 1932 le še 500.000), ki pa so še vedno vplačali 30 milijonov šilingov članarine. Katoliške strokovne organizacije so štele 1932 100.000 članov in so bile т porastku zlasti zadnja leta.
lovskega čuvaja kot vestnega in poMestega ooh,
kateremu sta ponovno naročila, naij dobro pazi na gamze, da ne bodo uhajali v sosednja revir. Tako je čuvaj tudi omenjenega dne opazil čredo 16 garo-zov, ki se je pomikala proti meji revirja v smeri proti Grintovcu. Bil je od njih oddaljen 100 korakov. Da bi jih zavrnil nazaj v evaj revir, je ustrelil s puško v zrak, vendar pa so gamzi k Ljub temu pobegnili v kamniško lovišče. Če bi jih hotel artre-Ijati, bi ix take daljave prav gotovo zadel vsaj enega. V lovski praksi je oplošno znano kot najuspešnejše sredstvo za zavračanje tivaii v ,rfry*r streljanje v zrak ali v obrobno skalovje, n-povzroči ropot m zapodi žival nazaj.	•»ton''« Obtoženi lovski čuvaj je bil v Kamniku oproščen vsake krivde, ker pa je vršilec dolžnosti državnega tožilstva prijavil priziv, »e bo zadeva še enkrat obravnavala dne 16. marca v Ljubljani.
Civilna poroka švedskega princa
London, 8. marca. AA. Danes ob 12.15 se je vršila civilna poroka švedskega princa Sigvarda z gdč. Patzkovo. Za poroko je vladalo velikansko zanimanje med občinstvom. Ze dolgo pred napovedanim časom se je začela zbirati pred poslopjem ma-triške uprave, kjer se je imela vršiti civilna poroka, velikanska množica ljudi. Da ohranijo red. so morali poslah policiji konjenike na pomoč. Ko se je mladi par prikazal, so ga navzočni gledalci pozdravljali z burnimi aklamacijami.
Nov stratosferski balon
Moskva, 8. marca. TO. Sovjetska vlada je pripravila nov avtomatičen balon, ki ga hoče še v tem mesecu poslati v vsemirje. Profesor iMolčanov, šef letalskega instituta v Leningradu, je izjavil, da je balon dal pri prvih preizkusih zelo dobre uspehe in da se je dvignil 20.000 metrov v zrak, od koder so dobili avtomatične radio-znake, ki pričajo o višini, ki jo je balon dosegel.
Osebne vesti
Belgrad, 8. marca. m. Napredovali so sledeči učitelji in učiteljice: Irma Dolenc, Vel. Bečkerek, Marija Fink, Tavankut, Stanko Legat, Ljubljana, Hermina Lurdan, Hrastnik, Ema Pibrovec, Jesenice, Angela Bavdek, Lekovec, Uerinina Ravnihar. Ruma, France Korbar, Sv. Peter na Medvedovem selu.
.Utrinki
»PRE VEC JE LJUDI hA PLES*
Francoski »Le JournaU poroča med dnevnimi novicami v dveh vrsticah, d,a je umrla na pleiišču gdt. X-, »ker je preveč ljubila ples*. — lo je že stara bolezen, saj je že Viktor llugo posvetil pesmico deklici, »ki je preveč rada imela bale in jo je to umorilo*. Tako je torej ples, ki je umetnost zn ene, za druge življenjska katastrofa. Žalostna usoda le balerine, ki je »skakala vso nol* (sallavit et placuil), prišla vsa spehana zjutraj domov, legla spat in po 10 minutah umrla, nam kajpada le ne da pravice obsoditi plesa, ki je baje >umetnosti in »šport r in »bon tontoda toliko nam ta tragedija mlade deklice le pove, da čaka včasih strašen konec one in one, ki uganjajo lo umetnost do zore. Z moralnega stališča pa je itak jasno, kako malo se strinjata čednost in plesna umetnost, posebno če jo škropi vso noč še slabo vino ali pijače, ki »deklicam zmešajo glave*, fantom pa »vzamejo ol)lust nad samim seboj*. Ce se telo tudi nekaj j časa otepa posledic pijanosti v nočnih balih. dušo j rani že pra Jo.r troti. Za krščanska dekleta ni me-
bate«. Za futri so namreč vsi socialistični stavci proglasili splošno Slavko, samo katoliški stavci -v tiskarni »E1 Debate«, ki niso organizirani v socialističnem sindikatu, ne marajo stavkati. Lerroux pa ie izjavil, da bi de stvo, če iutri izide samo ^EI Debate«, preveč izzivalno vpliva'o na stavkajoče delavce in da zato tudi on ne bn iutri «mel jati
1 tla po balih, to je nauk le »dnevne novice*, ki t j dveh vrsticah obravnava tragedijo enega življenju .
GENERAL ZA »RED V DUHOVIH IN SRCU*
Francija ali bolje: neki del Francije še redno koraka na čelu bogotajstva: v Franciji Sfi zatrli verske govore po radiu. Dovolj drugega silnega in perečega sc zdaj dogaja v Franciji, a to dejstvo je vendar tudi skozi ves ta hrup in trnšč našlo mogočen odmev. V Vagramski dvorani v Parizu so se zbrali tisoči, da protestirajo proti temu nasilju nad versko vesljo. Predsedoval je general Castelnau, predsednik KA. Med govorniki to bile visoke osebnosti it senatu, cerkve, vojske in umetnosti. »Zahtevamo,* je dejal v svojem govoru general Castelnau, se čim prej vzpostavi red. pa, ne samo na cestah, marveč tudi v duhovih in srcih. Samo stari, ki so osebno doživeli preteklost, morejo prav presoditi vso grozo in strahoto meščanske vojne. Da bomo varni pred ponovitvijo te strahote, zahtevamo t vsem poudarkotn, da naj slednjii spozna njen najgloblji vzrok ne samo ljudstvo, marveč predvsem tudi narodni voditelji. Naj imajo slednjič pogum, da ta vzrok javno in ne samo iepetaje r zasebnih pogovorih brez pridržka razodenejo. Naj imajo slednjič pogum, da ta vzrok učinkovito pobijajo ter odstranijo nesrečne ustanove, ki izključujejo iz narodnega življenja božjega Uslanovnika vsakega reda in vtake skladnosti.'* — Posebno značilno je bilo, da so se zboru г vso vnemo priključili ludi verni protestanti in poslali na oder kot svojega govornika pastorja Durelemana.
Tragična smrt 8t letnega prevžitkarja
Uboj v Globokem pred sodniki
Obtoženka obsojena - njen mož oproščen
Celje, 8. marca.
Danes je bila pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča obravnava proti Antoniji Tacar, posestnici v Globokem in njenemu možu Tacarju Francu, posestniku Istotam, katera je državno tožilstvo v Celju obtožilo, da sta po zrelem prevdarku in na okruten način usmrtila Drofenika Matevža s tem, da sta ga zvečer 20. januarja 1934 vrgla s peči iti (epla ter v noči na 22. januarja 1934 zadavila. S tem, pravi obtožnica, sta oba zakrivila zločinstvo zoper življenje in telo po § 167 odst. II. na str. 1 in 2 k. z. in se naj za to kaznujeta po § 167 odst. II. k. z.
V obrazložitvi nava.ia obtožnica, da je dne 14. marca 1933 umrla v Globokem v šmarskem okraju Drofenik Koza, žena posestnika Drofenika Matevža, zapustivši mu 6 mladoletnih otrok. Dne 20. marca 1933 sta se nastanila pri vdovcu, 81 letnem Drofeniku Matevžu, v njegovi hiši v Globokem obdolženca Antonija in Franc Tacar. Obtoženka Tacar Antonija je pričela prav vneto skrbeti za Drofenika in njegove otroke. Dne 12. maja 1933 je sklenil Drofenik z obdolžencema pismeno kupno РГ9-dajno in izročilno pogodbo. Prodal je obdolžencema svoje posestvo za 11.200 Din ter si izgovoril pri prodanem posestvu skupno stanovanje in hrano s kupcema pri skupni mizi in nezaprtem kruhu ter sploh vso oskrbo, vrh tega pa vsako leto 377 litrov vinskega mošta. Obenem pri sklenitvi pogodbe je bilo dogovorjeno, da prevzameta oba obdolženca kot kupca nase oskrbo nedoletnih prodajalčevih otrok, dokler ne zapustijo otroci vsak zase osnovne šole in da obdolženca dovolita vpnjižbo pri kupljenem posestvu pravice imenovanih otrok do oskrbe. Tozadevna opomba glede dolžnosti do prodajalčevih otrok pa je v pismeni pogodbi izostala.
Pozneje je prišlo zaradi tega med Drofe-nikom in obdolžencema do nesoglasij in tožbe ter se je sklenila pri sodišču poravnava, ker sta obdolženca priznala, da sta prevzela po pogodbi oskrbo prodajalčevih otrok ter sta dovolila tozadevno vknjižbo na kupljenem posestvu. Pozneje je prišlo se do ponovne tožbe, vsled česar so postali odnosaji med obdolžencema in Drofenikom vedno slabši. Drofenik se je večkrat pritoževal, da ravnata oba sedanja posestnika z njim zelo grdo, da mu ne data jesti in da f a tepeta. Te žalostne razmere so dosegle svoj višek letos v drugi polovici meseca januarja. Dne 22. januarja je, kakor navaja obtožnica, Drofenik umrl. Pri sodno zdravniškem ogledu in raztelese-
nju njegovega trupla je bilo ugotovljeno, da je imel Drofonik na desni strani vratu za lečo veliko zasušeno kožno navzdol zaokroženo rano. Ravno taka rana je bila na levi strani vratu. Na podlagi poškodb sta izvedenca zdravnika ugotovila, da je bil Drofeniku Matevžu prizadjan močan sunek v prša in da je bil imenovani z veliko silo dav-ljen na vratu, kar dokazuje zlomljena pod-jezična kost in dve rani na vratu, ki se skladata z odtiskom človeških nohtov, kar je po izjavah zdravnikov izvedencev, v vzročni zvezi z Drofenikovo smrtjo.
Pri prvotnem zaslišanju in pri današnji razpravi priznava obdolženka Tacar Antonija, da je v soboto 20. januarja 1934 zvečer zgrabila prevžitkarja, ki je sedel ua peči in ga z vso močjo potegnila z nje ter mu pri tem raztrgala srajco. Mogoče ga je prijela za vrat ali za ijrlo, ga nekoliko stresla in ga vrgla v posteljo in lahko je mogoče, da ga je tudi sunila v prsa. V preiskavi je izjavila, da bi biloh veliko boljše zanjo, ko bi jo bil mož potegnil proč, da bi si bila umirila jozo. Obdolženka navaja v svoj zagovor, da je imela s pokojnim Drofenikom vedno težave, da jo je zmerjal in je imela večne prepire ž njim.
Obdolženec Tacar Franc tudi navaja, da je dobil Drofenik poškodbe na vratu in mogoče tudi na prsih dne 20. januarja zvečer, ko ga je njegova žena potegnila s peči in ga držala za prsa. V preiskavi in danes zaslišane priče niso navedle ničesar novega. Obdolženca opisujejo kot jako mi metra in tihega človeka
Po govoru državnega pravdnika in zagovornikov se je sestal senat k posvetovanju in bila je izrečena sodba:
Tacar Antonija je kriva, da je dne 20. januarja prijela prevžitkarja Drofenika Matevža za vrat in ga sunila v prsa, da je mož po zdravniški izpovedbi za posledicami poškodb v noči od 21. na 22. umrl in je zato obsojena po § 178. II. k. z. na 5 let robije, v kar se ji vsteje tudi preiskovalni zapor. Dalje je obsojena po § 46. na izgubo državljanskih pravic za dobo 5 let, na povračilo pravdnih stroškov in zasebne odškodnine 525 Din za pogreb. Njen mož Tacar Franc je bil oproščen vsake krivde. Pri odmeri kazni je sodišče vpoštevalo, da je storila Tacar Antonijo to dejanje v jezi in sovraštvu, ne pa po zrelem prevdarku. Po izrečeni kazni je zagovornik Tacar Antonije izjavil, da bo prijavil priziv glede previsoko odmerjene kazni.
Nočni doživljaj sremske babice
„Vrzi novorojeno dete v ogenj!"
Grozna resnica ali blodnja bolnice?
Iz Srenvske Mitrovice poročajo to-le čudno zgodbo, ki se je baje te dni zgodila v vasi Veliki Radinci pod obronki Frušike gore med Srumsko Mitrovico in Rumo:
l am stanuje babica Melanija, poročena Mra-ovič, ki je po rodu iz Sremske Mitrovice, Te dni je nekega večera ob 10 ponoči potrkalo na njeno okno. Moški glas jo je poklical, naj se takoj odpravi k porodu. Ženska se je brž opravila in stopila pred hišo. Zelo se je ustrašila, ko je videla, da pred hišo stoji avto in v njem še dva moška. Moški pa so jo pomirili, češ, da se mudi. Sedla je v avto in šele tedaj opaizi'la, da imajo vsi trije možje našemljene obraze. Rekli so ji, da ji morajo zavezati oči, da ne bo videla, kaim «e vozi. Medtem je avto s silno naglico drvel v gluho noč. Babica sodi, da so se vozili tri ure.
Končno je avto obstal pred neko hišo. Vanjo so peljali babico, ki je še vedno imela zavezane oči. Ko so ji sneli zavoj, je opazila, da je v lepem salonu. Pretreslo pa jo je, ko jc zagledala pred seboj neko žensko, ki je tudi imela omota.no glavo, da je ni mogla videti v oči. Otrok, ki je že pnšjl
na svet, je bil živ. Tedaj je eden izmed trojice mo ških naperil na njo samokres in zaklical; »Vrzi otroka v ogenj!« Babica je začela prositi, naj 'ega ne store, ker je otrok živ. Pod pritiskom samokre sa je dete res vrgla v peč.
Nato so ji zopet zavezali oči, jo posidi'i v avto in odpeljali domov. Doma je bil mož že ves v skrbeh, ker žene toliko časa ni bilo domov. Doma je žena takoj začela piipovedovPi možu, kai s? ji je zgodilo. Bila je vsa preplašena in potrta. V torbici je našla še tri tisočake, lostalo ji je slabo, začela se je tresti in omedlevati, češ, da je oUčana za zločin, katerega je morala izvršiti.
Babico Melanijo so morali prepeljati v okrajno bolnišnico v Rumi, kjer v blodnji venomer kliče: »Ne smem ga vreči v ogemj, saj je živ! To bi bilo strašno!«
Oblasti sedaj preiskujejo, kaj je resnica v tei) stvari. Vsekakor je ženska sedaj hudo obolela in njeni sorodniki so trdno prepričani, da sc ji |e res nekaj strašnega zgodilo, kar ji je tako pretreslo živce.
III. odgovor na vprašanje:
Kako spraviti ljudi do kruha?
Med prijatelji naših gluhonemih
Poleg slepcev so glušci brez dvoma največji reveži. Enim kakor drugim manjka zelo važen čut, ki bi ga mi polnočutm ljudje ne dali za noben milijon. Slepci učinkujejo na nas že po svojem №'drfšn izrazu, dočim je hiba glušca odmaknjena v notranjost in tako prikrita našim očem. Normalen glušec napravlja na nas lahko čisto prijeten vtis. Šele ko bi radi stopili z njim v pogovor, vidimo, da je docela odtrgan od nas, da ne moremo dobiti z njim niti najpreprostejše duhovne vezi. Temu nedostatku pomaga gluhonemi! ica, ki daje gluhonemcu živ govor, z njim pa možnost samostojnega preživljanja, dobrega državljana in davko: plačevalca, med tem, ko tudi najbolj izobraženi slepec nikoli ne more doseči take samostojnosti. Skrbeti nekaj let za izobrazbo gluhoneme mladine in ji tako dati možnost za vstop v ta ali oni poklic, je vsekakor bolje, kakor pustiti jo brez šole in jo neplodno vzdrževati vse življenje. To moramo vedno iznova poudarjati, ker le preradi mečemo tudi izdatke za šolanje gluhonemeev med pasivne postavke, dočim so ti izdatki v resnici le dobro naložen kapital.
. Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor Podpornega društva za gluhonemo mladino, ki se ga je udeležilo zlasti mnogo bivših gojencev gluhonem-nice. V svojem pozdravnem nagovoru je poudaril predsednik g. dv. svet. Vedernjak važnost te karitativne ustanove, ki je v treh letih svojega obstoja storila mnogo dobrega in koristnega za naše gluhoneme sirote.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. V. M a z i, posnemamo, da je bila delavnost odbora zlasti v preteklem letu na višku Društvo je izdalo propagandno brošuro. »Usoda gluhoneme mladine«, Ki mu je pridobila mnogo novih prijateljev. Zavzelo se je tudi za prepotrebno razširjenje naše gluhonemnice ter se v ta namen obrnilo s posebno spomenico na vse banovinske svetnike, posebej pa še na g. bana, ki je obljubil društvu vso svojo pomoč. Razširjenje zavoda bo zahtevalo velike investicije, za kar bo treba najeti dolgoročno posojilo. G. ban je zagotovil deputaciji, da bo dal v banovinski proračun primerno vsoto kot prvo anuiteto za to posojilo. Na zasedanju banovtnskega sveta ee je v ta namen določilo 150.000 Din. Upamo, da
se bo z delom pričelo vsaj prihodnje leto, da bodo dobili streho tudi tisti gluhonemi otroci, ki zdaj vsled pomanjkanja prostora ostajajo doma v težko breme staršem in občinam, ker jih ni mogoče porabiti za nobeno koristno delo. Podporno društvo je v preteklem letu priredilo tudi lepo Miklavževo obdarovanje otrok ter pri tej priliki obleklo in obulo 22 deklic in 35 dečkov. Tudi tokrat so priskočile društvu na pomoč zlasti ljubljanske tvrdke, med tem, ko je bilo na onem bregu Savinje, odkoder je največ teh otrok, prav malo odziva. Med darovalci zasluži posebno zahvalo tvrdka Žibert, ki nam je skoraj sama obula potrebne otroke.
Društvo je pomagalo tudi mnogim bivšim gojencem. ki so postali žrtve brezposelnosti. Storilo te tu, kolikor so mu največ dovoljevala sredstva, ki pa so bila žal zelo skromna, kakor nam je to povedala blagajničarka gdč. Zupančičeva. Po novem letu so se društvene finance znatno izboljšale, k čemur je pripomogla propagandna brošura.
Društvo je štelo v preteklem letu 93 članov, ki so jx>ravnali članarino. Tako važna dobrodelna ustanova bi morala imeti še mnogo več prijateljev, saj je letna članarina (12 Din) dovolj skromna, da jo kljub krizi lahko še marsikdo utrpi.
Pregledovalca računov sta našla blagajniško jx>-slovanje v najlepšem redu in predlagala ,absolutorij. Pri volitvah je bil soglasno [X)trjen s'tari odbor, ki s svojim dosedanjim delom lahko jamči, da bo društvo tudi v bodoče budno spremljalo in lajšalo usodo naših gluhonemih invalidov.
1.	Denar, ki je brezplodno naložen v inozemstvu, naj država zapleni in ga vporabi za javna dela: mostove, regulacije rek, železnice, ceste itd. ter plača svoje obveon/osti. Tega denarja lastniki itak ne potrebujejo in ne bo nobene škode. Spodobi se pa da doprinesejo ta dar na oltar države, ker so prav oni zakrivili splošno gospodarsko krizo in brezposelnost s tem, ker so denar odtuijili prometu. Doma naj se pa uvede žigosanje denarja in se vsakemu od določene vsote, na pr. od 10.000 Din
I naprej, odtegne določen odstotek. Od višijih vsot seveda več. Sploh pa se naij gleda na to. da se ves denar spravi v promet.
2.	Stroji po podjetjih, ki imajo le namen, zmanjševati število delavstva, naj se bretzpogoijno odpravijo. So stroji, ki vsak za se jemlje kruh 20 do 50 m več delavcem. Kdor ne bi hotel takega stroja odpraviti, se mu od njega naloži tolikokrat po toliko davka, ki gre v brezposelni fond, koli-kršnemu številu delavcev jemlje z njim zaslužek.
3.	Cene kmetijskim pridelkom naj se zakonito zaščitijo in uredijo tako, da bo kmet dosegel ravnovesje dohodkov z izdatki in mu bo omogočeno plačevati davke in bo lahko kril tuua vse gospodarske in družinske potrebe. Ker je tega stanu v naši državi okrog 80%, bo njegova kupna moč tolikšna, da bo zaposlil vse tovarne in obrtnike. Razlika nižjih cen zunanje trgovine naj se krije z razliko domačega komzuma, kakor pri industriji. Ako se na ta način lahko ščiti industrija, zakaj se ne bi mogel zaščititi kmet, ki je take zaščite še najbolj potreben.
4.	Brezpogojno naj se odpravi dvojno zaeluž-karstvo. Kjer ima mož dovolj zaslužka, da more z
Guštanj
Naše ceste. Ker je dobila občina nakazanih 10,000 Din za cesto Guštanj—Kotlje in 8000 Din za cesto Guštanj—Tolsti vrh, se bosta v kratkem času ti dve cesti pričeli popravljati. Je pa tudi že skrajni čas! Pri popravi se bodo zaposlili brezposelni iz naše občine.
Priznanje in zahvalo je prejel od prevzvišenega gospoda škofa Tomažiča za svojo vzorno 45 letno delovanje kot ključar tukajšnje župne cerkve g. Luka Kotnik, p. d. Jug na Dobrijah. Jugovemu očetu čestitamo na tem visokem priznanju!
Nov starešina Jugosl. gasilske zveze
je postal d jsedanji prvi podstarešina gospod Josip Turk, katerega je sedaij na to najvišje mesto državne gasilske organizacije imenoval g. minister za telesno vzgojo. Veseli nas, da je bil na prvo mesto prevažne ustanove gasilstva naše države poklican Slovenec, strokovnjak na tem polju. Prepričani smo, da bo novi starešina g. Turk s svojo svežo iniciativnostjo, strokovnim znanjem in neumorno delavnostjo, v kateri mu je le malokdo kos, vodil mlado državno gasilsko organizacijo in jo usmerjal ter izpopolnjeval do viška v korist države, ljudstva in visokih človekoljubnih namenov te institucije. Gospodu Josipu Turku iskreno čestitamo k veliki časti in odgovornemu mestu, državna gasilska zveza pa je v njem dobila modrega vodjo in prvovrstnega organizatorja, kakršnega taka važna ustanova potrebuje in zasluži.
Kocbekova alera pred sodiščem končana
Ljubljana, 8. marca. Kazenski sodnik-poedinec okrožnega sodišča g. Gorečan je danes obravnaval Kocbekovo zadevo iz Kranja. Obravnava je trajala dobrih pet ur in je za njo vladalo večje zanimanje, ker je bilo mnogo Kranjčanov med poslušalci. Mladi Viktor Kocbek je bil obtožen glasom obtožnice državnega tožilstva v šestih točkah raznih deliktov, v prvi vrsti, da je omejeval osebno svobodo svojemu pokojnemu očetu g. Edmundu Kocbeku, ko ga je dal 29. septembra 1932 v šenčurskem gozdu pri Kranju nasilno odpeljati z ljubljanskim rešilnim avtom na opazovalni oddelek ljubljanske bolnišnice. Dalje je bil obtožen nevarne grožnje in obdolžen dveh av-
H'ilerjevska mladina
Zenačenje v poganstvu
Pri izenačevalnem delu je Hitlerja najbolj zaskrbela mladina. Mladina je za trajanje narodno socialistične revolucije najbolj važna. Bolj važno je, da spravi pod eno vodstvo mladino, kot pa da zedtni državo, cerkve, univerze itd. Ako dobi v svoje roke mladino in jo more vzgajati po enotnih vzgojnih načelih, ima v rokah vsakega in slehernega nemškega državljana. Za to je bila ena prvih nalog hitlerjeve revolucije, da razpusti vse mladinske organizacije in da prisilnim potom organizira vsakega mladeniča in vsako mladenko v mladinskih odredih narodnega socializma. To nalogo je dobil mladi Hitlerjev prijatelj Baldur von Schirach. Vsak mladenič in vsaka mladenka od 10. do 18. leta sta podrejena voditelju in velikemu vzgojitelju Balourju von Schirachu. Vodja mladine jc tndi po prevzemu poslov odredil, da naj izginejo vsa verska društva in da se morajo njihovi člani vpisati v hitlerjevske organizacije.
Toda proti tej diktaturi z ozirom na vzgojo mladine so se dvignile razne, nevarne ovire, ki se lahko spravijo v tri različne vrste.
I. Schirachova diktatura ie mladino vzne-voljila, ker je vpeljala načelo, da se država brira samo za ono mladino, ki je včlanjena v hitlerjevskih druStvih. medtem ko sc za ostale sploh ne briga in slednji nimajo nobenega iz-uleda v življenju. Mladina se nasilstvu upira, to jc eno, na drugi strani pa povzroča nucLu i
ključnosti neznačajneže, ker se morajo organizirati v edino dovoljenih organizacijah vsi tisti, ki ne morejo računati na neodvisno življenje, četudi se na znotraj s tem ne strinjajo. Vodstvo hitlerjevskih organizacij je, kar je povsem razumljivo v začetku, v rokah srednje nadarjenih in celo manjvrednih ljudi, ki jih jc revolucija vrgla na površje. Zato se mladini, ki je resno delala, danes upira, da bi se podvrgla vodstvu, ki ga smatra za manjvrednega in čc-stokrat v moralnem oziru tudi nekvalificiranega. Imamo zglede, da se je Hitlerju zapisalo po porenjskih občinah le par kričačev. ki imajo pa vso oblast, in da je ostalo na stotine mladine v zatišju, ker se ne more uveljavljati, a se podrediti tem kričačem tudi ne mara. Če bi bilo vodstvo drugo, bi sodelovali, mi je reklo mnogo ljudi, ki sem jih izpraševal.
Drugi vzrok nezadovoljnosti med mladino je ta. da pridiguie von Schirach neke vrste surovo poganstvo. Vsi njegovi govori, vsi članki v mladinskem glasilu vpijejo vedno eno in isto. da išče država le čisto nacionalistične in plemenske ciljc in so ji vere postranska briga. Nisem nc katoličan, nc protestant, verujem samo v Nemčijo, to je geslo von Schiracha. Na drugi strani je pa tudi res, da mladina, protestantska kakor katoliška, v Nemčiji še nikoli ni bila tako versko usmerjena, kot pa ravno v zadnjih par letih. Škofijska semenišča morajo bogo-slovske kadidate odklanjati: v Freiburgu so jih odklonili 40. v Paderhornn (»t. v Miinsteru to v Mn' u zu 2! Poznamo bogoslovje, ki je prej štelo bO bogosiovcev, u jih hnu acijui 130. Mladina s
takšnimi nazori se ne da spremeniti v par dneh in od danes do jutri speljati v neki plehki pa-ganizem nacionalizma in kulta plemena. Katoličani pa so si nadalje svesti, da bi posebno v krajih, kjer žive med protestanti, jiopolnoma utonili, ako jim vzamejo možnost, da sami vzgajajo svojo mladino. V konkordatu so ei katoličani izgovorili to pravico. Toda koekordata ni-kdo ne izvaja. Šest mesecev je poteklo in vlada še vedno ni označila katoliške mladinske organizacije, ki smejo ostati. V podeželju pa se brigajo še mnogo manj za konkordat, saj je znano, da krajevni vodje hitlerjevcev niti ne spoštujejo naredbe osrednje vlade. »Berlin je tako ukazal!« — »Saj tukaj nismo v Berlinu!« Takih razgovorov je nešteto in nobene pritožbe ne pomagajo. Na Bavarskem se pripeti vsak dan, da grozijo učiteljicam z odpustom iz službe, ako bodo še nadalje obiskovale zborovanja Marijinih družb. Na Badenskem sem naletel na primere. da so bili prepovedani shodi materinskih družb. Pri protestantih, ki se nočejo ukloniti naredbam škofa dr. Mtillerja. se dogajajo popolnoma podobne stvari.
Tretji vzrok nezadovoljnosti pa jc v dejstvu. da je hitlerjcvska vzeoja mladine začela popolnoma zanemarjati duliovnc potrebe mladih ljudi in se briga Ie za dresuro in za šport. Voditelji narodnih socialistov sploh nočejo več uporabljati besede vzgoja (Frziehung), ampak so jo nadomestili z besedo Drcssnr (pri nas »dresiramo« pse. op. u red.). Bivij predsednik rlnde v Mci klcnburgu «r jc izrazil lnko-le o sodobni uemški vzgoji: »Vzgojo kot jo vi poimu
družino izhajati, naij se žena odpusti iz služibe. Kolikor mogoče naj se gleda na to, da se vrne žena k svojemu pravemu poklicu, to je: gospodinjstvu in materinstvu. Za to jo je Bog ustvaril, ne pa za pri-dobitveni poklic. Ne mislim e tem tistih, ki drugače ne morejo, ker moža nimajo, sredstev za življenje tudi ne. Te so primorane. Toda ako se bo skrbno gledalo na to, bo takih vedno manj. Premnogo je primerov, da upokojenci z dovolj veliko pokojnino opravljajo še postransko službo, ki bi dala lahko drugemu dostojno eksistenco. Za ubogega brezposelnega delavca pa nima niti 25 par.
5. Kljub vsej krizi so še ravnatelji, ki imajo mesečno od 10 do 50 tisoč dinarjev. K temu it provizijo, pa vse to za par podpisov, ki jih dnevno naredijo. Ali bi ne bilo socialno, če bi sc taki in enaki gospodje zadovoljili z mesečnimi 5000 Din, ostalo bi se pa porabilo za brezposebie družine, oziroma bi se njihovi očetje vzeli v obrat. Za koliko družin bi bilo 5 do 45 tisoč Din! Gospodje bi imeli še vedno dovolj! Imam precej&niio družino, pa bi bil popolnoma srečen, če bi imel 2000 Din mesečnih dohodkov. Cela družina bi v \-j lepo živela. Pa njim privoščim šc 3000 Din več. Torej! — Ker pa sem prepričan, da gospodje ne bodo prostovoljno odstopili teh mastnih dohodkov, bi morala poseči vmes država in jih prav občutno obdavčiti, denar pa izročiti za javna dela, da bi vsaj na ta način prišli brezposelni do zaslužka.
Ta rešitev je sicer precej radikalna, jc pa na celi črti izvedljiva. Ako bi imel oblast, bi v par mesecih uredil vse in bi bili brezposelni zelo, zelo redki.	F. A.
tomobilskih karambolov, pri katerih je bilo pert ljudi prizadetih.
Obtoženi Viktor Kocbek je podal po evoijetn branilcu dr. Jašketu obširen obrambni spis, v katerem je navajal vse motive, kako je prišlo do internacije očeta na opazovalnem oddelku. Napelo je bilo pričevanje dveh prič šoferja Krešimirja Omahna, ki je vozil pokojnega Kocbeka, in privatnega uradnika Blaznika Antona iz Kranja. Ta je povedal med drugim, da mu je pokojnik ponujal milijonsko vsoto, čc ubije sina Viktorja. Državni tožilec si je proti nijemu pridržal pravico kazenskega progoma zaradi krivega pričevanja, ker njegova izpoved pred okrajnim sodiščem v Kranju v prekilicnem postopanju ne soglaša z današnjim njegovim pričevanjem. V nadaljnji obravnavi so priče opisale, kako je prišlo do karambola dne 11. novembra 1932 v Kranju in do karambola dne 16. septembra 1933 na Ravnici pri Tržiču, kjjer je zadel ob dva motociklista. Obtoženec je v obeh primerih škodo poravnal.
Med splošno napetostjo je sodnik-poedinec po končanem postopan-iu objavil sodbo, s katero je bi] obtoženec obsojen le zaradi prestopka zoper varnost javnega prometa v obeh primerih karambola na 2700 Din denarne kazni, v primeru neizterljivosti pa na 1 mesec 15 dni zapora, oproščen pa je bil v štirih točkah obtožbe, ki se nanašajo na omejitev osebne svobode očetu Edmumdu Kocbeku, odnosno ogrožanje življenjske varnosti. Državni tožilec je proti sodbi prijavil priziv zaradi krivde in kazni.
Poslanec Kadič se je pritožil
Iz Sarajeva: Okrožno eodišče je sklenilo, da se uvede proti poslancu Huseinu Kadiču kazenska preiskava, medtem ko je preiskovalni sodnik predlagal, da ni povoda za kazensko preganjanje Huseina Kadiča. Kadič se je proti odločbi okrožnega sodišča pritožil na apelacijo.
iete, mi odklanjamo, ker je mogoča samo pri Katoličanih. V Nemčiji je za nič in ne vodi nikamor. Vzgoja s pomočjo izoblikovanja vesti potrebuje močno cerkveno avtoriteto, ki trdno zagovarja neki nravni zakon. Protestanti so izgubili ves stik z ljudstvom in vsak vpliv na meščanstvo. Na kakšen nravni zakon naj protestanti opirajo svojo vzgojo? Pri nas je to nemogoče. Pri nas je mogoča samo dresura brez razlage. Za to nam je vojaška služba prepo-trebna. Ker pa vse m lad ine ne moremo spraviti v vojaško suknjo, jo hočemo zajeti v organizacije, ki nam bodo prinesle iste koristi. Kjer ji bodo šefi. ki jih ni sama izbrala, s trdno disciplino ubili v glavo pojme o redu, o obnašanju, o disciplini, o poštenju in jo tako izoblikovali v socialna bitja. Kjer ni moralnih zakonov, ki bi vplivali na vest, tam mora nastopiti dresura. mrzla, gluha, brez obzira.«
Takšno čudno pojmovanje o vzgoji radi slišijo tam, kjer je prej vladala Prusija, toda niti protestanti, niti katoličani ga ne morejo sprejeti. Tudi mladina sama, ki še ni popolnoma otopela in v kateri še ni zamrl ves'notranji polet, se takim vzgojnim metodam upira. Menda Hitler sam razume, da tako ni prav in da mora dresuro mladine omehčati duhovna vzgoja srca. Zato je večkrat povdarjal. da sloni narodno socialna vzgoja na načelih »pozitivnega krščanstva«. Toda kaj Hitler in njegove lepe besede, ko pa njegovi sotrudniki na vseh poljih, kjer sc narodni socializem udejstvuje v javnosti, te ga načelu ne priznuva.jo in celo trde, da nasprotuje osnovnim zabtnvam gormanstva.
Liublianske vesli:
Pristanišče ob Ljubljanici
Ljubljana, 8. marca.
Znano je, da je mestni občini ljubljanski uspelo, da si zagotovi najetie večjega posojila pri poštni hranilnici, e katerim bo mogla izvršiti ves program regulacije Ljubljanice, kar je tehnično možno v dveh letih.
V ta program spada tudi zgraditev tovornega in športnega pristanišča v Trnovem. Načrti za obojno pristanišče so že izdelani in sicer po za-misleku mojstra Plečnika. V regulacijski program pa spada samo epodnji ustroj, med tem ko bo morala zgornji ustroj zgraditi mestna občina na lastne stroške. Te načrte je svojčas tudi že odobril občinski svet.
Pristanišče ob Ljubljanici ne ho za Ljubljano nobena novost. Znano je, da je bil rečni promet po Ljubljanici v prejšnjih stoletjih mnogo bolj razvit kakor pa dandanes. V Trnovem je bilo napravljeno tadi posebno leseno in deloma zidano pristanišče.
KINO KODELJEVO Tel. 31-62
Danes in jutri ob 20: PAPRIKA — Frančiška Gaal PISKAČ S PRERIJE - Ken Maynard
© Drevi ob polosmih 4. postni govor gospoda knezoškofa dr. Greg. Rozmana.
O Mesarji se uče delati klobase. 2e skoraj dva tedna se v Ljubljani vrši poeeben tečaj, na katerem se 23 mesarjev uča delati razne mesne izdelke, kakor salame, klobase, hrenovke itd. lo namreč ni kar tako lahko in je treba, zlasti za finejše vrste, res prave strokovne izvežbanosti. Tečai, ki ga je sedaj priredilo Združenje mesarjev za draveko banovino, je prvi strokovni praktični tečaj za izdelavo finih mesnih izdelkov v naši državi sploh in ga ni bilo dosedaj še nikjer. Tečaj ee vrši v obratnih prostorih gosp, Ivana Javornika na Domobranski cesti. Tečaj obsega 14 delavnih dni, na njem pa predava in nazorno kaže izdelavo finih izdelkov gosp. J. A. Theis, avtor znane velike knjige z nad 300 mesarskimi recepti. Udeležencev je 23 iz vse banovine. Na tečaju izdelujejo razne vrste salam, kakor ogrske, poljske, nemške, mortadelo in razne VTste paštet. Del tečaja je posvečen tudi garni anju in pripravi za raz-etavo, ki bo v nedeljo dopoldne v prodajalni gosp. Javornika v Wolfovi ulici. Namen tečaja je sploh dvigniti strokovno izobrazbo v mesarski in pre-kajevalski obrti. Tečaj se vrši pod okriljem Zbornice za TO I, oziroma njenega zavoda za pospeševanje obrti, ki je tečaj podprl tudi z denarjem, nekoliko pa tudi banska uprava.
© Gibanje med zdravniki. Med člani zdravniške zbornice, zlasti med mlajšimi zdravniki, jo Ze dolgo vladalo prccejšn.ie nezadovoljstvo s sedanjo upravo zbornico. Mlajši zdravniki zlasti zahtevajo, da bi morala zbornica varovati predvsem njihove interese, ki so najmanj zaščiteni, ter bi morala ostreje paziti na pravilno in sorazmerno zaposlitev zdravnikov. Prihodnjo nedeljo bo občni zbor zdravniške zbornice, ki obljublja biti precej viharen.
© Spomiadni dež. Herschlova napoved, da se bo z lunino spremembo tudi vreme spremenilo, se je uresničila, seveda nismo imeli snega in viharja, kakor ga jo napovedal, pač pa je včeraj, ko jo mesec stopil v »tanje zadnjega krajca, vse dopoldne in deloma tudi popoldne deževalo. Mod dežjem se nam je ponujal tudi sneg.
© Po čim so jajca. Ljubljanske gospodinje, ki so bralo, cla so v Mariboru ja.iea po kroni, so mariborskim gospodinjam zolo nevoščljivo, zakaj v Ljubljani imajo .jajca še kolikor toliko primerno ceno. Na ljubljanskem trgu so sedaj bolj drobna jajca po 0.50 Din, debelejša pa so par 1.25 Din ali
SUKNO TEOMAHOViĆ

OHADISCf 4 »mrnum
Dospela velika pošiljka za pomlad Ne zamudite ugodne prilike.
Mariborske vesti:
Posvetovalnica za izbiro poklica
Tudi novo tovorno pristanišče bo zgrajeno pTfbfiž-no tam, kjer se sedaj ustavljajo tovorni čolni. Novo športno pristanišče pa bo segalo približno od prul-skega mostu pa do sedanjega prostora Ljubljanskega športnega kluba.
Letoe je v programu samo nadaljevanje regulacije, torej bi prišlo tovorno pristanišče na vrsto šele prihodnje leto, športno pristanišče pa v letu 1936, seveda, ako bo mestna občina spravila potreben denar skupaj.
Zgraditev obeh pristanišč bi bila za Ljubljano velikega pomena. Rečni promet bi se znatno dvignil, ker je vodna pot še danes najcenejša. Olajšan bi bil dovoz gramoza opeke, podpeškega kamna, pa tudi lesa, drv in drugega blaga z višjih krajev ljubljanskega barja do Ljubljane. Naši športniki, ljubitelji veslanja in izletov z motornim čolnom ter drugi pa bodo prav tako z veseljem pozdravili zgraditev lastnega pristanišča, ki ga sedaj tako zelo pogrešajo.
dvoje jajc za pet kron. V sedanjem času je največji dovoz jajc na trg in kakor kaže, ni verjotno, dn bi so šo kaj pocenila. Sicer pa je ta cena že tako in tako nizka, saj so jajca in mleko še edino, kar more dandanes kmet prodati in še to mora dajati raznim proknp-cem navadno pod ceno.
© »Hčerka narod ega poslanca.. Pred meseci se je pojavilo v Ljubljani mlado dekle, ki se je rado izdajalo za sorodnico raznih odličnih osebnosti. Neki gospej v Šiški se je prede: avila kot hčerka narodnega poslanca in kot sorodnica njenega moža. Prosila je za prenočišče, ki ji ga gospa seveda ni mogla odreči. V zahvalo pa je gospej zjutraj odn esla 200 Din. Že tedaj jo je policija iskala, toda Marta, kakor je dekletu ime, je izginila kot kafra. Pozneje pa se je zopet pojavila v mestu in kradla po podobnimi triki razno obleko in perilo. Sedaj jo je policija končno le prijela, toda policijski zdravnik je ugotovil, da mora v bolnišnico. Pozneje jo policija izroči sodišču.
© Vsnkn dama, katera rabi eleganten klobuček nizke cene. naj obišče Salon Anita, Krekov trg 10, Ljubljana.
Dev. Mariia v Polju
Podružnica sadjarskega društva je imela preteklo nedeljo dobro obiskano predavanje o negi sadnega drevja in zatiranju 'kodljivega mrčesa, ob k oncu pa praktičen poskus z novo društveno škropilnico. Predaval je bivši gojenec kmetijske šole na Grmu ter agilni predsednik podružnice g. Kuhar Gusli. Po letošnjem občnem zboru se je podružnica poživila in lepo napreduje tudi po številu članstva. Ima svojo lastno škropilnico. V dveh mesecih je imela troje predavanj. Na jesen pa bo priredila razstavo.
Umrl je po dveletnem bolehanju železniški uslužbenec Ivan K o c j a n č i č iz Vevč. V železniški službi je bil 20 let. Pred leti je bil tudi občinski odbornik. Pred dvema mesecema mu jc umrla mati. — V sredo pa smo položili k večnemu počitku 77 letnega užitka rja-tre t jerednika Janeza H 1 c b š a , vulgo Zvajna. Pred tednom je
legel v poslelio, iz katere ni več vstal. _ Počivai-
ta v miru! Preostalim naše sožalje!
Strežai v tukajšnji umobolnici g. Pavel Jankovič je dobil iz Belgrada obvestilo, da jc bila njegova številka vojne škode izžrebana in da bo prejel 50.000 Din. G. Jankoviču prav privoščimo lo srečo!
Kamnik
Česa večina ui razumela. Pri proračunski de-bati naše-ga občinskega odbora je predlagal zastopnik manjšine dr. Vidic, naj občinski odbor sprejme sklep in ga naslovi na vlado, da upošteva iz.emcn položaj regulativnih hranilnic in rim dovoli v končnem zakonu o zaičiti kmetov primerne olajšave. Kakor je znano, imajo kmečki dolžniki pravico odbiti 2% za vsako leto, če plačajo svoj dolg pred potekom v uredbi določenih rokov. Ta popust bi znašal do 24%. Slično akci'io, kakor je bila predlagana na kamniški proračunski seji, so že organizirale zadružne organizacije. Večina je v Kamniku ta predlog odbila, češ, da bo v jeseni izdan nov zakon. Manišina jc upravičeno poudarjala, da je intervencija pri vladi potrebna, preden bo izdan nov zakon, ker bo vsak poznejšen predlog prekasen. Meščani so na tem vprašanju močno interesiram, ker vendar ni vseeno, da bi za Mestno hranilnico veljalo isto kot za bančne zavode. Ako dosežemo ugodnejše pogoje za domači zavod, bo lo ludi ugodno vplivalo na žepe davkoplačevalcev. Kaikor je videti, pa večina tega ni razumela in predlog je bil gladko odklonjen.
Danes so vrši na meslnem načelstvu sestanek predstavnikov mestne občine, šolstva, prosvetnih organizacij, gospodarskih krogov, industrije, borze dela in drugih v poštev prihajajočih korporacij in društev; na sestanku se bo vzelo v pretres vprašanje ustanovitve stalne posvetovalnice za izbiro poklicev. Anketo je sklicala mestna občina skupno z vodstvom Ljudske univerze. Razpravljalo se bo predvsem o finančni plati tega vprašanja, od katere je zavisna ustanovitev v največji meri. Predviden je namreč v načrtu poseben urad pri mestnem načelstvu ali kaki drugi ustanovi, ki bi imel na razpolago zdravnika, psihologa, poklicnega po-svetovalca ter vse potrebne aparate, ki jih drugod z velikim uspehom uporabljajo pri določevanju inteligenčnih in zdravstvenih zmožnosti preiskovanca.
V neki meri obstoja poklicna posvetovalnica v Mariboru že sedaj in sicer pri borzi dela. Je to vajeniški oddelek, ki posluje tudi z zdravniško preiskavo, vendar je omejen le na obrtno mladino in še ta se ga v zelo pičli meri poslužuje, ker je obstoj malokomu znan. Prave poklicne posvetovalnica obstojajo v naši državi samo v Belgradu in Zagrebu. Sedaj se je zganil tudi Maribor, da ei jo osnuje. Po predpripravah in razumevanju, ki so ga pokazali merodajni činitelji za to važno vprašanje, smemo upati, da dobimo poklicno posvetovalnico tudi v našem mestu. O pomenu poklicne posvetovalnice bi bilo skoro odveč govoriti, zlasti za Maribor, ki dobiva radi industrializacije vedno več mladega proletarijata, katerega bo nujno po trebno pravilno usmeriti.
□	Papeževa proslava bo na Jožefovo v Mariboru. Proslava je združena z veliko akademijo, ki bo ob osmih zvečer v tukajšnji unionski dvorani. Na sporedu so pevske in godbene točke, slavnostni govor, zborni nastopi in drugo. Prireditev pripravlja škofijski odbor Katoliške akcije v Mariboru.
□	Sadno zadeve. Važna seja sadnih trgovcev so je vršila v sredo pri Orlu. Podano je bilo poročilo o kongresu sadnih izvoznikov, ki se je vršil nedavno v Belgradu. Med sklepi tega sestanka je za Maribor golovo najvažnejši, da se bo vršil glavni kongres sadnih izvozničarjev iz cele države pred pričetkom letošnje kampanje meseca julija v Mariboru. Na kongres pridejo poleg izvoznikov sadja iz področja cele države tudi predstavniki v poštev prihajajočih ministrstev ter uradni zastopniki iz inozemstva. Da se je Zveza sadnih trgovcev naše države odločila za Maribor kot sedež glavnega kongresa, je spričevalo delavnosti Združenja sadnih trgovcev in izvozničarjev za Slovenijo, ki ima svoj sedež v Mariboru. Obenem se je na seji sklenilo o letošnjem občnem zboru Združenja, ki se bo vršil tekom tega meseca v Mariboru.
Q Občinski svet mariborski bo predvidoma imel svojo redno sejo v četrtek, dne 15. t. m.
□	JČ Liga proslavlja Masaryka. V četrtek zvečer se je vršil v prostorih Orla občni zbor mariborske Jugosl. čehoslovaške lige, združen z lepo proslavo 84. rojstnega dne predsednika Masaryka. Mestno občino je zastopal podžupan Golouh, drž. oblast pa okr. glavar Senekovič. Občili zbor je vodil predsednik dr. Vekoslav Kukovec, ki je po uvodnih pozdravnih besedah govoril o Masaryku ter o politiki Male zveze s posebnim ozirom na uspehe Češkoslovaške. Masaryka so slavili v lepih besedah še taijmik lige prof. Oven, vodja češke šole v Mariboru Drly, ki je govoril v češčini, im predstavnik mariborske občine podžupan Golouh. Tajniško poročilo je podal prof. Oven. Mariborska JČ liga šteje 150 rednih članov. Blagajniško poročilo , ki ga je podal ravnatelj Gimtz, izkazuje 14.280 Din dohodkov ter 10.186 Din izdatkov. — Prof. Šedivy je opozarjal, da posvečamo premalo pozornosti Slovakom in Lužiškim Srbom. — Sledile so volitve, pri katerih je bilo izvoljeno novo vodstvo JČ lige: predsednik dr. Vekoslav Kukovec, odborniki: svetnik Ivan Knop, ravn. Franc Kadunc, ravn. dr. Jos. Tonvinšek, primariij dr. Mirko černič, svetnik dr. Davorin Senijor, obč. svetnik Franjo Burcš, ravn. Шпко Gintz, prof. Anton Oven, prof. Franc Kovar, prof. dr. Ant. Dolar, prof. Viktor Grunt ar, prof. Vilko Novak, prof. Mirko Seun.ik, upravitelj Jos. Drly, učitelj Dijjčinovii, Ci-bic, Sumljak. Revizorji: prof. Šeddvy, inšpektor Založnik in dr. Crnek.
□	Sneg! Lepo solnčno vreme se je nenadoma izprevrglo. Včeraj zjutraj se je Maribor prebudil v dežju, ki se je pa kmalu pod vplivom mrzl h vetrov izpretnenil v sneg Po pohorskih vrhovih je močno snežilo ter je zapadlo zopet precej novega snega.
□	Poročila sta se pri Sv. Magdaleni Mihelič Aleksander, tehnični uradnik iz Pobrežja, in Hilda Barta, vdova ŠavedeT, posestnica. Obilo sreče!
□	Deložacije v železničarskih hišah. Poročali smo že o stanovanjskih odpovedih, ki so zadele stanovalce železničarske kolonije v niagdalenskent predmestju in ki še doslej niso preklicane. Govori se pa sedaj tudi, da sledijo v kratkem Času stanovanjske odpovedi še v drugih železniških stanovanjskih objektih. Tako dobi baje v Melju v ta-mošnjih železniških hišah 20 strank stanovanjsko odpoved.
□	Napačna razlaga. Mestna občina je začela izdajati izkaznice brezposelnim Take izkaznice dobe delozmožni ljudje, ki nimajo zaposlitve ter uživajo potnoč mestne pomožne akcije. V javnosti se je pa pričelo to napačno razlagati, kakor da bi te izkaznico bile nekaka legitimacija za dovoljeno beračenje. Izkaznice se izdajo samo v Mariboru
I hivajočim brezposelnim v evidenčne svrhe in kot , legitimacija napram varnostnim organom, pred ! katerimi se brezposelni na ta način izkažejo. Be-
račenje od hiše do hiše je prepovedano po banski odredbi. Mestna občina, ki je izdala te izkaznice, pa dovoljuje še nadaljnje podpiranje revežev potom posebnih li6tkov, ki jih revež na socialno, nopolitičnem uradu zamenja zn nakaznice za živila ali hrano.
□	Olimpijski odbor v Maribora je razposlal
na vse gospodarske institucije in podjetja prošnje za blagohotno denarno podporo, s katero ee bo okrepil olimpijski fond. Odbor je na svoji zadnji seji sklenil tudi, da se vrši letošmji olimpijski dem v Mariboru dne 10. junija. Dopoldne bo po ulicah nabiralna akcija, popoldne pa športne prireditve iz vseh panog.
□	Slaboumen od doma. 44 letni Majeir Kari, ki je nekoliko slaboumen, je odšel v torek od doma ter se ni več povrnil na stanovanje. Svojci so v strahu radi morebitne nesreče.
□	Splašen konj. Na Pohorski cesti se je spla-šil konj Ivanu Greifu ter io v galopu ubral po cesti Stritarjevi in še po Tržaški, kjer se je posrečilo besnečo žival ustaviti ter jo pomiriti. Poleg voznika se je peljala -ia vozu tudi mati. Stara ženica je v strahu pred nevarnostjo skočila z drvečega voza ter se pri padcu na tla precej poškodovala.
□	V transmisijS. V Franzo vi tovarna je zgrabila transmisija 23 letnega delavca Jožefa Lipov-š'ka. Zadobil je hude notranje poškodbe ter so ga morali prepeljati v bolnišnico.
□	2 leti. Pred tukajšnjim malim senatom se je včeraj zagovarjal 22-letni posestniški sin Ivan Perko iz Žerovincev. Lani 23. avgusta popoldne je sunil z nožem v prepiru krojaškega pomočnika Maksa Kegla ter mu zadal smrtno rano na vratu, ranivši mu odvodnico. Kegl je umrl, Perko pa prii-šel sedaj na zatožno klop. Senat mu je prisodil 2 leti ječe.
Celie
<Sr Občni zbor Savinjske podružnice TK Skale je bil dne. 4. marca na Smrekovcu pri Šoštanju. Udeležilo se ga je lepo število članstva, med njimi zastopnik jeseniške podružnice in tudi centrale. Poročila so bila izčrpna, delovanje društva v pretekli dobi dosti živahno. Bilo je več predavani, smuških in drugih tečajev niso prirejali. Občutila se je pa zlasti preoddaljenost" odbornjkov enega od drugega. Stari odbor je dobU soglasno razrešnico. V novi odbor, ki ga tvorijo same) ilam celjske sekcije, je bil izvoljen kot predsednik g. Janez Šmigovec. Sklenilo se je nadalje, da se prenese administrativno delo bolj na celjslko sekcijo, reševalni odsek pa ostane v Zgornji Savinjski dolini.
Ljutomer
Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ljutomeru živahno deluje. V nedeljo, dne 11. t. m. po rani sveti maši priredi v Šlrigovi pri g. Kodbi tečaj za pravilno sajenje, oskrbovanje sadnih dreves in zatiranje sadnih škodljivcev. Enak tečaj priredi 25. t. m. v Ljutomeru v sadovnjaku ge. Ane Stajnkove pri Krajnčevi opekarni. Udeležilo se tega tečaja v obilnem številu. Letos pričakujemo v okolici Ljutomera dobre sadne letine.
Glasbeno društvo je imelo preteklo nedeljo svoj 12. občni zbor. Društvo vzdržuje mestno godbo (20 mož) in glasbeno šolo, ki ima 92 učencev. Na šoli se uči guslanje, klavir, teorija, čelo, flauta in mladinsko petje. Za predsednika je bil ponovno izvoljen šolski nadzornik g. Karbaš, za ravnateljico šole gdč. M. Zacherl. Godbo vodi učitelj v p. g. Fr. Zacherl.
Vinsko razstavo pripravlja tukajšnja Vinarska podružnica za 20. marca. Razstava bo združena z vinskim sejmom. Lanska vina so večinoma pretočena. Šele sedaj so prišla na svoje pravo stanje. Pa ni tako hudo, kakor smo kričali. Šele sedaj ugotavljamo, da so lanska vina nad pričakovanje dobra. Količina pa je majhna. Gena se giblje od 4 do 7 Din po kvaliteti.
Kulturni obzornik
„Veliki teden"
Prevedel in priredil Jože Pogačnik. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. 1034.
Ze nekaj let som sc tudi med Slovenci poživlja liturgična misel: obnova sveta v Kristusu jo liturgična obnova. Uvod v to so prevodi liturgičnih knjig, s katorimi naj bi }>ostale dragoceno vrednoto bogoslužja dostopne tudi širšim krogom. Vendar dozdaj še razen Voduškovih »Svetih maš« nismo imeli nobenega vočjoga dela v slovenskem jeziku. Zato pomeni Pogačnikova prireditev »Velikega tetina« v tem pogledu važen korak naprej. Saj jo to po obsegu (322 strani) lu zamisli gotovo največjo in reči smemo naravnost monumontaluo liturgično delo, ki obsega v prevodu celotno bogoslužje: brovir, sv. mašo in vse ostalo obrede velikega četrtka, petka, soboto in šo velikonočno nedeljo.
V razumevanje to po svoji vsebini najbogatejšo božjo službo nas provajavec vpeljo 7. obširnim, 64 strani obsegajočim uvodom, kjer nas v šesterih stopnjah vedno bliže vodi do skrivnosti velikega tedna- Prva tvori dog-matično podlago vsem nadaljnjim: Cerkov je skrivnostni Kristus, Cerkveno leto pa je vsakokratno obnavljanje Jezusovega življenja. Drugič: To Kristusovo življenje In smrt sc resnično obnavlja predvsem v najsvetejši daritvi, katora nam je v spomin trpljenja 1n vstajenja Kristusovega; in ker pomeni to dvoje v corkvi prav veliko noč, zato jo vsaka nedelja pmv zn prav zn nas velika noč. Tretjič: Vendar pa Cerkev šo posebno obhaja spomin Gospodovega trpljenja in
vstajenja vsako loto o velikonočnem času. Ta doba je najstarejša in jedro liturglčnega lota. Corkov obhaja njeno skrivnosti s svel o tridnevnico: trpljenje na voliki četrtek, potek in soboto, vstajenje pa na velikonočno nedeljo, ponedeljek fn torek. Danes obsega veliki toilcn čas od cvetno nedeljo do velikonočno procesije. Sledi mu velikonočna osmina do liolo nedeljo. Niiinon teli svetili dni je duhovna obnova, vstajenje, četrtič: Ta obnova se doseže f«m popolneje, čim popolnejša jo priprava nanjo, zato imamo pred velikim tednom tri prodstopnjo: predposfni, postni čas in čas trpljenja in (petič): čim slovesnejše in daljše jo praznovanje odrešenja in vstajenja; zato slodi velikonočni nedelji velikonočni teden in po boli nedelji velikonočni čas v ožjem pomenu, ki trnja do soboto po binkoštih. Šolo tako nam na šesti stopnji nudi pregled nad vso veličastno stavbo velikonočno dobo v vsej svoji voličini.
Temu splošnemu dogmatičnomti uvodu slodi podrobni uvod v veliki leden z razlago njegovega bogoslužja. Tu so nam odpira pogled v posamezno molitvene uro (jutrujice itd.) in njih liturgični pomen.
Ob koncu Uvoda so dodana ^Navodila« sobote po binkoštih. Šolo tako nam nn šesti corkvenikom. Nato sledi prevod colotno litur-gijo vol. tedna in sicer po Istem rodu. kakor so v corkvi opravljajo, samo stalni dol svete mašo je dodan za vse dneve ob koncu veliko-sobotne liturgije. Prod vsakim odstavkom: jutrnjicatni, molitvenimi urami, posameznim psalmom, oziroma berilom in obredi, je vrinjena kot uvod v nekaj jedrnatih vrslah napisana vsebinn oziroma razlagn dotičnega odstavka s praktičnimi navodili, kako je treba obred opraviti.
Te nove liturgične knjige moramo biti
Slovenci dvakrat veseli, no lo, ker je po svoji vsebini izredno dragocena, ampak tudi, ker jo izdaja tako posrečena kakor dozdaj malokateru podobna knjiga. Navadno namreč niso obsegalo vsega, kar bi po svojem namenu moralo nuditi, ali pa so bile sicer izčrpno, toda izdano v zolo nepriročni obliki. Ta prevod »Velikega todna« pa .ie izčrpen, a hkrati v priročni obliki molitvenika; s trojnim različnim tiskom jo tako pregleden in v razlagah tako umljiv. da ga bo s pridom uporabljal no lo duhovnik, marveč sleherni lujik.
Razen toga vso delo razodeva, da jo izšlo izpod peresa ilogmntično temeljito podkovanega razliignvca, ki .ie zmoten brez tisto osladno čuvstvene primesi v človeku vzbuditi potrebna religiozna čuvstva; šo več: provajavec pesnik je zunl z lastno pesniško silo preliti lepoto vokotrajnih bibličnih slavospe-vov v domači jezik. Zelo prav je Pogačnik upošteval tudi sledeče: Kar jo pri nas v liturgičnih cerkvenih knjigah žo sprejeto (Obrodnik, Cerkveni molitvenik), jo kar prevzel; Inka enakost v liturgičnih tekstih nam jo namreč nujno potrebna, saj jo imel do sedaj vsak liturgični molitvonlk trdovratno svoj lasten lokst. Poleg tega jo prevajal la-finski, resnično liturgični tekst, tako da jo to veren in za duhovnika praktično potreben prevod, česar zn prevode iz hebrejskega besedila no moremo trditi.
Jako dragocena so tudi tolmnčonjn liturgično simboliko, zlasti oni migljaji, ki služijo verski obnovi ln ki razlagajo našo bolj specifično krajevne običaje, kntorib razlago zato tudi ni zlahka najti V tujih priročnikih (n. pr. blagoslov velikonočnih jedil, božji groh. vstajenje itd.).
Tako torej celo Pngačnikovo dolo priča o voliki samostojnosti, njegov prevod »Veli-
kega ledna« ni plagiat tujih podobnih del, ampak je res slovenski v prevodu in razlagi.	Auton Trstenjak.
Iz zgodovine slovenskega slikarstva — je naslov študije, ki jo objavlja letošnja »Mladika«, Avtor, dr. Štele, se' v zadnji številki imenovanega družinskega lista bavi posebno z dekorativno slikarijo cerkvenih obokov. List ima tudi sicer več zanimivih prispevkov.
V bližnji prihodnosti bo v zagrebškem Narodnem gledališču premiera opere »Udovice Ro-šlinke«, katero jc komponist Dobronic uglasbil p« Golarjevi komediji »Vdovi Rošlinki«. O kompoziciji dela je napisal nekaj misli Dobronač v reviji »15 dana«.
IV. letno poročilo češkoslovaško-jugoslovanske lige v Brnu prinaša celoletno delovanje lige za kulturno zbližanje obeh bratskih držav. Poročilo se nanaša na vsa kulturna prizadevanja po jugoslovanskih in češkoslovaških mestih, z brošurami, članki v listih, medsebo nimi obiski, predavanji, izmenjavanji gledaliških del itd., kar naj bi kakorkoli pripomoglo k resnejšim stikom južnih in severnih slovanskih narodov.
ltomtinski znanstveni kongres. Romunska zveza za znanost bo priredila v Bukarešti v dneh od 13. do 15. apriln pod pokroviteljstvom vseh romunskih znanstvenih zavodov »Kongres romunsko zvezo za napredek znanosti«. Kongres ima zlasti namen pokazati sodobne višino znanosti v Romuniji.
Dola ruskih klasikov v filmu. Listi javljajo. dn bodo ruski filmski režiserji začeli v bližnjih dneh s snemanjem filmov,_ v katero bodo pozajeli nokntorn dola ruskih klasikov. Za zdaj so na vrsti nekatera dola Do-stojevskoga, Sultikova Sčodrinn, Ostrovske-ga itd.
15.000 Din v dimniku _^ • i i
........................pojasnjen t vlom
V Sremski Kamenici je bilo, kaikor smo svoj čas že poročali, 2. oktobra preteklega leta vlomljeno v hišo kmeta Joče Batoriija. Tatovi »o odnesli leseno škatlo, ki je bila skrita v dimniku in v kateri je bilo 15.000 Din. Pni policijska preiskavi so se domači, posebno Batorijeva žena, zapletli v protislovja tako da je bila policija prepričana, da je bil vlom fingiran. Zaprli so Batorijevo ženo, njenega zeta in 24 letnega kmeta Ivana Nemeta, ki so jih pa pozneije zaradi pomanjkanja dokazov zopet izpustili in preiskavo proti njim ustavili.
Po petih mesecih se je pa tajni policiji posrečilo ta slučaj razjasniti in ugotoviti, da gre res za pravi vlom, ki ga je izvršil eden izmed svoj čas
Kaj pravite?
Ali ste ie slišali tisto zgodbo o vizitki, ki sedaj od ust do ust kroži po Ljubljani in ki se ji vsakdo grenko nasmeje. Res bi bilo Skoda, ako bi se kar tako pozabila in vredno jo je napisati, da bodo tudi v bodočih časih vedeli, kako smo v naših časih reševali vprašanje brezposelnosti.
Ako se je listi brezposelnei lagal, se pa še jaz, toda v velikem krogu brezposelnih in reveiev, je povedal tole:
»Prišel sem k odličnemu gospodu in ga prosil, naj mi preskrbi kako delo, zaslužek ali podporo. Gospod je bil hudo prijazen z menoj, mi je obljubil svojo pomoč ter mi dal tole vizitko.* Brezposelnei je izvlekel vizitko in jo pokazal, da jo je vsakdo videl. Nato pa je nadaljeval: »Od tedaj so prešli štirje meseci, jaz in moja družina pa še vedno stradamo. Od vseh tnojih prošenj imam samo tole lepo vizitko. Vprašam pa vas, ali more revna družina 4 mesece živeti od ene same vizitke Tako je dejal in ljulo zamahnil z gospodovo vizitko. Mi pa smo umolknili in si mislili vsak svoje.
Panhormon je hormon, Ui deluje na vse notranje žleze in normalizira njih delovanje. Kazen tega deluje 'udi пч deloven ie srca, krvni obtok, dihanje, sestav krvi in seči. kakor tudi na izločevanje sečne kisline in drugih škodliivih snovi iz krvi Vaien pantiormon je ogljikova kislina Zato mora imeti vaaka dobra mineralna voda ▼ sebi rasen zdratilnih mineralov tudi večjo količino ogljikove kisline. Znamenite Itadcnske vode so po vsebini oglukove kisline najmočnejše v Jugoslaviji zato so ludi tako zdravilne.
Uboj v Zdenshi vasi pred sodiščem
Novo mesto, 6. marca.
Danes je pred kaz. senatom trojice bila obravnava zoper 29 letnega Jožeta Zgajnarja in 23 letnega Janeza Strnada iz Ceste pri Dobrepoljah. Obtožena sta bila, da sta ponoči 24. oktobra 1932 v •Zdenski vasi pri Dobrepoljah vsak s svojim kolom Ignacija Strnada po glavi tako težko poškodovala, da se itiu je udrla lobanja in da je vsled otrpnje-iija možganov umrl.
Iz dokaznega postopanja smo povzeli, da je v tej zadevi že bila obravnava pri sodniku poe-dincu dne 2. maja 1933. Tedaj je bilo toženih šest fantov, čaš. da so v tepežu ubili Ignacija Strnada, ne da bi se bilo dalo dognati, kdo je to storil. Jože Žgajnar tedaj ni bil obtožen. Ker so fantje smatrali, da so po nedolžnem obsojeni, so obrazložili dogodek in izjavili, da je smrtonosno rano na glavi Ignaciju Strnadu prizadejal Jože Žgajnar. Zaradi tega se je postopanje zoper Zgajnarja obnovilo, zoper druge fante — razen Janeza Strnada — pa je bilo kazensko postopanje ustavljeno.
Pri glavni razpravi je Jože Žgajnar obremenjeval Janeza Strnada, češ, da je tudi le-ta udaril enkrat po glavi Ignacija Strnada, istočasno kakor on. Zaslišana priča Anton Mildič, ki je dogodek točno opazoval, je izključil, da bi bil Strnad Janez prizadejal kako poškodbo, ker je bil v dotičnem trenotku, ko je Žgajnar udaril s kolom pokojnika
g o glavi, oddaljen kake 4in od Zgajnarja. Janez trnad je poudarjal, da mu je Žgajnar sovražen, ker je vso zadevo razkril in je zaradi njega Žgajnar obtožen.
Senat je prisodil Jožetu Zgajnarju 3 leta robije, Janeza Strnada je pa oprostil vsake krivde in kazni. — Kaz. senatu ie predsedoval svet. Kuder, votanta sta bila sodnik Beljan in sodni pristav Tratnik. Obtoženca Zgajnarja je branil odvetnik Bučar, Strnada pa odvetnik dr. Cesnik,
aretiranih, namreč Ivam Nemet, s pomočijo kmetov Zele&rjaka in Doriča. Neki tajni policijski agent je zapazil, da zapravlja Nemet po gostilnah znatne vsote denarja. Pazil je nanj m ga končno prijel. Pri zasliševanju je Nemet priznal vlom v Batorijevo hišo in izdal tudi svoja pomočnika, ki sta bila aretirana in sta vse priznala. Nemet, pri katerem so našli samo še 350 Din, je povedal, da so si plen vsi trije razdelili. On sam je nakupil celo množico najrazličnejših stvari, katere so našli v njegovi hiši. Aretiran je bil tudi neki Bajaaet, kateremu je Nemet dal 1000 Din. Ostali denar so zapiti. Vso tatinsko družbo je policija izročila sodišču/
Koledar
Petek, 9. marca: Frančiška Rimska, vdova; Gregorij Nis. (Uuclislav), škof.
Novi grobovi
+ V Gorici je 7. marca po dolgi bolezni v 76. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Neža Kamušič roj. Rijavec. Pokopali jo bodo danes na mestnem pokopališču v Gorici. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožaljel
-f- V Malivasi pri Trebnjem je umri v 77. letu starosti g. Mihael Lah, veleposestnik. Pogreb bo v soboto ob 8 na pokopališče v Dobrniču. Naj v miru počival Preostalim naše sožaljel
"f" V Horjulu je umrla bivša goslilničarka g. Ana Č e p o n , roj. Rihar. Pokopali jo bodo v soboto ob 10 dopoldne. Blag ji spom.n! Žalujoče naj tolaži Bogi
Osebne vesti
=i Iz sodne službe. G. dr. Josip šmid, sodnik okrajnega sodišča v Laškem, odhaja za starešino okrajnega sodišča v Slovenjgradec. V Laškem si je v teku svojega dolgoletnega službovanja in vestnega dela pridobil med ljudstvom vsesplošen ugled. Na njegovo mesto v Laško je prišel sodnik g. Ustar iz Rogatca.
= Diplomirani so bili na juridični fakulteti ljubljanske univerze gg.: Bučar Franc, Ferjan Karel, Dolenc Jurij, Erman Marjan, Ropota r Maksim in S c h e n k Vladimir.
Ostale vesti
—	Organizacija radikalne socialne stranke korčana. Tainištvo Radikalne socialne stranke (stranka dr. Janjiča) sporoča: Vodstvo RSS ie na seji 6. t. m. ugotovilo, da so organizacije te etrake že ustanovljene več okrajih, kakor pa zahteva zakon, in v vseh 9 banovinah. Zato bo vodstvo stranke v smislu čl. 15 zakona o združevanju notranjemu ministru predložilo dokaze o zakonski organizaciji in zaprosilo za končno odobritev obstoja in delovanja.
—	Bojevniki, invalidi! V nedeljo, dne 11. marca 1934 se zberemo na manifestaciji borcev Jugoslavije v Mariboru. Iz Ljubljane vozi posebni vlak z odhodom točno ob pol 7 zjutraj. Naročite vozovnice proti vplačilu zneska 50 Din v pisarni »Boja« Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 ali pa pri »Putniku« v Ljubljani.
—	Šolska upraviteljsfva opozarjamo, da dostavijo takoj računovodstvu banske uprave unikat in duplikat plačilnega lista za april, ker se bo sicer izplačilo mesečnih prejemkov radi tehničnih ovir zopet zakasnelo. Gornjemu pozivu naj ugode upra-viteljstva, četudi še ni prejelo učiteljstvo plače za marec Plačilni list za marec naj vrnejo računovodstvu naknadno po izplačilu prejemkov. — Sekcija JUU za dravsko banovino.
jVa^nonllo
Liubliana
1 Kino Kodeljcvo. Danes in jutri ob 20 dvojni iporod: »Paprika« (Frančiška Gaal) in »Piskač s Prerije« (Ken Maynard).
1 Koncert tenorista Marija Šimenca bo drevi ob 20 v veliki unionski dvorani. — Pri klavirju spremlja prof. Srečko Kumar. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, začetek koncerta točno ob 20.
1 Ustanovni občni zbor Kluba nenameščenih slovenskih oblikujočih umetnikov bo drevi ob 8 v restavraciji »Zvezda«. Vabimo vse prizadete umetnike, prijatelje našega pokreta in ljubitelje slovenske likovne umetnosti. — Pripravljalni odbor.
1 Bolniška blagajna mestnih nameščencev ljubljanskih ima svoj letošnji redni občni zbor v torek, dne 13. t. m. ob 18 v zborovalni dvorani mestnega načelstva z običajnim dnevnim redom.
1 Združenje fotografov za Dravsko banovino v Ljubljani ima svoj občni zbor 21. marca ob 10 dopoldne v dvorani zbornice za TOI, Beethovnova ulica.
1 Nočno službo imata lekarni: mr. Trn-
koezy ded., Mestrji trg 4, in mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20.
Maribor
m Magdalcnci igrajo v nedeljo 11. L m. ob
17 v dvorani na Aleksandrovi cesti fi. Priredijo igro »Nebesa nn zemlji«. Režira Vilko č.
in Oddelek kontrole mer v Mariboru, Frančiškanska ulica 11, sprejema od današnjega dne naprej vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne nn pregled in žigosanje tudi domače izdelke iz liaia in srebra, na kar sc intcrcscntjc opozarjajo.
kupili vse, kar je bilo razstavljeno. Tečaj »te vodili gospa Helena Kelharjeva in gdč. Olga Milav-čeva. V okrilju gospodinjskega tečaja ee je vršil v šoli v Zg. Tuhinju tudi 14 dnevni tečaj za dojenčke, katerega je obiskovalo vsak dan okrog 100 mateT in deklet iz vseh vasi okrog Tuhinja. Za lep in koristen pouk so bile številne udeleženke prirediteljem od srca hvaležne in vsi želijo, da bi se podobni tečaji vršili čimbolj pogosto, kar bo v vsestransko korist naši lepi Tuhinjski dolini.
—	Pri nagnen|u k maščobi, protmu. sladko-sečnosti izboljšuie naravna »Franz-Joseiova* grenčica delovanie želodca m črevesa m traino poepelt prebavo
—	Celjska »Deutsche Zeltung« v Avstriji prepovedana. Avstrijska vlada je prepovedala za eno leto uvoz lista »Deutsche Zeltunjj«, ki izhaja v Celju.
—- Z gimnazije y Vinkovcih je bilo izključenih 7 dijakov radi neprimernega vedenia.
—	Oropal župnika, ki ga je krstil. Pred okrožnim sodiščem v Požegi se je le dni vršila razprava proti Djuru Oštrišu, ki je v noči od 25. na 27. novembra preteklega leta oropal župnika Stehno v Požeških Sesvetah. Omenjene noči se je župnik nenadoma prebudil in opazil v sobi dva človeka, ki sta brskala po predalih. Ko sta lopova opazila, da se je župnik prebudil, sta skočila k niemu in mu zagrozila da ga ubijeta, če ne da denarja. Eden je držal nad njim odjrt nož, drugi pa je še naprej brskal po predalih. Odn: sla sta vse, kar se jima je zdelo vredno. — Oštriš je bil obsojen na 12 let robije in trajno izgubo častnih j:ravic. Zanimivo je, da je župnik Stehna krstil Oštriša.
—	Pojasnjen umor pri Zagrebu. Poročali smo o umoru v Topusku pri Zagrebu, katerega žrtev je bil gozdarski svetnik Marakovič. Marakoviča je ubil nekdo iz zasede, ko se jc peljal mimo na vozu. Sedaj je orožništvo prijelo nekega Rada Madjarca, ki je bil nedavno odpuščen iz službe pri podjetju, ki mu je bil Marakovič član ravnateljstva. Madja-
Zahtevajte Gaglova vrtna semenal
rac ne more dokazati alibija za tisti dan in ie par dni prej govoril svojim prijteljem, da se bo maščeval nad Marakovičem, ki je kriv, da je on izgubil službo. Madjarac zanika vsako krivdo.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
^ПрогоСа sledeče: Adam: Christus unser ■ruder. 257 strani. Vezano 80 Din. — Bitimi: Ignaz Seipel. Ein grosses Lcben iu klchien BUdern. 288 strani. Vezano 50 Din. — Bitimi: Ignaz Seipel. Mensch, Christ, Priester in sei-nem Tagcbuch. 268 strani. Nevezano 45 Din. Faulhaber: Die sozlalcn Werte des alt n Te-stamenles. 22 strani. Nevezano 5 Din. — Faulhaber: Die sittlichcn Werte des allen Testamente* und Ilire Aufwertung im Evan-ucliuin. 24 strani. Nevezano 5 Din. — Faul-liaber: Kiiieinle Stininien iu der Wtiste der Gegemvart. Izbrani govori, pridige ln pastirska pisma. 476 strani. Vezano 156 Din. — Faulhaber: Zeitrule — Goftcsrufe. izbrane jiridige. 470 str. Vezano 124 Din. — Parsch: Da« Jahr des Heiles. Klosterneuburški li t u r-gični koledar. II. del. Velika noč. 655 strani. Vezano 68 Din. — Pflicgler: An juuge Men-schen. Premišljevanja in nagovori o nedeljskih evangelijih. L dol. Od adventa do bin-koštl. 157 strani. Vezano 57 Din. — Schnell: Gott unser Du. 15 strani. Nevezano 50 Din. — Zermahr: Die Liturgle der Osierfestzeit in Predigten. 77 strani. Nevezano 26 Din.
—	Za svoj denar kii|)iijte prvornzredno blago! Vedno in povsod zahtevajte Radensko Slatino!
—	Ko sc začno cevi рннрпjevati. deluje uporaba naravne »I-ran/ Jiiticlove« grenčice na redno izjirn/njenje črevesa in zmanjša naval krvi
Obč. volitve v Sv. Juriju oh Ščavnici
— Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in
jih vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih,, jemljejo zjutraj in zvečer ćetrtinko naravne »Franz-Josef« grenčice Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Franz-Josef« vodo pred in po operacijah.
— Trimesečni gospodinjski tečaj se je vršil v Lazah v Tuhinjski dolini od 4. decembra do 28. februarja. Bil je zelo lepo ob skan, za zaključek pa so dekleta, ki so ga posečala, priredile lepo razstavo. Pokazala so, da so si v kratkem času izpopolnila svoje znanje v dorra'em gospodinjstvu, zlasti pa v kuharski umetnoeti. Na razstavo je bil nepričakovano velik naval in obiskovalci so po-
Celie
c Dijaška predstava preložena. Današnja predstava »Deseti brat« je zaradi smrtnega slučaja preložena na četrtek, dne 15, t. m. Kupljene vstopnice naj si občinstvo obdrži za ta datum.
c Gledališka predstava Jugoslovanske strokovne zveze bo v nedeljo oh pol 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. — Vprizori se »Žrtev spovedne molčečnosti«. Vstopnice so v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi, na dan predstave pa od 9 do 12 in od 2 do pol 4 pri dnevni blagajni v Ljudski posojilnici.
Drugi krati
Dev. Mar. v Polju, Dramatični odsek tukajšnjega Prosvetnega društva vprizori v nedeljo, dne U. t. m. ob 8 zvečer narodno igro v štirih dejanjih »Žrtev prisege«. Cena sedežem 8, 6 in 4 Din, stojišča 3 Din, galerija 4 Din.	•
Škoija Loka. Oktet Ljubljanskega Zvona nas zopet obišče v nedeljo, dne 11. t. m. in priredi v Škofji Loki koncert slovensk h narodnih in umetnih pesmi. Koncert bo v dvorani Društvenega doma ob 8 zvečer, na kar opozarjamo posebno okoličane. Vstopnice si preskrbite že v predprodaji pri trgovcu gosp. Lovru Planini.
Naše diiašiiMt
Idejni leden J. k. a. <1. »Danice« se bliža koncu. Danes, v petek bosta predavala gospoda: ob 9 dop.: min. dr. Gosar 0 osnovnih problemih socialnega vprašanja in ob 4 pop.- prof. Miklavčič Mladinska gibanja naše dobe. Vabimo.
Poizvedovanja
Ženska površna jopica je bila najdena v nedeljo na Sv. Katarini. Naslov pove uprava »Slovenca«,
Upravno sodišče v Celju je pod št. A 472-33-16 izdalo tole odločbo:
Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. oktobra 1933 vršile v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, okraj ljutomersko-radgonski, se je v volivnem imeniku vpisani Štuhec Franc, župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici, dne 23. oktobra 1933, torej v odprtem roku osmih dna po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju.
Upravno sodišče je po § 50 zakona o občinah v nejavni seji odločilo:
Pritožbi se ugodi in se razveljavijo obf-inske volitve radi nepravilnega postopanja volivnega odbora s tem, da se morajo po § 50, odstavek 5, zakona o občinah v mesecu dni od dne prejema te odločbe vršiti nove volitve.
Zoper to odločbo ni pravnega sredstva.
Razlogi:
Na pritožbo zgoraj imenovanega jc upravno sodišče po pregledu pritožbe in vseh volivnih spisov ugotovilo, da so se pri volitvah za občinski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti:
Pritožiteli trdi med drugim, da je bil v nasprotju s predpisi za predsednika volivnega odbora določen Lubej Franc iz Ljubljane, ki v občini Sv. Jurij ob Ščavnici niti ne stanuje niti nima volivne pravice; da je bil priložitelj kot predstavnik Korošakove liste odstranjen iz volivnega lokala, ker je zahtevaj, da se vpiše v zapisnik njegov protest proti agitiranju predsednika volivnega odbora v volivnem lokalu; da se ni ugodilo zahtevi predstavnika Korošakove liste, odnosno njegovega namestnika, da vpogleda volivni zapisnik, da se primerjajo uradni zapiski z njegovimi, da se ugotovi, koliko volivcev je glasovalo in koliko jih je glasovalo za ono in drugo listo; in da je po zapiskih predstavnika Korošakove liste, odnosno njegovega namestnika ta lista dobila 237 glasov in Zrnečeva lista 213 glasov, dočim je dobila po uradnih podatkih prvohnenovana lista 206 glasov, a drupoimenovana 244 glasov.
Glede osebe predsednika volivnega odbora izvira iz volivnih spisov, da je bil za predsednika določen Lubeij Franjo, šef pisarne načelstva » Sa-veza Sokola Kraljevine Jugoslavije« v Ljubljani, ki pa ni imel volivne pravice v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Ta postavitev ni v skladu z določilom § 6 banovinske volivne uredbe, glasom katere se postavi za predsednika volivnega odboira oseba izmed pismenih volivcev dotične občine.
Glede odstranitve pritožitelja kot predstavnika Korošakove liste iiz volivnega lokala izviri iz zapisnika o poslovanju volivnega odbora v času glasovanja, da je bil pritožiteLj ob 8 odstranjen zato, »ker je oporekal odredbam predsednika volivne komisije«. Iz iaiave članov volivnega odbora Zrneca Alojza im Topolnika Franceta na predmetno pritožbo pa izhaja, da je bil pritožitelj izklu-čen od prisostvovainia volivnemu postopku zalo, ker je zelo čeato zahteval, da se vpiše kaka njegova pripomba v zapisnik, kar pa je predsednik vothnega odbora odklonil, češ, da bo vse ugovore po glasovanju vzel v zapisnik.
To naziranje predsednika volivnega odbora ni pravilno. Po § 34 zakona o občinah imajo predstavniki kandidatnih list pravico, prisostvovati poslovanju volivnega odbora in podajati _ pripombe, ki se vpkšejo na zahtevo v zapisnik. Nikjer pa ni rečeno, da se podajo te pripombe šele po končanem glasovanju. Nasprotno, opazka se mora v konkretnem primeru napraviti takoj, ko se opazi kaka nepravilnost v poslovanju volivnega odbora, da se ta nepravilnost ugotovi in po možnosti odpravi. Pritožitelj je bil torej odstranjen iz volivnega lokala brez zakonitega razloga.
Glede kontrole volivnega postopka po predstavnikih Korošakove liste izvira predvsem iz zapisnika o poslovanju volivnega odbora po končanem glasovanju, da volivni odbor ni domistrl predstavniku omenjene liste, da bi med volitvami vpogleda! volivne spise, »ker ima predstavnik liste samo pravico, biti navzoč pri volivnem aktu, ne pa, urejevati in vplivati na poslovanje volavnega odbora«. Nadalje so bili o gornji okolmosti zaslišani člani volivnega odbora in siccr: Lubej Franjo, L.r-nec Alojzi« in Topolnik Franc.	.
Lubej Franijo je pri okrajnem sodišču v Mu»-tjani pod prisego izpovedal, da sta mogla predstavnika obeh liM s svoih mest slediti zapisnikarju pri vpisovanju oddanih glasov v glasovale sezname; da ie namestnik predstavnika Koroša.kovc liste enkrat popoldne zahteval, da vpogleda glasovalne sezname, a je priča kot predsednik vohvnega odbora lo odklonil, čel, da bo to lahko storil na koncu, če bo dopuščal ča«; da je bil volivni odbor mnenja, da predstavnik liste nima pravice vršiti kontrole na ta način da bi hodil gledat k zapisnikarju. kako se oddani glaeovi vpisujejo; in da predstavnik Korošakove liste — kolikor se pnča spominja — ni zahtevaj primerianje uradnih zapiskov s privatnimi, nrti ne vpogleda v uradne zapisnike.
Zrnec Alojeiij je pri okrainem sodišču v Gorniu
Radgoni pod prisego izpovedal, da predstavnik Korošakove liste s svojega mesta ni mogel videti, v kateri seznam je vpisovaJ zapisnikar poedine oddane glasove; da ves čas glasovanja ni nobeden od predstavnikov Korošakove liste zahteval, da se mu dovoli vpogled v glasovalne sezname; da si je predstavnik Korošakove liste vos čas glasovanja zapisoval, koga je kdo volil; in da je predstavnik Korošakovi liste po izvršenem glasovanju zahteval, da vpogleda uradne zapisnike in da se ti zapisniki primerjajo z njegovimi privatnimi, a je predsednik volivnega odbora vse te zahteve odkloniL
Topolnik Franc je pri okrajnem sodišiču v Ljutomeru pod prisego izpovedal, da nc more povedati, ali je predstavnik Korošakove liste mogeil slediti zapisnikarju pri vpisovanju oddanih glasov, da pa bi bil sam z dotičnega mesta mogel opazovali vpisovanje oddanih glasov; da je predstavnik Korošakove liste med glasovanjem zahtevaj vpogled v posamezne sezname in da mu tega predsednik /olivnega odbora ni dovolil; in <fa se ne spominja, ali je predstavnik Korošakove liste po glasovanju zahteval vpogled v uradne zapisnike in primerjanje uradnih in privatnih zapiskov, pač pa ve, da je bilo po končanih volitvah neko prerekanje.
Na postavi impovedbe Zrneca Alojzija, kateremu gTe posebna vera, ker je biil Korošakov protikandidat, smatra upravno sodišče za dokazano, da predstavnik Korošakove liste, odnosno njegov namestnik s svojega mesta ni mogej slediti zapisnikarju, ki je vpisoval oddane glasove v posamezne glasovalne sezname. Priča Lubej Franijo je sicer izpovedal nasprotno, vendar podpira 7j-nečevo izpoved tudi dejstvo, da je sedel zapsnikar na nasprotnem koncu mize in da ie vpisoval v tri sezname, ki so bili po velikosti in barvi (beli) vsi enaki.
Na podistavi iipovedb Lubo'a Fraiva in Topolnika Franceta v zvezi z zgoraj navedenm zaznamkom v zapisniku o poslovanju volivnega odbora po končanem glasovanju smatra nadalje upravno sodišče za dokazano, da predstavniku Ko-ro.šaikove liste, odnosno njegovemu namestniku med glasovan em ni bil dovolien vpogled v uradne zapisnike, zlasti v glasovalne sezname. Zrnec Alojzij je sicer izpovedal, da predstavnik Korošakove liste med glasovanjem ni zahteval vpogleda v volivne zapisnike, vendar je dostavil, da sc to ni zgodilo v njegovi navzočnosti in da je bil popoldne kako poldrugo uro odsoten.
Končno smatra upravno sodišče na podlagi iz-povecibe Zrneca Alojzija, kateremu gre radi že navedene okoJnosti posebna verodostojnost, za dokazano, da se namestniku predstavnika Korošakove liste tudi po končanem glasovanju ni dovolil vpogled v uradne zapisnike in da se je odklonila tudi njegova zahteva, da se primerjajo uradni za-
Eisiki z njegovimi privatnimi. Sicer pa tega priči ubei in Topolnik ne zanikujeta, nego le trdita, da se ne spominjata, če je predstavnik Korošakove liste to zahteval.
Iz tega stanja stvari, ugotovljenega z zaslišanjem članov volivnega odbora, izvira, da je bila predstavniku Korošakove liste, odnosno njegovemu namestniku odvzeta mo/nost kontrole volitvenega postopka, ki mu je Sla j»o določilu § j4 zakona o občinah. Ta Kontrola pa se lahko vrši na dvu načina: 1. z nadzorovanjem zapisnikarja pri vpisovanju oddanih glasov v glasovalne sezname, io 2. z beleženjem oddanih glasov po furcdslavnikih kandidatnih list.
V predmetnem primeru je bil predstavnikoma Korošakove liste prvi način kontrole zabramjen, ker se jima ni dovolil vpogled v glasovalne sezname med glasovanjem, niti nista mogla s svojega mesta sledili zapisovanju oddanih glasov. Pač pa si je glasom izioovedbe priče Zrneca Alojzija predisitavnik Korošakove liste, odnosno njegov namestnik ves čas gla«ovan;a zapisov a J oddane g'a-sove. Vendar je za popolnost te kcMutrole potrebno, da se ob koncu glasovanja uradni zapisn.ki primerjajo s privatnimi zapiski predstavnika in da se na ta način takoj poasnijo obsloieča nasprot-stva med zapisniki. Karli brez tega primerjanja je predstavniku odvzeta možnost, da uveljavi svoj dokaz o izidu volitev, ki si ga je priba'vil z zapisovanjem oddanih glasov V predmetnem primeru pa predsednik volivnega odbora ni dovolil, da se po izvršenem glasovanju primerjajo uradni zapisniki z zapisniki predstavnika Korošakove liste. S tem pa se jc temu predstavniku obrezuspešil tudi drugi način kontrole volitvenega postopka.
Ta kršitev pravice predstavnika Korošakove lisle v zvezi s pritožitclcvo trditvijo, da je volivni rezultat, ki je bil uradno razglašen, po zar»iskih predstavnikov Korošakove liste napačen, odvznme volivnim aktom in ugotovitvi volivnega rezultals glavni zakonski pogoj vcrodosUrnosrbi.
Zato je moralo upravno sodišče že radi tega razloga pritožbi ugoditi in občinske voltlve razveljaviti, ne da bi se bavilo z drugimi pritožnimi točkami, ki »o podrejenega Јхипела.
Celje, dne 26, februarja 1934.
Med osebami, ki so bile zapletene v afero Stavijskega. je tudi dunajska igralka, Madjarka Rila Ge-org. Bila ie pozvana pred preiskovalnega sodnika v Pariz. Temu se je potem javila. Na sliki jo vidimo v družbi s svojim advokatom. Osumljena je
bila tudi vohunjenja Preiskov. sodnik je dal zapleniti 7 kovčegov prtljage, ki jih je Rita Georg shranila na pariški postaji
Sigvard in Patzkova
se vendar poročita l
Švedski princ Sigvard se bo kljub upiranju ctaršev vendar poročil z meščanko Eriko Patzek iz Berlina. Poroka se bo vršila čisto na tihem v Carton Hallu. Švedski kralj Gustav prebije vsako leto nekaj časa na Rivieri. Moral se bo sprijazniti z dovršenim dejstvom Novi zakonski par bo preživel medene dni na Rivieri in upa, da ga bo švedski kralj sprejel kljub vsemu, kakor se je to zgodilo z princem Lennhardtom pred nekaj leti. Na vsak način se bo moral princ odpovedati vsem dednim pravicam. Ni še gotovo, ali bo ohranil gro-fovski naslov; splošno domnevajo, da ga bo kralj imenoval za grola Sallidskega. Salliden je namreč posestvo, ki ga je zapustil prinčev ded
Palčki hočejo svoje pravice
Na Madjarskem živi 261 palčkov. Zdaj ustanavljajo Zvezo palčkov. Vodja te organizacije je izjavil, da ima ta organizacija namen, izvojevati palčkom vse pravice. Predvsem bodo palčki zahtevali, da se zanje znižajo cene na vseh prometnih zvezah, gledališčih in letoviščih, in sicer za polovico. Poleg tega se morajo določila glede zidave hiš izpremeniti v tem smislu, da se dovoli zidanje tudi nižjih sob. Prihodnje leto bodo sklicali palčki svetovni kongTes v Budimpešto. Računajo, da prispe na ta kongres najmanj 6000 pritlikavcev
Pasijonshe igre tudi na Francoskem
Pod pokroviteljstvom nadškofa v Rone-an msgr. Andreja Dnboisa se bodo v zadnjih dneh postnega časa 22„ 23, 24, 25. in 26. marca vršile pasijinake igre v spomin na 1900-let-nico Kristusove smrti. Pasljonske igre bo ▼odila Krščanska delavska zveza, ki hoče počastiti »Nazaretskega mizarja, največjega Delavca tega sveta«. Igrali bodo tudi pri-prosti delavci. Igre bodo »premij*!! * Bar ho vo zLaelvo.
Mont Everest se ie zvišal za 300 m ?
Bogovi treščijo ob skalo vsakega zemljana - Tibetanci iztegujejo jezik v pozdrav
Stokrat čez Atlantsko morje
18 .let torej ne bo smela nobena ekspedicija prodreti na tajnostno Himalajsko pogorje. Tibetanska planota se bo še bolj zaprla pred svetom. V vsej deželi se v zadnjem času širi še večje sovraštvo proti tujcem Tibetanski svečeniki namreč pripisujejo nedavno potresno katastrofo v Nepalu Evropcem in ti so tudi povzročili smrt Dalaj lame. Tibet leži ob severnih, Nepal ob južnih odtenkih ogromnega himalajskega pogorja. Tibet je nedavno zgubil svojega velikega svečenika in vladarja Dalaj lamo, ki je umrl skrivnostne smrti, Nepal pa je nedavno obiskal strašen potres. Prazno-vernemu ljudstvu je okolnost. da je obstalo okoli 3000 templjev nepoškodovanih, še bolj utrdila vera. da so bili bogovi razžaljeni in da so zato poslali potres. Tibetanski »učenjaki« so ugotovili, da se je Mounl Everest povišal za 300 metrov po zadnjem potresu. Vse pogorje je zadobilo drugačno obliko, ker hočejo bogovi preprečiti, da bi se predrznila človeška noga slopiti na la sveta tla. .
Polkovnik P. T. Etherton, ki je organiziral zadnjo ekspedicijo čez Mount Everest z letalom, je dal angleškim časnikarjem znečilno izjavo o ekspe-dicijah v Himalajsko pogorje. »Vsi višji vrhovi na Himalaji so sveti in Mount Everest je najsvetejša gora med njimi. Neki stari lama. ki sem ga spoznal na poti k maharadži v Thatmandu, glavnem mestu »prepovedanega kraljestva« Napala, je na moje vprašanje, ali mi bodo dovolili, da preletim Himalajsko pogorje, odgovoril, da ne sme noben človek nekaznovano stopiti na vrh Everesta ki je najvišji vrh boginje Zemlje. Bogovi bi stegnili svojo roko in treščili ob skalo tega predrzneža. Ko sem zopet vprašal, ali bi bogovi dovolili, da bi Evropci Mount Everest preleteli, je svečenik nekoliko obstal; ni namreč še nikdar v svojem življenju videl letala. Vprašanje sploh ga je silno zaskrbelo, saj bi po njegovem ne bilo izključeno, da ne bi pilot od zgoraj z letala gledal na bogove...
Rajnki Dalaj lama je bil Evropcem prijazen. Kljub temu je silno nerad izdajal dovoljenja za ekspedieije na Himalajo. V deželi je užival veliko zaupanje. To dokazuje že dejstvo, da je dočakal razmeroma visoko starost. Večina njegovih prednikov je umrla že pred 19. letom svoje starosti. Vsi ti so bili namreč zastrupljeni. Kljub temu, da so mu bili podaniki zelo vdani, se je proti njemu organizirala močna opozicija pod geslom, da je
lama Evroirceni preveč naklonjen. Da bi stri odpor opozicije, je Dalaj lama prepovedal nadaljne ekspedieije na Himalajo. Dalaj lama se je silno čudil drznosti evropskih hribolazcev, ki se niso ustrašili najhujših nevarnosti samo, da bi preplezali do trdnjave bogov. Ker je večina njegovih podložnikov vedela, da ima rad Evropce, se je njegovim ukazom vendar pokorila in ni nadlegovala ekspedicij. Prepoved nadaljnih ekspedicij ostane v veljavi 18 let. Med tem časom bo vladal deželi opat samostana v Radrengu Ta je Evropcem sovražen. Ni-kakega dvoma ni, da bo ostala prepoved v veljavi.
On bo tudi skrbel za to, da se novi Dalaj lama vzgoji v njegovem duhu. Dalaj lama je bil že rojen. Izbran pa še ni bil. To je eden izmed tistih otrok, ki so bili rojeni na dan smrti Dalaj lame. Tibetanci namreč verujejo v reinkarnacijo, to je v zopetno učlovečenje umrlega. Izbrati novega Dalaj lamo med tolikšnimi otroci ni prav težko; kajti bogovi vodijo roko izbirajočega svečenika. Ko bodo otroci stari 3 leta. jih bodo zbrali v palači umrlega Dalaj lame. Pravi njegov naslednik bo takoj spoznal svojo imovino. Imena otrok bodo napisali na listke, ki jih polem položijo v zlato žaro. Po dolgih molitvah bo izviekel dosedanji regent en listek. Na tem bo stalo ime bodočega Dalaj lame. V tem je zopet oživela duša umrlega Dalaj lame.
Ta bo vzgojen v samostanu, kjer ga bodo pripravljali na važno službo. Vladar postane šele, ko dopolni 18. leto. Dotlej obdrži vso moč v svojih rokah sedanji regent, ki tudi vodi ministrske seje.
Izmed vseh dežel na svetu je Tibet gotovo najbolj zaprt pred moderno civilizacijo. Že tisočletja prehajata kultura in vera od roda do roda. V zadnjem času je prodrlo v te kraje nekaj izdelkov moderne industrije v Evropi in na Japonskem Ti-betanec sicer nekaj časa te predmete uporablja, končno pa jih zažene proč, trdeč, da so to hudičeve iznajdbe. Značilno je, da se Tibetanci še vedno pozdravljajo na ta način, da krepko iztegnejo jezik. Tibetanec se sme kopati samo enkrat na leto; edino norec bi si dovolil več kakor eno kopelj. Tudi zadnji pastir se brani z vsemi štirimi kulturnega vpliva. Majhno je torej upanje, da bi se Evropi v kratkem času posrečilo priti do rudnin, ki jih skriva ta dežela. Tudi Japonska posega v to deželo in zato je verjetno, da bo prav zaradi tega prišla v nov konflikt z Evropo.
Prav gotovo ne veš
da so smatrali Babilonci nasoljenega netopirja za delikateso prve vrste;
da je v Ameriških združenih državah nič manj kakor 4.25 milijona nepismenih;
da na zemlji opuščenega rudnika v državi Ohio poljski pridelki najbolje uspevajo;
da je ameriški varstveni urad postavil ta-le pravila za drsalce: led, ki je debel samo 2.5 cm, ni varen, pač pa drži 5 cm debel led eno osebo. 7.5 cm debel led drži že več skupin in led 10 cm debel se ne udere niti večjim skupinam drsalcev;
da živijo v tropični Ameriki nočni metulji, katerih peruti merijo skupno 30 cm;
da uporabljajo pri izdelovanju švicarskega sira pogosto 3—4 vrste bakterij, izmed katerih ima vsaka svojo nalogo.
Costes je srečno pristal v Miinstru
Slavni francoski letalec Costes, ki je hotel na kratek izlet na Holandsko, je moral zasilno pristati v Miinstru. Francozi so se za njegovo življenje že ustrašili; zelo pa so se oddahnili, ko je prispela vest, da je zaradi megle pristal v Miinstru
Dva leva in tiger v otroški sobi!
lz neke cirkuške kletke v Poitiersu na Francoskem sta ušla dva leva in en tiger. Po dolgem iskanju so našli zveri v nekem zasebnem stanovanju, kamor so vdrle skozi odprto okno. V sobi je spalo dekletce. Zveri so se ulegle na tla in spale. Ko se je otrok zbudil in pričel klicati starše, da bi jim pokazal te velike in nenavadne igrače, so se odrasli silno ustrašili in zaklenili vrala od zunaj. Tedaj so se prebudile tudi zveri in pričele razgrajati; napravile so veliko škodo. Skozi okno so zopet skočile na cesto. Ujeli so jih šele po velikem 1 trudu
I
Najmanjši ptiček na svetu
Cisto majhnega kolibra, ki ni nič večji kakor I navadna čebela in je torej gotovo najmanjši ptiček na svetu, so odkrili ornitologi zavoda Smith-sonian Snstitution na planoti Haiti. Dognali so da gre v resnici za ptico in ne morda za žuželko. Majhni junak je siino bojevit in napada celo ptice, tako velike kakor je kos, ako se približajo njegovemu gnezdu.
9 mrtvih radi strupenih gob
Iz San Louis-Ubispa poročajo, da je umrlo na neki kmetiji pri Arroyogrande 9 ljudi za zastrupljenjem 7. gobami. Še 22 drugih ljudi, med temi tudi dva posestnika, je hudo obolelo. Po hudih nalivih je v teh krajih nenadoma zraslo silno mnogo gob. Kakor vse kaže, ni prebivalstvo razlikovalo strupenih gob od zdravih.
Življenje je v gibanju (Aristoteles).
Tudi tehnika stremi za linijo
Na najnovejših avtomobilskih razstavah se pojavljajo tudi dvonadstropni avtobusi takšne oblike. - Šofer sedi v zgornjem nadstropju
Angleška mornarica bo pozdravljala sv. očeta
»Daily Telegraph« poroča, da je vrhovno poveljstvo angleške mornarice izdalo nova navodila glede pozdravljanja angleške mornarice. Nova navodila vsebujejo določilo, da se morajo tudi svetemu očetu izkazati časti suverena.
Hanna Reitsch se je v Južni Ameriki dvignila z z brezmotornim lelalom 2000 m visoko
Zavrhnikova se pripravljata na izprehod. Gospa se kar ne more ločiti od ogledala. Končno pravi ljubeznjivo svojemu možu: »Moj ljubček, tako bi potrebovala novo obleko!«
Mož se nekoliko v zadregi smehlja: »Da, obleko, zopet obleko. Ali nimaš nikakih višjih smotrov?«
»Ah, da,« odgovori ona hitro, »rabim seveda tudi nov klobuk.«
ker smo znale tako nspešno krajšati čas njegovi edinki. Milijonarji, katere sem imela priliko videti in jim streči na našem parniku, so pa tudi čudaki in — skopuhi. Poznam nekega mednarodnega bankirja, katerega premoženje znaša nad sto milijonov dolarjev, ki pa svojemu strežaju izroči po vsaki prekomorski vožnji natančno — reci in piši — en dolar napitnine. Zato pa mora strežaj celih šest dni prenašati njegove muhe in mu znati že z obraza brati vsako željo. So pa zopet milijonarji, katerih največje veselje je, osrečiti druge. — Viljem Leeds, tako zvani »jekleni kralj«, je nekega večera ves parnik enostavno »kupil«, to se pravi, vsi potniki in celokupno uslužbenstvo so bili oni večer njegovi gostje. Vsega je bilo na razpolago in karkoli si je kdo zaželel, to je dobil, in spominjam se, da je samo račun za vino znašal preko 3000 dolarjev...
Tudi komičnih dogodkov ne manjka na preko-oceanskem orjaku. Neki novoporočeni par je na parniku še pred odhodom priredil večerjo. Nevesta je bila mlada, ženin pa že srednjih let. Ko ie okoli polnoči parnik odrinil proti Evropi, se je novopečeni mož priplazil do mene ter me vprašal, ali je na krovu tudi zobni zdravnik. Pojasnila sem mu, da mu bo pač ladijski zdravnik izdrl zob, ako treba. »Ne, ne gre za to,« je dejal ves iz sebe. smolo, veliko smolo sem imel. V kopalnici mi ie . zobovje padlo iz ust na tla ter se razbilo, moja , ženka pa ne ve, ne, niti ne sluti ne. da imam umet :e zobe.« Zdravnik zobovja seveda ni mogel in znal popraviti in naslednji dan sem par opazovala Smehljaj prejšnjega dne je z obraza mlade žene izginil.
Prav svoje vrste čudaška je bila neka starejša potnica iz Belgije. Cele dneve je ni bilo na izpre-1 gled in tudi k skupnim obedom ni prihajala. Zvečer pa. ko je zavladal na krovu mir, je prišla z nekakšnim zavojem pod pazduho, katerega je čez nekaj časa vrgla čez ograjo v morje. Meneč, da je to njeno ravnanje morda v zvezi s kakšnim zločinom. sem opozorila službujočega častnika na to. Naslednjega večera so ji pregledali zavoj in našli v njem kup pisem. *>Moj mož, ki je pred letom umrl. mi je v svoji poslednji volji naročil, da na tak način uničim vsa njegova pisma in sedaj tt vršim,« se je opravičila omenjena gospa.
Stokrat preko Oceana, mogoče se bo število mojih voženj še podvojilo Ponosna sem posebno na to, da nikdar nisem poznala morske bolezni, dasi sem na svojih vožnjah doživela marsikak vihar je zaključila miss ITorencc Dangerfield 1 tvojt pripowe*>wuy*.
Mični doživljaji pogumne strežnice
20.000 helgshkih delavcev stavba
V \ ta vieisu, središču Mgii«ke (Stilne industrije stavka 20.0(10 delavcev. Med slavko je prišlo iki aeuanah incufcu tov. morala je poteči vrne* policija
R. Washburn Child potuje po nalogu ameriških Združenih držav po Evropi z namenom, da bi organiziral novo svetovno gospodarsko konferenco
»Ce mi tega računa takoj ne plačate, bom vsem vašim upnikom dejal, da ste mi plačali.*
Miss Florence Dangerfield je pred nekaj tedni slavila čisto svojevrsten jubilej. Atlantski ocean je kot strežnica prevozila stotič. Zanimivi so njeni spomini in doživljaji na enem izmed največjih prekomorskih parnikov, »Aquitaniji«, ki jih je objavila v velikem angleškem listu:
Sloveča pevka Melba jo je vso vožnjo klicala za Fk), ker ji je ime Florence bilo predolgo. Ko se je na evropski obali izkrcala, pa ji je za uslugo, da ji je smela tako reči, stisnila v roko deset funtov, kar bi znašalo danes 2400 Din. Lepa napitnina!
»Kaj pa počenjate, kadar ste prosti,« me je vprašala najbogatejše dekle na svetu, Miss Hutton. . Zelo se je začudiia. ko sem ji povedala, da ves svoj prosti čas porabim za šivanje in krpanje I oblek ter nogavic. Vztrajala je na tein, da je ves večer preživela med nami v kabini za strežnice. - Njen oče nam je podaril vsaki po sto dolarjev, češ,
Gospodarstvo
Odlok vlog Sz denarnih zavodov
Iz poročila Narodne banke za zadnje četrtletje
,*>ret. leta posnemamo te-le podatke v naših denarnih zavodih v preteklem letu.
Hranilne vloge pri Drž. hipotekami banki so narasle v letu 1033. za 145.5 milij., dočim je znašal prirastek leta 1032. samo 109.1 milij. Din. Istočasno so pri Poštni hranilnici narasle vloge za 121.4 milij., lorej pri obeh zavodih za 258.1 milij. Prirastek leta I «>32 je znašal samo 226.7 milij., še manjši pa je bil leta 1931. s 211.4 milij.
Istočasno ko so vloge pri teh dveh zavodih narasle za nad četrt milijarde Din, so se vloge pri vseh bankah in hranilnicah zmanjšale lani od 10.184 na 9.662 milij. Din, torej za 522 milij. V tej številki pa je vpoštevan že prirastek vlog pri Poštni hranilnici in Drž. hip. banki, tako da je znašal pri zasebnih zavodih in hranilnicah padec vlog prav za prav 522 milij. plus 250 milij. Din, torej skupno tri četrt milijarde. Res. da je dotok vlog bil lani slabši kot je bil leta 1932., toda vpoštevati je treba dejstvo, da jc cela vrsta zavodov imela pred upniki zaščito in da je izplačevala vloge le omejeno.
Ce primerjamo stanje konec leta 1933. s stanjem konec decembra 1930, vidimo, da so v teh štirih letih hranilne vloge pri Drž. hip. banki in Poštni hranilnici narasle za 702.2 milij. Din, pri vseh bankah in hranilnicah skupaj (v teh številkah sta vjx>števaua prej navedena zavoda) pa so nazadovale vloge za 4218 milij. V dobi štirih let je torej znašal odtok vlog pri neprivilegiranih zavodih skoro 5 milijard Din, kar je za naše razmere ogromna vsota. Najvišje stanje vlog smo imeli v
Nov reeskomptni zavod v Češkoslovaški
Praga, 7. marca.
V nizu ukrepov, ki jih je izdala češkoslovaška država v ozdravljenje gospodarskih neprilik, je zadnje dni nastopil nov: ustanovitev Reeskontnega zavoda. Pretekli teden je ministrski svet dokončal 'svoje delo in predložil parlamentu osnutek za tak zavod, kar je češka javnost že dalj časa pričakovala.
Osnovna glavnica novega zavoda bo znašala 100 milj. Kč, državna subvencija za obveznosti zavoda pa bo znašala pol milijarde. Iz motivnega poročila je razvidno, kaj je namen novega zavoda.
Tudi v Češkoslovaški je dotok vlog v denarne zavode f>Of>oInoma prenehal in denarni zavodi nimajo nobenih sredstev za nova posojila, ker morajo vsa svoja sredstva, v kolikoT jih dobijo od dolžnikov, porabiti za izplačevanje vlog. Novih posojil ne morejo dobiti tudi najbolj zdrava podjetja z neomejeno kreditno sposobnostjo. Ker pa novi krediti niso mogoči pri Narodni banki, ki mora zlasti skrbeti za valuto, je prišla misel ustanoviti nov zavod za reeskont in lomhard. Organizacija novega zavoda je v dobrem delu osredotočena pri Zemski banki v Pragi, ki bo dala na razpolago ludi del svojega izšolanega uradništva.
Novi zavod naj bo opora za kreditno poslovanj« denarnih zavodov, katerim noče konkurirati Dodeljejtil bo menične lombardne kredite. Z lora-b*xlnimr4crediti se bo povečala likvidnost denar-nK zavodov, ki imajo veliko državnih papirjev, T>Wsg tega pa bo e tem tudi pridobil trg državnih
papirje^F
Novi zavod lahko prevzame likvidacijo denarnih zavodov in njih podjetij, če je to v javnem interesu.
Odkod sredstva
Sredstva novega zavoda bodo prišla tudi iz Narodne banke, toda le po normalni poti za eskont in lombard.
Zavod bo lahko emitiral tudi posojila, za katera bo garantirala država, in zastavne liste. Ta slednji izvor sredstev pomeni, da bodo pri zavodu v doglednem času izvedli razdolžitev kmeta, pa mogoče tudi mest, pri čemer so zlaati interesi-rane komunalne hranilnice.
Poleg omenjenih sredstev bo največ dobil novi zavod od vlog.
Po zakonu, ki je trenutno pred parlamentom, bodo morali vsi denarni zavodi, ki sprejemajo vloge na knjižice ali blagajniške liste, od 1. januarja letos dalje dati zavodu 10% njihovega firirastka vlog od tega prirastka, dokler ne dosežejo njih vloge pri zavoou 5% vseh njih hranilnih vlog. Ta organizacija nalaganja hranilnih vlog sliči ameriški organizaciji, kjer morajo banke, članice federalnega rezervnega sistema držati vedno gotov odstotek svojih vlog pri osrednjih emisijskih bankah, ki ima na ta način možnost kontrole nad knužnim denarjem, ki nastaja iz najrazličnejših defioziiov. Toda na Češkem v sedanjih razmerah ni velikega dotoka vlog in je pričakovati, da bo zavod šele počasi zbral od vseh denarnih zavodov toliko, da bo odgovarjalo zakonskim zahtevam t. j, 5% vseh vlog na gotov dan.
Osrednji socialnozavarovalni zavod in Splošni pokojninski zavod morata od 1. januarja dalje zavodu dati 10% prirastek na premijskih rezervah tako dolgo, dokler ne doseže vsa njihova vloga pri eskontnem zavodu 5% premijskih rezerv teh zavodov.
Življenske zavarovalnice morajo zavodu dati 15% njih prirastka na premijskih rezPrvah, dokler njih vloge ne dosežejo 10% vseh njih premijskih rezerv. Pri podružnicah inozemskih družb se vpo-števajo premijske rezerve teh podružnic. Vloge zavarovalnic pa bo novi zavod upravljal posebej in jih obračunaval v posebnih računih.
Kot prirastek se razume znesek, za katerega so narasle vloge brez obresti (premij) do konca vsakega koledarskega leta v primeri » stanjem v začetku tega poletja.
Vloge teh zavodov pri novem zavodu se ne morejo odpovedati razen v slučajih likvidacije denarnih zavodov. Poleg tega pa je parlament določil, da se smejo zahtevati vloge pri zavodu nazaj, če se dokaže v primeri s 1. januarjem 1934 odtok vlog ali pa če zavod dokaže potrebo тл to zrnitev. Toda vrnitev se izvrši principielno samo za čas, dokler traja odtok ali potreba zavo<t» -p« prenehanju tega pa se mora vloga zopet vrniti novemu zavodu.
Zelo značilno za mentaliteto čeških parlamentarcev je to, da je proračunski odbor parlamenta sklenil, da so mesta v upravnem odbora in nadzorstvu častna in toreq brezplačna, kar je posnemanja vredno.
Z ozirom na razne govorice, da bo zavod izvrševal eanacije v težkočah se nahajajočih denarnih zavodov, so prišla v novi zakon določila, ki lo onemogočajo. Izključeno je namreč, da bi zavod dajal posojila denarnim zavodom za kritje izgub. Drugače pa bo zavod dajal lahko kredite, ki so potrebni za izvršitev likvidacije denarnih Zavodov.
Na ugovor, da bo novi zavod oviral gradbeno delo. ie na sredini seji odtovorii iinaneni minister
naši državi pri vseh bankah in hranilnicah dne 1. maja 5 14.242 milij., sedaj pa jih imamo še 9.662 milij. Zmanjšanje znaša torej 45S0 milij. Din ali približno tretjina vlog je bila izplačana. Ob takein zmanjšanju u|>nikov, ki ga niso inogli nadomestiti krediti Narodne banke v tej dobi, je razumljivo, kaj smo izgubili v dobi treh let bančne krize pri nas.
Statistika 20 največjih zavodov, od katerih pa jih 7 uživa zaščito jx> čl. 5 in 6, kaže, da se je odtok vlo£ v zadnjem letu in četrtletju nadaljeval. Zmanjšanje dela debitorjev pa so porabili ti zavodi deloma za nova kratkoročna menična jKisoiila, deloma pa za okrepitev likvidnosti, kajti konec leta 1933. jc znašala gotovina z žirom pri Narodni banki 330 milij. Din, septembra 1933 samo 270 in decembra lani 290 milij. Din. Povečanje likvidnosti pa je se-zijski jx>jav, ki ga vedno opažamo pred ultnnom leta, kar je v zvezi z bilancami, da se izkaže večja likvidnost kot med letoin. To se ie vedno praktici-ralo. Vsa tuja sredstva omenjenih 20 največjih bank v državi so se lani zmanjšala za 440 milij. Din, leia 1932. pa 1097 milij. Din.
Narodni banki pa svetujemo, naj v svojih poročilih daje bolj natančne podatke, ker si drugače ne moremo ustvariti prave slike položaja na denarnem trgu. Predvsem naj loči zaščitene in nezaščitene zavode, nadalje naj izloči iz upnikov reeskont in lombard. Statistika vlog naj se objavlja detajlno: 1. po pokrajinah, 2. po vrstah denarnih zavodov: posebej banke, posebej privilegirani denarni zavodi in posebej hranilnice. Vsaka skupina pa naj vsebuje detajlne podatke za zaščitene iu nezaščitene zavode.
Šport
dr. Trapi, da ne gre tu za odvzem sredstev, ampak samo za boljše plasiranje sredstev. Nadalje je dr. Trapi dejal tudi, da za sanacijo bank ne obstoja potreba, ker je za to poskrbel bančni zakon, ki je dal podlago vsemu čekoslovaškcmu denarstvu.
Industrijska banka
Na svoji seji dne 6. t. m. je uprava belgrajske ' industrijske Zbornice zavzela svoje stališče k nameravani ustanovitvi industrijske banke. Zbornica se je že pred leti prizadevala za ustanovitev take privilegirane banke in je sedaj uprava soglasno izrekla se za ustanovitev take banke z obveznim vplačevanjem glavnice po industriji. V smislu skle- i pov zadnjega zbora Centrale industrijskih korpo-racij bi vsako industrijsko podjetje plačalo v teku 10 let po 1% od svoje glavnice 111 rezerv. Z ozirom na to, da znašajo sredstva industrije v glavnici in rezervah okoli 5 milijard Din, bi banka že prvo leto razpolagala z vsoto 50- 60 milj. Din, v 10 letih pa bi se nabralo že 500—600 milj. Din. »Politika« v Belgradu se zavzema za osnovanje take banke, ki bi osnovana na zdravih temeljih lahko pomagala industriji prebroditi težkoče, ki jih inia danes pri kreditiranju. Kreditna politika bi lahko v sporazumu z merodajniini vladnimi faktorji ter ministrstvom trgovine in industrije »regulirala mirno in jxjstopi)o razvijanje industrije v državi«.
Trošarina na olja in tolšče za mazanje. Na razna vprašanja, ki ji dohajajo glede te trošarine, obvešča Zbornica za TOl svoje interesente, da po pojasnilu financ ricinovo olje (za lekarniške in druge namene), laneno olje za proizvodnjo firoeža. rdeče olje za tekstilno in usnjarsko stroko mazila za obutev (paste za čiščenje čevljev, lolšče za čiščenje pušk, tolšče za mazanje tal itd. niso trošarin-ski predmeti po zadnji trošarinski noveli, ki je stopila v veljavo dne 20. febr. Izvzet je primer, če se ricinovo olje porabi za mazanie strojev in motorjev, n. pr. pri zrakoplovstvu ali ako se laneno olje f»rabi za mazanje strojev.
Občni zbor okoliškega trgovskega združenja. Na občnem zboru g. Zebal ni bil izvoljen za častnega predsednika, ampak za častnega člana.
Borza
Dne 8. marca 1934.
Denar
V današnjem promehi so ostali neizpreinenjeni tečaji Amsterdama, Curiha, Newyorka in Pariza, popustili so Bruselj, Praga in Trst, narastla sta pa le Berlin in London.
Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi narastel na 9, na zagrebški pa celo na 9.10 in na belgrajski na 9. — Grški boni so notirali v Zagrebu 35 blago, v Belgradu 34.50—35 (34.50).
Ljubljana. Amsterdam 2308.18—2319.54, Berlin 1359.30—1370.10, Bruselj 799.13—803.07, Curih 1103.35—1113.85. London 173.97—175.57. Newyork 3405.50—3433.76. Pariz 225.74-226.86, Praga 142.17 —143.03, Trst 293.24—295.64.
Promet na zagTebški borzi 47.053 Din.
Curih. Pariz 20.37, London 15.76, Ne\vvork 309.75, Bruselj 72.10, Milan 26.50, Madrid 42.15, Amsterdam 208.20, Berlin 122.725. Dunaj 73.25 (57.15). Stockholm 8L25. Oslo 79.20, Kopenhagen 70.40, Praga 12.84. Varšava 56.325, Atene 2.95, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes čvrsta in so tečaji večinoma narasli. Tudi promet je bil znatnejši kot prejšnje dni in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 500 kom., 8% Bler 1000 dol., 7% Bler 1000 dol. in Narodna banka 5 kom. po 4300 brez kujxnia.
Ljubljana. 7% inv. j>os. 72 den., agrarji 36 den., vojna škoda 310 den., begi. obv. 52 den., 8% Bler. pos. 53—54, 1% Bler. pos. 50 den., 7% pos. DHB 64 den.
Zagreb. Drž. papirji: 1% invest. r>os. 72 den., vojna škoda 313—314 (310). 3. 312—315 (314). 4. 312-314 (313), 5. 310 den., 6% begi. obv. 52 den., 8% Bler. pos. 53.50-55 ( 54), 7% Bler. pos. 50.25 —50.75 (50, 50.50). — Delnice: Narodna banka 4100—4300 (43CO), Priv. agr. banka 254—256, Seče-rana Osjek 155—160, Impex 50, Trbovlje 105-115.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 73—74 (73), agrarji 36.50 - 37.50, vojna škoda 313—316 (315). 3. 315-317 (316). 4. 314-316 (313), 6% begi. obvez. 53.75- 54 (54, 53.50). 8% Rler. pos. 53—153.75 (53.5), 1% Bler. pos. 50-51.50 (50), 7% pos. DHB 62—64 (63). — Delnice: Narodna banka 4060—4100 (4100, 4050), Priv. agr. banka 256 -257 (257, 255).
Žilni trs
Položaj za f>šcnico je nadalje čvrst, dovozov !n ponudbe ni. povpraševanje pa je razmeroma živahno. Vendar so danes ostale cene neizpremenjene. Za koruzo in moko so bile cene in tendenca neizpremenjene.
Živina
Ptujski živinski sojini. Konjski in goveji sejem v torek dne 6. I. 111. jc bit kar se tiče dogona, izredno dobro založen. Prignano fe bilo 624 glav živine in sicer 250 konj, 147 krav, 77 telic. 126 volov in 21 bikov. Kupčija jc biia razmeroma siaba, prodalo se
Zagrebški in ljubljanski belo-zeleni
Zanimiv nogomet na ilirijanskem igrišču
Goneordia in Ilirija sta se, kakor smo žo poročali, sporazumeli za odigrnnje prijateljsko nogometno tekmo v nedeljo v Ljubljani. Kakor vse kaže, so Ilirija resuo pripravlja na bližnje prvenstveno tekmovanje in reči moramo, dn si je že prvega protivnika v tem pripravljanju, prav srečno izbrala. Goneordia je gotovo nogometno moštvo prvorazredne kvalitete in v stanju pre,dvesti igro, ki zahteva od svojega nasprotnika mnogo nogometnega znanja, požrtvovalnosti in borbenosti. Ta Goneordia, lanskoletni državni prvak, šteje, poleg drugih odličnih moči, v svojih vrstah tudi reprezentativee, ki so se že čestokrat uspešno borili za barve svojega mesta in za barvo naše države. Obeta se nam res prvovrstno prijateljsko srečanje, ki pa bo najbrž bolj nalikovalo prvenstvenemu, saj bo šlo za toliko conjeui prestiž. Tekma z zanimivo predtekmo bo na igrišču Ilirije ub Celovški cesti. Vstopnice bo dobiti v pred-prodaji v soboto in nedeljo dopoldne v kavarni Evropa po znižanih cenah.
Nastop amaterjev-rokoborcev
Ljubljana, 8. marca.
Amaterji rokoborci, ki nastopijo v soboto in nedeljo, nas obveščajo, da izpopolnijo oba večera z vmesnimi točkami iliri-janskih dvigačev v teži iu boksarjev. Ni izključeno, da nastopijo tudi trije pari sab-ljačev. Priprave za prireditev so v polnem teku. Športnim krogom se obeta obilo lepegu užitka, ki nam g« hodo naši možaki fantje-atleti pripravili. Da nas ne bo proveč bolel mošnjiček, nam sporoča športni klub »Ilirija« tudi cene za oba večera. Stojišče G Din, sedeži pu po 8 iu 10 Din. Blagajna bo odprta žo ob 19.30.
V soboto ln nedeljo vsi športniki in športni prijatelji v Delavsko zbornico!
Table-tenis turnir Ijublj. moštev
Sodelujejo SK Ilirija II, fcSK Hermes,
SK Reka, SK Slavija, SK Korotan
Turnir razpisuje ljubljanska table-tennis podzveza in se vrši po točkah, t. j. vsak z vsakim. Moštvo tvorijo št.irje gospodje, ki tekmujejo samo v singlu. Zmaga ono moštvo, ki si prvi pribori 9 točk. Dvoboj je neodločen, ako moštvi dosežeta po 8 točk. Zmago se zabeleži z dvema točkama, remis pa z eno. Glede žog se tekmujoči klubi medsebojno sporazumejo. Posamezne dvoboje vodijo do-dočeni delegatje, katerim se morajo igrači brezpogojno pokoravati. Pričetek vsakega dvoboja jo ob delavnikih ob 19, ob nedeljah pa ob 9. v kolikor se kluba medsebojno ne-dogovorita za drugi čas. Prošnje za odgo-ditev dvobojev se bodo ugodile le v izjemnih slučajih in jih morajo klubi poslati najkasneje dva dni prej ua naslov podzveznega kapetaua Nag.v Ernsta. Ljubljana, poštni predal 175. Zmagovalno moštvo si osvoji plaketo, ki jo je podarila tvrdka »Speetrum«. Vse spore rešuje LTTP. Termini in gg. delegatje posameznih dvobojev so: 9. lil. Slavija : Beka, delegat Nemec; 10.111. Hermes II.: Korotan, delegat Zeleznikar; 11.ITI. Roka : Ilirija II, delegat Klauser; 13 III. Ilirija II: Korotan, delegat Lojk; 16. II. Slavija : Hermes IT, delegat Adamič; 17. III. Reka : Korotan, delegat Gogaln; 21.111. Ilirija II : Hermes II, delegat Adamič; 23. III. Slavija : Korotan, delegat Zeleznikar; 24. ITI. Ilirija II: Slavija. delegat Klauser; 25. III. Hermes II: Ilcka. delegat Griiufeld. Dvoboji se vršijo v prostorih prvo imenovanih klubov.
Naša reprezentanca za Solijo in Belgrad
Jugoslovanska nogometna zveza je na svoji zadnji seji določila obe naši garnituri, ki bosta igrali proti bolgarskim reprezentancam. Prva, oziroma A reprezentanca, ki igra v Sofiji, je takole sestavljena: Glaser-Hiigl, Lukič-Arsenijevič, Ga^er, Marušič-Timanlč, Vujadinovič, Marjanovič, Tomašič, Kragič. V rezervi so Miloševič, Spašič iu Jazbec.
Druga garnitura, ki igra isti dan v Belgradu proti drugi garnituri Bolgarske pa izgleda takole: Čulič-Beloševič, Matošič-Luch-ner, Deškovič, Hitre«, Sekolič (Jugoslavija), \Velk0r (Nak Novi Sad). Rezerve so Jakšič,
flffl
je 263 glav. Cene so nekoliko padle in sicer se je prodajalo za kg žive teže krave 2—3, telice 3—4, voli in biki istotako 3—4, konji jx> kakovosti od 650—3000. Prihodnji konjski in goveji sejcin bo 20. marca. — Izredno dobro je bil založen tudi sejcin za prašiče v sredo dne 7. marca, kupčija pa je bila slaba. Pripeljanih je bilo 433 ščetinarjev, prodano pa 126. Cene so ostale neizpremenjene in sicer so sc prodajali pršutarji po 6.50—7, polmastne 7—8.50 za kg žive teže; mrtve teže 9; prasci 6—12 tednov stari jx) kakovosti od 100—175 Din. Prihodnji sejem za prašiče bo 14. marca.
Kožuhovina nima kupcev
Da je svetovui trg prenasičen s kožuhovino, je pokazala prav nazorno zlasti zadnja dražba v Leipzigu, ki je znana evropska tržnica za kožuhovino. Na prodaj je bilo samo lisic 36.000, kupca pa sta bila samo dva. Odmev se je ojuizil ludi na zadnji dražbi kožuhovine v Ljubljani, ki jc bila S. in 6. t. m.
Blaga je bilo še dovolj, izostali pa so inozemski kupci, ki so se že na zadnji dražbi meseca januarja izjavili v prav zadovoljivem obsegu. V prosti prodaji niso kupci kupili skoraj ničesar. Kuna zlatica, belica, dihur, veverica, jazbec, divja mačka in zajec še vedno najde kupca Neprodanih pn je ostalo mnogo lisic, ki kvalitativno niso bile dobre; pretežno vse so že odrgnjene, ker so se letos lisice zgodaj parile.
Na dražbi so bile dosežene slede?« cene: Lisice: gorske 180—220, gorske, izredni komadi do 2r,0, poljske 120—140, kune: zlatice 540-G30, zlatice, izredni komadi do 780, belim 500—550, dihurji 80—90, veverice 9, veverico poletno 0.H0, divje mačke 00, divji zajci zimski 5. divji zajci jesenski 0..50, jazbeci (Г_\ vidre 300 —420, vidre izredni komadi du 575, srne 10, divie sviuie ".0.
dr. Ivkovlč, Acimovič, Zečevič, Petrovič (Grafičar, Belgrad).
Obe tekmi se vršita dno 18. t. m.
Mednarodne skahalne tekmt v Planici
Sodelujejo svetovni prvaki
Senzacijo nam pripravlja Ilirija za 25. t. m. ua svoji skakalnici v Planici. Za t.n dan je povabila svetovno prvake, predvsem norveška skukača, po vsem svetu znana brata, feigmunda in Birger Ruud ter Sorensena. Omenjeni zračni junaki se ua 111 reč že del,i časa zanimajo in poizvedujejo, kje hi bila taka skakalnica, na kateri bi se dalo jMitolči sedanji svetovni rekord. Baš v zadnjem času so zvedeli za ilirijansko skakalnico v Planici, ki omogoča 90 meterske skoke. Na njihovo pobudo bo Ilirija organizirala mednarodno tekmo v skokih, katere so bodo udeležili poleg omenjenih Norvežanov nn.ibrž tudi avstrijski prvak llolb ter najboljši češki in poljski skakalci. — Skakalnica bo š« nekoliko prirejena, tako bo dopuščala skoke do 90 metrov. Za ta dan namerava Ilirija organizirati posebne vlake. Brez dvoma bo to največja športna prireditev, kar smo jih doslej v Jugoslaviji videli.
Ljubljanska Table tenis podzveza (službeno).
Danes ob 19 ie vrši v telovadnici na Ledini sestanek vseh delegatov, ki so določeni za turnir ljubljanskih moštev. Pozivam naslednje tekmovalce, da se udeležijo izbirnega turnirja za sestavo ljubljanske reprezentance ш to: Nemec Janez, Nemec Lajoš, Horvath, Drovenik, Kavčič (vsi Hermes), dalje Weissbacher, Žiža, Djinovski, Stopar, Geržinič (vsi Ilirija). Ilirija iin Hermes naj izvršita do torka 13. t. m. turnir po točkah beet ol five med svojimi tekmovalci. — Kapetan.
K tekmi v smuku v nedeljo, dne 11. Ш., ki jo izvede Mariborski smučarski klub iz Senponfcvega doma do Ribnice ter popoldanski tekmi odbornikov v Ribnici, vozi v soboto ob 14 izpred kavarne »Jadran« poseben avtobus iz Maribora do Ribnice pod zelo ugodnimi pogoji. Upoštevajo se prijave, ki jih sprejema do petka g. т amiićka Pepo, Mariborska tekstilna tvornica, tel. 24-15. Tekma se vrši za prvenstvo Mariborske zimskosroortne podzveze. Darila se razdelijo v nedeljo popoldne v restavraciji Grogl v Breznem. Povratck avtobusa v nedeljo zvečer,
Srednješolski sialom. SK Ilirija namerava pred veliiko noč',o izvesti tekmo v slalomu za moštva srednjih šol. Naprošajo se zastopniki (kapetani) moštev, da se v svrho razgovora sigurno udeleže sestanka drevi ob 18.30 v klubski sobi Iliiije (kavarna Evropa, vhod Tyrševa uhca — zadaj).
Ljubljanska zimsko-sportna podzveza ima danes ob 20 v damski sobi kavarne Emona sejo upravnega odbora. Vsi odborniki se pozivajo, da se seje sigurno udeleže.
Mariborski smučarski klub ima svoj tretji občni zbor 21. t. m. ob 20. v klubskem tokatuj KAlodvorska ulica 1. Dnevni red: Poročila, volitve, določitev kJubovib prispevkov in glasila, predlogi in slučajnosti. Predloge je poslati najkasneje 5 dni pred občnim zborom. — Ako ob določenem času ne bo občni zbor sklepčen, se vrši pol uie kasneje, ne glede na število navzočega članstva.
Kolesarska podzveza »Ljubljana«. Seja upravnega odbora podizveze se vrši danes ob pol 20 v posebni sobi go-stiine pri »Amerikancu« — Kar-kivsika ccsta. Vse klube opozarjamo, da se vrši glavna skupščina kolesarske zveze v Zagrebu dne 15. marca ob 19 v gostilni »Tolovič«, l etrinjska cesta 2, z. običajnim dnevnim redom. Klubi, ki ne bodo poslali na to skupščino svojih zastopnikov, naj poš!,cjo poveribiice na naslov podzveze. Po-verilnice morajo biti podipisane od predsednika in tajnika ter opremljene s Klubskim žigom. — Predsed.stvo.
SK Ilirija (labkoatletska sekcija). Drevi ob pol 19 bo v telovadnici osnovne šole na Grabnu gim-nastični trening in country tek. Polnoštevilno in točno! Vsi, ki imaio doma klubsko opremo, hlačke in majce, naj prineso drevi seboj in oddajo gospodarju g. Gradišarju.
l/remensho poročilo JZSZ in SPD
a) telefonično po stanju 8. marca oh 7 zjutraj:
Bistrica-Btih. jezero: +2, oblačno, 50 cm snega, sneg južen, smuka dobra, posebno v višjih legah. Bled-jezoro: —1, mirno, 10 cm snega, snect srež, led grapav 15 cm. — Kranjska (iora — Rateče-Planica: — 2, jiooblačeno, mirno, 40cm snega, sneg srenj, sankališče uporabno. Vršič in Tamar 2,50 r m pršiča. — Ruška koča: —6, 05 cm pršiča, smuka ugodna. — Klopni vrli: —4, 5cin priiča na podlagi 90 cm, smuka ugodna. — Pesek: —6, 10 cm pršiča na podlagi 100 cm, smuka ugodna. — Se-njorjev dom: —7, lOcin pršiča na podlagi 100 cm, smuka ugodna. — Činžat nad Falo: —5, 10 cm pršiča na podlagi 50 cm, smuka ugodna. — Ribnica na Pohorju: —5, 50—00 cm snega, pršič, smuka ugodna. — Rimski vrclrc: —3, jasno, lOcm pršica na podlagi 2,5 cm, sinuka ugodna.
b) pismeno po stanju 7. marra:
Smnfarski dom SK Ilirijo, Planica: — 5, sončno, mirno, 130 cm snega, sneg srenj, smuka izvrstna. — Dovjc-Mojstrana: jasno, smuka jirav dobra. V planinah smuka idealna. Izgledi za nedeljo izborni. Koča na Krmi vsako soboto in nedeljo oskrbovana. Skaknlnicn uporabna.
Zamorra, gol man svetovnega slovesa je ff* zopet v reprezentanci Spani e ter bo branil njena vrata pri svetovnem prvenstvu.
22.000 kron suiicita so imeli pri Fis-tekmah v SolleflejL Vsega skupaj so kasi-ali 70.000 kron, medtem ko jc imela švedska smučarska zveza samo 48.000 kron izdatkov.
Amerikanci bodo na mednarodnem tenis kongresu, ki se vrši 15. marca v Parizu, ponovili svoj predlog glede odigranja odprtih turn rjev med amaterji in poklicnimi igralci. Njihova želja je namreč, da bi amaterji neovirano igrali s profesionalk
Znanega italijanskega tekača Beccalla in zmagovalca na 1500 tnelrov je sprejel nemški športni vodja v avdijenci, s katerim se je delj časa raz-govarjal o športnih razmerah v Italiji.
Nov svetovni rekord v plavanju na 100 mefrot
v prostem stilu je postavil pri mitingu v New-Havenu Peter Flck s 56.8 sek. Sedanji rekord io držal 10 let U'eissmtillcr .-. 57.4 ssk.
Radio
Radio v Angliji. Dne 14. Januarja je
radijskih naročnikov ▼ j ono v.
Število
Angliji narahlo na 6 mili-
Nova grupacija v Avstriji. Po lucernskem načrtu delajo postaje Line, Celovec in Dornbirn na Predarlskem na valu 231.8, sedaj pa je Inomost začel poskusno oddajati na valu 578, ki j« rezerviran za ladje.
Programi Radio Ljubljana:
Petek, 9. marca: 11.00 šolska ura: Kaj ee doseže z varčevanjem (dr. Murko) 12.15 Havajske kitare in ksilofon v reproduc. glasbi 12.45 Poročila 13.00 Čas, Reproduc. jugoslovanska narodna glasba 18.00 Stravinsky: Capricco (reprodukcija) 18.30 Izleti za nedeljo: Dolenjska (Viktor Pirnat) 19.00 Sokolstvo 19.30 Predavanje Narodne odbrane 20.00 Prenos iz ZagTeba 22.00 Cas, poročila, plošče.
Sobota, 10. marca: 12.15 Koračnice na ploščah 12.45 Poročila 13.00 Čas, nekaj okroglih za boljšo voljo 18.00 Marija Antonietta (ga. prof. Marija Borštnik) 18.30 Zabavno predavanje (g. DaneS) 19.00 Ljudski nauk o dobrem in zlu II.: Zaključna elika detinskega čuvstvovanja (prof. Veber) 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug) 20.00 Prenos akademije mestne občine iz »Uniona«.
Drugi programi t
Petek, 9. marca: Zagreb: 20.30 Vok. koncert 21.30 Vok. koncert — Dunaj: 17.30 Pesmi Hugo Wolfa 19.10 Koncert Ziehrerievih del 20.35 Humor in čuvstvo pri Lortzingu — Budimpešta: 19.50 Vok. in violinski koncert 21.20 Ork. glasba — Milan— Trst: 21.00 Ork. koncert — Rim: 20.45 Pester večer — Praga: 19.20 Serenade ^0.30 Jazz 21.00 Romunska glasba — Variava: 20.10 Ork. glasba iz filharmonije — Vsa Nemčija: 19.00 Zrakoplov, marš (igra o življenju in delu grofa Zeppelina). — Monakovo: 20.10 Pravljica o nemem filmu. — Lipsko: Vesele ženske vvindsorske (Shakespeare) — Vratislava: 20.10 Plesni večer.
Sobota, 10. marca: Zagreb: 20.15 Koncert radioorkestra 21.45 Prenos iz mestne kavarne — Dunaj: 17.00 Ork. koncert 19.00 Vok. koncert 20.00 Schiitzenlieel (opereta Ed. Eyslerja) — Budimpešta: 19.50 Salonska glasba 21.20 Cig. glasba — Milan-Trst: 20.40 Rompiccollo, opereta Pietrija — Rim; 21.00 Beethoven, Miesa So emnis (prenos iz milanske Scale) — Praga: 19.35 Godba na pihala 20.05 Koncert k otvoritvi poml. veiese ma 20.55 Operetna glasba — Variava: 20.00 Lahka glasb* 21.20 Chopinov koncert — Vsa Nemčija: 19.00 Domača glasba.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Drama
Začetek ob 20.
Potek, 9. marca ob 15: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Dijailka predstava. Izven. Globoko znižane i^ene od 5 do 14 Din. Sobota, 10. marca: »Raj potepuhov«. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din.
Opera
Začetek ob 20.
Petek, 9. marca: Zaprto. Sobota, 10. marca: »Ples v Savoju«. Red C.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 9. marca ob 15: DESETI BRAT. Proslava 90 letnice Jurčičevega rojstva. Dijaška predstava. Globoko znižane cene (od 10 Din navzdol).
Sobota, 10. marca ob 20: VIJOLICA Z MONT-MARTRA. Gostovanje Erike Druzovičeve. Red B.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »soka besede Din 1*—; ienrtovanjskl oglMl Din !•— Nalmanjil znesek ta mali oglas Din 10*—. Mali oglasi s« plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega inačaja se račana enokolontka S mm visoka pelitna vrallca po Din 2'SO. Z« pismene odgovore glede malih oglasov
Ireba priložili znamko.
Prireditve
V kavarni »Stritar«
vsak večer koncert, (e)
Dobra šivilja
zmožna vseh konfekcijskih del, išče 'delo s takojšnjim nastopom. — Albina Brezar, Pred šolo H. 5, Tržič.	(a)
Obhaillne slike!
Beli moltcenlkH
Približuie ee doba prvih sv. obhajil, zato si do-voljujemo opozoriti preč gg katebete na obliatilne slike katerih imamo v dveh velikostih po približno 50 vzorcev. Ceue so izjemmo nizke, tako da si vsak lahko nabavi najfinejše vzorce
lstotako nudimo edino le mi molitvenik ,.Pr Jezusu" v beli vezavi. Dobi se v okusni izdelavi ter v dveh izpeljavah, prva gladko bela. druga imi tirana kot bisernica. Cena Din 30'—. Pri večjem odjemu popusti
Oglejte si zalogo 1 H. NIČMAN • Ljubljana - Kopitarjeva 2
Dekle
izučena Šivilja — išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2585. (a)
tluibodobe
Mesarski pomočnik
; dežele, poSten — se sprejme. Naslov v upravi Slov.« pod it. 2576. (b)
P A R K E T E
čisti, struži in dobavlja najceneje
J.LUŠIN,LJUBLJANA
Selenburgova ulica St. 7, I. nadstr.
C
Trgovska agentnra
bančnih posojilnih poslov Augustin, Ljubljana, Aleksandrova 4, posreduje posojila in bančne vloge.
Odstopim
proti gotovini vknjižbo 10000 Din na popolnoma varno mesto. 500 Din mesečno odplačevanje in 15 odstotne obresti. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sigurna naložba« št. 2584.	(d)
Stanovanja
ODDAJO: Dvosobno stanovanj'e
oddam takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slov.«
pod št. 2586.
(č)
Stavbne parcele
600 m* in večje, pri postaji Vižmarie — ugodno naprodaj Naslov: Vižmarie St 100.	(p)
Hišo v Ljubljani
z 1 do 4 stanovanji in vrtom — kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2583.	(p)
Polnilni aparat
ca izdelovanje hladilne pijače »Chabosso«, ■ steklenicami in zaboji — proda Ivan Klun, industrijalec v Ribnici na Dolenjskem.	(i)
II
Obrt
Oves in koruzo
kupite aa|rene)e pn tvrdki
A VOLK. LJUBLJANA
Veletrgovina t iltom. ReolJe*« cesta U.
i
ti'
iiiiiiiHiiniiniiiiiiiiinminniuimiiiii Ce avto svo/ stari orvou/as nT meter/a bt '.nubil se rad >ri kuncev U тлчџо oriiem Onvrnie* aamnnU' in ser al ||||тт11шшш11111шш1111ш1шш|||шш11шш1
Gospodične
se sprejmeio za dnevni in večerni pouk v Šivanju perila. Ponudbe pod »15. irec« na upr. »Slov.«.
Hranilne knjižice
in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov temliemo do preklica zopet v račun A & E. Skaberne, Ljubljana (r)
Enosobno stanovanje
I se odda s 1, aprilom. —-Rožna dolina cesta XVII. št. 24.	(£)
Posestva
iiiiiiuiiiiiiimiiuiiimiiiiiiniiiiMiiiui Druoen ogta& v »JHafr-acu. oosrstvo ti hitro proda; ee ie ne t gotovim denarjem nai kupca li i knifiim dn iiiiimiiiiitiiiniiiiiMiitiiimiHtuiiiiiii
Km- .ije
od 10 do I oralov -ugodno prodaja Realitet-na pisarna. Maribor, Slovenska ulica 26. (p)
Nogavice, rokavice
m pletenine Vam oudi v veliki izbiri oaiugodneie in oaiceneie 'vrdka Kari Prelofi Liubliana Židovska ulica m Stan trft III
Svetli premog 37 Din
MejovSek, Maribor, Tat-tenbachova 13. Tel. 2457. Karbopaket.
Sadna drevesa
visoko- in nizkodebelne jablane in hruške, čeSplje, črešnje, višnje, breskve, marelice, agras in ribez, zaiamčena rodovitnost -dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani — Novi trg 3. — Zahtevajte cenik.	(i)
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naša dobra, od nas vseh iskreno ljubljena mati, stara mati, tašča, sestra in svakinja, gospa
Neža Kamusič
roj. Rijavec
dne 7. marca po dolgi bolezni, v 76. letu starosti, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki nepozabne pokojnice bodo položeni dne 9. marca na mestnem pokopališču v Gorici k večnemu počitku. Gorica, Grahovo, LJubljana, dne 8. marca 1934. Žalujoče rodbine:
Dr. Kamušič, Rejec, Toroš, Rijavec in Šturm.
PREMOG DRVA IN
Karbo oaketi uri Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev 2951
Inserirajte v
.Slovencu1! ■■■■■■■■■■■■
se s
ohrani
moževa ljubezen
Spoznala sem, da se soprogu najbolj prikupim z mehko, belo, svežo kožo. Vsaka žena more to potrditi v svoje veliko za-dovolistvo in si ohraniti liubezen soproga, ako upi rablja, kot jaz, novo kremo Tokalon, bele barve (ne mastne), ki sestoji iz preparirane sveže smetane in olivnega olja s primesmi, ki kožo osvežuje in jo dela belo.
Krema Tokalon pronica neprestano v kožo, ublažuje razdražene kožne žloze, zožuje razširjene pora, odstranjuje sojedca, omehča najbolj temno in raskavo kožo ia |o napravi belo. Krema Tokalon daj« koži v treh dneh tako lepoto in svoioat, kakršne ne bi mogli doseči na nob«n draf način. Uporablja naj s« vsako jutro!
t Žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, da je naš ljubi soprog, skrbni oče, stari oče, brat, tast itd., gospod
Mihael Lah
veleposestnik gradiča Malavas pri Trebnjem
danes, dae 7. marca t. L, v 77. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto, dne 10. marca ob 8. uri s sv. maSo na pokopališče v Dobrničah.
Malavas-Dobrniče, Ljubljana, Maribor, dne 7. marca 1934.
Žalujoče rodbine: LAH, ILNIKAR, SMOLIč, SLAK, ZUPANČIČ, KEK.
Ludvik Gangbofer:	35
Samostanski lovec
>Kje je dekle?«
Pater Dezert je hitro stopil skozi vrata. Gitka je sedela na klopi pred kočo; solze so ji usahnile; izgubljeno je strmela v mlado noč. Pater Dezert se je dotaknil njene name. Prestrašeno se je zdrznila ln vstala.
»Pojdi, Gitka, gospod Henrik vprašuje po tebi!< Prijel jo je za roko in jo peljal v izbo.
»No, morda bi rada videla, kako gre tvojemu varovancu?« je dejal prošt. »Pridi bliže — poglej, kako dobro in mirno spil«
V nemi zahvali je hotela gospodu Henriku poljubiti roko.
»Pusti to, dekle I< je rekel. »Kar sem storil jaz za njegovo rešitev, je bore malo. Hajmo bi bil izgubljen — brez tebe. Samo tebi se ima zahvaliti, da bo živel.«
Vroč in radosten vzdih je razširil Oitki prsi. Z veeelosvetlim pogledom se je zazrla v blede Haj-move poteze; potem si je z drhtečimi prati obrisala /lažne oči in ee obrnila proti vratom.
»Kuni pa hočeš?« je vprašal goepod Henrik.
»Saj zdaj me ne |>otrebujete več,« Je spregovorila tiho. »Domov grem.«
»Pekle! Saj jo trda noč!« ee je prestrašil pater Dezert.
»Ne bojim se. Nebo je polno zvezd, pot poanam tudi in prenočim lahko v stanih.«
»Tam spijo hlapci,« je segel vmee gospod Henrik. Potem ae je nasmehnil: »In pomisli, če se Ha|mo jutri zarana prebudi in rpraši po tebi — kaj naj mu rečemo? Ali nočeš ostati?«
»Če smem?« je zajecljala. »Poglejte, gospod, nikomur ne bom kratila postelje — stisnila te bom r.a ognjiSče.«
Hotela je oditi v svoj kot, toda goepod Henrik jo je spet pozval nazaj. »Gitka,« je dejal prijazno, »nisi več otrok, ne smeš taka hoditi okoli.« Pokazal je na njene roke, gole do ramen, in na platneno srajco, pretrgano skoro do prepasa ob krilcu.
Debelo ga je pogledala. »Odtrgala sem si rokave, ker sem potrebovala platno za obveze.«
Tedaj je stopil k njej, ji položil roko na teme in obrnjen k patru Deaertu rekel latinsko: »Mar more knežja hči biti bogatejša z biseri in dragoti-nami ko ta beračica z zakladi srca?«
Pater Dezert je molčal; njegove zasanjane oči so bile uprte v Gitko, ki je stopila za ognjišče, smuknila v jopico in tiho počenila v kot.
Gospod Henrik je stopil ob Ilajmovo ležišče in položil roko na čelo spečega lovca. »Mrzlica je pojenjala, spanec ga bo okrepil. Ima zdravo kri in trdno naravo; upam, da bo mož v treh dneh spet za silo na nogah. Poslal bom sem vina, naj ga malo pije, če se bo ponoči zbudil. In brat Severin naj pri njem čuje.«
»Pustite ta posel meni,« je dejal hitro pater Der.ert. »Brat je utrujen.«
»Dobro, pa čuj ti.« Goepod Heinrik je segel patru v roko, pokimal G i tki prijazno in je zapustil kočo.
Pater Dezert se je usedel na klop ob bolnikovem v zglavju.
Tiho je bilo v bajti. Gitka sc ni niti zganila v ovojem kotu, čulo se je samo globoko Hajmovo dihanje in na ognjiMu ie še včaei rahlo zapraekljalo ugašajoče oglje.
Zunaj je žuborela voda, od go*podnje koče sem ee je v presledkih začula glasna valptova besede in globoko it Peščene drage je odmevalo petje hlapcev, ki so odhajali v stane k počitke:
Srce. srce, oj srčeee, kaj žalostno *i, kaj ti je? Srce, srce je žalostno,
bi fant imel rad deklico, oj lepo deklico, pa mu jo branijo doma — zato je žalost v srce zašla I
Čea nekaj časa je prišel Valti, da bi poklical pabra k večerji; prinesel je tudi jedi za Gitko. »Ti, to je dobro,« je prišepnil dekletu. »Tudi jaz sem ie smel pokusiti in kar ostane, bom dobil vse, je rekel frater«. Gitka se je dvignila in pričela jesti, dočim je pater Dezert zapustil kočo. Ko je stopil v gospodnjo kočo, je naroČil bratu Severinu: »Pošljite dekletu tja kaj za pod glavo in kako odejo: revše ima trdo ležišče na golom kamnu.«
Zdaj so pri svitu borove trske sedeli v gospodinji izbi prošt. goepod Schluttemann in pater Dezert, slednji molče zatopljen vase, dočim sta goepod Henrik in valpet govorila o razbojniškem napadu na lovca. Goepod Schluttemann je rotil vso i osveto svoje plainteče jeze na morilčevo glavo; našel ga bo in če se je skril tudi v najglobljo luknjo samega pekla: čim se zdani, se bo s hlapci takoj spravil na noge in bo daleč okrog koče preiskal vsak grm in vsako skalno razpoko: kaka oporica se bo že našla, da bomo mogli nanjo opreti svoj sum.
Ko se je pater Dezert vrnil v lovsko kočo, je našel Gitko spečo v ognjiščnem kotu. Podzglavnik, ki ji ga je bil prinesel Valti, je položila pod Hajmovo roko; obdržala je samo odejo in si jo zloženo v blazinico dela pod glavo. Tako je ležala po strani, z obema rokama pod licem, sproščenih udov v rahlem spanju; očitno je na trdem kamnu spala tako dobro, kakor da bi ležala v mehkem perju. Zareče se oglje ji je rdeče odsevalo v obrez, da »e je svetil iz teme kakor ljubka uganka.
Dolgo, dolgo je stal pater Dezert pred »pečini dekletom. Vleklo ga je bliže, upognil je koleno... tedaj s« je Gitka zganile in rahlo zaječala kakor v hudih sanjah: »Hajmo... Hajmo ...«
Pater Dezert se je opotekel nazaj; zakrivši si z rokami obraz je omahnil k vratom in se zgrudil na prag. »Gospod! Gospod To je nad moje moči!« se je utrgalo z njegovih ustnic in žarečih oči je zastrmol v temno noč, tja gor k nemirno miglja-jočirn zvezdam.
V oknih gospoduje sobe je luč že ugasnila; gospod Henrik je spal. Skozi špranje zaprtih vrat je pa še vedno prodiral medel svit; tam sta sedela na robu ognjišča pri gnsnočem ognju brat Severin in gospod Schluttemann; tiho sta kramljala in se ukvarjala s »tajnim parčkom«, ki sta ga privlekla iz skrivališča. Valti je čepel in pospravljal vase ostanke večerje; potem je spil še vrč vode in zlezel po lestvi v seno.
Ko je ostolima dvema pijača že pohajala, je zašel gospod Schluttemann v svoje privajene »okoliščine«. Očitno je popolnoma pozabil, kje je; živel je v misli, da sedi v kletni izbici in se bal, da utegnejo priti vsak čas krepkoroki sli gospe Cecilije in ga tirati domov. »Toda jaz ne pojdem, boš videl, brat, ne pojdeinl Zdaj sem se usedel, grom-ska, in bom sedeli« Brat Severin mu je zatienil i roko usta in ga vlekel k lestvi; napel je vse moči in ga med suvanjem in potiskanjem spravil končno po lestvi na vrh ter ga položil v seno. »Cecilija, Cecilija, danes si spet strašna!« je brundal goepod Schluttemann, ki ga je dušilo povrh še seno. Nekaj časa je še blebetal, potem je začel vleči dreto. Brat Severin je sledil temu zgledu in pričelo se je tako žaganje, da se je zbudil eelo Valti in ni mogel več zaspati; povrh ga je pa gospod Schluttemann zdaj sunil s pestjo v obraz, potem mu del spet noge na prsi ali pn zašel z njimi med njegove. Valti se je poko|>al v najskrajnejši kot. loda noge gospoda Schluttemannn so «a neole ludi zdaj. Končno je vstal, zdrknil doli po lestvi in sedel ua toplo ognjišče. In je mirno zaspal.
(Dalje.)
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel СлК
Izdaiateii: !»»• H«it»va»
Urednik: Lope Golobi«.