PRIMORSKI DNEVNIK je začd izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsk
PP 559 14 linije)
-i 01 O 5723 •C
1

s
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 198 (12.523)
Trst, sobota, 23. avgusta 1!
Tudi leta 1987 v državno blagajno predvsem denar uslužbencev
Prireditev bo od 28. avgusta do 14. s
Za pravičnejšo porazdelitev bremen CGIL predlaga premoženjski davek
Vsedržavni praznik Unita priložnost političnega soočanja
RIM — Ljudje v podrejenem delovnem odnosu bodo leta 1987 spet poglavitni obdavčene!. Država bo z davkom na dohodke fizičnih oseb IRPEF »pospravila« 72.070 milijard lir; od tega bo kar 50.080 milijard odpadlo na odtegljaje od plač uslužbencev (državni sektor 11.180, privatni 38.850), medtem ko bo ustrezni Priliv na področju svobodnih poklicev neznaten — 5.000 milijard! Raže sicer, da bodo samostojni delavci v primeri z letošnjim letom plačali od-stotkovno več davka. Tako vsaj piše v osnutku načrta o državnem proračunu izpod peres Gorie in Romite, po katerem naj bi davčni pritisk na vršilce prostih poklicev narasel za 11,1 odstotka, vtem ko naj bi se ustrezno breme pri državnih nameščencih povečalo za 8,8 in pri drugi odvisni delovni sili za 9,6 odstotka. H gornjemu gre prišteti priliv od samoobdavčevanja (skupno 5.200 milijard) in davčnih predujmov (9.940 niilijard lir).
Gornje številke pomenijo seveda u-darec za vse, ki pričakujejo ublažitev davkov v korist nesamostojne večine delovnih ljudi. Študijski center IRES (CGIL) je v svoji raziskavi o možnosti uvedbe premoženjskega davka, ki jo bo obelodanil sredi septembra,
dognal, da okrog 880.000 državljanov (4,7 odstotka družin v Itabji) razpo-laga z letnim dohodkov nad mibjar-do lir, medtem ko 4,8 milijona ljudi ali 26,3 odstotka prebivalstva, nima nobenega dohodka. Ravnatelj centra Stefano Patriarca spričo takšnega neravnovesja predlaga uvedbo premoženjskega davka, ki naj bi državni blagajni zagotovil letni priliv najmanj 15.000 milijard lir, zagovarja pa tudi ohranitev davka IRPEF kot edinega jamstva za pravičnejšo porazdelitev davščin.
Patriarcov predlog je toliko bolj utemeljen, ker je načelnik proračun-
ske komisije pri poslanski zbornici Cirino Pomicino (KD) prav včeraj opozoril javnost, naj ne pričakuje kakšnih davčnih olajšav, ker je država še prehudo zadolžena. Znižanje davkov bi po njegovem močno povečalo notranjo porabo v času, ko mora Italija svojo razvojno stopnjo pogojiti tržnemu povpraševanju na tujem. Pomicino meni, da bo večjo davčno pravičnost možno doseči edinole z okrepitvijo in posodobitvijo državne finančne uprave pa tudi z rešitvijo vprašanja finančnih rent, kar pa marsikomu ni všeč, niti v KD. (dg)
RIM — KPI se ne boji Tanga ali vsaj dela se, kot da bi se ga ne bala. Satirični tednik Boba (Sergia Stalna), ki ga vsak ponedeljek objavlja komunistično glasilo v obliki priloge, bo na Vsedržavem prazniku Unita imel na razpolago kar tri večere.
To je ena izmed zanimivosti letošnje izvedbe tradicionalne prireditve KPI, ki se bo odvijala od 28. avgusta do 14. septembra v Milanu. Toda »praznik« se je že nekaj let sem u-veljavil kot pomemben sestanek ob obnovitvi politične dejavnosti po počitniškem premoru. Konec je »poletne politike«, ki jo označujejo redke izjave te ali one politične osebnosti.
Kot je na včerajšnji predstavitvi povedal eden izmed mladih levov KPI Massimo D’Alema, čeprav praznik m strankin kongres ali programska konferenca, gre vendarle za pomembno priložnost soočanja med demokratičnimi političnimi silami. Za komuniste bo to prva priložnost, v kateri bodo lahko pokazali, kako nameravajo razbiti »petstrankarsko kletko«, kot so napovedali ob sestavitvi druge Cra-jdjeve vlade. Praznik bo pomemben, je na predstavitvi pristavil Gavino Angius, saj do njega prihaja po 17. kongresu KPI in v razgibanem političnem trenutku, kj obeta bogat raz-
v°j.	. .. .
Bogat je brez dvoma tako politični kot kulturni program, s katerim se praznik predstavlja. Na približno 190 okroglih mizah in razpravah bo govor o političnem položaju, gospodarski poUtiki, ustavnih reformah, popuščanju mednarodne napetosti, krizi na Bližnjem vzhodu, o znanstvenem raziskovanju itd. Zanimivo bo soočenje med direktorjem palestinskega dnevnika v Jeruzalemu Harmom Si-nioro in ravnateljem Mednarodnega m rovnega središča v Tel Aviv, Izraelcem Ariejem Yarkom. Med vidnejšimi tujimi gosti bodo gospodarski svetovalec Gorbačova Abel Agambegian, glavni komentator Pravde Arbatov, Američana McGovern in berkeleyski župan Newfort.	G. R.
Dolar še navzdol, marka pa navzgor
RIM — Dolar je včeraj kotiral v Milanu 1.407 lir, v Frankfurtu pa 2,0391 marke. Nasproti liri ni bil njegov tečaj tako nizek že od 7. marca 1983, ko je znašal 1.398,25, vtem ko je prejšnji četrtek (na veliko-šmarni petek je bila tečajna borza zaprta) bilo treba zanj odšteti 1.417,87 lire. Vrednost ameriške valute je te dni bila v skladu z njenim nazadovanjem v New Yorku, ki sta mu botrovala znižanje eskomptne mere s 6 na 5,5 odstotka in napoved zopetnega posega zveznega sklada FED v primeru, da gospodarstvo ZDA ne bi v kratkem pokazalo znakov zboljšanja. Na new-
yorškl borzi vlada zaradi tega velika opreznost, ki jo sicer narekuje tudi pričakovanje na reakcije tujih emisijskih zavodov.
Šibkost dolarja je močno potisnila navzgor marko, ki nasproti ameriški valuti že pet let ni bila tako močna, a tudi potrdila slabosti francoskega franka, ki ga aprilska devalvacija ni utrdila. Franku je včeraj priskočila na pomoč Banca dTtalia s prodajo večje količine mark: pretirana pocenitev francoske valute bi namreč občutno prizadela italijanski izvoz v Francijo, ki je druga uvoznica italijanskega blaga.
SZ ne potrjuje obmejnega incidenta na meji s Kitajsko
MOSKVA — Na vprašanje o tem, Mi je res prišlo do incidenta s streljanjem na sovjetsko-kitajski meji, je načelnik uprave za informacije v sovjetskem zunanjem ministrstvu Genadij Cerasimov včeraj odgovoril takole: "(Meja med ZSSR in LR Kitajsko je dolga 7320 kilometrov in je to sploh najdaljša meja med dvema državama na svetu. Na tej meji je vse mimo,« J® Poudaril Gerasimov in dodal, da Ce že pride do incidentov, jih hitro u-rodijo na kraju samem.
. Pravzaprav je sovjetska diplomacija že samoiniciativno reagirala na te govorice o incidentu, in sicer tako, da J® v uvodnem delu govornik zunanjega ministrstva seznanil domače in tu-J® časnikarje z novico, da bo namestnik predsednika ministrskega sveta ZSSR in predsednik državnega komi-Rja za plan (gosplana) Nikolaj Tali-Zln od 8. do 15. septembra na obisku v Pekingu.
Načelnik uprave za mednarodne go-sPodarske organizacije Ivan Ivanov je več povedal o sovjetsko-kitajskih §0sPodarskih stikih. Kot na Kitajskem
■preučujejo našo gospodarsko reformo, tako se mi zanimamo za izkušnje iz njihove, je rekel Ivanov. Lani se je mesec dni mudila v Sovjetski zvezi skupina kitajskih gospodarstvenikov.
Širjenje in poglabljanje sovjetsko-kitajskih gospodarskih odnosov naj bi zdaj zgradili tudi v plansko politiko. To naj bi bila prvenstvena naloga Ta-lizinovega obiska v Pekingu.
Nikolaj Talizin je tudi kandidat za člana politbiroja CK KPSZ, toda sovjetski diplomat te njegove funkcije tokrat ni omenil, ker pač med obema partijama še ni stikov in bo tudi doslej najvišji sovjetski funkcionar na obisku le po državni plati.
Konec julija je generalni sekretar CK KPSZ Mihail Gorbačov na sami meji s Kitajsko v Habarovsku in Vladivostoku ponovil pripravljenost in željo po normalizaciji odnosov s Kitajsko. Nasploh je v sovjetskem časopisju mogoče najti zadnje tedne in mesece skoraj vsak dan kakšen obsežnejši članek o dosežkih kitajskega gospodarstva, kulture ali znanosti. Praktično vsa in vse obsežnejša publiciteta o Kitajski je pozitivna.
Čilski diktator je že 13 let poveljnik oboroženih sil
Pinochetova namišljena vojna
SANTIAGO DE CHILE — Te dni poteka 13 let, jxlkar je čilski diktator Pinochet prevzel vodstvo oboroženih sil. Poveljnik oboroženih sil je postal še za časa Allendejeve socialistične vlade, ki jo je strmoglavil nekaj mesecev kasneje. Da bi proslavil to obletnico je priredil sprejem v predsedniški palači, kjer je sprejel poveljnike vseh treh rodov čilske vojske. V svojem posegu je Pinochet ponovno dokazal dokajšnjo mero megalomanije. Potem ko je na vse kri-plje poveličeval čilsko »demokracijo«, ki je druge države ne razumejo, se je spravil na vprašanje varnosti ter povedal, da je Čile že 13 let v stalni vojni s Sovjetsko zvezo, ki ogroža njegovo neodvisnost.
V svojem posegu je Pinochet tudi razpravljal o taktikah in strategijah, ki jih čilska vojska proučuje, da bi bila pripravljena na sleherni napad s strani Sovjetske zveze.
Medtem je patriotska fronta »Ma-nuel Rodriguez« izpustila polkovnika Haeberleja.
Na sliki (telefoto AP): ameriški veleposlanik v Santiagu si ogleduje orožje, ki ga je čilska vojska zaplenila levičarskim gverilcem.
Intervju predsednika predsedstva SFRJ Hasanija Tanjugu
Neuvrščene zaskrblja oboroževalna tekma
Beograd — Predsednik predsed-tva SFRJ Sinan Hasani je odgovoril , a več vprašanj, ki sta mu jih pred hznjo osmo vrhunsko konferenco ne-_.yričenih držav v Harareju postavila Mrektor Tanjuga Mihajlo Šaranovič ,er glavni in odgovorni uredni Mla-** Amautovič.
r ^ Smo neposredno pred osmo kon-^fenco neuvrščenih držav v Hara-akt* ^ak° v zvezi s tem ocenjujete k Ualne mednarodne politične in e-°n?®lske razmere na svetu? »Mednarodni politični in ekonomski n, v tem trenutku označuje ne-Jhno število težav in konfliktov, ki si, v največji meri posledica blokov-nie 'klKve in ravnanja. Takšno sta-„ seveda bolj opozarja človeštvo z n.Tajami, kot pa mu daje lepe ob-toerf' ^zitrvno je, da poteka dialog bu v®l®silama, čeprav samo občas-’ zaskrbljuje pa dejstvo, da ta dia-
log ne daje željenih rezultatov. Kajti oboroževalna tekma teče z nezmanjšano ostrino, z grožnjo, da se prenese tudi v vesolje.
Svet se še vedno sooča z uporabo politike sile, pritiskov in vmešavanja v notranje zadeve posameznih neod-visnih držav. Položaj v nekaterih kri-znih žariščih se še nadalje zaostrm je. Mednarodno skupnost se posebej hudo obremenjujejo neenakopravni mednarodni ekonomski odnosi in vse globlji prepad med razvitinai in državami v razvoju. Vodilne industrijske države v težnji po ohranitvi odnosov, ki reproducirajo njihov pnvi-ligiran položaj, ne dojemajo vse nevarnosti in težav zaradi vse večje delitve sveta na revne in bogate, site in lačne.
Demokratična svetovna javnost pa vse bolj opaža in zavrača to razlago in zlo, ki posredno in neposredno pri-
zadeva države in narode sveta. Gibanje neuvrščenih držav, ki že četrt stoletja razvija dejavnost na svojih splošnih človeških in diplomatskih izvirnih načelih, je zbralo veliko število držav in velik del narodov zemeljske krogle in jih spodbudil v akcijo za mir in varnost, za odpravo vojnih žarišč, za izgradnjo enakopravnih ekonomskih in političnih odnosov, ter proti politiki prevlade, podrejenosti in ekonomskega izkoriščanja.«
— V skladu s splošno oceno o zapletenosti sedanjega stanja, posebej v nekaterih predelih sveta, katere bi bile po vašem mnenju prednosti razprav osmega vrha neuvrščenih?
»Lahko bi jih uvrstili v tri osnovne skupine.
V prvi vrsti so to problemi miru, varnosti, razorožitve in enakopravne-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
VATERPOLO: v nepozabni tekmi proti Italiji
Jugoslavija svetovni prvak
MADRID — Nepozabno, maratonsko srečanje: to je bil sinočnji finale v vaterpolu na svetovnem prvenstvu med Jugoslavijo in Italijo, ki je »plavim« prinesel zlato odličje. Tekma je bila dobesedno dramatična, izenačena, a vendar polna preobratov na eni in druugi strani, odločila pa se je samo tri stotinke sekunde pred koncem. . . osmega podaljška. Toliko jih je bilo namreč potrebno za določitev zmagovalca, potem ko se je regularni del končal pri izidu 7:7.
Oboji bi si sicer sinoči zaslužiti zlato odličje, saj so zdržati ves psihološki pritisk in napor, na koncu pa so Jugoslovani le imeli konček moči več.
NA 10. STRANI
Aretiran general Viviani
BENETKE — Beneški preiskovalni sodnik Mastelloni je včeraj zaslišal nekdanjega šefa italijanske vojaške protiobveščevalne službe in ga dal po zaslišanju aretirati. Viviani je trenutno zaprt v beneški kvesturi. Kaže, da so vprašanja zadevala nepojasnjeno letalsko nesrečo, v kateri je strmoglavilo italijansko vojaško letalo. Viviani je trdil, da je šlo za atentat izraelske obveščevalne službe, ki je tako hotela posvariti Italijane, naj ne podpirajo Gadafija in palestinskih teroristov.
• Intervju predsednika Hasanija
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ga mednarodnega sodelovanja. Na vso moč si bomo prizadevali za odstranitev številnih nevarnosti, ki lebdijo nad človeštvom ter da bi omogočili miren, ustvarjalen in skladen razvoj sveta, kajti svetovni mir lahko zagotovijo samo neodvisni in svobodni narodi.
V	drugo skupino bi uvrstili naša prizadevanja za reševanje znanih kriznih žarišč na svetu in to kjerkoli obstajajo in kdorkoli jih izzove. Jug Afrike bo imel pri tem posebno mesto. Tudi države prve frontne črte bodo imele vso podporo neuvrščenih držav, da bi odpravili rasizem in a partheid na jugu Afrike. Južnoafriški režim kot nosilec vseh teh negativnih in hudih oblik nasilja predstavlja vir te najakutnejše svetovne krize.
V	tretji skupini so mednarodni ekonomski problemi razvoj manj razvitih držav, njihove velike zadolženosti, nizke cene surovin njihovih držav, protekcionizem v trgovini kot tudi vse posledice, ki izhajajo iz tega.
Od vrhunskega srečanja pričakujemo enotna in konkretna stališča, ki bodo ob vseh navedenih vprašanjih odprla prostor za še aktivnejše angažiranje neuvrščenih pri reševanju aktualnih problemov sveta.«
— Ali po vašem mnenju stanje v gibanju — predvsem akcijska sposobnost — omogoča, da bi se neuvrščeni V Harareju popolneje potrdili kot neodvisni zunajblokovski dejavnik v mednarodnih odnosih. Pri tem mislimo na sposobnost še učinkovitejšega delovanja, na popuščanje mednarodne napetosti in reševanje ključnih
svetovnih ekonomskih problemov (prezadolženost in druge oblike ekonomskega pritiska na neuvrščene države, Sredozemlje, razorožitev, Bližnji vzhod in druga krizna žarišča)?
»Gibanje neuvrščenih držav je nastalo, se razvijalo, živi in deluje kot popolnoma avtentičen, s tem pa tudi neodvisen, zunajblokovski globalni dejavnik v mednarodnih odnosih in bo takšno tudi ostalo. Bili smo in ostajamo, kot je ob neki priložnosti dejal predsednik Tito, »samo svoji«, z lastno vizijo sveta in mednarodnih odnosov. To, kar je bilo že doslej storjeno v pripravah na osmi vrh, razpoloženje, ki vlada med neuvrščenimi, so tudi dokumenti, ki jih je pripravil gostitelj te konference. Zimbabve, pričajo, da bo vrh v Harareju te bistvene značilnosti gibanja neuvrščenih držav še enkrat močno potrdil. S tem se normalno ustvarjajo pogoji za njegovo še učinkovitejše delovanje. Ob tem bi spomnil, da je ob danih težavah v zadnjih letih vseeno prišlo do nadaljnje konsolidacije in krepitve enotnosti gibanja na njihovih izvirnih načelih.
Krepitev vloge in vpliva gibanja potrjuje tudi zanimanje malih >n srednjih držav zunaj gibanja za vrednote politike neuvrščenosti. Številne demokratične sile na svetu vse odločneje nastopajo s pozicij politike neuvrščenosti, napredne stranke in gibanja v številnih državah pa vgrajujejo svoja načela v svoje programe. Vse to daje gibanju neuvrščenosti moč, da se aktivnejše, bolj dinamično in učinkovitejše deluje v zvezi z vsemi pomembnimi dogajanji, s katerimi se srečuje svet.«
Afriške države proučujejo možnosti učinkovitega odgovora Pretorii
NAIROBI — V Luandi so se danes zbrali na enodnevnem vrhunskem sestanku voditelji devetih držav koordinacijske konference za razvoj juga Afrike (SADCC) in proučili, gospodarski regionalni razvoj. Voditelji devetih držav (Angole, Zambije, Zimbabveja, Tanzanje, Bocvane, Lesota, Svazije, Mozambika in Malavija) so največ pozornosti namenili krizi na jugu celine, južnoafriškim gospodarskim ukrepom proti Zambiji in Zimbabveju in odgovorom deveterice na pritiske iz Pretorie.
Neposredno pred srečanjem voditeljev devetih držav so se v angolskem glavnem mestu sestali voditelji šestih držav tako imenovane prve frontne črte (Zambije, Zimbabveja, Bocvane, Tanzanije, Angole in Mozambika). V ospredju neformalnega pogovora šesterice je prav tako bila kriza v Južni Afriki in na jugu celine in proučevanje možnosti, kako bi mogle države na jugu Afrike odgovoriti na taktiko manjšinske vlade v Pretorii, pri čemer ne izključujejo možnosti novih oboroženih akcij Južne Afrike proti članicam držav in proti članicam koordinacijske konference za razvoj juga Afrike.
Afriški komentatorji sestanku šesterice in deveterice pripisujejo velik politični in gospodarski pomen, čeprav ne pričakujejo, da bi mogel dati kakšne spektakularne in takojšnje gospodarske rezultate. Letno srečanje deveterice iz koordinacijske razvojne konference je namenjeno predvsem pregledu dosedanjih rezultatov gospodarskega sodelovanja šest let stare regionalne gospodarske in razvojne institucije. Ob tem ni odveč ponoviti, da je bila ustanovljena ravno zaradi tega, da bi države juga celine zmanjšale gospodarsko odvisnost od Južne Afrike in da bi s skupnimi razvojnimi projekti okrepili medsebojno sodelovanje
V iskanju novih odgovorov na južnoafriško politiko
destabdizacije sosednjih držav je v zadnjem času v ospredju težnja po okrepitvi sodelovanja v okviru deveterice na področju prometa, energetike in trgovinske menjave. Opazovalci poudarjajo, da se je po delni trgovinski blokadi, ki jo je Južna Afrika pred kratkim uvedla proti Zambiji in Zimbabveju (v Harareju so dosedanje ukrepe Pretorie v politični retoriki označili kot gospodarsko vojno proti sosedam), še povečale aktualnost večje prometne in nasploh gospodarske povezave med devetimi državami juga celine. Znova so potegnili na dan tako imenovani projekt Bedra, po katerem naj bi za 650 milijonov dolarjev posodobili železniško progo med mozambiškim pristaniščem Beiro in zimbabvejskim mestom Mutarejem, od koder železnica vodi še bolj v notranjost celine, v Zambijo.
Poznavalci razmer na jugu Afrike poudarjajo, da sestanek v Luandi ob ponavljanju znanih podatkov (Južna Afrika je deveterici v petih letih povzročila za deset milijard dolarjev gospodarske škode, bodisi z direktnimi vojaškimi akcijami, bodisi z gospodarskimi protekcionističnimi in drugimi ukrepi) manifestira politično enotnost šesterice in deveterice, med katerimi so razumljivo precejšnje razlike glede taktike in strategije do Južne Afrike in do drugih občutljivih vprašanj na jugu Afrike. Vrhunsko srečanje v angolskem glavnem mestu presojajo tudi v luči podpore vladi v Luandi v boju proti odpadniškemu gibanju UNITA in njegovim odkritim ali prikritim zaveznikom (Južna Afrika in ZDA in celo nekatere afriške države). Po mnenju afriških opazovalcev ima sestanek v Luandi še posebno politično težo, ker je do te manifestacije politične enotnosti deveterice prišlo tik pred osmo konferenco neuvrščenih v Harareju.
AVGUST PUDGAR
Zadnji so na vrsti uporabniki elektronskih tehtnic izpod 5 kilogramov
Zakon o čisti teži od ponedeljka končno v veljavi za vse trgovce
RIM — Od ponedeljka naprej se bodo vendarle vsi trgovci v Italiji morali pokoriti zakonu 441 izpred 6 let o uporabi elektronskih tehtnic oziroma o obvezni prodaji blaga po čisti teži z odštetjem tare. Tako ne bo naposled treba nobenemu kupcu več plačevati papirnatih in drugih ovitkov, ki sp jih trgovci v preteklosti zaračunavali v ceni blaga,
»Operacija čista teža« se je izvajala postopoma: leta 1981 so si morali e-lektronske tehtnice (nosilnosti nad 10 kilogramov) oskrbeti grosisti, lani avgusta so bjli na vrsti trgovci s 5 do 10-kilogramskimi tehtnicami, sedaj pa obveznost zadeva tiste z največ 5-kilo-gramskimi tehtnicami. Trgovci, ki se ne bodo ravnali po omenjenem zakonu, bodo podvrženi globi od 150.000 do
600.000	lir (grosisti bodo plačali celo
300.000	do milijna lir).
Zveza potrošnikov (Unione Consu-matori) je za to priliko postregla kupcem z nizom pojasnil o njihovih pravicah pa tudi dolžnostih: čista teža ne velja le za prehrano in že pripravljena jedila, ampak tudi za vse drugo blago, ki se prodaja na kilogram (ali liter ipr.), torej tudi za železnino, gospodinske portbščine itd. Pri e-lektromski tehtnici treba paziti na številčnico, ki mora beležiti taro; v njej mora nujno biti neka številka (navadno 4), ki ji sledi kratica gr. (grami) in ki je programirana, kajti če trgovec uporabi težjo embalažo, mora aparat nanovo programirati. Tehtnica mora biti postavljena tako, da Jo vidiš od spredaj in od strani, nanjo pa ne sme
biti naslonjen noben predmet. Elektronsko tehtnico morajo imeti tudi kmetje, ki neposredno prodajajo svoje pridelke. Za blago, ki je naprodaj v kosih, čista teža ne velja, saj ni moč zahtevati treh hektogramov karfijole ali hektograma mozzarelle! Prav tako ne sodijo med taro zaščitni ovojčki kot npr. papir za bombone, ali pa listje in vejice pri povrtnini. Zakon 441 tudi ne veilja za zaprte konfekcije, ki jih dobiš v veleblagovnici, ki pa morajo seveda vsebovati vse podatke od teže do cene.
Če te trgovec pri tehtanju namerno ogoljufa, se lahko obrneš na mestnega redarja, policaja ali karabinjerja, če pa gre za napako pri tehnici, ti je na razpolago inšpektor za merilne naprave (ispettore metrico).
Kokoši brez perja
BONN — Je že res, da časnikarji poleti nimamo kaj pisati, tako da se v raznih časopisih pojavljajo v vročih avgustovih dnevih tudi take novice, kot jo je objavil ugledni nemški Siiddeutsche Zeitung. Pravi miinchnski dnevnik, da je ekipa berlinske univerze selekcionirala posebno pasmo kokoši, katere značilnost je, da je skoraj povsem gola, se pravi brez perja. Te kokoši naj bi bile še zlasti primerne za tropske kraje, kjer je temperatura logično višja kot pri nas. Navadne, se pravi »oblečene« kokoši, imajo velike težave, pravi nemški list, z uravnavanjem telesne temperature, kar jih toliko moti, da nesejo manj jajc.
Doslej je veljalo, da ima perje pri ptičih in dlaka pri sesalcih vlogo toplotnega izolatorja, tako v mrzlem kot v toplem podnebju. Očitno so sodobne kokoši to zmožnost zgubile, če jim je treba sneti perje, da lahko preživijo poleti. Kaj pa z drugimi domačimi živalmi? Kdaj bomo doživeli tropsko kravo brez kožuha ali nago ovco? Koliko dela je še pred nemškimi biologi...
Razkrita mreža mednarodnih prekupčevalcev z mamili
RIM — Rimskim finančnim stražnikom in protima-milskemu oddelku rimskega državnega pravdništva je uspelo razkriti mrežo mednarodnih prekupčevalcev z mamili, ki je bila povezana s sicilsko mafijo. Izdali so 30 zapornih nalogov, na njihovi osnovi pa-so že spravili za zapahe 25 ljudi. Razpečevanja mamil in združevanja v zločinske namene je obtoženih 10 kolumbijskih državljanov, 11 Palermčanov in 9 R;mljanov. Finančnikom je doslej uspelo zapleniti okrog 5 kilogramov kokaina. Preiskave so se pričele na začetku letošnjega julija, ko so na mednarodnem letališču Fiunvcinu našli na treh Kolumbijcih 2 kilograma kokaina. Mamila so bila skrita v kapsulah, ki so jih trije razpečevalci pogoltnili. Kmalu se je izkazalo, da je trojka delala v okviru velike organizacije, ki je zajemala vrsto mafijcev in rimskih zlikovcev.
Velika stiska s prostorom
Hiša, ki jo vidimo na sliki, stoji na Japonskem, točneje v Tokiu in je vtcs-njena med supercesto na levi in obljudeno ulico na desni. Arhitekt se ie tako odločil, da zgradi poslopje, ki je na eni strani široko pol metra, na drugi pa skoraj 6. Mimogrede, v hiši je bolnišnica	(Telefoto AP)
25 let gibanja neuvrščenih - »vesti človeštva« (4)
Srebrni jubilej beograjske konference
Predsednik Tito se je v nadaljevanju svojega izvajanja vrnil na to temo in jo še bolj razčlenil; dejal je, da zanesljivo obstaja pojmovanje o možnosti koeksistence med bloki in da je takšna koeksistenca seveda boljša kot vojna. Vendar, je pojasnil, to ni koeksistenca v smeri stvarnega in trajnega miru, pač pa je zgolj premirje, ki pa se lahko vsak čas prekine. Mir pa da je nedeljiv. Tito je razvozlal tudi pojem o tem, kam pravzaprav spadajo neuvrščeni. In seveda poudaril, da niso ne za Vzhod in ne za Zahod, pač pa, da bodo sproti podprli tistega, ki bo do posameznega problema zavzel miroljubno, konstruktivno in napredno stališče.
Glede najvažnejših vprašanj pa je jugoslovanski predstavnik pojasnil, da neuvrščeni ne bodo zavzemali stališč samo v korist gibanja, pač pa v korist miru in vsega človeštva. Pot, ki jo naglašajo neuvrščeni, pa je pot sporazumevanja, ne pa groženj. Neuvrščeni pa se-
veda ne nameravajo in ne morejo več igrati vloge opazovalca in glasovalca, pač pa zahtevajo neposredno sodelovanje pri reševanju problemov«.
Tito je seveda opredelil glavne probleme in sicer z naslednjim zaporedjem: seveda najprej mir, nato pa razorožitev, izkoriščanje atoma v miroljubne namene, konec kolonializma in enakopravnejša gospodarska dejavnost med razvitimi in nerazvitimi. Presenetljivo je, kako so ti isti problemi še danes glavna rakova rana svetovnih razmer.
Odgovoril pa je tudi na vprašanje, kako sodelovati v gibanju neuvrščenih, če pa imamo dežele z različnimi družbenimi ureditvami.
Različnost sistemov, je pojasnil, ne more biti ovira za utrditev sodelovanja in miru. Bistveno je, da odpadejo težnje po prevladi, po dominaciji, se pravi po vmešavanju v suverenost in neodvisnost drugih držav.
Predsednik Tito se je v nadaljevanju svojega izvajanja vrnil na to temo in jo še bolj razčlenil; dejal je, da zanesljivo obstaja pojmovanje o možnosti koeksistence med bloki in da je takšna koeksistenca seveda boljša kot vojna. Vendar, je pojasnil, to ni koeksistenca v smeri stvarnega in trajnega miru, pač pa je zgolj premirje, ki pa se lahko vsak čas prekine. Mir pa, da je nedeljiv. Tito
je razvozlal tudi pojem o tem, kam pravzaprav spadajo neuvrščeni. In seveda poudaril, da niso ne za Vzhod in ne za Zahod, pač pa, da bodo sproti podprli tistega, ki bo do posameznega problema zavzel miroljubno, konstruktivno in napredno stališče.
Glede najvažnejših vprašanj pa je jugoslovanski predstavnik pojasnil, da neuvrščeni ne bodo zavzemali stališč samo v korist gibanja, pač pa v korist miru in vsega človeštva. Pot, ki jo naglašajo neuvrščeni, pa je pot sporazumevanja, ne pa groženj. Neuvrščeni pa seveda ne nameravajo in ne morejo več biti nekakšni ponižni predlagatelji določenih rešitev, skratka
»ne morejo več igrati vloge opazovalca in glasovalca, pač pa zahtevajo neposredno sodelovanje VTl reševanju problemov«.
Tito je seveda opredelil glavne probleme in sicer z naslednjim zaporedjem: seveda najprej mir, rud0 pa razorožitev, izkoriščanje atoma v miroljubne namene, konec kdl°~ nalizma in enakopravnejša gosp0' darska dejavnost med razvitimi rh nerazvitimi. Presenetljivo je, kaK° so ti isti problemi še danes glavna rakova rana svetovnih razmer-
Odgovoril pa je tudi na vprašanje, kako sodelovati v gibanja neuvrščenih, če pa imamo dezei z različnimi družbenimi ureditvami. Različnost sistemov, je pojo5' nil, ne more biti ovira za utrditev sodelovanja in miru. Bistveno !• da odpadejo težnje po prevladi, P? dominaciji, se pravi po vmešavanju v suverenost in neodvisnost drug1 držav.	.
MIRO KOCJAN
(SE NADALJUJE)
Pogovor z Pavlom Stranjem in Marinko Pertot
Več novosti na raziskovalnem taboru »Kanalska dolina 86«
Pred časom smo že poročali o letošnjem raziskovalnem taboru "Kanalska dolina 86", ki je šesti po vrsti. Organizatorji te zanimive pobude so: Slovenski raziskovalni inštitut. Odsek za zgodovino pri NŠK, Društvo naravoslovcev in tehnikov "Tone Penko" in Društvo mladih raziskovalcev.
Pri začrtanem delu pa bodo sodelovali tudi ZOTK—GZM in Raziskovalna skupnost SRS Ljubljana. Udeleženci bodo v času tabora bivali v domu Mangart v Žabnicah. Delo samo bo potekalo od 25. avgusta do 6. septembra.
Da bi čimbolje orisali pomen raziskovalnih taborov, zlasti letošnjega, ki bo izredno bogat, je novinarka Alpe - Adria Breda Pahor pripravila daljši pogovor s Pavlom Stranjem, mentorjem geografske skupine, in Marinko Pertotovo, mentorico naravoslovne skupine.
Vpr.: Mladinski raziskovalni tabor domuje letos v Kanalski dolini. Rako ste se odločili za to rešitev?
P. Stranj: »Po petih taborih se je ustalila tradicija, da vsako leto prireja-nio tabor v drugi pokrajini in to po naslednjem vrstnem redu: tržaška, go-riška, videmska. Po tem logičnem »po-Sojevanju«, kje bo tabor, obstajajo seveda še drugi logistični problemi; re-elrno, kje bomo živeli, kakšne bodo niožnosti našega bivanja in dela in tako naprej. V Kanalski dolini smo to tešili tako, da se bomo naselili v Žabnicah in sicer v planinskem domu Nangart. Ko nam je jasno, kje bomo lahko bivali za časa tabora, potem lah-pričnemo reševati ostale organizacijske podrobnosti, na katere moramo seveda misliti že vnaprej. Priprave za tabor se namreč pričnejo že februarja, nprila pa začrtamo bistvene smernice m seveda sam potek.«
Vpr.: Med glavne organizacijske naloge, ki pa pridejo v poštev v zaključni fazi, nedvomno sodi tudi razporeditev udeležencev v razne skupine. Koliko bo letos teh skupin in s čim se bodo bolj specifično ukvarjale?
M.	Pertot: »Letos bomo imeli sedem delovnih skupin. Nekatere med njimi so že tradicionalne, kot recimo arheološka skupina, ki bo skušala na terenu zbirati podatke o preteklosti krajev in jih kartografirati. Nato bomo imeli geografsko in sociološko skupino, ki bosta letos delovali v tesnem sodelovanju. Naravoslovna skupina bo evidentirala naravno dediščino. Etnografska skupina se bo v bistvu ukvarjala s tipografijo alpske hiše. Imeli bomo seveda zgodovinsko skupino, kot novost Pa naj omenim jezikoslovno skupino, ki bo v Kanalski dolini nekaj novega, kanalska dolina je namreč trojezična dežela in to dejstvo ima prav gotovo cisto določene značilnosti in posledice.«
Vpr.; Šlo bo vsekakor za zanimivo delo. Nam lahko kaj poveste tudi o drugih novostih?
N.	Pertot: »Naj tu omenim še dve Podskupini; prva se bo ukvarjala v glavnem s kompjuterji. Skupina seveda ne bo nekaj ločenega, ampak bo Prišla na pomoč vsaki posamezni skupini, ki bo delala na terenu. Njeno delo bo, da podatke obdeluje tudi z računalnikom. Novost bo tudi druga Podskupina, ki se bo ukvarjala z avdi-nvizualnimi sredstvi in bo v svojem
slu spremljala vse skupine. Pripravi-a bo razne filmske in druge posnetke, ako da bomo lahko delo pokazali
ostalim.«
Letošnji razsikovalni tabor 1 še popolnoma stekel. Morda pa je ‘S možno narediti neko splošno oce-o sami pobudi. Kakšen je bil na Primer odziv na razpis letošnjega ta-
bora in kakšen je odziv drugih organizacij na to pobudo?
P. Stranj: »Za uspeh tabora je potrebnih več pogojev. Prvi je seveda udeležba mladih in glede tega smo lahko letos zadovoljni. Tabora se bo udeležilo 32 mladih, ki jih bo spremljalo 18 mentorjev. Razmerje med udeleženci in mentorji je zelo dobro, kar daje obete za kvalitetno delo. Drugo vprašanje je seveda to, kako se bo naše delo razvijalo na terenu, skratka, kakšni bodo naši stiki s teritorijem in z organizacijami, ki delujejo v Kanalski dolini; ne smemo seveda pozabiti na tamkajšnje ljudi. Obračun o tem bomo seveda lahko podali le ob zaključku letošnjega dela.
Udeležba, ki sem jo omenil, ni samo številčno dobra, saj je razveseljivo tudi dejstvo, da je polovica udeležencev prvič na taboru. To pomeni, da se interes za tabore pozitivno razvija in da pobuda ne kaže znakov utrujenosti.
Razlog za to, da tabor še vedno vabi mlade, je morda predvsem v tem, da stvari ne ponavljamo, ampak da skušamo vsako leto vključiti v delovanje nekaj novega in da na podlagi izkušenj dvigamo kvaliteto našega dela. Tako je letos velika novost jezikoslovna skupina, zanimivo pa bo, kako bo delovala avdiovizualna komponenta tabora. Vodil jo bo mentor, ki ni samo strokovno podkovan v tehnični uporabi strojev, ampak je kot etnolog podkovan tudi v vsebinski problematiki, ki jo bo avdiovizualna skupina obravnavala. Člani te skupine ne bodo mladi, ki se le na splošno zanimajo za argument, ampak bodo to člani goriške-ga Kinoateljeja, ki se s problematiko poglobljeno ukvarjajo in bodo na našem taboru preizkusili še eno možnost za nadaljnji razvoj svojega dela. Da se tabor obnavlja pa kaže tudi dejstvo, da bo 15 od udeležencev starih 17 ali 18 let, ob njih pa bo delovalo tudi nekaj univerzitetnih študentov. Vse to seveda odpira nove perspektive tabora.
Suša povzroča veliko škodo na Primorskem
NOVA GORICA, KOPER — Dolgotrajno obdobje sončnega in suhega vremena je bilo dobrodošlo turističnim delavcem, precej drugače pa gledajo nanj pridelovalci po vrtnin, živinorejci, sadjarji in drugi kmečki delavci. Suša, ki že več kot dva meseca pesti predvsem Južno Primorsko, bo na poljih in vinogradih povzročila veliko škodo. Starejši prebivalci Krasa pravijo, da tako dolgega obdobja suše, kot je letos, ne pomnijo že več kot pol stoletja. Vremenske napovedi pa še vedno ne obetajo večjih deževnih padavin. Na Obali bi obilno deževje morda še rešilo pridelek grozdja, marsikje pa je že prepozno.
Pri Kmetijskem kombinatu Vipava po prvih podatkih ocenjujejo, da je nastale škode za 2,2 milijarde dinarjev. Strniščni posevki (ajda, repa...) so uničeni 20- do 90-odstotno, silažna koruza 50, koruza za zrnje pa 40-odstotno. V višjih predelih Vipavske doline bo veliko škode utrpelo tudi grozdje, računajo, da bo pridelka za 30 odstotkov manj. Zaradi suhega vremena se kislina prehitro spreminja v sladkor in
Vprašanje, ki postaja vedno bolj pereče
Tudi pesticidi lahko onesnažijo vodo
VIDEM — Med večje probleme, ki jih letos povzroča dolgo sušno obdobje v naši deželi, spada brez dvoma tudi problem pomanjkanja vode. Vendar ko bi se le-ta omejeval samo na bolj ali manj suhe vodne pipe, bi stanje nemara bilo še znosno. Žal pa moramo zabeležiti, da se poleg tega, da je oskrba z vodo vedno težavnejša, pojavlja še problem onesnaževanja, ki je ponekod sprožil pravcati val strahu.
Večkrat smo že pisali o neumestni in pretirani uporabi pesticidov in raznih antiparasitarnih kemikalij v kmetijstvu. Pred nedavnim so po drugi televizijski mreži predvajali daljše poročilo o tovrstnem pretiravanju na gojiščih paradižnika v srednji in južni Italiji, kjer uporabljajo tudi take strupe, ki jih je ministrstvo za zdravstvo in kasneje tudi ministrstvo za ljudsko zaščito že predlansko leto strogo prepovedalo. Kdor je imel večje zaloge teh strupenih snovi pa jih je zelo brezvestno še naprej uporabljal. Tokrat se moramo s podobnim problemom soočati tudi na deželnem teritoriju, pa čeprav ne v tako veliki meri. Po vsej deželi namreč potekajo temeljiti pregledi vodnega omrežja, ki jih izvajajo organi legalne medicine in institutov za higieno in profilakso, pod nadzorstvom krajevnih KZE. Ponekod, zlasti v videmski pokrajini, so namreč v številnih vzorcih vode in plitvejših vodnjakih zasledili velike količine antiparasitarnih kemikalij, ki so človeku lahko nevarne. Čeprav količine niso ^zaenkrat take, da bi lahko ogrožale človeka, vendar presegajo po zakonu dovoljene mere.
Delovne skupine, ki zbirajo podatke opravljenih analiz, bodo po končanem delu sestavile posebno mapo z najbolj ogroženimi področji, tako zemljepisnimi kot kmetijskimi. Glede na klimo in na vrsto posevkov je namreč uporaba strupenih snovi zelo različna. Zaenkrat pa je Krajevna zdravstvena enota iz Vidma priporočila, naj prebivalstvo ne črpa vode iz zbiralnikov in vodnjakov, katerih globina ne presega 15 metrov. Le-ti so namreč zaradi pronicanja vode po nedavnem deževju toliko bolj nevarni. V ostalih primerih pa je treba vodo pred uporabo v gospodinjstvu temeljito prekuhati.
Obrambni minister Spadolini obiskal alpinske enote
VIDEM — Obrambni minister Gio-vanni Spadolini se je včeraj mudil v Furlaniji-Julijski krajini, kjer je obiskal videmsko vojašnico Osoppo. Po
sprejemu pri višjih vojaških častnikih si je minister ogledal vojašnico in njene infrastrukture, kjer se je seznanil z delom in življenjem vojakov, ki tu bivajo.
Obisk obrambnega ministra je vzbudil precejšnjo pozornost zlasti po nedavnih tragičnih smrti mladih nabornikov, do katerih je prišlo prav v
vojašnicah v naši deželi. Tiskovna agencija ANSA poroča, da je Spadolini v svojem govoru večkrat spodbudil mlade vojake k strpnosti in omikanemu sožitju.
Obrambni minister Spadolini si je ogledal tudi vojaške vaje, ki so jih izvedle alpinske enote v goratih predelih.
Pršut občutno dražji
SAN DANIELE - Tudi znamenita pršutarna v San Daniele je, sicer posredno, občutila posledice černobilske nesreče. Tako vsaj zatrjujejo njeni upravitelji, ki nameravajo že v prihodnjih tednih zvišati ceno svojim izdelkom, se pravi pršutu. Ta naj bi se zvišala za 25 do 30 odstotkov, kar pomeni, da bo treba odslej za deset dekagramov te slastne, jedi odšteti od 3.800 do 4.000 lir. Dejstvo vsekakor ni spodbudno, zlasti če upoštevamo, da se je prav po černobilski aferi povpraševanje povečalo za dobrih 13 odstotkov. Pršutarna se je torej znašla v zagati, saj ni mogla kriti vsega povpraševanja, vendar je za povišanje cene na voljo veliko različnih faktorjev.
V prvi meri se nanašajo na podražitev dela v precejšnjih farmah in na zmanjšano število prašičev pripravljenih za zakol. Direktor pršutarne pa je med gostobesedno razlago o vzrokih podražitve vključil tudi dodatek, da je pred nekaj leti tudi pršutarna Parma v istoimenskem kraju zvišala ceno svojemu izdelku. Baje pa so bili vzroki takrat nekoliko drugačni.
morda bo škoda v vinogradih, če v kratkem ne bo deževalo, še večja.
Na Krasu pa je največ škode utrpela živinoreja. Močno je živinorejce prizadela že prva košnja, ki je prinesla samo 60 odstotkov sena, druge in tretje pa zaradi ožgane trave sploh ni bilo. Živina se zato ne more pasti, poleg tega pa je potrebno dovažati še vodo. Tudi sadjarji v Vipavski dolini tarnajo nad slabšim pridelkom in skromnejšo kakovostjo, sezona paradižnika v Slovenski Istri se je morala predčasno končati, nekoliko bolje je tam, kjer imajo urejene namakalne naprave, vendar bo tudi tam kakovost slabša kot običajno. Ponekod so sadili že jesensko zelenjavo in če ne bo dežja, bo občutno manj vrtnin vse do konca leta.
Poleg prizadetosti v poljedelstvu in živinoreji, je suša povzročila precejšnje neprijetnosti tudi zaradi pomanjkanja pitne vode. Gasilci dnevno s cisternami oskrbujejo kraje na Trnovski in Banjški planoti, kjer še nimajo urejenih vodovodov. Strokovnjaki ugotavljajo, da so takšna sušna poletja na obalno kraškem in vipavskem območju pogosta in bi bilo potrebno pospešiti gradnjo in ureditev načrtovanih namakalnih sistemov.
Novo športno letališče pri Divači
DIVAČA — Pri Divači opravljajo še zadnja dela na novi letalski progi. S slednjo jih bo v Sloveniji že štirinajst in so v glavnem namenjene športnemu letalstvu. Športno letališče v Divači so uredili člani novoustanovljenega Kraškega aerokluba Ivan Vidmar iz Sežane, izkoristili pa so nekdanje italijansko vojaško letališče.
Dela so se začela aprila, do danes pa so uredili 800 metrov dolgo in 30 metrov široko letalsko stezo, za katero so že dobili uporabno dovoljenje. Pri tem so člani aerokluba opravili 2.500 prostovoljnih delovnih ur. Klubu je višja letalska šola iz Zagreba posodila šolsko letalo, nameravajo pa kupiti še jadralno letalo, saj so možnosti za jadranje na tem področju idealne. Na di-vaško letališče bi v bodoče lahko preusmerili del športnih letalcev in jadralcev iz Portoroža in od drugod. S tem se odpirajo ugodne turistične možnosti, katerih razvoj spodbuja in podpira tudi občina.
Otvoritev nove letalske steze bo v nedeljo, ob priložnosti pa bodo člani aerokluba priredili tudi manjši letalski miting.
»POLETJE 86«
sezonske linije z letališča:
LJUBLJANA za:
DUBROVNIK
PULJ
SPLIT
TIVAT
ZADAR
PORTOROŽ za
BEOGRAD DUBROVNIK MOSTAR SARAJEVO SKOPJE SPLIT
Prodaja kart in informacije: TRST, Ufficio Centrale Viaggi — Trg Unita 6 in vse turistične agencije v Sloveniji
EB adria airways
Philipp Vandenberg,
Hetera
,.	Zeusu, na kaj pa misliš! V državi, kot je Sparta,
ler vlada bič, je nezaupanje prebivalcev veliko. Ce se ^Vl9ne kdo iz enakosti, ta naraste v neizmerljivo, in sle-*erni korak spremlja sto oči. Toda tebi zaupam in hočem ti ^azati, kako veliko je to moje zaupanje. Izdal ti bom krivnost, ki me bo izročila popolnoma v tvoje roke kot POslušnega penesta.«
k »Obdrži to zase, Files. Meni ni nič do tega, in pozneje °s to morda obžaloval«
r »O, ne,« je zatrdil SpartaneC, »kratko in malo se mo-arn leQQ znebiti. To breme je pretežko zame.«
Dafne je gledala atleta z radovednimi očmi. Files je začel počasi: »Nisem si zaslužil, da bi zadovoljil svojim čutom z najbolj zaželeno hetero v Atenah, pač pa bi si moral, kot je običaj v Sparti, z bratom deliti zakonsko ženo...«
»Saj si plačal z zlatom!« mu je segla v besedo Dafne.
»Da, plačal sem, toda zlato sem dobil po krivici.»
»Toda je vendar tvoja nagrado za zmago!«
»Že res, moja nagrada za zmago. Samo — zmagal nisem v poštenem boju.«
»Kaj govoriš, saj sem te sama videla, da si zmagal, in z menoj tudi več tisoč drugih!«
»Le, da nisem zmagal s svojo hitrostjo, marveč s prgiščem peska, ki sem ga vrgel v obraz Tračanu Efialtu, da se je spotaknil«
»In Tračan ni ugovarjal?«
»O, pač; vendar mu niso verjeli, ker nobeden izmed sodnikov tega ni opazil«
Dafne je gledala v tla iz paroškega marmorja in ni rekla nič. Videti je bila prizadeta. Filesu pa je odleglo, in mislil je resno, ko je mirno rekel: »Tako, zdaj me lahko izročiš helanodkom, da me bodo pahnili s pečine.«
Hetera je še vedno molčala; potem je odločno odkimala in rekla: »Molčala bom. Kar si storil, je tvoja stvar. S tem boš pač moral živeti. Le nečesa ne razumem: zakaj se je Tračan tako zlahka sprijaznil s tem?«
Files je skomignil z rameni: »Kaj pa naj bi bil naredil? Ni mogel dokazati, tako da je protest ostal brezuspešen. Njegovo sovraštvo je bilo veliko. Ko so mi na koncu iger izročili lovor, je stopil k meni, pljunil in rekel, da se bo maščeval, takoj, ko se mu bo ponudila priložnost, meni ali ljudstvu Spartancev.«
»Paziti moraš,« ga je opomnila Dafne, »za zmago ogljufan atlet je nevaren kot ranjen merjasec.«
Spartanec je pokimal. V istem hipu je začutil, da je nekdo za njim, in obrnil se je s sunkovitim obrambnim gibom: pred njim je stal močan moški z okamenelim obrazom, Temistokles.
■■ »Nisem ga mogla zaustaviti!« je zatrdila spletična in izginila skozi vrata. Temistokles je neprijazno pomignil proti Spartancu, kakor da bi hotel reči: Izgini! Files je vprašujoče pogledal Dafne. Zaprla je oči in pokimala. Brez besede slovesa je atlet odšel.
Začel se je predzadnji val dopustniških povratnikov
Zastoji na mejnih prehodih oh doslednejšem spoštovanju že obstoječih policijskih norm
Na mejnem prehodu pri Pesku je bila včeraj izstopna kolona dolga nekaj sto metrov, kar pa ni nič v primerjavi z vstopno kolono, ki je dopoldne dosegla 10 km
Na mejnih prehodih z Jugoslavijo so bile včeraj ponovno dolge kolone vozil, ki so čakale na vstop v Italijo. Najhuje je bilo na Pesku, kjer je bila kolona dolga tudi 10 kilometrov, mejni prehod so vozila prehajala v treh kolonah, čepa pa niso uspeli odpraviti niti v poznih popoldanskih urah. Tak kaotični položaj je povzročil nedavni sklep italijanskega zunanjega ministrstva, ki je odpravil vstopne vizume za državljane iz raznih arabskih držav, kjer je največja teroristična nevarnost. Mejni orgjani so morali tako ponovno upoštevati normo, da je treba ožigosati vse potne liste, ki jih niso izstavile države članice EGS. Do sedaj te norme niso bistveno upoštevali, da ne bi povzročili gneče na mejnih prehodih, ponovno pa so stopile v veljavo pred dvema dnevoma.
Včeraj je to povzročilo prve zaplete, in to kot rečeno skoraj izključno na Pesku. Drugje je bila čakalna doba nižja, tudi kolone čakajočih avtomobilov so bile zanemarljive. Prav tako so bile skoraj povsod krajše izstopne kolone, ki pa niso povzročile pretiranega čakanja.
Po podatkih prometne policije pa vse to ni bistveno vplivalo na promet v naši pokrajini. Nekoliko gneče je bilo le na Obalni in na Trbiški cesti, a povsod je bil promet še kar tekoč. To
potrjuje tudi podatek, da ni bilo na vstopni avtocestni postaji pri Mošče-nicah kolon.
Danes bi se moral promet bistveno povečati, saj pričakujejo predzadnje vrnitve dopustnikov, čez teden dni pa zadnje. Prav sedanja pa bo po vsem sodeč povzročila precej sivih las in to skoraj izključno na mejnih prehodih. V takem položaju se seveda do skrajnosti poveča nevarnost prometnih nesreč. Po urah čakanja za prehod meje,
postanejo vozniki navadno skrajno živčni, med drugim se jim skrajno skrči razpoložljivi čas, ki ga še imajo, da bi pravočasno prišli domov. V ponedeljek marsikoga že čaka služba, da bo primoran po prehodu meje krepkeje pritisniti na plin z vsemi predvidljivimi posledicami.
Nevarnost nesreč bi se nedvomno še povečala, če se bodo uresničile včerajšnje meteorološke napovedi. Zračni pritisk je včeraj pričel postopoma pa-
dati, saj se preko polja enakomernega zračnega pritiska od Sredozemlja pa do srednje Evrope iz severozahoda pomika frontalni val, ki bi se moral z južnim delom dotakniti tudi naših krajev. To poslabšanje ne bi smelo povzročiti dolgotrajnejšega dežja, a kratkotrajna ploha je za cestni promet v večini primerov nevarnejša od daljšega naliva. Komaj mokro cestišče je namreč do skrajnosti spolzko, zavorna pot s počitniško prtljago obteženih avtomobilov pa skrajno dolga. V takih pogojih sta velika hitrost in prehitevanje glavna krivca za prometne nesreče.
Previdnost ne bo torej odveč, da ne bi v teh dneh še povečali krvnega davka, ki ga je letos terjalo italijansko cestno omrežje. Prometna policija zato ne varčuje s pozivi na previdno vožnjo. Kratek postanek po prehodu meje bi moral biti skoraj obvezen, da se znebimo napetosti in živčnosti. Zaradi morebitnih zamud ne bi smeli z vratolomno vožnjo postaviti glave na tehtnico. V teh dneh se moramo dosledno držati pregovora: počasi se daleč pride. Med drugim ni najboljša niti meteorološka napoved za nedeljo in ponedeljek. Kljub našemu prepričanju, da pri nas ne bo prišlo do bistvenih vremenskih sprememb pa je bolje, da pričakujemo hujši položaj.
Delovni uspeh podjetja Comet
Tržaški konzorcij mehaničnih ladijskih delavnic Comet je včeraj zabeležil lep delovni uspeh: v plovni prekop industrijske cone so splavili ploščad, ki jo bo naftna družba Agip uporabljala za vrtanje morskega dna pri iskanju nafte v Jadranu. Izdelava 750 ton težke ploščadi je veljala 2,5 milijarde lir in je za šest mesecev zaposlila več kot sto delavcev.
Gre za veliko strukturo iz jeklenih cevi, na kateri bodo v naslednjih desetih dnevih dokončali še nekatere podrobnosti in jo pobarvali, nato pa bo počakala še na piramidno nosilno strukturo. Gre namreč za fiksno ploščad, ki jo bodo z osmimi nosilci pritrdili na morsko dno. Njena realizacija sodi v okvir italijanskega programa izkoriščanja ogljikovodikov, • med katerimi je seveda najvažnejša nafta.
Dokončanje tega velikega naročila je nedvomno pomemben dogodek za konzorcijsko podjetje, kakršno je Comet, nastal z združitvijo obrtniških delavnic. Gre za eno od samo treh italijanskih zasebnih ladjedelnic, ki so usposobljene za tako imenovano "off shor' proizvodnjo, kar pomeni gradnjo v morju, zato jim delovnih naročil tačas res ne primanjkuje.
Pismo uredništvu
Neznosne razmere v Santorin
Bolnice III. oddelka za TBC v bolnišnici za pljučne bolezni S. Santorio so še enkrat primorane obrniti se na javno mnenje v prepričanju, da jim bo le-to pomagalo pri rešitvi položaja, v katerem se nahajajo.
Po neuspehu, ki ga je uprava KZE doživela, ko je hotela ukiniti dva oddelka za tuberkulozo, se sedaj znova vrača »na delo«. Navdihnjena z upanjem, da bo uspela tam, kjer je propadla pred meseci, se zateka k milo rečeno »samomorilski« politiki, medtem ko se med eno nevščenostjo in drugo počasi polni mera znosnosti v vsej zdravstveni strukturi. Poglejmo, kaj se dogaja na naših oddelkih, odkar je bil (začasno?) odložen načrt o njihovi ukinitvi.
Pomožno zdravstveno osebje je bilo začasno premeščeno tja, kjer je bilo potrebno »mašiti luknje«, medtem ko je teh »lukenj« vse več na našem oddelku. Zdravniško osebje je bilo za stalno premeščeno na druge oddelke. »Uradno« zdravniško osebje ni sposobno izvajati svojih nalog, ker ima probleme z zdravjem, ali pa se nahaja na rednem ali neplačanem dopustu. Hrana je pomanjkljiva tako po količini kot po kakovosti ter je iz dneva v dan slabša, kot če bi bili v kaki državi tretjega sveta.
Prišli smo torej na rob ne samo potrpljenja, temveč celo varnosti: za 45 bolnikov je na voljo en sam zdravnik, razen sporadične in radodarne pomoči iz bližnjega pnevmološkega oddelka. Če je to pravična zdravstvena politika, potem pod nobenim pogojem nismo zanjo. Po mesecih in mesecih mučnega zdravljenja v bolnišnici, daleč od družine, delovnega mesta in od družbenega življenja nasploh, po vsakdanjem boju s sovražnico, imenovano »nevroza«, se nam zdi povsem upravičeno zahtevati spoštovanje bolnikovih pravic in zaščito kakovosti
njegovega življenja. To pa v prvi vrsti pomeni izboljšanje zdravja, česar brez učinkovite zdravniške nege in kakovostnih storitev, ni moč uresničiti.
Na našem oddelku ni spoštovanja za nobeno od teh obveznosti, nasprotno, zadnji dogodki dokazujejo povsem drugačno usmeritev uprave KZE. Napredek neke družbe, ki se hoče ponašati s pridevnikom »omikana«, pa gotovo ne more iti po dosedanji poti.
Sledijo podpisi
O uživanju
radioaktivnih
gob
Cenjeno uredništvo pred nekaj dnevi ste v vašem listu objavili razgovor s podpisanim o možnosti, da bi bile gobe radioaktivne. Žal se je v sintezo razgovora vrinil neljub nesporazum, saj nisem rekel, da za odrasle ni nobene nevarnosti, če uživajo gobe. Tega si ne bi nikoli upal trditi. Kot je bilo navedeno sem dejal, da zauživanje gob odsvetujem otrokom in mladini. Drugače pa je seveda z odraslimi, ki so polnoletni in vedo, kakšnim nevšečnostim gredo nasproti, če bi jih uživali. Skratka, odrasel, ki je obveščen o morebitnih posledicah, naj sam odloči, ali bo gobe užival ali ne.
Hvala za pozornost
Milko Čebulec
Prispevajte
za
»Dijaško matico«
Zakonske novosti za trgovske in gostinske obrate
Končno bomo lahko v isti trgovini nakupili več vrst različnega blaga
Minister za industrijo, trgovino in obrt, Renato Altissimo, je tik pred začetkom vladne krize podpisal posebni odlok, ki dopolnjuje in delno spreminja obstoječo zakonodajo o poslovanju trgovskih in gostinskih obratov. Odlok je začel veljati 13. avgusta, ko je bil objavljen v Uradnem listu št. 187/86. Snopič novih predpisov predvideva med drugim tudi spremembo postopka za pridobivanje obrtnih dovoljenj, drugačno sestavo komisij, ki odločajo o izdajanju novih dovoljenj, ter izpopolnitev sestave izpitnih komisij. Pomembno je določilo, da lahko komisija odloča le z navadno večino prisotnih članov in da ni več potrebna absolutna večina, ki je bila mnogokrat vprašljiva zaradi prevelike odsotnosti članov komisij.
Trgovec, ki želi prenesti svoje o-brtno dovoljenje v drugo pokrajino, mora le objaviti svojo dejavnost pri stari zbornici in jo prijaviti pri novi. Seveda si bo moral v novem kraju pridobiti občinsko dovoljenje, ki mora biti v skladu s trgovskim planom občine. V istem mestnem predelu ali v isti občini pa je zamenjava lokacije obrata
—	če ni veljavnega trgovskega načrta
—	povsem prosta in zadostuje, da trgovec sporoči spremembe pristojnim občinskim organom.
Odlok predvideva tudi znižane kazni za vse, ki so do danes poslovali brez urejenega vpisa v seznam trgovskih podjetij (REC). Pri gradnji trgovskih središč so morali imeti graditelji doslej urejen vpis v register trgovskih podjetij že med samo gradnjo. Na temelju novega odloka pa bodo morali zaprositi za obrtno dovoljenje dejanski uporabniki prostorov, in to le za svoje blagovne asortmane. Ravno tako so
predvidene olajšave pri izdajanju dovoljenj za prodajo v prostorih, ki niso namenjeni slučajnim kupcem: za tovarniške trgovine, kjer lahko kupujejo le zaposleni, bo na primer zadostovalo le občinsko dovoljenje. Prav tako je zgolj občinsko dovoljenje dovolj za trgovine, ki se nahajajo na avtocestah, za katere je predvideno plačevanje cestnine. V teh primerih gre za razširjen pojem trgovskega obrata zaprtega tipa.
Druga skupina členov pa bo neposredno vplivala na možnosti prodaje v trgovskih obratih samih. Končno je namreč dovoljeno, da se v istih prostorih lahko prodajajo ribe in meso, kar je vsekakor velika novost in še ni prav jasno, kako jo bodo sprejeli odjemalci. Peki, ki so danes uvrščeni med obrtnike, bodo odslej lahko prodajali v istem obratu tudi svoje izdelke na drobno. Morali bodo sicer zaprositi za dovoljenje, a jim ga bo zbornica morala dati avtomatično. Prodajalci konfekcije bodo odslej lahko prodajali tudi perilo in dodatna komplementarna oblačila, kot so srajce, kravate in podobno. Prodajalci čevljev in usnjene galante-. rije bodo lahko svoje poslovanje razširili tudi na modne dodatke, medtem ko so doslej morali za vsako kategorijo imeti posebno dovoljenje. Nekoliko težje bo poslej prodajati videokasete, saj bodo tudi zanje veljali isti predpisi, kot za prodajo filmov. Prizadeti bodo tudi trgovci s sanitarnimi artikli in lekarnarji, ki poslej ne bodo smeli več prodajati čevljev, igrač, oblačil in niti kozmetičnih izdelkov, če jih ne bo moč uvrstiti med razkužila.
Tudi gostincem se obetajo večje možnosti. Vsak gostinec bo po novem
lahko prodajal pripravljeno hrano, ki si jo ob odjemalec odnesel na dom. Isto velja tudi za bare, ki pa ne bodo smeli prodajati za iznos slaščičarskih izdelkov, če le-ti ne bodo imeli posebnega obrtnega dovoljenja. Že iz tega bežnega pregleda je razvidno, da je zakon vnesel v trgovsko poslovanje mnogo novosti. Seveda pa to še ne pomeni, da bodo spremembe poživile trgovinsko dejavnost, čeprav je gotovo, da so novi ukrepi v skladu z težnjami in potrebami tako kupcev, kot trgovcev samih.	(z k)
Izplačilo
honorarjev
Tržaška občina obvešča, da izplačujejo pri zakladnici v Ulici Nordio honorarje za predsednike sedežev, ki s0 sodelovali na 'shodu predsednikov' z® volitve 15. in 16. junija 1986.
Zapora Ulice Castelliere
Zaradi del pri uresničevanju tretjega odseka tržaških vpadnic bodo 0 ponedeljka, 25. avgusta do dokončanih del zaprli za ves promet Ulico Castelliere od hišne številke 47 do Ria Sp> noleto.
• Zaradi gradbenih del bo prepoj dano parkirati na Istrski cesti pr®. hišno številko 102, in sicer v dolžim ^ metrov od vogala z Ulico Marenzi smeri proti Trgu Pestalozzi. Prepove^ bo veljala samo od ponedeljka do pe ka od 7. do 17. ure, in sicer do konc gradbenih del.
Razgovor s tajnikom FILTEA-CGIL Cofonejem
Huda kriza tekstilnega sektorja
V okviru celotnega industrijskega sistema, tako Trsta kot dežele Furlanije-Julijske krajine, doživlja tekstilno področje najbolj dramatične krizne premike. Te so bile prve besede deželnega tajnika Italijanskega združenja delavcev tekstilnega sektorja FILTEA - CGIL Clyda Cofoneja, ko smo ga povprašali o stanju tega sektorja. Še pred desetimi leti je bilo v tržaški tekstilni industriji zaposlenih
2.000	enot, ostaja pa jih le pičlih 600. Tri četrtine delavcev, predvsem delavk, saj zaposljuje tekstilni sektor v glavnem žensko delovno silo, je v tem desetletju, s postopno zaostritvijo delovnih razmer, doživelo dopolnilno blagajno, predčasno upokojitev, celo odpust.
Podatki govorijo zelo jasno. Trst ima približno 250.000 prebivalcev in primat starosti, saj je italijansko mesto, ki ima relativno največji odstotek upokojencev: 120.000, se pravi skoraj polovico. Produktivno tkivo predstavlja 87.000 enot, od teh je približno
30.000	zaposlenih v industrijskem sektorju. Še najbolj skrbi pa dejstvo, da se od leta 1976 število rednih delovnih mest krči za 1.000 enot na leto. Tržaška industrija beleži torej nenehno nazadovanje. Zdi se, da mu je usojena rakova pot, ki jo zaradi nezmožnosti vzpostavljanja pravega ravnovesja med vnašanjem tehnoloških sprememb in prilagajanjem obstoječe in-
dustrijske stvarnosti spremljajo številne redukcije osebja, stečaji večjih in manjših podjetij in drugi tovrstni u-krepi.
Kot smo že pred dnevi napisali, je temu krivo predvsem pomanjkanje pravilne in smotrne deželne in vsedržavne gospodarske politike, ki bi enakomerno upravljala razpoložljiva denarna sredstva.
V zadnjih letih je bilo v tekstilni sektor brez pravega kriterija vloženih 120 milijard za nove tehnološke strukture. Rekli smo, da je bilo to storjeno brez smotrnega načrtovanja, ker je ta denar pripomogel k obnovitvi le nekaterih objektov, ne da bi vzpostavil pravilnega deželnega ravnovesja, saj je tehnološki napredek osredotočen na že visoko razvitih industrijskih področjih. In, kar je najhuje, tehnološki napredek še ni dal stvarnih sadov na proizvajalnem področju.
Predvsem tržaška tekstilna podjetja preživljajo zato globoko krizo: 35 specializiranih delavk Punte Olmi, znane po visokomodnih izdelkih stilistke Ro-
berte di Camerino, je od leta 1984 v posebni dopolnilni blagajni, brez vsake možnosti za novo delovno mesto. Krojačnica Beltrame je še pred tremi leti zaposlovala 60 delavk, po velikih strukturnih spremembah pa jih je obdržala komaj 7. Podobno je stanje tovarne Radiči Gallinotti, kjer je pred štirimi leti vojaške uniforme izdelovalo 120 delavk, ostalo pa jih je samo 15. Firma Salvador! ima približno 30 zaposlenih, primanjkuje pa naročil, tako da tovarna komaj izhaja. Calza Bloch je v desetih letih dvakrat prišla v stečaj, skrčila razpoložljivo delovno silo za dve tretjini, skoraj štiri leta pa vseh 110 delavk v dopolnilni blagajni čaka na končno odločitev deželne finančne družbe Friulia in podjetnikov, ki naj bi podjetje prevzeli ali pa dokončno odklonili. Veliko je tržaških tekstilnih obratov, ki so v tem času popolnoma izginili, na primer Calza San Giusto, Lavanderie triestine in še drugi. Edina, ki bo v kratkem lahko razpolagala s približno 80 delovnimi mesti je tekstilna industrija FTA, bivša Snia Vis-cosa, ki je komaj izšla iz hude krize in
je v teku treh let po dopolnilni blagajni zmanjšala število zaposlenih od 500 na 220. Ž novo delovno pogodbo pa se ji odpira pot na specializiranem tržišču.
Deželnega tajnika FILTEA CGIL Clyda Cofoneja smo vprašali tudi o vzrokih in posledicah tega stanja. Močna in cenejša konkurenca, potreba po prenovitvi proizvajalnih struktur, vnašanje nove tehnologije, kriza tržišča in kriza gospodarske politike, taki in drugačni so vzroki za neizprosno hiranje in propadanje tržaškega tekstilnega sektorja. Pred tremi leti je bil sprejet deželni načrt za sanacijo tega področja, pogajanja pa ostajajo v globokih in motnih vodah. Kljub prizadevanjem Italijanskega združenja delavcev tekstilnega sektorja in celotnega sindikalnega združenja CGIL, ki zahteva dokončno uresničitev tega načrta in ponovno usposobitev industrijskih objektov, ki se zaradi kriznega stanja zatekajo k dopolnilni blagajni in predčasni upokojitvi, pa še ni prišlo do konkretnih rezultatov, ki bi jamčili nadaljnji obstoj tekstilne proizvodnje v mestu in deželi.
Stanje seveda ne ostaja brez P0* dic. Nepozorna obnovitvena polih ' brez uresničitve pravilnega in dal] vidnega programiranja g0SP°^ar kr. dejavnosti, vodi v vedno bolj z®s bljujočo stisko tekstilne proizvodu] ' ki bo po tej poti kmalu izgubila sV°^ vlogo v deželnem industrijskem ra voju.
S tem je jasno povezano tudi vp^
šanje brezposelnosti: v Trstu je
mladih, ki išče zaposlitev, in
več ko*
3.000	delavcev v dopolnilni blagala Sindikat se med drugim zavzema ^ čimjasnejšo aplikacijo t. i. pogod delovno usposobitev mladih, ki P z videvajo do 24 mesecev zaposli*^, minimalno plačo in z usposobljev® mi tečaji med delovnim časom, stne pogodbe naj bi ustvarile o strokovno delovno silo, ki bi se brez težav vključila v sistem indu ^ ske proizvodnje. Žal pa nastajajo P blemi tudi pri tem, ker številni dajalci, zaradi še nerešenega krl7Joti-stanja in negotove bodočnosti, lZ -o ščajo te pogodbene pogoje za up° cenejše delovne sile.	. j0
Ostaja tako vrsta vprašanj, ki ^a 0fe na ustrezen odgovor, ki ga bo m s(0-doseči le z enotnim delavskim pom in s sodelovanjem med ra ustanovami.	'
Odlok predsednika republike je bil objavljen v Uradnem vestniku F-JK
Tudi tri kraška vina v seznamu zaščitenih vrst v naši deželi
Uradni vestnik dežele Furlanije -Julijske krajine prinaša v številki, ki je izšla 17. julija, vsebino odloka predsednika republike, s katerim potrjuje, da je bil uveden zaščitni znak — DOC — za nekatera kraška vina. V istem odloku je tudi objavljen pravilnik, za pridelavo teh vrst vin.
S tem kraškim se je namreč povišalo na sedem število področij DOC, na katerih se v Furlaniji - Julijski krajini pridela preko petdeset vrst vin. Ta področja zadevajo Brda, vzhodne gričevnate predele Furlanije, področje, kjer se pridela vino vrste »grave«, oglejsko območje, soško območje, Latisano in sedaj še Kras.
Na tem zadnjem kraškem področju bo mogoče pridelovati tri vrste vina s kontroliranim poreklom, ki bodo nosila ime Carso - Kras. Prvo bo orno vino Carso - Kras, ki ga bo treba pridelovati iz grozdja iz vinogradov, na katerih je vsaj 70 odst. trt terana; drugo vino je teran (vedno imenovano Carso - Teran), za pridelavo katerega morajo biti vinogradi posajeni z vsaj 85 odst. trt terana; tretje vino, ki bo nosilo ims Carso - Kras pa bo belo in sicer malvazija, ki ga bo treba pridelati v vinogradih, kjer je vsaj 85 odst. trt istrske malvazije.
Območja, na katerih bo mogoče pridelovati cmo vino Carso - Kras m malvazijo z istim imenom, se morajo nahajati znotraj administrativnega teritorija občin Trst, Devin -Nabrežina, Repentabor, Milje, Dolina in Zgonik v tržaški pokrajini; ta vina bo mogoče pridelovati tudi v občini Doberdob, in delno tudi v rržiču, Ronkah, Foljanu - Redipuglii, Zagraju in Sovodnjah v goriški pokrajini.
Vino teran pa bo mogoče pridelovati samo v tržaški, zgoniški, re-Pentabrski in devinsko - nabrežinski občini. Odstotek alkohola v vseh teh vinih ne sme biti nižji od 9,5 odst. stopinje.
V odloku predsednika republike o priznanju zaščitnega zakona treh
prispevki
V	počastitev spomina Pepija Šušteršiča darujejo družine Šušteršič-Kenda 100.000 ur za KD I. Cankar, 100.000 lir za ŠZ Bor ln 100.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
V	počastitev spomina Josipa Šušteršiča daruje kolektiv podjetja IRHT 426.000 Ur za Dijaško matico.
..V počastitev spomina nepozabne Marije Miklavec Kette daruje Marija Tony Kom 5.000 din za Dijaško matico.
. V počastitev spomina zakoncev Marije m Ivana Maverja darujeta Pierina in Fa-io Pečar 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Viktorijo Kodrič daruje jerina Sirk 20.000 lir za vzdrževanje
HUdskega doma v Križu.
. Ob rojstvu sina Ivana darujeta Saška m Boris Grgič 54.000 lir za KD Lipa. v spomin na Tiberija Rukina darujeta Uva in Elena 20.000 lir za spomenik Padlim v NOB v Križu.
Ob drugi obletnici smrti drage mame iso6'6 Sedmak daruje Srečko z družino Križ ° *ir Za sPomenik Padhm v NOB v
N. N. daruje 15.000 lir za Center za rakasta obolenja.
K v spomin na ženo in mamo Marijo lalj darujejo Angelo, Livia in Enzo z ^inami 25.000 lir za ŠD Primorec,
; 'ddO lir za Godbo na pihala V. Parma
20.000	lir za Sklad M. Cuk.
^ v spomin na starše in brata Alfreda s oruPPija daruje Dorica L. 100.000 lir za Pomenik padlim v NOB na Proseku, p Vjauiesto cvetja na grob tov. Ferdija ukma daruje Srečko Colja 20.000 lir za nedržavno italijansko združenje politič-nih preganjencev.
(Po ^ C obletnici smrti Egisippa Gaburra 7 ' ° 85) darujeta družini Rossetti in obole *■ ■ ''O'®00 Ur za Center za rakasta
j Namesto cvetja na grob Marije Terčič arujeta Dalka Smotlak 20.000 lir ter na	m.OOO lir za Skupnost druži-
Pp*'ain?s’;o cvetja na sveži grob Amalije G ?r. in Rozalije Gregori daruje Irma te a£lk~Gior9i 15.000 lir za KD Rov-7~Kolonkovec.
sij_Počastitev spomina Emilije So-
~~vremec darujejo Mimica, Ivanka ter
TflK ° Jerič z družino 50.000 lir za SKD ‘aboi
SanHVremec darujejo Mimica, Ivanka ter - ar° Jerič z družino 50.000 F- ~~ iM°r 'n 50.000 lir za ŠD Polet.
Vr ames‘° cvetja na grob g.e Milke Čuk — Cuk darujeta Božica in Pepi Vk 2°000 hrza SKD Tabor. daru Počastitev spomina Milke Vremec 30nnn,a ivanka in Stanka Hrovatin ^°0 hr za SKD Tabor.
Reni Pomin na bivšo tajnico g.o Stano Kniii C daruie Saša Gorup 20.000 lir za V	Tomažič in tovariši.
Viii),^ 0-miri na brata Maria Sosiča daruje kev Sosič z družino 50.000 lir za cer-2a Sklad m”1^3 113 GP‘-'naK *n 50.000 lir
Mart? p”1'11 na brata Maria Sosiča daruje Jern . Prachianz 25.000 lir za cerkev sv. v, Ju a na Opčinah in 25.000 lir za Sklad
kraških vin je tudi določeno, da bodo na stekleničnih nalepkah lahko slovenski napisi, vendar z manjšimi črkami od italijanskih.
Medtem pa se je pri tržaški Trgovinski zbornici začel administrativni postopek za izpolnitev vseh obveznosti, ki jih nalaga ta odlok. Pri tem gre opozoriti, da morajo vsi tisti vinogradniki, ki nameravajo dati v prodajo lastne pridelke z zaščitnim znakom Carso - Kras, prijaviti zemljišča, na katerih gojijo vinsko trto, najkasneje do 25. decembra prihodnjeg leta. Občinskim upravam, na teritoriju katerih ležijo vinograd-di, ki bodo nato zabeleženi v posebnem seznamu pri Trgovinski zbornici, morajo namreč do tega roka izročiti izpopolnjene posebne obrazce, ki jih lahko dvignejo na sedežih občinskih uprav. V primeru tistih podjetij, katerih vinogradi ležijo na teritoriju e-ne ali več občin bo treba prijavo vložiti na tisto občinsko upravo, kjer ima sedež omenjeno podjetje, vendar pod pogojem, da je ta občina vklju-
čena v po zakonu predvideno območje za pridelavo vina s kontroliranim poreklom Carso - Kras. V kolikor bi sedež tega centra bil drugje, bo treba prijavo izročiti tisti občinski upravi, na teritoriju katere leži večji del vinogradov, ki bodo vpisani v posebnem seznamu. Vse podrobne informacije interesenti lahko prejmejo v uradu za kmetijstvo pri tržaški Trgovinski zbornici, v delovnih urah.
Praznik v Skednju
Na povabilo folklornega združenja Pro Loco Servola bodo v okviru tradicionalnih škedenjskih poletnih prireditev nastopili danes in jutri člani skupine »Sbandieratori del Rione di Faenza«. Drevi se bodo predstavili v bivšem letnem kinu, jutri dopoldne pa bodo v sprevodu šli po škedenjskih ulicah. Odprti bodo tudi kioski z gastronomskimi specialitetami iz Emi-lie - Romagne.
Jugoslavija naj bi bila v Istri »okupator«
Oster protest koprskega sindikata zaradi izjav tržaškega župana
Predsedstvo koprskega Obalnega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na svoji včerajšnji seji zavzelo zelo ostro stališče v zvezi z informacijami o izjavah tržaškega župana Agnellija glede mednarodnopravnega statusa Istre. Predsedstvo Obalnega sveta ZZB Koper je najostreje protestiralo ob takih izjavah (na komemoraciji Nazaria Saura naj bi Agnelli v svojem govoru med drgim navedel, da je Jugoslavija v Istri »okupator«, op. ur.) in obenem opozorilo, da le te pomenijo resno grožnjo razvoju mirnega, dobrososedskega sodelovanja in niso v interesu delavcev z obeh strani meje. ZSS tudi ugotavlja, da je Agnelli z odgovornega mesta tržaškega župana nastopil tako, kot si odgovoren javni funkcionar ne sme dovoliti: neugledno in neodgovorno. Čeprav niti veljavni mednarodnopravni dokumenti, katerih podpisnik je republika Italija, še manj pa zgodovinska dejstva — dodaja ZSS — tržaškemu županu ne dajejo nikakršne osnove za odpiranje vprašanj, ki ne obstajajo, je uradni predstavnik italijanske republike to storil in po-
novno dal vedeti, da revanšizem v Trstu še živi in da ima (trenutno) podporo tudi z najvišjega mesta. Predsedstvo Obalnega sveta ZSS tudi ocenjuje, da je ravnanje tržaškega župana resen incident, ki ne prispeva h krepitvi kulture sožitja ob meji, vendar hkrati izraža pričakovanje, da so demokratične sile, ki jim dobro sosedstvo in razvoj sodelovanja pomenita pomembno vrednoto, v Trstu močnejše. V imenu delavcev občin Koper, Izola in Piran predsedstvo Obalnega sveta ZSS pričakuje, da bodo ta protest jugoslovanski predstavniki v Italiji takoj posredovali županu Agnelliju in na druge ustrezne instance.
• Razstava Sen valčka — Dunajska opereta v Italiji, bo odprta vse do konca avgusta. Do danes si jo je ogledalo nad 40 tisoč ljudi, predvsem turistov iz bližnjih dežel. Odprta je vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 10. do 13. ure in od 17. do 19.45. Ob nedeljah si jo je moč ogledati od 11. do 13. ure. Vstop v Palačo Costanzi je prost.
Od 12. do 15. septembra v Bol juncu Kmetijski dnevi z bogatim sporedom
Čeprav bo uradna otvoritev letošnjih že šestih Kmetijskih dnevov šele čez tri tedne, je spored te važne pokrajinske manifestacije, ki bo v občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-Ijuncu od 12. do 15. septembra, v glavnih obrisih že začrtan. Že tretje leto Kmetijski dnevi presegajo občinsko raven: na pobudo dolinske občine so leta 1984 pri organizaciji prvič sodelovale vse občine tržaške pokrajine. Za večdnevno manifestacijo je bil to važen dosežek, saj je s tem postala ena prvih, ki se na tej ravni zavzema za ovrednotenje in pospeševanje razvoja kmetijstva, predvsem pa mu skuša odpirati prostor v tržaškem gospodarstvu. Ne smemo pozabiti, nam je rekel Boris Mihalič, odbornik za šport in kulturo občine Dolina, da je kmetijstvo vedno bilo ena naših najvažnejših panog, ki pa je zadnje čase precej zapostavljena, pred vsem z nepravilno porazdelitvijo denarnih prispevkov, torej z brezperspektivno gospodarsko pohtiko. Kmetijski dnevi so nastali z namenom, da bi čimveč ljudi razumelo pomen kmetijstva tudi v še tako industrijalizirani dobi, da bi se soočali s težavami, ki zavirajo razvoj te panoge. Poleg razstavnega de-
la se je zato razvil še poljudno znanstveni, da bi posredoval najrazhčnej-še informacije o novih dosežkih in metodah kmetovanja in ovrednotil tiste pobude, ki bi drugače ostale omejene na ožji krog strokovnjakov.
Letos bo večji del razstavnega prostora namenjen čebelarstvu na Tržaškem, v zvezi s tem bo na sobotni popoldan, poleg predavanja o zaposlitvi mladine v kmetijstvu, srečanje čebelarjev z razpravo o pogozdovanju Krasa in njegovem vplivu na čebelarsko dejavnost. Prva okrogla miza letošnjih Kmetijskim dnevov pa bo že dan prej, ko bodo pri debati o ovrednotenju o-zemlja s posebnim poudarkom na vlogo slovenskih zemljišč sodelovali vidni predstavniki univerzitetnega profesorskega zbora in jusarskih odborov.
V	nedefljo bo biodinamična skupina priredila predavanje o vedno večji vlogi biodinamike v današnjem kmetijstvu, ponedeljkov večer pa bo posvečen vinu: s sodelovanjem Trgovinske zbornice bo okrogla miza o pokušnji vin v neposrednem odnosu s proizvajalcem.
V	soboto bo na vrsti dražba brejih junic, ki je lani, žal, odpadla, naslednji dan pa strokovno ocenjevanje raz-
stavljene govedi s podrobnim opisom posameznih primerov. Poleg tega bodo na ogled bogata ptičja razstava, na travniku pred gledališčem razstava kmetijskih strojev in orodja ter v notranjih prostorih razstava suhe robe, ki jo bo priredila cerkniška občina. Zaradi problemov s prostori letos ne bo ne svežih gob ne špronov. Mogoče pa bo organizatorjem uspel prikaz minifarme z več vrstami prašičev in svinjo z mladiči.
Važen trenutek letošnjih Kmetijskih dnevov bo nedeljsko srečanje med organizatorji in njihovimi pobratenimi občinami. Ob vsem tem pa bo poskrbljeno tudi za kulturno zabavni spored: v soboto bo nastopila Godba na pihala iz Nabrežine, ki jo vodi Stanko Mi-slej, v nedeljo godba na pihala Werk-musikkappelle) iz Femdorfa, bi jo vodi Josef Pemusch. Vsak večer pa bo ples. Kot vsako leto bo deloval tudi tiskovni urad, ki bo v kratkem izdal poseben bilten
Največja želja organizatorjev pa je imeti lepo in sočno vreme, da bi Kmetijske dneve obiskalo čimveč ljudi in da bi vsaj delno uresničil njih glavni namen: ponovno razviti in ovrednotiti kmetijstvo v naših krajih.
Prispevki delničarjev za zmanjšanje deficita Tržaškega Lloyda
Delničarji Tržaškega Lloyda, ki sodi v skupino IRI-Finmare, so se pod predsedstvom Vittoria Fanfanija zbrali na izredni skupščini in obravnavali ukrepe, predvidene v členu 2446 kazenskega zakonika, ki določa znižanje družbene glavnice zaradi izgub.
Delničarji so vzeh na znanje premoženjski položaj družbe dne 31. maja letos, iz katerega izhaja primanjkljaj. Upoštevajoč, da je pri pristojnih državnih organih v teku sprejetje zakonskih določil o podpori za izvajanje načrta o preustroju javnega ladjevja, ki zadeva tudi tržaško plovno družbo, so se delničarji odločili naložiti deset milijard lir v poseben sklad »za bodoče zvišanje glavnice«.
Pripomniti gre, da je Tržaški Lloyd po težkem obdobju stavk in po zaostritvi razmer na mednarodnem tržišču, več kot podvojil predvidevanja o primanjkljaju, ki naj bi z 20 poskočil na več kot 40 milijard hr.
razna obvestila
Mladinski pevski zbor Glasbene matice vabi vse tiste, ki se mu želijo pridružiti, da se udeležijo srečanja z dirigentom v torek, 26. avgusta, ob 10. uri na šoli Glasbene matice - Ul. R. Manna 29 -tel. 418605. Zaželeni so letniki 1974, '75 in '76.
V okviru Produkcije Slovenija
»Mineštra« - nova glasbena kaseta še nepoznanih glasbenikov ob meji
Pred kratkim je izšla v okviru Produkcije Slovenija, založniške hiše, ki je nastala pred nedavnim in skrbi predvsem za produkcijo kaset, in predstavitev manj znanih, mladih glasbenih skupin, četrta kaseta, ki pod pokroviteljstvom koordinacijskega centra »11 Pošto delle Fragole« predstavlja še nepoznane glasbenike Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Kaseta nosi naslov »Mineštra«, ki je dovolj zgovoren, da lahko povsem ponazarja njeno vsebino: glasbene zvrsti, ki jih predstavlja so različne, tradicionalnega in hard rocka, do jazza in soft - easy lis-tening motivov. Pa skupine? Kaseta predstavlja po dva motiva štirih skupin, ki igrajo in delujejo v okviru koprske regije (Plexus Solaris, Deli-rium, Guilletine, Virus) ter po dve pesmi tržaškega kantavtorja Marina Hrvatina ter skupine Muzika, ki deluje v okviru koordinacijskega centra »II Pošto delle Fragole«. Vsebina pesmi je različna, od ljubezenske do socialne in preproste življenjske pripovedi, popolnoma pa izraža izkušnje in značaj mladih glasbenikov (srednja starost izvajalcev le za malo presega 25. leto), ki so sicer že znani ožjemu krogu poslušalcev, v tem obdobju pa stopijo v širšo javnost. s prvimi koncerti in prvimi registracijami.
Naj omenimo, da spada glasbena kaseta »Mineštra« v okvir širšega, in trajnega sodelovanja med koordinacijskim centrom »II Pošto delle Fragole« in tržaškimi glasbenimi ter mladinskimi kulturnimi in glasbenimi organizacijami iz Slovenije. Pred meseci, točneje februarja je v Maribor-
skem Minimal Laboratorium - Mar-zidovšek izšla prva tovrstna kaseta, ki predstavlja celjske, marobirske in tržaške glasbenike (Muzika in F. O. B. iz Trsta ter Local Television, Eletric Fish in Mario Marzidovšek iz Slovenije).
Nekatere izmed slovenskih skupin, SO' že nastopile v Trstu, v prostorih bivše psihiatrične bolnice, druge pa so na pobudo koordinacijskega centra »II Pošto delle Fragole« ter ob sodelovanju Likovnega in Fotografskega laboratorija »P« iz Trsta, nastopale v kraju Campolongo Maggiore pri Benetkah in sicer v okviru dvodnevnega festivala, posvečenega novim smernicam jugoslovanskega rocka. Vrsta pozitivnih pobud torej, ki meri predvsem k novi, odprtejši rasti Trsta, mesta, ki na žalost predstavlja za večino mladine le staro, zarjavelo pristanišče preteklosti, brez novosti in življenja. In vendar je Trst tudi mesto antipsihiatrije, Ba saglie, mesto, kjer ožja skupina mladih in manj mladih, intelektualcev, delavcev in brezposelnih, skuša še zmeraj graditi in odpirati nova obzorja, nove možnosti za kulturno in politično življenje, predvsem pa nove poglede na kulturo sožitja slovenske in italijanske narodnosti ter obmejnih stikov.
Suzi Pertot
• Tržaška višja šola za socialne delavke obvešča, da bo vpisovanje na triletni tečaj za diplomo socialne delavke od 8. septembra do 8. oktobra. Vse informacije so na razpolago v tajništvu šole v Ul. Camaro 43, tel. 829444 ali 829445 od 1. septembra dalje, vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12. ure.
Požar v paviljonu P bivše umobolnice je povzročil nekaj milijonov škode
V komprenzoriju bivše umobolnice pri Sv. Ivanu je predsinočnjim spet izbruhnil požar. Tokrat so zublji povsem uničili sobo v paviljonu P, ki je bila namenjena prehodnim obiskovalcem, oziroma tujim študentom 'psihiatrije, ki so si v Trstu ogledovali, kako v resnici deluje tako imenovana Basagheva reforma, oziroma zakon 180 o ukinjanju umobolnic.
Plameni so povzročili nekaj milijonov lir škode, saj so uničili vso opremo, očrnili pa so tudi bližnje zidove in stene. Gasilci so pri hi teh ob 23. uri, gasili pa so tja do 1. ure. Ker so opazili na vratih znake vdora, sumijoi da je bil požar podtaknjen. Zadeva je res sumljiva, saj je pred dobrim mesecem že gorelo v paviljonu B. Preiskavo vodi pobtični oddelek Digos tržaške kvesture.
Pridržana prognoza za priletnega Tržačana
Z rešilcem jugoslovanskega rdečega križa so predsinočnjim prepeljali na oddelek za oživljanje katinarske bolnišnice Tržačana, ki sta se ranila v prometni nesreči, do katere je prišlo v bližini Postojne. Gre za 83-letnega Alberta Kobala iz Ulice F. Severo 45 (lastnika trgovine z jestvinami na Treu Garibaldi) in 56-Ictnega Gina Biagija iz Ul. Felluga 104.	g
V nesreči se je najhuje ranil priletni Kobal: utrpei je notranje poškodbe, zlom reber in razlitje vranice, tako da so si zdravniki pridržali prognozo Biagi je imel večjo srečo, saj se je le lažje potolkel in bo ozdravel v dveh t6d1n,h.-. 17 varnostnih razlogov pa so ga pridržali na začasnem zdravljenju. Policiji je povedal, da sta s Kobalom zavozila s ceste, ker sta se morala umakniti nasproti vozečemu avtu, ki je neprevidno prehiteval.
Obisk na sedežu pomorskega odseka finančnih stražnikov
Tržaški zaliv nezanimiv za tihotapce Ni pa nadzorstva pri prehajanju meje
včeraj-dams
Danes, SOBOTA, 23. avgusta
ROZA
Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 20.00 - Dolžina dneva 13.45 - Luna vzide ob 21.41 in zatone ob 10.14.
Jutri, NEDELJA, 24. avgusta
JERNEJ
kino
ARISTON - 21.00 Speriamo che sla fem-mina, dram., It. 1985; r. Mario Monicel-li; i. Liv Ullman, Catherine Deneuve.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Passaggio in India, dram., VB 1984, 163’; r. David Lean; i. Judy Davis, Victor Banerjee.
Ko človek pomisli na finančne stražnike, se takoj spomni davkarije, birokratskih zapletov in glob. Finančni stražniki pa niso samo oborožena roka finančnega ministrstva, njihova dejavnost je tako razvejena, da bomo gotovo dobili področje, kjer nas ne bo motila njihova prisotnost.
To velja predvsem za pomorske odseke. Seveda ne ob lepem vremenu, ko nas njihovi izvidniški čolni ustavljajo, da bi pregledovali, ali smo plačali vse davčne pristojbine za naša plovila. Ko pa se naš zaliv spremeni v kipečo kad, ko v poznih jesenskih dneh neprodorna megla zakrije morsko gladino od Trsta do Gradeža, je njihova prisotnost dobrodošla. Že res, da je na podlagi medministrskega odloka o varnosti na morju vsa koordinacija prepuščena pristaniškim poveljstvom in so te torej prvenstveno zadolžene za nudenje pomoči. Iz lastne izkušnje pa dobro vemo, da razen redkih izjem sestavljajo kader pristaniških poveljstev predvsem naborniki, ki nimajo pravega vpogleda v dinamiko našega zaliva. Kaj rado se torej zgodi, da iščejo brodolomca na povsem zgrešenem območju iz enostavnega razloga, ker nimajo dovolj izkušenj o zapleteni igri tokov in vetra v našem zalivu.
To skoraj ne velja za tržaški in gradeški pomorski odsek finančnih stražnikov. Med njimi so seveda tudi zelenci, a na vsakem izvidniškem čolnu je tudi star prekaljen morski volk, ki dobro pozna naš zaliv, ki se znajde med kanali, rokavi in plitvinami lagun kot v lastnem stanovanju in to tudi v najgostejši megli.
Zglasili smo se torej pri kapetanu Valeriu Zagu, poveljniku tržaškega pomorskega odseka finančnih stražnikov, da bi dobili obračun dosedanjega dela njegove enote. Dobili smo ga za pisalno mizo prav med sestavljanjem tega obračuna, da nam ga ni mogel še posredovati iz razumljivih proceduralnih vzrokov, ki so značilni za vse vojaške in pol-vojaške aparate v vseh državah sveta. Obljubil pa nam je, da nam bo obračun posredoval, v trenutku, ko bo dobil pooblastilo za objavo.
Vseeno pa nam je navedel nekaj splošnih smernic in nakazal nekaj vprašanj, s katerimi se morajo soočati finančni stražniki. Kot prvo je navedel, da je pri nas precej mirno področje, kjer v bistvu nimamo tihotapstva po morju. S tem seveda še ni izključeno, da obstajajo majhne ribice, ki se ukvarjajo s tem poslom, a na našem območju to ni rentabilno in je obenem skrajno nevarno. Kopališki in drugi objekti ne puščajo v bistvu niti pedi samotne obale. Izjema je morda lagunsko območje, ki pa je zaradi plitvin in slabih prometnih dostopov nezanimivo. Ce k temu dodamo, da severni Jadran nima v bistvu mednarodnih voda, nam je lahko jasno, da se tu ne more razbohotiti pravo tihotapstvo.
Povsem drugače pa je glede drobnega tihotapstva za zasebno uporabo. Tu bo nedvomno prišlo do delnih zapletov, ko bodo v sosednji Jugoslaviji začele poslovati brezcarinske trgovine na mejah in v hotelih. Glede novega pomorskega zakona, ki ne obvezuje dopustniških kapitanov, da bi predhodno zaprosili za pooblastilo pristaniška poveljstva, ko morajo zapustiti italijanske ozemeljske vode, ta ni bistveno vplival na dejavnost finančnih stražnikov. Že prej so bile tu vrzeli, ki so skrajno protislovne. Kdor z avtom zapusti državno ozemlje ali pa se vrača je podvržen celemu nizu pregledov, za nedeljske in dopustniške kapitane pa to sploh ne velja. Niso namreč redki primeri, da ne obvestijo o odhodu niti policijskih obmejnih organov, da sploh ne omenimo prihodov. Pri nas v bistvu izvajajo nadzorstvo nad temi prehodi skoraj izključno jugoslovanska milica in cariniki.
To bi se lahko navsezadnje brez večjih birokratskih zapletov odpravilo, če bi bil vsak odhod najavljen z navedbo kurza in ure odhoda, da bi lahko pristojni organi v mejah možnosti preverjali, ali je vse v redu. Tak sistem bi obenem omogočil hitre reševalne ukrepe v primeru brodolomov. Ne more pa rešiti ključnega vprašanja prihodov, ko dopustniški kapitan še zadnjič kupi v brezcarinskih trgovinah cigarete, pijačo in še kaj drugega.
Ko pride poslovno ali kot turist v Trst
Slovenec najraje zaide k Slovencu
Trst ima vse leto mnogo tujih obiskovalcev, ki pridejo po nakupih, poslovno ali kot prehodni turisti. Večina teh ljudi ne zna italijansko, zato je zanimivo vedeti, kako se je Trst pripravil, da jih sprejme glede jezika in dejanja informacij, po katerih sprašujejo. Se zlasti pa zanima, kako je v Trstu preskrbljeno za Slovenca, ki ne zna italijansko.
Da bi dobili delen odgovor na to vprašanje, smo telefonirali v dvaindvajset tržaških in okoliških hotelov vseh kategorij, s čimer smo neposredno izvedeli, koliko in katere tuje jezike aktivno govorijo hotelski uslužbenci, ter posredno, koliko so tržaški
hoteli usposobljeni za dajanje telefonskih informacij tujim gostom.
Od dvaindvajsetih hotelov, v katere smo klicali, so v sedmih znali slovensko, v desetih angleško in v ostalih, katerih delež je relativno majhen, samo italijansko.
V skladu s pričakovanju, zaposleni v hotelih najvišje kategorije nimajo težav pri sporazumevanju v tujem jeziku.
Največji odstotek hotelov, kjer govorijo slovensko, se nahaja v okolici Trsta. Ti hoteli so na primer Ai sette nani, Belvedere, Villa Pia, Fernetti Hotel ter Ristorante Bar Valerija. Nekaj takih hotelov, kamor 'Slovenec
lahko brezskrbno zaide, je tudi v samem mestu, kot sta npr. Alla Posta in Cittd di Parenzo, kjer so bili našega klica zelo veseli in med drugim povedali, da je obisk Slovencev v njihovem in v ostalih "slovenskih" hotelih zelo velik.
V hotelih, kjer ne govorijo slovensko, imajo v glavnem domače in tuje goste. Sicer pa je tudi v tem trenutku večina tržaških hotelov polno zasedenih.
Na koncu lahko ugotovimo, da poleg materialnih omejitev, obisk Slovenca v kateremkoli tržaškem hotelu pogojuje predvsem jezik, saj se v glavnem odloči za tisti hotel, kjer govorijo njegov jezik.
PLIMOVANJE DANES: Ob 5.57 najnižje -49 cm, ob 11.29 najvišje 45 cm, ob 18.37 najnižje -28 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,2 stopinje, zračni tlak 1013,6 mb pada, veter 8 km na uro jugozahodnik, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Davide Bugatti, Vale-rio Scussel,. Marco Basilisco, Mateja Viler, Ilaria de Visintini.
UMRLI SO: 84-letna Giovanna Macuz, 85-letna Rosa Gismondi, 75-letni Giovan-ni Micoli, 68-letni Livio Lughi, 86-letni Francesco Valpolicelli, 86-letna Antonia Piva vd. Marcuzzi, 66-letna Amabile Ghirardon, 61-letni Giusto Calcina, 78-letni Guido Mininel, 72-letna Lita Bom-padre.
OKLICI: bančni uradnik Aurelio Balbis in uradnica Marina Giuseppina Sturla, podčastnik italijanske vojske Luigi Man-ganiello in gospodinja Annamaria Car-chione, uradnik Rodolfo Arbanassi in univerzitetna študentka Rita Di Maržo, agent JV Luigino Cozzardini in sluginja Elizabeth Borean, avtoprevoznik Roberto Florean in univerzitetna študentka Luisa Onofrio, šofer Maurizio Silvano Persico in gospodinja Andrea Ines Bovi, mestni redar Adriano Marattin in učiteljica Se-renella Marengo, mehanik Angelo Gri-son in pismonoša Gabriella Saletnik, kapetan Giovanni Beneduce in uradnica Liljana VVilhelm, šofer Alessandro Nigris in brezposelna Adriana Panzera, strugar Maurizio Steffe in prodajalka Sara Qu-adrelli, uradnik Claudio Miazzi in uradnica Vania Claut, upokojenec Luciano Miani in upokojenka Marina Modugno, tehnični agent Fabrizio Marzinotto in študentka Alessandra Candotti, uradnik Riccardo Parnici in prodajalka Fulvia Callegaris, mehanik Franco Bukavec in brezposelna Regina Smoljan, brezposelni Mauro Lukan in gospodinja Deborah Ri-naldi, metalmehanik Giuseppe Lanotte in točajka Rosanna Cerut, zdravnik Vin-cenzo Livia in zdravnica Gabriella Vag-lieri, delavec Francesco Nero in uradnica Gabriella Paleri, obrtnik Maurizio Lugnan in izvedenka Teresa Di Munno, bolničar Paolo Bacchia in bolničarka Donatella Klančič, lekarnar Marco De Rosa in lekarnarka Luisella Stasi, uradnik Marco Hollstein in pedagoginja Gertru-de Mechthild Hofman, zobozdravnik An-toine Marie Costa in trgovka Candida Sgobba, natakar Stefano Calvini in prodajalka Sonia Simionato, delavec Gior-gio Antoniolli in uradnica Elena Grimal-di, delavec Dario Saksida in uradnica Antonella Tirel, uradnik Giuseppe Pirro-ne in delavka Emilia Veliscech.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 St. Elmo s Flre, kom./dram., ZDA 1985; r. Joel Schumacher; i. Emilio Estevez, Ally Sheedy.
NAZIONALE III - 17.00, 22.00 Fandango 2 (Notte assassina), srh., ZDA 1985, 100'; r. John Mark Robinson; i. Willeni Dafoe, Judge Reinold.
NAZIONALE I - 15.45, 22.00 Mesec srhljivke: Reanimator.
EDEN - 16.00, 22.00 Caldi piaceri, porn.,
□ □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 I 5 della sguadra d'assalto, krim., ZDA 1985, 110’; r. Paul Michael Glaser; i. Stephen Lang, Lauren Holly.
CAPITOL - 16.30, 22.00 II gioiello del Nilo, pust., ZDA 1985; r. Lewis Teague; i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Rocky III, ZDA 1982; r. S. Stallone; i. Sylvester Stallone, Thalia Shire.
EKCELSIOR II - 17.30, 22.15 Scuola di sesso, porn., □ □
FENICE - 17.30, 22.15 Cobra - Mission, akc., ZDA 1986; r. George Pan Cosma-tos; i. Sylvester Stallone, Brigitte Niel-sen.
MIGNON - 16.00, 22.00 Tootsie, r. Syd-ney Pollack; i. Dustin Hoffman, Jessica Lange.
ALCIONE - Zaprto.
LUMIERE FICE - Zaprto do 29. avgusta.
VITTORIO VENETO - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Prendimi, toccami, strapazzami, rompimi...,pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 18., do sobote,
23. avgusta 1986 Dnevna služba - 8.30 do 19.30
Ul. Dante 7, Ul. deUTstria 18, Ul. Alpi Giulie (Altura), Ul. S. Cilinp 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
poletne prireditve
MIRAMARSKI PARK
LUČI IN ZVOKI
Danes, 23. t. m., ob 21. uri v nemščini in ob 22.15 v italijanščini.
GRAD SV. JUSTA (Dvorana Caprin)
V	ponedeljek, 25. t. m., ob 21. uri: Avdiovizualni posnetki koncerta, posvečenega F. Lebarju, ki je bil 14. 7. v gledališču Cristallo.
SESLJANSKI ZALIV (pri Karaveli)
Drevi ob 20.30: Koncert Salezijanske godbe na pihala.
SV. IVAN
(v parku bivše umobolnice)
Danes, 23. t. m.: ZEMLJA BREZ LASTNIKA - srečanje pesnikov in pisateljev s tržaškimi mladinci.
CANKARJEV DOM Poletna violinska šola
V	nedeljo, 31. t. m., ob 20. uri v paviljonu Vile Bled na Bledu in v ponedeljek, 1. septembra, ob 20. uri v Glasbeni šoli Titovo Velenje: Zaključna koncerta gojencev poletne violinske šole, ki jo vodi prof. Igor Ozim in asistentka Christine Hutcap (Koln).
Avdicija bo danes, 22. t. m., ob 16. uri v Glasbeni šoli Titovo Velenje.
Kongresni center
Od 24. do 29. avgusta: Četrti mednarodni simpozij mikrobne ekologije.
razne prireditve
Lovska družina Žavlje - Trst prireja 3. LOVSKI PRAZNIK danes, 23., jutri, 24. in 25. t. m., od 17. ure dalje na športnem igrišču pri Domju (vhod s parkirišča Grandi Motori). Delovali bodo kioski z raznimi specialitetami (lovski golaž itd.), ki jih boste zalili z domačim belim in črnim vinom. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Pomlad.
Ameriški dolar............ 1.395.___
Nemška marka ................ 686.	-
Francoski frank.............. 208._
Holandski florint............. 608._
Belgijski frank............... 32._
Funt šterling............... 2.090,—
Irski šterling.............. 1.880,—
Danska krona.............. 181.—
Grška drahma ............. 10.—
Kanadski dolar ........... 990.—
_________mali oglasi_________________
PRODAM visoko brejo mlado kravo. Tel. od 12. do 14. ure ter od 19. do 21. ure na št. 040/226596.
DIPLOMIRAN ORGANIZATOR DELA,
smer računalništvo išče zaposlitev v računalniški stroki. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Računalništvo«.
OSMICO je odprl v Sovodnjah Marko Kovic (Mihelčov). Toči belo in črno vino, na razpolago ima domač prigrizek.
KUPIM knjige za 1. letnik znanstvenega liceja. Tel. 040/228658 ali 228803.
PRODAM rulotko, staro 7 let, v dobrem stanju, trenutno v kampingu Stelama-ris v Umagu. Tel. 228390.
PRODAM stanovanje pri Sv. Jakobu, prenovljeno. Tel. 228390.
PRODAM hišo v Boljuncu; prostorna, z avtonomnim gretjem in dvoriščem. Tel. 228390.
300.000 lir nagrade dobi najditelj 4 mesecev stare psice rodovnika nemškega ovčarja, temnega kožuha. Na levem uhlju ima tetovirano števill<o 69034.' Zadnjič so jo videli na poti Sovodnje-Peč. Tel. 0481/882317.
OSMICO ima Romano Purič v Repnu št. 13.
PRODAM knjige za trgovski tehnični zavod za 3., 4. in 5. letnik po polovični ceni. Tel. 824389.
HIŠO Z VRTOM, tudi staro, kupim v Trstu ali bližnji okolici. Tel. 414542.
PRODAM vinsko kad iz murve 10 hi, domače izdelave, v dobrem stanju. Tel. 229234,
ČEBELE v AŽ panjih ali brez njih prodam. Tel. 003867/72778 — popoldne.
PRODAM staro hišo z vrtom pri Komnu. Tel. 040/745654.
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 853.—
Avstrijski šiling.......... 97.—
Norveška krona ............ 189.—
Švedska krona................. 201.—
Portugalski eskudo......... 9.—
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 800.—
Debeli dinar................... 3,10
Drobni dinar................... 3,20
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 22. 8. 1986
np I »n BArJCf 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 Du I Ru TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
KRAJ! V SLOVENIJI, ISTRI IN KVARNERSKEM ZALIVU, KJER Sl LAHKO NASA VITE PRIMORSKI DNEVNIK:
LJUBLJANA: v vseh večjih kioskih
ob nedeljah: kioska na avtobusni postaji
kiosk na peronu železniške postaje
kiosk v Kliničnem centru
kiosk Borba na Titovi cesti
kiosk Emona na Titovi (nasproti hotela
Slon)
kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti ali kiosk nasproti hotela Lev (izmenično)
KRANJSKA GORA: kiosk Delo TTL Tobak Hotel Kompas
BOHINJSKA BISTRICA: kiosk TTG tudi ob nedeljah
BOHINJ - JEZERO: Turistično društvo - tudi ob nedeljah
Hotel Zlatorog - tudi ob nedeljah BLED: kiosk Casino kiosk Delo - Petrol kiosk Delo - Avtobusna postaja Avtokamp Šobec
ROGAŠKA SLATINA: kiosk TTL hotel Donat -tudi ob nedeljah
kiosk Delo - Pernat-Mašera - tudi ob nedeljah
BOVEC: kiosk TTL
kavarna na trgu (samo od nedeljah) TOLMIN: kiosk Delo na avtobusni postaji kiosk TTL Leban Dragica bife Pirih (samo ob nedeljah)
KOBARID: kiosk TTL
gostilna Kotlar (samo ob nedeljah) DOBROVO: kiosk Delo SOLKAN: Market Primorje
bife Soča (samo ob nedeljah)
NOVA GORICA: vsi kioski
avtobusna postaja (ob nedeljah)
ŠEMPETER: kiosk TTL - Štrukelj kiosk TTL - Mavec kiosk Delo - Drnovšček Market Primorje
VRTOJBA: Market Primorje
MIREN: kiosk Delo
RENČE: kiosk TTL
BRANIK: Market Primorje
KOSTANJEVICA NA KRASU: Market Primorje
ŠEMPAS: Market Primorje
OZELJAN: Market Primorje
AJDOVŠČINA: kiosk Delo - Fabčič - Žonta kiosk TTL (tudi ob nedeljah)
POSTOJNA: Knjigarna Primorski tisk kiosk Delo na avtobusni postaji kavarna Jadran (samo ob nedeljah)
ILIRSKA BISTRICA: kiosk TTL na Gregorčičevi ul. kiosk TTL na Cankarjevi ul. kiosk TTL na avtobusni postaji SEŽANA: kiosk TTL - Partizanska 33
Supermarket "Kras" (tudi ob nedeljah)
bife Timav na avtobusni postaji (tudi ob
nedeljah)
DUTOVLJE: Market Kras KOMEN: Market Preskrba GORJANSKO: Market Kras LOKEV: Market Preskrba (tudi ob nedeljah) DIVAČA: kiosk Delo na avtobusni postaji KOZINA: blagovna hiša Timav (tudi ob nedeljah)
ŠKOFIJE: kiosk Barolin ANKARAN: kiosk Delo posl. št. 16 KOPER: vsi kioski Dela in Primorskega tiska ob nedeljah: kiosk Delo na avtobusni postaji
in kiosk Primorski tisk na Kidričevi ulici ■IZOLA: kiosk Delo št. 3 kiosk Primorski tisk kiosk Babič - Ul. 1. maja Samopostrežna restavracija Stavbenik -Cankarjev drevored 17 (samo ob nedeljah) PIRAN: knjigarna Primorski tisk kiosk Volčič - Tartinijev trg kiosk Cvetič - Tartinijev trg (tudi ob nedeljah)
PORTOROŽ: Primorski tisk - knjigarna (tudi ob nedeljah)
V glavnih kioskih:
SAVUDRIJA NOVI GRAD UMAG VRSAR
POREČ: kamping Solaris
ROVINJ
PULJ
LABIN
MALI LOŠINJ VELIKI LOŠINJ OPATIJA REKA
KRK: Krk, Baška, Punat, Omišalj, Njivice
RAB
PAG
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Psihoterapevt je včasih drugi oče
Z vsestransko široko razgledanim pedopsihiatrom dr. Viljemom Ščuko, ki deluje v okviru novogoriške Ambulante za motnje v razvoju, sva se pogovarjala o delu v ambulanti. Ko sva se dotaknila pogostnosti motenj v razvoju, s kateri-roi se srečuje, Sva se ustavila pri vedenjskih motnjah, ki zaradi sodobnega načina življenja naraščajo.
»Medtem ko opažamo stratifikacijo kulturnih družin, itnamo pri nas tudi primere izredne kulturne revščine. Resnično nimamo več takih revežev, ki bi bili eksistencialno ogroženi. Družine so urejene, hrana in stanovanje niso problem, vendar se pojavljajo primeri izredne kulturne revščine; bodisi da gre za kulturno obubožane starše, ali še zra-ven za družino, ki je razdrta med sabo in iz tega okolja Pride potem do naraščanja vedenjskih motenj.«
Ali se da temu kako pomagati?
»Vprašanje je, koliko lahko vpliva šola, učitelj, pedagog ali neki specialni delavec v naši ambulanti, kajti reševanje onega samega problema ne pripelje daleč. Ta problem pa le tako široko socialen, da mi sami nimamo veliko vpliva na to. Na take težave je treba računati pri vsakem hitrem razvijanju neke družbe ali socialne strukture.«
Dr. Ščuka je nadaljeval:
»Šele na osmem mestu so hiperkinetični otroci. To so Ksti nemirni otroci, ki imajo blage motnje delovanja centralnega živčevja in zato motnje v čustvovanju.
Manj kot en procent vseh obravnavanih odpade na ne-Vrotske motnje, psihotične motnje, na zlorabo mamil, alkohola, na samomorilne poskuse...«
Ce se že torej pri Slovencih kažejo nekatere otroške jnotnje zaradi karakteristike malega naroda, potem bi bilo zanimivo vedeti, kje stojimo zamejski Slovenci kot •hanjšina?
»Kljub temu, da smo tako majhen narod, smo po značaju izredno heterogeni. Od sosedov, pri katerih živimo, smo asimilirali različne vedenjske vzorce. Historično bi lahko rskli, da je za Slovence zanimiv in značilen vpliv italijanske kulture. Vzemimo Trubarja, ker smo že v njegovem tetu. On sam se je učil pri škofu Bonomu. Za časa Linharta je bil italijanski vpliv zopet zelo velik. Sloveli so italijanski Pevci, italijanska opera, glasba in tako naprej... Morda se je ta vpliv nekoliko zmanjšal šele po ljubljanskem potresu, ko Je Franc Jožef z arhitekturo in z vplivom na deželne oblasti naredil kranjsko deželo bolj avstrijsko kot italijansko. Pred Pptresom je namreč Ljubljano krasila tipična italijanska arhitektura s pergolami, značilnimi vodnjaki na majhnih tr-9ih, po potresu je Ljubljana postala bolj podobna tako po euši kot po arhitekturi Avstrijcem. Naši Gorenjci in Štajer-pi so prevzeli zaradi vpliva te kulture nemško natančnost, 'zrazito delavnost in ozkost v značaju, ali z drugimi beseda-nh netolerantnost. Primorci smo ohranili in po odprtih mejah še vedno ohranjamo stik z italijanskim duhom, ki je jhrši, lahkotnejši, človeško bolj odprt. Ta nam daje večjo temperamentnost, pogum in večjo zgovornost ter seveda sirše možnosti.
Belo krajino, Suho krajino in dolino spodnje Save pa oblikujejo že hrvaška široka ležernost, sproščenost, simpatičnost. Ta trojnost v slovenskem duhu nas dela posebneže tako v jugoslovanskem prostoru kot v evropskem nasploh.
Morda je tudi to značilnost, ki nam pomaga, da se ohranjamo. Tudi ko obravnavamo otroke z motnjami, vidimo, da J® pristop drugačen v Ljubljani, v Kranju ali v Novi Gorici.
Tudi v psihiatriji se Primorci razlikujemo po tem, da se ne odločamo za strogo ortodoksne smeri. Smo bolj odprti smerem, ki jim pravimo antipsihiatrične ali socialno psihiatrične... To se vidi tudi pri zdravljenju alkoholikov. Ne ogrevamo se za tiste metode zdravljenja, ki so trde, vojaške, stroge, upal bi si reči gorenjske, kjer so srčka v polknih, namesto v prsih. Ko sem se specializiral v psihiatriji, sem ugotovil, da primorskih alkoholikov ne morem zdraviti na gorenjski način, ker so le drugačen tip ljudi.«
To se torej lahko aplicira tudi na otroke, ki jih obravnavate?
»Seveda, na isti način. Če primorskega mladostnika s problemi pelješ v Ljubljano, bodo težko razumeli njegove probleme. Sam ugotavljam, da celo pri svojih predavanjih dobim boljši stik s slovenskimi starši onstran meje, pri vas, kot pa s starši v Ljubljani ali v štajerskih krajih. Značilna slovenska zadržanost Gorenjcev, Štajercev, Ljubljančanov, pa celo nekaterih Primorcev na naši strani meje, popolnoma odpade v Števerjanu ali v Doberdobu. Tam so ljudje veliko bolj sproščeni in odprti in že med predavanjem sprašujejo, kar jih zanima...«
Kateri strokovnjaki se z vami udejstvujejo v Ambulanti za motnje v razvoju?
Vsi otroci, ki pridejo v našo ambulanto, morajo skozi neki filter in ker je ambulanta zdravstvena ustanova, je naravno, da je ta filter pri nas zdravnik. On je prvi, ki otroka sprejme, ugotavlja ali je potrebno še nadaljnje medicinsko delo in se dogovori z otrokovimi starši oziroma z ostalimi strokovnjaki, ali je potrebno nadaljevati delo. Ko gre za učno problematiko, je takoj vključen specialni pedagog, psiholog lahko pa tudi še logoped, fizioterapevt, odvisno od motenj. Vedno pa takoj vzpostavimo kontakt z ustanovami, kot so vrtec, šola, družina, s centrom za socialno delo, z občinskimi in drugimi mladinskimi organizacijami, včasih s policijo in sodiščem, da se lahko izčrpno dogovorimo za plan dela z otrokom. Skratka na široko se razgledamo, saj je multidiscipliniranost ravno v tem, da deluje kot pajek, ki razteza svojo mrežo na vse strani.
Kako pa nastopajo posamezni strokovnjaki?
»Psiholog dela poleg psihodiagnostike tudi še psihoterapevtsko dejavnost. Pri nas je že skoraj praksa, da se dečki in mladostniki ustavljajo za psihoterapijo raje pri meni, ker sem moški, deklice pa izbirajo psihologinjo ali defektologinjo. To je popolnoma logično, kajti meni je bližji deček, ker sem sam bil nekoč deček in kot vsak psihoterapevt vse svoje delo iznašam iz svojih lastnih izkušenj otroštva in jih vnašam potem kot svetovalec otroku. Zato je pomembno v takih ustanovah, kot je naša, da so psihoterapevti po parih, moški in ženske in je vedno nevarno, če taka ustanova preveč feminizira.«
Pravzaprav je vaš odnos do mladostnikov kar oseben.
»Kolikokrat moram igrati vlogo nadomestnega očeta! Če v tem trenutku pomislim, sem verjetno sedaj oče kakim desetim fantom med dvanajstim in sedemnajstim letom. Z njimi si dopisujemo, sedaj so namreč na počitnicah, drugače pa hodijo stalno sem. Nekateri teh otrok nimajo očetov, ali so ločenih staršev ali so njihovi očetje kakorkoli blede figure, da iščejo potem v terapevtu nadomestilo zanje ali vsaj pomoč. Z njimi govorijo o vsem in premagajo svoje probleme.«
LA BATTAGLIA DELLA NERETVA - Bitka na Neretvi, Jugoslavija, 1970.
Režija: Vojko Bulajič.
Igrajo: Sergej Bondarčuk, Yul Brinner, Curd Jurgens, Silva Koscina, Franco Nero, Anthony Dawson, Milena Dravič, Lojze Rozman.
RAI 2, danes ob 16.05
RAI 2 predlaga v svojem današnjem popoldanskem terminu Bulajičev partizanski kolosal, ki na epski način obnavlja spomin na veliko nemško ofenzivo ob Neretvi iz 1. 1942 in rešitev Titovih enot iz sovražnikovega obroča. Italijansko-jugoslovanska koprodukcija se je dobro uveljavila tudi v tujini, predvsem zaradi zelo znanega in uglednega »casta«: S. Bondarčuk, Y. Brinner, C. Jurgens, itd.
IL GRANDE CALDO - The Big Heat - Velika vročina, ZDA 1953. Režija: Fritz Lang.
Igrajo: Gloria Grahame, Glenn Ford, Lee Marvin, Jocelyn Brando.
RETE 4, drevi ob 20.30.
Policaja odpustijo iz službe, ker preresno jemlje svoj poklic in vneto zasleduje tolpo kriminalcev. Ta drži v zakupu celo mesto s tem, da podkupuje najvplivnejše politične osebnosti. Ko mu gangsterji ubijejo ženo, se policaj kruto maščuje s pomočjo bivše ljubice šefa tolpe.
Iz navidez banalne in rutinske črne zgodbe izpelje Lang značilno dvoumno, simbolično in kleno filmsko podobo, kjer se kaže krutost življenja s svojo neločljivo mešanico zlega in dobrega, svetlega in temnega.
SIBIRIADE - Sibirijada, SZ 1979.
Režija: Andrej Michalkov—Končalovskij.
Igrajo: Vladimir Samojlov, Vitalij Solomin, Natalja Andrejčenko, Ljudmila Gurčenko.
RAI 1, drevi ob 22.50.
Nejlepši film tega vikenda, ki ga tednik za TV »Radiocorriere—TV« odrezavo opredeli le kot »orjaško fresko«... Sibirijada je epohalno filmsko delo, v sedmih delih, ki prikazujejo zgodovino neke sibirske vasi v tem stoletju, skozi vzporedni zgodbi nasprotujočih si družin. Tako je opisal svojo umetnino sam režiser: »Na eni strani je ta od vsega oddaljena in skoraj nespremenljiva vas, na drugi strani pa veliki dogodki stoletja. Vas je kot družina, s svojimi dobrimi in slabimi otroci, z bogatimi in revnimi. Posledice zgodovine padajo na vas kor meteoriti. Začetka, ko je v Moskvi že čas Majakovskega in Legerja, se v Elanu končuje 19. stoletje.«
TEHERAN 43, SZ 1981.
Režija Aleksander Alov in Vladimir Naumov.
Igrajo: Alain Delon, Igor Kostolevski, Curd Jurgens.
TV LJUBLJANA, jutri ob 17.05
Ruska režiserja Alov in Naumov sta skupaj študirala na moskovskem filmskem inštitutu VGIK konec 40. let, zatem sta začela plodno in dolgoletno sodelovanje (do Alove smrti 1. 1983) in skupaj podpisala številne uspešnice. Tu sta poskusila z vohunskim vojaškim thrillingom: v ne preveč napeti zgodbi sta prikazala spodleteli atentat nacističnega »komanda« na veliko zavezniško trojico (Stalin, Roosvelt, Churchill). Njun film si je vsekakor prislužil »grand prix« na moskovskem festivalu 1. 1981.
ZORBA IL GREGO - Zorba The Greek - Grk Zorba, ZDA—Grčija 1964.
Režija: Michael Cacoyannis.
Igrajo: Anthony Ouinn, Alan Bates, Irene Papas, L. Kedrova.
RAI 1, v ponedeljek ob 20.30
Angleški pisatelj pride na Kreto, ker je dobil v dediščino zapuščeni rudnik na otoku. Pri uradnih in drugih zadevah mu pomaga podjetni domačin Zorba. Anglež se kmalu zaljubi v lepo mlado grško vdovo. Zorba pa, ki ga mojstrsko pooseblja Anthony Ouinn, se ljubimka s francosko plesalko. A po tragičnem naključju umreta obe ženski...
Cacoyannis je opravil klasične študije v rodni Grčiji, gledališče in režijo pa je študiral v Angliji. Zato njegove grške zgodbe in filmske tragedije se niso izneverile okolju, iz katerega izvirajo, hkrati pa so se uveljavile tudi v tujini.
		■		: :	Janasaji televizijski in radijski	sporedi	im								J
Ofc RAI 1	pC	RAI 2	1	A RAI 3	1	1 Ir RTV Ljubljana										(<IP) TV Koper				
11.15	Televideo
13.00	Balet: Maratona d'estate
13.30	Dnevnik
13.45	Film: Davide Copperfield (dr< ZDA 1944, r. G. Cukor, i. F. I tholomew, F. Lawton)
15-	55 Risanka: Dinky Dog
16-	10 Otroška oddaja: Speciale II se
to dello zecchino
17.40	Rimini: Meeting '86 18.05 Izžrebanje loterije
18.10	Verska oddaja: Le ragioni d . speranza
18.20	Risanka: Kwicky Koala Show
19.40	Almanah jutrišnjega dne
9.50	Vremenska napoved
20-00 Dnevnik
■10.30 Variete: Sotto le stelle, vodi , wige Fenech *l-50 Dnevnik
4-00 Dokumentarec: Espana - Gui 2 civile (4. del)
4-50 Film: La siberiade (dram., 1979, r. A. Mihkalki Koncialovskij, i. S. Sakurov, Andrejčenko; 1. del)
•35 Dnevnik - zadnje vesti
11.15	Televideo
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Bella Italia
13.45	Izžrebanje loterije
13.50	Nanizanka: Saranno famosi
14.45	Športna oddaja: Sabato šport 16.05 Film: La battaglia della Neretva
(dram., Jug. 1969, r. V. Bulajič, i.
S.	Bondarčuk, Y. Brinner, A. Dawson)
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Cera una volta un samurai
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Grease (kom., ZDA 1978, r. R. Kleiser, i. J. Travolta, O. Newton-John)
22.20	Dnevnik
22.30	Variete: II cappello sulle ventit-re
23.20	Dnevnik
23.30	Športne vesti, vmes plavanje
11.45	Televideo
18.00	Madrid: plavanje
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.25 Informativna oddaja: Archivio delLarte
20.00	Informativna oddaja: Scuola aperta
20.30	Opera: Tosca, glasba G. Puccini
22.45	Dnevnik
23.10	Megashow di moda e spettacolo
15.10	Poročila
15.15	Nadaljevanka: Smer deveti otok
15.30	Video serija: Vroče-hladno
16.00	Poučna oddaja: Ustvarjalne igre
16.15	Narodni parki: Po reki Tari
16.45	Dokumentarec: Kondorjev let
17.40	Mladinski film: Dogodivščine
Toma Sawyerja (pust., ZDA 1938, r. N. Taurong, i. T. Kelly, A. Gil-lis, J. Moran)
18.55	Knjiga
19.10	Risanka 19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.45	Vremenska napoved
19.50	Dokumentarec: Turčija - Večni Rim (3. del)
20.15	Zrcalo tedna
20.35 Lutkovna serija: Muppet Show
21.00	Vedno lepe melodije - Vransko '86 (5. del)
21.30	Dnevnik
21.55	Vremenska napoved 21.58 TV nocoj in jutri
22.00	Film: Stopnice (dram., ZDA/Fr. 1969, r. S. Done, i. R. Harrison)
17.00	Nanizanka: Bellamy
18.00	Nadaljevanka: Tra 1'amore e il potere
18.55	TV Novice
19.00	Nanizanka: Avventure in alto mare
19.30	TVD Stičišče
19.50	Dokumentarec: Start - Muoversi come e perche
20.30	Glasbena oddaja: Grandi voci li-riche - Concerto di Maria Callas
21.35 TVD - Vsedanes.
21.45	Komedija v rovinjskem narečju: Una mattina sottolatina
22.50	Šport: Madrid, plavanje
Zaradi neposrednega prenosa evropskega atletskega prvenstva v Stuttgartu Odprte . meje ne bo od torka, 26., do petka, 29. avgusta 1986.
CANALE5
8.20	Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 8.40 Maude,
9-rs ^10 Aliče ■35 Film: Il diavolo nello specchio (dram., ZDA 1959, r. A. Asguith; i. D.
11 o« Bogarde, R. Marley)
'JU Nanizanki: Love Boat,
12.30	Lou Grant '3° Film: lo, io, io ... e gli altri (kom., It. 1966; r. A. Blasetti; i. W. Chia-[h V. De Sica, G. Lol-
l5'30 FilmfMuorilegge del inatrimonio (kom., It. 1964; r. V. in P. Taviani, v- Orsini; i. U. Tognaz-
17 Jn jpcR. Valli)
Nanizanke: Il mio ami-co Ricky, 18.00 L albe-ro delle mele, 18.30 Halle nove alle cin-jue, ig.oo Arcibaldo,
20.3o	7aK° K°jak
■-abavnoglasbena od-
23 00 ^nizank&rrdfty Fifty,
24.00	Sceriffo a New iork( 1.30Ironside
RETEOUATTRO
° Blanizanki: I giorni di “Van, 9.20 Mary Be-
10.10	F]omin
dm: Calamity Jane (Vestern, ZDA 1984, r. ames Goldstone; i.
Jane Alexander, Predene Forrest)
11.50	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Speed Buggy, Space Ghost, Dino Boy
14.15 Nanizanke:	Bravo
Dick, 14.45 Con affetto Sidney, 15.15 Charles-ton
15.45	Film: Autobiografia di Jane Pittman (dram., ZDA 1974, r. John Kor-ty; i. C. Tyson, B. Cha-ney)
17.50	Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Arabes-que, 19.30 New York New York
20.30 Film: Il grande caldo (krim., ZDA 1953, r. Fritz Lang; i. Glenn Ford, Gloria Grahame)
22.40 Nanizanke: Cassie & Co„ 23.10 Vicini trop-po vicini, 23.40 I Ro-pers
0.10 Film: Il ribelle di Sco-zia (pust., ZDA 1971, r. Delbert Mann; i. Michael Caine, Trevor Howard)
<|> ITALIA 1
8.30 Nanizanka: Sanford & Son
9.20 Film: Donne verso l'i-gnoto (vestern, ZDA
1951, r. W. A. VVellman;
i.	R. Taylor, D. Darcel)
11.00	Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge,
13.30	T. J. Hooker
14.15	Športna oddaja
15.15	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Tarzan il signore della giungla, Thun-derbirds, Metal Mead
17.55	Nanizanka: La fami-glia Addams
18.15	Glasbena oddaja: Musiča e
19.15	Nanizanka: Street-hawk
20.00	Risanka: Magica, ma-gica Emi
20.30	Nanizanke: A-Team, 21.25 Dimensione Alfa,
22.20	Hardcastle and McCormick
23.15	Športna oddaja: Grand Prix
0.15 Glasbena oddaja
| ic Vi TELEPADOVA
13.30	Risanka: Charlotte
14.00	Nadaljevanka: La cit-tadella
15.30	Nanizanka: Missione impossibile
16.30	Nanizanka: Viaggio in fondo al mare
17.30	Risanke: Kimba, 18.001 predatori del tempo, 18.30 Uomo Tigre, 19.00 Charlotte
19.30	Nanizanka: Laredo
20.30	Film: Speed Intercep-tors III (fant., ZDA 1983, r. E. Bellamy; i. J. D. Baker, T. Daly)
22.30	Športna oddaja: Catch
23.30	Film
1.15 Nanizanka: Brett Ma-verick
t telefriuu
13.30	Nanizanka: L'uomo e la citta
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja: GTX Musič
18.30	Nanizanka: California Fever
19.30	Dnevnik
20.40 Film: Pagato per ucci-dere (dram., r. Antho-ny Flinds; i. Dane Clark, Cecile Chev-reau)
22.30	Dnevnik
23.00 Nanizanka: The Bold Ones
[ 3§E teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Kulturni dogodki; 8.40-10.00 Glasbeni almanah (1. del): Iz sence večnosti (ponovitev); 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani: simfonični orkester RTV Ljubljana, vodi Gilbert Amy; 11.50-13.00 Glasbeni almanah (2. del): Sestanek ob 12.00: Na počitnice!; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Poletni mozaik (1. del): Poti do branja, Beležka: Filipike in jeremijade Ivana Cankarja; 17.10 Klasični album;
18.00	Dramska vetrovnica: Boginja iz Sesljanskega zaliva (7. del); 18.40 Poletni mozaik (zadnji del).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Odprto za kulturno-zabavni program; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.10-15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 16.40 Lojtr-ca domačih; 17.00 Studio; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža;
20.00—23.00 Slovencem po svetu; 22.50
Literarni nokturno: 23.05 Od tod do polnoči; 00.05-5.00 Nočni program, glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika;
7.30	Jutranji servis; 8.00— 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.15	Zamejska reportaža.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi;
8.00-	12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Lu-ciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 V soboto z ...: 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Popoldanski glasbeni program; 15.00 I magnifici sette; 15.45 Glasbeni vveekend; 16.55 Pismo iz...;
20.00-	6.00 Nočni program
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja-vodi Majda;
15.00	Glasba po željah-v studiu Sabina; 17.00 Zakaj tako, kaj mislite vi? -vodita Gabrijela in Martina 19.00 Listam po časopisih-vodi Vinko.
F olklorni posvet
m
festival s parado ljudskih pevcih
Morda 1987 svetovni kongres o ljudski umetnosti
Da bomo prihodnji teden v Gorici imeli že šestnajsti mednarodni festival folklore, ki se bo zaključil v nedeljo 31. avgusta z že tradicionalno parado ljudskih noš ter godb na pihala po go-riških ulicah smo že pisali. Podrobneje so novinarje seznanili s programom te velike prireditve prejšnji večer zastopniki goriškega turističnega društva Pro Loco. Tiskovna konferenca je bila v Formentinijevem gradu v Šte-verjanu. »Dobili smo v osebi barona Leonarda Formentinija sponzorja«, je dejal predsednik Pro Loco dr. Sergio Piemonti.
Najprej nekaj besed o res ljudski prireditvi kakršen je folklorni festival združen z nedeljsko parado, ki privabi tako v dvorano kot na ulice tisoče ljudi. Omenili smo dvorano. Festival ne bo letos na odprtem, na gradu, pod platneno streho. Prostor letos ni uporaben. Zaradi tega so se prireditelji odločili, da bodo letos vsi nastopi v veliki telovadnici UGG na Trgu Bat-tisti. Tu bosta izločilni prireditvi v petek (ob 21.30) in soboto (ob 21. uri), tu bo zaključni nastop v nedeljo (ob 21. uri), tu bo v ponedeljek 1. septembra kot nameček nastopila še španska skupina s flamencom.
Pričetek bo 29. avgusta. Pričelo se bo na nenavaden način. Ob 21. uri bo bakljada po glavnih mestnih ulicah. Sledil bo nastop v katerem bodo ta večer nastopile skupine Roudelet-Felibren iz francoskega kraja De Cha-teau Gombert iz bližine Marseilla, San Gemiliano iz sardinskega kraja Sestu, Szottes iz slovaške Bratislave, Dacia iz romunskega Ploiestija, Vir-gen de La Vega iz španskega mesta Murcia.
V soboto 30. zvečer pa nastopijo skupine Fram iz istoimenskega avstrijskega kraja, Coro Lilybetano iz Maršale na Siciliji, Kopponen iz finske prestolnice Helsinki, Makrygiannis iz grškega mesta Arta, ter Phralipe iz makedonskega glavnega mesta Skopje.
Gre torej za precej zaokroženo podobo evropske folklore, tako vzhodne kot zahodne, tako severne kot južne. V nedeljo 31. avgusta dopoldne ob 10.30 bo v ljudskem vrtu nastop neke avstrijske godbe (prej napovedano gr-
ško, ki je odpovedala sodelovanje, so nadomestili s sosedi v zadnjem trenutku). Vedno v nedeljo, ob 16. uri, sd bo pri spominskem parku pričela folklorna parada. Sodelovalo bo vseh prej omenjenih deset skupin, poleg teh pa še precej domačih furlanskih in vrsta godb. Ob 18.30 bo na Trgu Battisti nagrajevanje najboljših, sledila bo ljudska zabava. Zvečer bo zaključni gala nastop. Povejmo še, da bo ljudsko rajanje na Trgu Battisti vse večere festivala, pred in po nastopih v dvorani.
Sočasno bo v Gorici tudi mednarodni posvet o ljudskih izročilih. Ta se letos vrši že trinajstič. Prof. Ahna Maria Boileau, ki je, skupno z dr. Pie-montijem novinarjem obrazložila letošnje prireditve, je povedala, da bo letos čas posvečen posvetu daljši od tistega v prejšnjih letih. Sodelovanje v
letošnji razpravi, tema je »Pesmi, zgodbe in ljudski pevci«, je je napovedalo kar osemnajst poročevalcev, udeležbo je napovedalo kar 60 strokovnjakov. Posvet se bo vršil v dvorani pokrajinskega sveta v petek dopoldne in popoldne ter v soboto dopoldne. Tovrstni goriški posveti prejšnjih let so v mednarodnih krogih vzbudili zanimanje in letos je med pokrovitelji tudi mednarodna organizacijo za ljudsko umetnost IOV (Internationale Organi-sation fuer Volkskunst), ki deluje v sklopu UNESCO. Letos pride na posvet v Gorico tudi ravnatelj IOV dr. Aleksander Veigl. Z goriškimi predstavniki hoče ugotoviti, ali bi bilo moč prihodnje leto v tem času v Gorici prirediti svetovni kongres o ljudskih umetnostih, ki ga IOV-UNESCO prireja vsako leto izmenično na raznih kontinentih.
V Doberdobu jutri 3. ornitološka razstava
Na Goriškem bo tudi ta konec tedna vrsta različnih prireditev. Od raznih šagr do cesarjevega praznika v Ja-sihu, ki vsako leto privablja v ta kraj kopico nostalgikov in takih, ki jim je samo do prijetnega razvedrila. Med raznimi prireditvami gotovo izstopa ptičji sejem, ki bo jutri v Doberdobu in ki ga prirejajo letos že tretjič. Kot prejšnja leta bo razstava na vrtu znane restavracije Siliade domačina Silva Gergoleta. Lani je imela prireditev velik uspeh, tako po številu razstavljavcev in obiskovalcev. Kljub polemikam o odpravi lova na ptice. Nekateri razstavljavci so prišli celo iz Lombardije in Toskane, gostov pa je bilo okoli 5 tisoč.
Veliko zanimanje vlada tudi za tokratno prireditev, ki bo, kot kaže, še bolj pestra. Poleg tekmovanj v petju, posnemanju ptičjega petja, razstave ptic in različne opreme, si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi manjšo razstavo del kiparja Miroslava Peršo-Ije iz Postojne. Z manjšo skulpturo tega umetnika bodo nagradili tudi
Domnevni avtor star znanec policije
Z molotovko zanetil požar v stanovanju
V zadnjem času skoraj ne mine dan, da ne bi na naših straneh poročali o kakem požaru. V prejšnjih dneh smo namreč zabeležili nenavadno vrsto požarov, ki so povzročili tudi zelo izdatno škodo in ki so zaradi nekaterih sumljivih naključij in nejasnih okoliščin v marsikomu porodili sum, da je na delu kak piroman.
No, danes lahko objavimo vest, da je policija v Gorici izsledila domnevnega požigalca, vendar zaradi povsem svojevrstnega dejanja, ki nima nobene zveze s požari v prejšnjih dneh. 26-Iet-nega mladeniča močno sumijo, da je skozi odprto okno kopalnice odvrgel v stanovanje znanca - s katerim očitno nista prav v prijateljskih odnosih -molotovko, ki je vnela požar in povzročila precejšnjo škodo.
Dogodek se je pripetil predsinoč-njim okrog 18.30' v Ul. Furlani 9. Najprej gasilci in takoj za njimi izvidnica
letečega oddelka goriške Kvesture so prihiteli v stanovanje 35-letnega Paola Gergoleta, v pritličju stanovanjskega bloka IACP. Gorelo je v kopalnici. Kljub hitremu posegu gasilcev, ki so v 20 minutah pogasili ogenj, je požar uničil vso opremo in sanitarije ter poškodoval zidove, ni pa se razširil v druge prostore.
Na tleh so gasilci našli steklenico za mineralno vodo, ki jo je bil očitno kdo napolnil z bencinom in z njo zanetil požar. Ta nekdo, je povedal policiji Gergolet, ni nihče drug kot Alberto Reia, 26-letni znanec policije, ki je z njim že marsikdaj imela opravka zaradi razgrajanja in raznih manjših prekrškov.
Reio so agenti dobro uro kasneje izsledili le nekaj desetin metrov stran od Kvesture v baru Fortuna na Trgu Cavour. Pri sebi je imel vžigalnik, s katerim bi lahko bil prižgal molotov-
ko. Policisti so ga zato pospremili na Kvesturo in ga zaslišali. Reia je zanikal vsakršno odgovornost, s čimer pa -kljub pomanjkanju konkretnejših dokazov - ni odvrnil od sebe šumenj preiskovalcev. Policija je namreč ugotovila, da sta bila Reia in Gergolet, v zadnjem času dejansko sprta. Zaradi tega bi utegnile biti Gergoletove obtožbe verodostojne.
Z dogodkom so seznanili državnega pravdnika, ki bo moral točno razjasniti ozadje dogodka in odpreti morebitni sodni postopek.
Investicije
V članku o novih investicijah v tekstilnem sektorju, objavljenem 21. t. m., se je vrinila napaka glede vrednosti novih naložb. Pri Manifatturi Gorizia-ni bodo za gradnjo novih obratov dejansko vložili okrog 25 milijard lir .
Dokončan podvoz na Stradalti
Skoraj istočasno z načrtom za posodobitev in podvojitev železnice med Vidmom, Gorico in Tržičem, oziroma Redipuglio, izvaja uprava državnih železnic tudi načrt za zagotovitev večje varnosti z odpravo železniških prehodov. V neposredni goriški okolici so v zadnjih letih zgradili, na območju Kr-mina, Moša, Ločnika in Štandreža, vrsto podvozov. Zadnji je bil dograjen v sovodenjsM občini in že služi namenu. Podvoz na Štradalti, ki je zamenjal po-
prejšnji zavarovani železniški prehod v nivoju, je zgradilo, po naročilu železniške uprave, podjetje Pozzobon, medtem ko je sovodenjska občina prevzela nase breme za odkup zemljišč za novi cestni odsek, za razsvetljavo in za asfaltiranje ter nekatera druga manjša dela.
Podvoz je širok pet metrov in ima poleg tega tudi poldrug meter širok pločnik, koder lahko vozijo tudi kolesarji.
Aretacija pakistanskega državljana
Ponarejen vstopni vizum mercedes brez zavarovanja
Na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu so te dni policijski organi aretirali 28-letnega pakistanskega državljana Jehangira Kana iz Karačija in tudi zaplenili mercedes 300 D iranske registracije, s katerim je bil namenjen v Jugoslavijo in po vsej verjetnosti, naprej proti Bližnjemu vzhodu. Na mejnem prehodu so namreč ugotovili, tako izhaja iz poročila o dogodku, ki ga je posredovalo poveljstvo obmejne policije, da je bil vstopni vizum na potnem listu ponarejen. Spričo te ugotovitve so na meji natančno preiskali tudi vozilo. Niso našli sicer nič mamila ali drugega tihotapskega blaga, vendar pa so agenti v plastični vrečki odkrili zbirko gumijastih črk za sestavo žigov. Ob natančnem pregledu so ugotovili tudi, da vozilo ni bilo opremljeno z izkazilom o obveznem zavarovanju in so ga zato zaplenili. V teku je preiskava, ki naj bi pojasnila, kako je Jehangir prispel ilegalno v Italijo, s čim se je ukvarjal med bivanjem v državi (menda se je zadrževal na območju Kampanije) in kako je z lastništvom avtomobila. Prav tu ostaja menda še precej zagonetk. Ni mogoče izključiti namreč možnosti, da gre za
enega od členov tihotapske mreže z ukradenimi avtomobili. Vsekakor bodo to skušali odkriti s preiskavo, ki je v teku.
Jehangiru, ki je v goriškem zaporu, bodo v prihodnjih tednih, sodili zaradi poneverbe uradne listine in ilegalnega bivanja v državi ter zaradi kršenja predpisov o obveznem zavarovanju vozil, vendar bodo obtožnico predvidoma razširili, prav na podlagi preiskave, ki je v teku.
Aretacija blizu Fare
Agenti Goriške kvesture so v četrtek popoldne blizu Fare aretirali 44-letnega Renza Schiffa iz Gorice, Ul. delle Monache. Mož, ki je bil v preteklosti že večkrat obsojen zaradi raznovrstnih prekrškov, se je tokrat že nekaj časa izogibal aretaciji, potem ko so ga obsodili na tri mesece pripora zaradi vožnje v vinjenem stanju. Kot rečeno, so ga agenti izsledili pri Fari in ga pospremili v zapor, kjer bo moral presedeti vso kazen.
zmagovalce v raznih tekmovanjih. Razstava del Miroslava Peršolje bo v prostorih restavracije.
Tako kakor je sicer običaj, se bo 3. ornitološka razstava v Doberdobu pričela že v zgodnjih jutranjih urah. Park bodo za razstavljavce in tekmovalce odprli že ob 4.30, medtem ko bo za obiskovalce odprt šele po sedmi uri. Ocenjevalna komisija bo na delu ob 7„ 9. in 11. uri, medtem ko bo nagrajevanje ob 12. uri.
Ustanova ESA bo sodelovala na sejmu Flash-moda
Deželna ustanova za obrtništvo ESA je izdelala podrobnejši program sodelovanja na raznih sejmih in razstavah, tako na deželni in vsedržavni, kot tudi na mednarodni ravni. S prisotnostjo na številnih sejemskih prireditvah želijo, po trditvah predsednika ustanove Carla Faleschinija, konkretno uresničevati politiko krepitve komercializacije proizvodov deželnega obrtništva.
V	Gorici bo ustanova uradno sodelovala na modnem sejmu Flash-moda, ki bo konec septembra na razstavišču ob Ločniškem mostu. V naši deželi bo ESA s svojim standom sodelovala prve dni septembra še na sejmu v Pordenonu in na sejmu hišne opreme od 20. do 28. septembra v Vidmu, na sejmu Arti-gianato 13, ki bo decembra v Pordenonu, pa bodo svoje izdelke razstavljala številna obrtniška podjetja pod pokroviteljstvom ESA.
Ustanova bo deželno proizvodnjo na področju kožnih izdelkov, pohištva, navtike, okrasnih in drugih predmetov prikazala na pomembnejših sejmih v Firencah, Milanu (kjer bo sodelovala kar na štirih sejmih) in Genovi, v tujini pa načrtuje prisotnost na pomembnih sejmih v Frankfurtu in New Yor-ku. Precej si obetajo tudi od dveh tednov "Made in Friuli", ki bosta konec septembra v Bruslju in v začetku oktobra v Milanu, na katerih bodo kar se da celovito predstavili ponudbo deželnega obrtništva.
Volitve v ladjedelnici
V	ladjedelnici v Tržiču bodo v prihodnjem in naslednjem tednu volili člane tovarniškega sindikalnega sveta. Po posameznih obratih bodo sindikalna zborovanja in nato volitve. Volitve se bodo zaključile 4. septembra. Kot prvi bodo volili delavci, ki so v dopolnilni blagajni.
kino
Gorica
VERDI 17.30 - 22.00 »La morte di un commesso viaggiatore«.
CORSO 18.00 - 22.00 »Voglia di vivere«-VITTORIA 17.30 - 22.00 »Loma una boc-ca in calore«. Prepovedan mladini p°“ 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00 - 21.00 »Kamion smrti«. 22.30 »Oaza deklet na stranpoti«.
DESKLE 19.30 »Groza v Brestovi ulici«-
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicolo, Ul. 1. maja 94, tel. 73328.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Francesca Ven-chiarutti vd. Buttignaschi iz bolnišnlCa Janeza od Boga v cerkev sv. Justa in n glavno pokopališče.
Marko Waltritsch	19 |
|
partizansko gospodarstvo na sovodenjskem območju
Iz tega poročila povzemamo nekaj zanimivosti, tudi zato, ker so iz te pošiljke dobili sol Sovodenjci (1.160 kilogramov po 17 lir), Gabrci (649 po 17 lir) in brez dvoma tudi Rupenci, to iz količine, ki je bila namenjena Mirnu (765 kg po 20 lir). Zvonko piše v svojem poročilu, da so iz Tržiča pripeljali na naše območje tri pošiljke soli, vsako po 2.500 kg. Sol, pripeljano s prvo vožnjo, so shranili v klavnici v Mirnu, pa je propadla, ker so Nemci, ki so pridrveli v Miren in požgali vas in divjali tudi v Orehovljah in v Renčah, klavnico zažgali. 2.500 kilogramov soli, ki so jo pripeljali iz Tržiča na Kras, so poskrili v neki jami’ pri Poljanah. Precej soli pa se je izgubilo, ker je bila v papirnatih vrečah in je prav v tistem času deževalo deset dni. Ta sol je bila izročena odgovornim za preskrbo v Mirnu in Vrtojbi. Tretja pošiljka je bila nekaj dni skrita v gozdiču pri Poljanah, pa so jo zaradi slabih vremenskih razmer in v
strahu, da bi se tudi ta izgubila, izročili odgovornim za prehrano v Sovodnjah, Gabrjah in Biljah.
Vse tri vožnje iz Tržiča na Poljane so bile napravljene prostovoljno in brezplačno, piše Zvonko. Lastnik voza je dobil tri litre žganja, delavec pa 154 lir za napitnino, nekaj vina in majhno količino likerja. Šest straž je bilo potrebnih za vsako vožnjo. Prvi dve vožnji so izposlovali od tržiške GAP brezplačno. Tretja pa je prišla v poštev za zamenjavo s krompirjem. Zastopnik GAP je bil vedno na razpolago, kot nagrado so mu dali pol litra žganja in enako količino je dobil tudi mož, ki je skrbel za zvezo med Tržičem in Krasom. Malokdo se je hotel izpostaviti nevarnosti zaradi prevoza tako velikih količin soli podnevi. Javila sta se edino tovariša Mostar in Danilo, oba iz Mirna.
Zvonko pa se je v poročilu tudi pritoževal, ker je bila Pokrajinska gospodarska komisija zavistna in se je čudila, kako da je sploh mogoče, da so v Mirenskem okraju dobili vse tri pošiljke soli. Pritoževal se je, da so ga nekateri Doberdobci in Poljanci izgnali iz njihovih vasi, ko je organiziral prevoz soli v eno smer, krompirja pa v drugo, ovirali pri prevozu in mu tudi prepovedali delati zaloge na njihovem območju. Na nekatere Mirence in Poljance je bil hud, češ da so si prilastili nekaj količin soli, tako da so nastale razlike v teži. Prav tako tudi na tov. Škarabota, katerega da je tri dni pred vdorom Nemcev v Miren in požigom miren-
ske klavnice rotil, naj iz nje pobere sol ter jo odpelje na' prej, ta pa da ni ničesar ukrenil. Jezil se je, da ni bilo ° nikoder pomoči za prevoz 50 stotov soli s Poljan dalje Vr° ^ Mirnu. Sam Zvonko, tako zaključuje poročilo, pa da je bij Tržiču devetnajstkrat in trikrat na Poljanah, da je s kole' som prevozil, samo za to pošiljko 7.500 kilogramov soli, na tisoč kilometrov in da je tako veliko količino sam uspei dobiti na pravem naslovu.
Kar je napisanega v tem prispevku je brez dvoma _ delček skrbi in prizadevanj, ki so jih imeli prebivalci sov<^ denjske občine za nabavo hrane in drugih izdelkov za P® trebe partizanske vojske in tudi za potrebe njih samih. O javljeni podatki so iz ohranjenega arhiva Okrajne goSP . darske komisije za Miren. Morda so še kje drugje ohranjen dokumenti. Morda ima kak Sovodenjc doma potrdila . izročeno blago ali za prispevek raznim partizanskim p0*0-' lom. To seveda velja tudi za druge vasi na sovodenjske ^ območju in na širšem goriškem območju. Nekaj o vsebhu.j. tem prispevku objavljenih dokumentov so nam p0jai”g, nekateri aktivisti (Elvira Lukman, Janko Cotič, Jožef čut), kr so nam opisali položaj v vasi v tistem obdobju pr več kot štiridesetimi leti.	6|
Kar je bilo tu objavljenega nam jasno in razločno P° ' da je bilo vse prebivalstvo zavestno na strani narodnoos bodilnega gibanja ter da si je veliko prizadevalo za zma9 slovenske partizanske vojske.
Znameniti goriški trg ima veliko skupnega z našo zgodovino
V 150 letih je Koren spremenil svojo podobo
Trg Koren je sestavni del mesta, ki Povezuje severne predele s središčem. Po njem se vozimo s svojimi avtomobili, motorčki, kolesi ali kar z avtobu-Som, nekateri vsak dan, in niti na um nam ne pride, da je tod nekoč bilo drugače.
Na naši mizi imamo risbo iz devet-dajstega stoletja, katere original hranijo v Pokrajinskem muzeju v palači Attems, ki je na sliki lepo vidna. Ugo-lovili bomo lahko, da je nekoč na Kor-nu bil vodnjak, Pacassijev vodnjak, nekak dvojček tistega na Travniku. Seveda je to bilo v časih, ko ni bilo avtomobilskega prometa. Vodnjak je sedaj hranjen v parku Attemsove palače. Pred časom so se nekateri ogreli za 1°. da bi ga vnovič postavili na trg. Seveda ne tja, kjer je vodnjak nekoč bil, marveč na manjši trg za palačo Attems. Nekateri meščani si spet žele videti tega lepotca, ki je sedaj skrit ?čem, saj park v ozadju muzeja obidejo le maloštevilni. Tu bi lahko sicer v Poletnih mesecih kdaj pa kdaj priredili kak koncert.
Na risbi iz prejšnjega stoletja lahko Ugotovimo, da so bili pločniki na is-tem nivoju kot ulica. Cestišče so na-■nreč dvignili v času med vojnama, ko s° preurejali ulico. Tudi zaradi tega je Povodenj izpred nekaj let laže vdrla s ceste v niže stoječi pločnik in odtod skozi vrata v palačo Attems in tam naredila veliko škode.
Ulice Silvio Pellico takrat ni bilo. Stavba, ki jo vidimo tam, kjer je danes sPeljana cesta, je bila dobro znana
tako meščanom kot okoličanom. Tam je bila gostilna, ki so ji pravili Pri Rajhu. Bila je shajališče slovenskih kmetov, ki so v Gorico prihajali s solkanske strani. Gostilna je bila opremljena s hlevom za konje in z velikim dvoriščem. S solkanske strani so ljudje prihajali na Koren po ozki ulici, ki je danes znana kot Ulica Balilla.
Kasneje je bila tod speljana tramvajska proga, ki je povezovala postajo Državne železnice (današnja postaja Nove Gorice) s postajo Južne železnice (današnja postaja Gorice) in šla skozi mestno središče, po Gosposki ulici, Travniku in obeh korzih.
Na sodobni fotografiji vidimo kakšen je danes pogled na Koren. So-
dobno cestišče. Goriški Slovenci pravimo temu trgu Koren, goriški Italijani pa Piazza Corno, pa čeprav je že dolgo desetletij trg uradno poimenovan po italijanskem pisatelju Edmon-du De Amicisu. Tako ljudsko in še vedno uporabljajoče ime - Koren - je trg dobil ker v neposredni bližini, za Attemsovo palačo, teče potok s tem imenom, ki izvira v Kromberku, prečka današnjo državno mejo pri kolodvoru in teče skozi mesto do Soče. V tem mestnem predelu je Koren skoro povsod v tunelu. Še pred nekaj desetletji pa je bil potok marsikje odkrit in vse ceste so imele svoj most.
Stavbe na tem trgu so neločljivo vezane s slovensko zgodovino Gorice. V plemiški Attemsovi palači, so bili v
prvem desetletju tega stoletja sedež Slovenskega kmetijskega društva za Goriško, Slovenske kmečke stranke, urednišvto tednika Kmečki glas, isto-tam je bila tudi ustanovljena Kmečka banka, ki je tam poslovala nekaj let. Vse to zato, ker je bil grof Sigismund Attems prijatelj voditelja prej omenjenih ustanov odv. Alojzija Franka. V stavbi, ki je čisto na nasprotni strani palače, v hiši označeni s številko 8, je bil pred prvo vojno sedež nekaterih slovenskih društev, po drugi svetovni vojni pa sedež Pevskega in glasbenega društva v Gorici ter njegove Glasbene šole. V stavbi, ki jo vidimo na vogalu trga z Ulico Silvio Pellico sta bila dolgo let po drugi vojni uredniš-
tvi Soče in goriške podružnice Primorskega dnevnika. Nedaleč od tod, v hiši na vogalu Ulice Cappella, je bil slovenski vrtec društva Šolski dom. V Ulici della Croce je bil zgrajen Šolski dom. Še prej, konec prejšnjega stoletja, pa je bila v Ulici sv. Antona (danes Via del Santo) telovadnica Goriškega Sokola. V nekdanji Gosposki ulici (danes Ulica Carducci) pa je bilo toliko slovenskih društev ter trgovcev, da se izplača posebej o tem govoriti. Vse naokrog na Kornu pa je bilo in je še polno slovenskih gostiln in trgovin. Časi se seveda spreminjajo, trg pa je za Slovence v Gorici ohranil svoj nekdanji čar.
MARKO VVALTRITSCH
Ob mednarodni reviji Seghizzi letos nova pobuda Corovivo
Srebrni jubilej mednarodnega pev-skega tekmovanja C. A. Seghizzi, ki “o letos potekalo, kakor znano, od 4.
7. septembra, nameravajo primerno obeležiti tudi z vrsto vzporednih po-^ud, priložnostnega ali trajnega zna-Ca]a. Tako bo poštna uprava 6. septembra odprla poštni urad v prosto-•dh Unione Ginnastica Goriziana, kjer bodo pošiljke žigosali s posebnim ži-9°m. Te dni pa so prireditelji, na tiskovni konferenci, pobliže predstavili ^Ve pomembnejši pobudi. O prvi, to je o Ustanovitvi študijskega centra pri tr-aski univerzi, ki bi se ukvarjal z vPrašanji glasbene in pevske vzgoje Ju tako nadaljeval v permanentni obli-
ki,
razpravo in raziskave, o katerih je
9ovor na mednarodnih znanstvenih srrupozijih o zborovskem petju.
Letos in to že v prihodnjem mesecu, P® naj bi uresničili drugo zamisel: ža-
bi bo
se bo potujoča zborovska revija,
deželnega značaja in ki se bo
odvijala v vseh pomembnejših središčih dežele. Revija bo vsako leto. Prvič jo bodo izvedli, kakor so na predstavitvi povedali, 11. in 12. oktobra v Vidmu, pod pokroviteljstvom deželne uprave ter pokrajinske in občinske uprave v Vidmu ter ob gmotni pomoči Združenja posojilnic. Pobuda naj bi v znatni meri prispevala kakovostni rasti zborov, ki delujejo v naši deželi. Doslej je prijave za sodelovanje na novi reviji in svoje predloge o vsebinskem in organizacijskem konceptu poslalo že okrog trideset zborov.
Letošnja, jubilejna revija C. A. Seghizzi, se bo pričela s slovesnostjo, ki bo 3. septembra zvečer, s podelitvijo priznanj predstavnikom ustanov, sredstev obveščanja in posameznikom. Na slovesnosti bo govoril tudi goriški župan Scarano, sledil bo nastop zbora Gruppo polifonico di Trieste in solistov. Tekmovalni del revije se bo pričel 4. septembra.
Gibanje prebivalstva v slovenskih občinah
Po podatkih, ki so nam jih posredovali matični uradi treh slovenskih občin na Goriškem, so v dvomesečju junij-julh[ letos v Doberdobu, Sovod-njah in Števerjanu zabeležili sledeča gibanja prebivalstva. Kot vedno naj velja opomba, da se navedene spremembe nanašajo na datum vpisa v matične knjige, tako da je lahko navedena še katera iz zadnjih dni prejšnjega meseca, morebitni novi vpisi iz zadnjih dni julija pa bodo navedeni šele s podatki za mesec avgust.
DOBERDOB
Tako v juniju kot juliju niso vpisali nobenega rojstva. Umrli so trije občani: Štefanija Frandoli vd. Frandoli, Ferruccio Racher in Štefan Vižintin. Oklice sta objavila Paolo Vescovi in Barbara Sedmak, poročili pa so se kar štirje pari: Aleksander Marušič in Sonja Jelen, Adriano Sivec in Damjana Kobal, Lauro Passoni in Marija Jarc, Valter Devetta in Manuela Leban. Povsem izenačen je obračun preseljevanja prebivalstva, saj se je v vsakem
od navedenih mesecev priselil po en nov prebivalec, izselil pa prav tako eden.
SOVODNJE
Kot v Doberdobu je bilo v teh dveh mesecih več smrti kot pa rojstev. Rodil se je samo Eros Kogoj, umrli pa so trije občani: Teodor Peteani, Matilda Oblak in Aleksander Moro. Oklice so objavili Pietro Brumat in Anastazija Devetak ter Livio Riavis in Isabella Terkuz. Poročili so se Manuela Čejnic in Maurizio Nibrandt ter Marko Čau-dek in Flavia Komavli. Skupno se je v obeh mesecih priselilo pet ljudi, izselilo pa se jih je devet.
ŠTEVERJAN
Najmanj sprememb so junija in julija vpisali v matične knjige števerjan-ske občine. V tem obdobju se je rodila samo Katerina Pittoli, medtem ko ni umrl nihče. Oklicev prav tako ni bilo, medtem ko sta se poročila dva para: Jožef Terpin in Serena Pieroni ter Joško Feroleto in Manuela Paola Cozzat-ti. Priselilo se je šest ljudi izselili pa so se trije.
________Prispevki___________
Goriškemu Zelenemu križu so darovali v razne namene sledeče denarne vsote: Caterina Rossini 5 tisoč lir, Ida in Eda Gon 25 tisoč, Luciana Soberti 50 tisoč, Pina Debegnach 50 tisoč, sestrične pokojne Brune Casali in sicer Dina, Silvana in Giorgia 100 tisoč, družine Michelin, Miotti, Kvas in Bressan 80 tisoč, Bignoli-ni, Culot, Grendene, Julia, Vianello, O. C. O., Russo in Valentinčič 100 tisoč, Ste-fania in Anna Ciuffarin 50 tisoč, družina Pierazzi 50 tisoč, Maria Luisa Zottar 20 tisoč, Emma Cargnel 50 tisoč, Giuseppe Laurencic 5 tisoč, družina Copetti 100 tisoč, Nello in Maria Corazza 50 tisoč, svakinja pokojne Marije Nearzi gospa Pina 50 tisoč, vnuki Antonio, Raimondo in Rita 60 tisoč, Laura Casali 15 tisoč, sestrične pokojne Marije Policardo in sicer Natalina, Giovanna in Giuseppina 100 tisoč, Rosmunda Milo 20 tisoč, Carla, Albina, Luigia in Mery 50 tisoč, žena in sinovi pokojnega Bruna Vitturellija 50 tisoč, Enrica, Bruna in Franca 30 tisoč, Ofelia in Stefi 50 tisoč, Fuoristrada Club 100 tisoč, družina Visintin 50 tisoč, Rita in Marina Sergi 50 tisoč, Anna Petkovscek 5500, družina Pausi 30 tisoč, tvrdka Brunnschweiler 20 tisoč, Manifattura Goriziana S. p. A. 50 tisoč, družina Bru-nello 20 tisoč, družina Carlin 20 tisoč, družina Ferrisi 20 tisoč, Bruna in Peppi-no 20 tisoč, Gianni in Ardea Ciuffarin 50 tisoč, Adalberto in Tosca Mosetti 50 tisoč, Erminia Ognibene 30 tisoč, družina Plazzi 10 tisoč lir.
Štirje mladinci so obiskali Pariz, Amsterdam in Nemčijo
Prijetne izkušnje in presenečenja okrog po Evropi
k Dopust oz. poletne počitnice so se za marsi-že zaključili, drugim pa se bodo kmalu iz-zri ' ^ Povratku v mesto, v krog prijateljev in
0	?ncev' ima marsikdo kaj zanimivega povedati Pot °šniih dogodivščinah na letovišču ali med 2ntePuškim potovanjem po tujini, o novih spojih, odkritjih, zanimivostih in podobnem.
ki t 50 nas v redakciji obiskali štirje goriš-
1	Mladinci, ki smo jih povprašali za pripoved o
t)n.u^niah in dogodivščinah med večtedenskim trjt0vaniem po Evropi. Aleš Šuligoj, Dimitri Wal-se S^' Valter De Gressi in Aleksander Feri so °dt>	nam Povedali, konec julija z avtom
ravdi na krožno potovanje skozi Francijo, Ni-0Zenisko in Nemčijo.
Dj “lY° Pot smo se odpravili 26. julija«, je začel Sfj.dri, »namenjeni proti Parizu. Izbrali smo ta / S^0ZJ Avstrijo, mimo Miinchna in Stuttgar-v p e Prvi dan smo se pripeljali do doline Loire »£) ariciji in prevozili več kot tisoč kilometrov«. ne ' 2Q ,0 Pa smo porabili kar 23 ur neprekinje-zjutr0Znie<<, 'e pristavil Aleš. »Odpotovali smo riQA ai,°b P°1 petih in se ustavili šele naslednjo batne po1- štirih. Zgodilo se je pač, da smo se es jn ravali ustaviti v francoskem mestecu Troi-Odcio rm0 na smerokazu videli, da smo od njega kaj0 ieni le še 24 kilometrov. V resnici je manj-srneru cHia st° kilometrov več, a na razbitem dQŠe Qzu ni hilo več stolice, tako da smo do ^tisliif cpia porabili precej več časa kot smo
^1 Pa v naslednjih dneh?
°dprn °P^edom gradov ob Loiri smo kar hitro 'divi,' j® nadaljeval Aleš. »Ne da niso zani-°da. ko smo si enega temeljito ogledali, oglede Pr‘ drugih lahko zadovoljili z zunanjim 3^°*' sai nas notranjost med seboj podobnih čevai p n*- Pnsebno zanimala. Bolj nas je privla-ni dnz, kjer smo se nato ustavili osem dni«, ku £ . dri: »Namestili smo se v kampu pri par-dišča 1, houlogne, nedaleč od mestnega sre-ob p/jifc! hamp ni bil najbolje urejen, saj si je in znni 11 vsakdo moral pomagati kot je vedel • tako da so šotori stali skoraj drug na
drugem. Razen teh težav pa je bilo naše bivanje v Parizu res prijetno«.
»Pariz nudi mlademu obiskovalcu res vse kar si želi«, je zagotovil Walter, »zato mi je od vsega potovanja ostalo najbolj vtisnjeno v spominu prav bivanje v tem mestu in kasneje v Amsterdamu. V njem najdeš kulturne in umetnostne dragocenosti, pa tudi zabavo in vse mogoče atrakcije, ki ti jih nudi samo tako veliko mesto«.
»Pariz je vedno Pariz!«, je s slovesnim in malce ironičnim tonom izjavil Aleksander. »S tem je rečeno vse. V tem mestu lahko počenjaš vsakodnevne stvari okrog sebe pa gledaš svetovno znane znamenitosti in dihaš slavno pariško zgodovino. Pa tudi ljudje so prijazni in živahnega značaja«.
Iz Pariza ste torej odnesli samo prijetne vtise?
Aleš: »Skoraj, saj smo imeli tudi dogodivščino, ki nas je za nekaj časa spravila na rob pani-
ke. Ob enih ponoči smo namreč ostali zaprti v podzemni železnici: prepričani smo bili, da se ob tej uri pričenja zadnja vožnja, ne pa da metro že zapira. Kar naenkrat so ostali potniki izginili, mi pa smo se znašli sredi praznik hodnikov«. »Izhod smo našli šele pol ure kasneje«, je nadaljeval Aleksander, »ko smo se spet dokopali na površje pa nismo pred seboj zagledali zvezd, temveč nekoliko grozeče obraze žendarmov, ki so nas spraševali, kaj smo ob tisti uri počeli v podzemni železnici«.
Je bil to edini zaplet med vašim potovanjem?
Dimitri: »Nekaj težav smo imeli tudi ob prihodu v Amsterdam, kjer smo najprej zapeljeli na veliko parkirišče citroena, nato naravnost na letališče in šele po več poskusih našli v zapletu cest in križišč pravo smer do mestnega središča«.
Kje pa ste spali po raznih mestih, ki ste jih obiskali?
»V Amsterdamu smo se morali prvo noč zadovoljiti s sleep-inom, tj. stavbo s skupnimi ležišči za skoraj 600 ljudi«, je povedal Walter. »Namestitev ni bila ravno najbolj udobna, je pa bila po svoje prijetna in zanimiva, saj v takih krajih lahko srečaš mnogo ljudi in navezuješ nova prijateljstva. Naslednje dni, pa tudi med postanki v Nemčiji, kjer smo obiskali Heidelberg, Koln in Miinchen, smo v glavnem dobili prenočišče v mladinskih domovih. V njih je bilo kar prijetno, razen morda v Nemčiji, kjer velja v teh domovih skoraj vojaški režim z obveznim vstajanjem ob 7. uri zjutraj, nato imaš pol ure do zajtrka itd.«.
Bolj kot te malenkostne nevšečnosti, so nam zagotovili vsi štirje, pa so jim ostali vtisnjeni prijetni trenutki in srečanja z drugimi mladimi, med katerimi je bilo presenetljivo dosti Italijanov in Špancev, poleg seveda mladih fantov in deklet najrazličnejših narodnosti. V spominu pa jim bo gotovo ostal še marsikateri nenavaden dogodek, kot sledeči, s katerim smo zaključili naš razgovor.
»Bilo je med povratkom skozi Nemčijo«, je pričel Walter; medtem ko so mu ostali pritrjevali in nato dopolnjevali njegovo pripoved, »pa smo sklenili, da gremo tankat bencin izven avtoceste, kjer je cenejši. Pripeljali smo se tako v Rot-weinstadt - mesto rdečega vina. Ime je bilo vabljivo, ko pa smo zagledali nekaj, kar je bilo podobno našim osmicam, smo se odločili, da ne bomo tankali samo bencina. Pri tem pa smo se ušteli, saj je v resnici šlo za klet, kjer so vino prodajali samo na debelo. Naročili smo steklenico, prijazen možakar pa nam je drugega za drugim prinesel v pokušnjo ducat različnih vzorcev vina. Postanek se je nekoliko zavlekel, naposled pa smo le uspeli oditi preden bi utegnilo biti prepozno, s seboj pa smo odnesli tudi sedem steklenic, ki smo jih bili morali kupiti«.
MARKO MARINČIČ
SP v Španiji: v nepozabnem finalu vaterpolskega turnirja proti Italiji
Po maratonskem boju Jugoslaviji zlata kolajna
Jugoslavija - Italija 12:11 po 8 podaljških, regularni del 7:7 (1:2, 0:2, 4:2, 2:1, 1:0, 1:2, 0:0, 0:1, 1:0, 0:1, 2:0).
JUGOSLAVIJA: Krivokapič, Lušič, Petrovič, Bukič, Djuho, Andrič, Vicevič, Šimenc, Sukno, Paškvalin, Mi-lanovič, Vasovič, Popovič. Trener Rudič.
ITALIJA:	Trapanese, Misaggi, Pisano, Teardo,
Campagna, Caldarella, Fiorillo, Porzio, Postiglione, Tempestini, Ferretti, D’AItrui, Averaimo. Trener Den-nerlein. SODNIKA: Asencio (Šp.) in Van Dorp (Niz.)
MADRID — Jugoslovanski vaterpolisti so svetovni prvaki. Po pravem maratonskem boju, ki se je končal kar po osmih podaljških, so namreč »plavi« premagali »azzurre«, ki so v tem srečanju odlično pričeli. Vodili so že s 4:1 in 6:3, Jugoslovani pa so značajno reagirali, stanje ob koncu regularnega časa izenačili in tako sta morali ekipi na podaljške. Kar osem podaljškov je bilo nato potrebnih, preden je bil znan zmagovalec. Obe ekipi sta v tem veliko grešili, kar je tudi razumljivo, saj so bili vaterpolisti o-beh reprezentanc zelo utrujeni. Jugoslaviji pa je v osmem podaljšku, prav ob izteku časa uspelo dati zmagoviti gol in tako osvojiti zlato kolajno. Za
izredno požrtvovalno igro pa je treba pohvaliti tlim Italijane, ki so bili zmagovalcem povsem enakovredni.
Bronasto kolajno je osvojila SZ, ki je po podaljšku z 8:6 premagala ZDA.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Jugoslavija; 2. Italija: 3. SZ; 4. ZDA; 5. Španija; 6. ZRN; 7. Kuba; 8. Francija.
KONČNI VRSTNI RED ŽENSKEGA TURNIRJA V VATERPOLU: 1. Avstralija 10; 2. Nizozemska 8; 3. ZDA 5; 4. Kanada 5; 5. Madžarska 2; 6. ZRN 0.
Plavalni sp>ored se je včeraj iztekel brez svetovnih rekordov. V najbolj spektakularni disciplini (50 m prosto) je zmagal Američan Jager, medtem ko se je moral njegov ro-
jak Biondi zadovoljiti le z bronom. Po drugi strani pa je Zahodni Nemec Michael Grctfe z včerajšnjo zmago na 200 m delfin dokazal, da je najboljši posameznik na tem SP. Na 100 m hrbtno Sovjet Poljanski ni imel enakovrednega tekmeca in za-iivo osvojil zlato kolajno.
V moški konkurenci naj omenimo, da se je s petim najboljšim časom za današnji finale uvrstil tudi Jugoslovan Darjan Petrič, ki je bil celo boljši od Sovjeta Saljnikova. Leta pa je plaval le. . . za uvrstitev v finale,
Tudi včeraj so v ženski konkurenci žele levji delež Vzhodne Nemke, ki so osvojile vse tri zlate kolajne.
MOŠKI
200 m delfin: 1. Gross (ZRN) 1’56” 53; 2. Mosse (N. Zel.) I’58”36; 3. Niel-sen (Dan.) 1’59”09; 4. Gery (ČSSR) 1’59”46; 5. Onting (Kan.) 1’59”52; 6. Schaffgang (ZRN) 2’00”99; 7. Cerny (Kan.) 2'01”05; 8. Wyzga (Pol.) 2’ 01”32.
50 m prosto: 1. Jager (ZDA) 22”49;
2.	Halsalla (Švi.) 22”80; 3. Biondi (ZDA) 22”85; 4. Ang (Singapur) 23” 03; 5. Volery (švi.) 23”08; 6. Johans-son (šve.) 23”10; 7. Woithe (NDR)
23”12; 8. Prigoda (SZ) 23”27.
100 m hrbtno: 1. Poljanski (SZ) 55” 58; 2. Richter (NDR) 56”49; 3. Zabo-lotnov (SZ) 56”57;	4. Tewksbury
(Kan.) 56”62; 5. Hoffmeister (ZRN) 56”87; 6. Baltrusch (NDR) 57”02; 7. Vetch (ZDA) 57”23; 8. Rhodenbaugh (ZDA) 57”24.
ŽENSKE
200 m mešano: 1. Otto (NDR) 2’15” 56; 2. Dendeberova (SZ) 215”84; 3. Nord (NDR) 2’16”05; 4. Lung (Rom.) 2’16”73; 5. Griglione (ZDA) 2T7”26;
6.	Schulz (ZRN) 2T8”04; 7. Bogomi-lova (SZ) 2T8”86; 8. Muis (Niz.) 2’ 19”64.
800 m prosto: 1. Strauss (NDR) 8’ 28”24; 2. Hartmann (NDR) 8’28”44;
3.	Badashoff (ZDA) 8’34”04; 4. McDonald (Avstral.) 8’36”82; 5. Hardcastle (VB) 8’36”97; 6. Bruce (ZDA) 8’45”50;
7.	Van der Meer (Niz.) 8’47”26; 8. Pura (Rom.) 8’50”68.
4x100 m mešano: 1. NDR (Zimmermann, Gerasch, Gressler, Otto) 4’04” 82; 2. ZDA 4’07”75; 3. Nizozemska 4’ 10”70; 4. Italija (Vigarani, Dalla Val-le, Tocčhini, Persi) 4T2”27 (nov državni rekord); 5. SZ 4’12”52; 6. Bolgarija 4T3”54; 7. ZRN 4T3”64; 8. Francija 4’15”75.
Šah: dvoboj za svetovni naslov
Kasparov in Karpov prekinila 10. partijo
LONDON — Sinočjo 10. partijo povratnega dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka sta Kasparov in Karpov prekinila v 44. potezi. Po mnenju strokovnjakov se bo partija zelo verjetno končala z remijem. Bele figure je tokrat imel Kasparov, igrala pa sta damin gambit. Partijo bosta nadaljevala drevi, rezultat pa je trenutno 5:4 v korist Kasparova.
Veslanje: SP v Nottinghamu
Italijani uspešni
NOTTINGHAM — Kar devet od 11 italijanskih posadk se je uvrstilo v finale na svetovnem veslaškem prvenstvu v Nottinghamu. Jugoslavija pa bo zastopana le z enim čolnom (dvojec »brez«), V tej disciplini bo zasedba v finalu naslednja: Italija, SZ, NDR, Jugoslavija, Brazilija in V. Britanija.
Stefane! — Fantoni v Miljah
V okviru 9. turnirja miljske »Riviere« prireja CS Inter s pomočjo miljske občine ter tržaške banke košarkarsko tekmo med Fantonijem iz Vidma in tržaškim Stefanelom.
Tekma bo v soboto, 30. t. m. ob 21.00 v občinski telovadnici »G. Pacco«.
Proces o črnih stavah v Rimu prehaja v živo
Na vrsti Udinese
KOŠARKA: tudi v tretji tekmi turnirja Alpe Adria
RIM — Na prizivnem procesu o črnih stavah so včeraj govorili zagovorniki in prvi je bil na vrsti Franco Coppi, branilec Udineseja in njegovega predsednika Mazze. Coppd ni skrival polemične osti do sodnikov, ki so zavrnili zahtevo, da bi zaslišali Gianfranca Carboneja: po njegovem mnenju je preiskovalni urad imel možnost, da se seznani z zasliševanji Carboneja pred kazenskim sodnikom in tudi s posnetki telefonskih pogovorov (načelnik preiskovalnega urada je s svoje strani povedal, da je to možnost imela tudi obramba, nakar so akte v zvezi s Carbonejem umaknili). S tem naj bi bile možnosti obrambe okrnjene. Glede obtožb na račun Mazze pa je Coppi dejal, da ni nobenega dokaza,
da je predsednik Udineseja zagrešil kaznivo dejanje in je odločno zahteval dokaze o tem, da je Mazza vedel za Carbonejeve ponudbe: »Goto vo je le to, da je Corsi (športni direktor pri Udineseju, op. ur.) bil v stiku s Carbonejem, proti Mazzi pa ne obstaja drugega kot le sum.« Zato je zahteval oprostitev za predsednika, s čimer bi tudi padla obtožba neposredne odgovornosti dru štva. Ostala bi torej objektivna odgovornost zaradi Corsi ja, v tem primeru, je dejal Coppi, pa za kazen lahko pride v poštev načelo postopnosti.
Danes bodo govorili ostali branilci, za jutri ali pojutrišnjem pa je predviden poseg De Biaseja, a razsodbo pričakujejo v torek.
Smelt Olimpija - Pepper 103:97 (41:34)
SMELT OLIMPIJA Mičunovič 9 (1:3), Zdovc 8, Tovornik 40 (12:12), Hauptman 9 (1:1), Todorovič 1 (1:3), Vilfan 16, Kotnik 17 (3:6), Djurišič 3 (1:2).
PEPPER MESTRE: Milani 4 (2:2), Procaccini 5 (5:7), Piluti 8, Lingen-felter 2, Sfiligoi 10 (0:2), Lawrence 24 (4:7), Valentinsig 2 (2:2), Teso 18 (7:11), Lucantoni 6 (2:4).
LJUBLJANA — Ljubljančani so prepričljivo osvojili tudi tretji par toč. Fantje Vinka Jelovca so očitno zelo dobro pripravljeni in Pepper iz Mester se jim je lahko le na trenutke postavil po robu. S to zmago
je Smelt Olimpija najavila, da se bo potegovala za 1. mesto v zahodni skupini lige Alpe Adria in za nastop v finalu.
Ljubljančani so pričeli v nekoliko drugačni postavi kot na prejšnjih dveh tekmah. Jelovac se je hotel spočiti, Vilfana, Hauptmana in Kotnika, tako da so v prvi peterki začeli Mičunovič, Zdovc, Tovornik, Djurišič in Todorovič. Gostje so v 3. minuti vodih s 4:2, nato pa sta se razigrala mlada ljubljanska branilca, zadela nekaj trojk in kaj hitro je bilo 24:9 ter nato 34:13 za Smelt Olimpijo. V tem obdobju se je poškodoval Američan Steve Lingenfelter, toda gostje so nekaj kasneje kljub temu znižah na 35:31, kajti domačim je očitno
popustila zbranost. Do konca polčasa so se nato nekako izvlekli, po odmoru pa so na igrišče ob Tovorniku stopili Kotnik, Vilfan, Hauptman in Polanec, ki so povsem nadigrali nasprotnika. Pepper se je v 24. minuti resda približal na vsega točko razlike 43:42, toda do konca so Ljubljančani prikazali zares dobro igro, zadeli kar deset trojk in zasluženo visoko zmagah.
Kvarner — Benetton 89:85 (51:43)
REKA — Košarkarji Kvamerja so premagali neugodno moštvo Benetto-na. Najuspešnejša pri domačih sta bila Pilepič z 28 in Jugo z 21 točkami, pr; gostih pa Perry s 24 in Norris s 26 točkami.
V okviru občinskega praznika v Sežani
Tudi pester športni spored
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
PRED TEKMO S TRIESTINO
Prvoligaš Ascoli danes v Repnu
Po mnogih lanskih gostovanjih prvoligaških in drugoligaških enajsteric bo društvo Kras v Repnu danes gostilo letošnjega novega prvoligaša iz Ascoli ja, ki se pripravlja za jutrišnjo nogometno tekmo s Triestino, v okviru prvega kola italijanskega pokala.
Ascoli bo tako v Repnu opravil poslednji trening pred jutrišnjo tekmo s tržaškim drugohgašem.
4~
Danes se poročita ERIKA BRIŠČIK in
ROBI KLOBAS Vso srečo na novi življenjski poti jima želi
KK Bor
Ob občinskem prazniku bodo v Sežani priredih obširen športni program, ki bo od jutri, 24. t. m., pa vse do nedelje, 7. septembra. Športniki se bodo lahko pomerih v nogometu, simultanem šahu, rokometu, v streljanju z vojaško puško M 48, tenisu, odbojki, malem nogometu ter v ženskem minibasketu. Donemala vse panoge bodo na turnirjih dobro zastopane, omeniti pa gre predvsem zelo kakovostni rokometni tumir, na katerem bodo nastopih poleg domačinov RK Astra Jadran še švicarski postavi Berna ter Lucerna, tržaški Cividin ter ljubljanski Dinos - Slovan in IRK Ajdovščina.
SPORED
Jutri, 24. 8. Oh 10.00: nogometni turnir v Kozini in Divači.
četrtek, 28 8. Ob 17.00 simultanka v šahu. Šahisti domačega šahovskega
kluba se bodo pomerih z znanim primorskim šahistom Grosarjem iz Nove Gorice.
Petek, 29. 8. Ob 18.00: prvi del mednarodnega turnirja v rokometu na i-grišču v Hrpeljah. Tumir se bo nadaljeval v soboto, 30., v Sežani in se nato zaključil v Hrpeljah ob 18.00.
Sobota, 30. 8. Ob 8.30: tradicionalno tekmovanje v streljanju z vojaško puško M 48 za prehodni pokal »28. avgust« na strelišču v Divači. Ob 8.00 prvi del občinskega prvenstva v tenisu na igrišču v Lipici. Nadaljevanje bo v nedeljo, ob 8.00.
Nedelja, 31. 8. Ob 9.00 mednarodni pionirski tumir v odbojki v športni hah v Sežani. Ob 13.00: 7. tumir v malem nogometu v Vrhpolju.
Nedelja, 7.9. Ob 10.00 mednarodni ženski turnir v minikošarki v Sežani.
Dirka po ZDA: zmaga Sovjeta
BOULDER (ZDA) — Sovjetski kolesar Dimitrij Konišev je osvojil 13. etapo mednarodne kolesarske dirke »Coors Classic« v ZDA. Sovjet je v sprintu premagal Američana Lemon-da in vrsto drugih favoritov. Francoz Hinault je ohranil prvo mesto na skupni lestvici.
VRSTNI RED 13. ETAPE: Konišev (SZ) 3.25’; 2. Lemond (ZDA); 3. Anderson (Avstral.); 4. Van der Poel (Niz.); 5. Kuum (Nor.) vsi v zmagovalčevem času.
SKUPNA LESTVICA:	1. Hinault
(Fr.) 30.18’01”; 2. Anderson (Avstral.) po 2’25”; 3. Lemond (ZDA) 2’27”; 4. Hampsten (ZDA) 3’27”; 5. Pierce (ZDA) 3’38”; 6. Argentin (It.) 4’; 38. Saronni (It.) 49’28”.
V ženski konkurenci je 7. etapo osvojila Američanka Leske Schenk,
medtem ko je Francozinja . Jeannfe Longo ohranila prvo mesto na skupni lestvici.
V Izoli zanimive tekme
Športne organizacije in turistični delavci Izole so pripravili ob letošnjem ribiškem prazniku pester športni program, v katerem prevladujejo vodni športi. Ob balinarskem turnirju, ki je bdi že pred dnevi, in na včerajšnjem maratonu deskarjev vodi bo izolski zaliv danes in ju" tri v znamenju jadranja. Tu se bodo namreč danes ob 11. uri, pričel1 dvodnevni regati deskarjev za republiško prvenstvo in optimistov 23 zlato jadro severnega Jadrana. Živo bo tudi na teniških igriščih v Simonovem zelivu, kjer se bo danes ob
8.00	pričel tumir dvojic, ki že nekaj let tradicionalno spremlja ribiški praznik Izole.
(Kreft)
Le še nekaj dni nas loči od evropskega atletskega prvenstva v Stuttgartu
Le še nekaj dni nas loči od evropskega atletskega prvenstva v Stuttgartu. Jamstvo za visoko kakovost letoš-
STUTTGART nj°ga EP 30 dokai
-(986 ostre norme, ki jih je mednarodna atletska zveza določila za nastop v Stuttgartu. Norme pridejo v poštev samo če v eni disciplini določena država prijavi več kot enega tekmovalca. V tem primeru morajo vsi nastopajoči imeti normo, medtem ko je prijava enega samega tekmovalca možna tudi mimo norme.
V ženski konkurenci veljajo za letošnje EP naslednje norme:
100 m: 11”74 (ročno 11”5); 200 m: 24”04 (23”8); 400 m: 53”44 (53”3); 800 m: 2’03”14 (2’03”0); 1500 m: 4’12” 14 (4’12”0); 3000 m: 9T2”0); 100 m o-vire: 13”64 (13”4); 400 m ovire: 58” 74 (58”6); višina: 188 cm; daljina:
6,45	m; krogla: 17 m; disk: 56 m; kopje: 55 m; sedmeroboj: 5720 točk (5800 z »ročnimi« časi).
V celoti so za žensko konkurenco značilne zelo nizke norme pri vseh metih in tudi pri skoku v daljino. Nizke sicer samo v primerjavi z vrhunsko konkurenco, ki je skoraj v celoti omejena na vzhodne države, vendar na meji zmogljivosti za atletinje iz večine evropskih držav.
Za atlete bodo veljale naslednje norme:
100 m: 10”64 (10”4); 200 m; 21”44 (21”2); 400 m: 47”14 (47”0); 800 m: 1'47”54 (1’47”4); 1500 m: 3’40”14 (3’ 40”0); 500 m: 13’40”0; 10000 m: 28’ 20”0; 110 m ovire: 14”24 (14”0); 400 m ovire: 51”14 (SCO); 3000 m zapreke: 8’32”0; višna: 222 cm; palica: 5,40; daljina: 7,85 m; troskok: 16,45 m; krogla: 19 m; disk: 60 m; kladivo: 71 m; kopje; brez; deseteroboj: 7600 točk (7700 z »ročnim« merjenjem).
Tudi za moške veljajo nekateri re-
zultati, ki imajo jasen namen zagotoviti večjo udeležbo. Radodarni sta tako normi v obeh sprinterskih panogah, pri skoku s pahco in v troskoku. U-vedba novega kopja je narekovala o-pustitev norme in je udeležba prepuščena zreh presoji posameznih zveze.
Dolgo in razvejano atletsko tekmovanje, kot je EP, navadno ni jamstvo za številne rekordne dosežke. Pri takih tekmovanjih je poglavitna predvsem zmaga, rekordi — svetovni ah evropski — pa so na vsak način toplomer, ki kaže, koliko je tekmovanje uspelo ah ne. V Stuttgartu se bodo atleti borili proti naslednjim svetovnim in evropskim znamkam:
MOŠKI
100 m ER: Waronin (Polj.) 10”00-1984; SR: Smith (ZDA) 9”93 - 1983; 200 m ER: Mennea (It.) 19”72 - 1979; SR: Mennea (It.) 19”72 - 1979; 400 m ER: Skamrahl (ZRN) 44”50 - 1984; SR: Evans (ZDA) 43”8 - 1968; 800 m ER: Coe (VB) 1’41”73 - 1981; SR: Coe
(VB) 1’41”73 - 1981; 1500 m: ER: Gram (VB) 3’29”67 - 1985; SR: Aouita (Mar.) 3’29”45 - 1985; 5000 m ER: Moorcroft (VB) 13’00”42 - 1982; SR: Aouita (Mar.) 13’00”40 - 1985; 10000 m ER: Mamede (Fort.) 27T3” 81 - 1984; SR: Mamede (Port.) 27’13”81 - 1984; 4x100 m ER:	SZ 38”18 - 1986; SR:
ZDA 37”83 - 1984 ; 4x400 m ER: Vel. Britanija 2’59”13 - 1984; SR: ZDA 2’ 56”1 - 1968; 110 m ovire. ER: Drut (Fr.) 13”28 - 1975 in Prokofijev (SZ) 13”28 - 1986; SR: Nememiah (ZDA) 12”93 - 1981; 400 m ovire ER: Schidt (ZRN) 47”48 - 1982; SR: Moses (ZDA) 47”02 - 1983; 3000 m zapreke ER: Mah-moud (Fr.) 8’07”62 - 1984; SR: Rono (Ken.) 8’05”4 - 1978; višina ER: Pa-khn (SZ) 241 cm - 1985; SR: Pakhn (SZ) 241 cm - 1985; daljina ER: Emi-jan (SZ) 8,61 m - 1986; SR: Beamon (ZDA) 8,90 m - 1968; palica ER: Bub-ka (SZ) 6,01 m - 1986; SR: Bubka (SZ) 6,01 m - 1986; troskok ER: Markov (Bol.) 17,80 m - 1986; SR: Banks (ZDA) 17,97 m - 1985; krogla. ER: Be-
yer (NDR) 22,64 m 1986; SR: Beyer (NDR) 22,64 m - 1986; disk, ER-Schult (NDR) 74,08 m - 1986; SR-Schult (NDR) 74,08 m - 1986; kopF (staro orodje) ER:	Hohn (NDR1
104,80 m - 1984; SR: Hohn (NDR1 104,80 m - 1984; kladivo ER: Sje<Rf* (SZ) 86,66 m - 1936; SR: Sjedih (S" 86,66 m -	1986; deseteroboj ER-
Thompson (VB) 8846 točk - 1984; SR-Thompson (VB) 8846 točk - 1984.
(Nadaljevanje sledi)
_________obvestilo ^
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ B0^ obvešča, da bodo priprave za letni* 1971, ’72 in ’73 od 23. do 31. t. m- ’ Idriji. Odhod bo danes, 23. t. m., o® uri s stadiona »1. maj«.
KK BOR	i0
obvešča mladince (letniki 1969,
’67) in člane, da bo informativni ^ stanek v ponedeljek, 1. septembra,
18.30	na stadionu »1. maj«.
S slovensko odpravo je dosegel vrh Broad Peaka (8047 m) v Karakorumu
iz Trsta in F-JK na vrhu osemtisočaka
Broad Peak z zaznamovano avstrijsko smerjo
Slovenski alpinizem je torej dosegel en vrhunski uspeh. Z vzponoma na “road Peak (8047 m) in na Gašerbrum H (8035 m) se slovenski alpinisti počasi Približujejo osvojitvi vseh 14 osemti-sočakov, kolikor jih je pač v Himalaji 111 Karakorumu. Pri tem vrhunskem dosežku pa je treba ponovno poudariti. da je slovenska odprava v polni roeri osvojila svoj cilj; na vrh Broad feaka se je povzpelo kar 12 alpinistov, štirje od teh pa so le nekaj dni pozne-le osvojili še Gašerbrum II. S takim Uspehom se lahko ponese le malokdo: taka dejanja sodijo v sam svetovni vrh ln bodo ostala za vedno .zapisana v zgodovini alpinizma.
Sicer pa smo na take podvige slo-Venskih alpinistov že vajeni: vzponi P° novih smereh na vrhe sveta, po južni steni Lotseja, lanski vzpon na Ja-lung Kang so taki mejniki, ki jih bo uroral vsakdo upoštevati, da ne govorimo o drugih dosežkih slovenskih alpinistov v Himalaji, kjer uživajo Slovenci velik ugled in spoštovanje.
2 vzponom na Broad Peak pa je slovenski alpinizem zabeležil še en rezul-tat: na njegovo teme se je kot prva Slovenka in Jugoslovanka povzpela tudi Marija Štremfelj, ki je prva iz matične domovine ter ena izmed redkih Zena na svetu, ki ji je uspelo prepleza-psemtisočak. In takih žena lahko štejemo na prstih rok.
Za zamejsko stvarnost pa je bila še toliko bolj razveseljiva, da je bil med 0svajalci Broad Peaka tudi član Slovenskega planinskega društva iz Trsta Dušan Jelinčič, ki je vrh osvojil skupno s tremi soplezalci 4. avgusta. Še to-uko bolj pa je razveseljivo dejstvo, da 1® Dušan Jelinčič prvi Tržačan in tudi Prvi alpinist iz dežele Furlanije - Julij-ske krajine, Ju mu je uspelo osvojiti
Dušan Jelinčič
enega od 14 osemtisočakov na svetu. Vsekakor izreden uspeh za zamejsko stvarnost in za društvo, katerega Jelinčič zastopa.
Za tiste, ki ga dobro ne poznajo, naj povemo, da ima Jelinčič 33 let; diplomiral je na tržajki univerzi na fakulteti za književnost, filozofijo in zgodovino leta 1982 z diplomsko nalogo »Slovensko planinsko društvo v okviru slovenske športne dejavnosti v Trstu (1904 - 1954)«. Trenutno je novinar v uredništvu našega dnevnika, objavlja pa tudi v drugih zamejskih publikacijah in revijah; v slovensko planinsko društvo se je vključil že kot otrok po očetovem zgledu, v katerem je nato deloval kot delaven član, kasneje kot odbornik, od leta 1974 in do leta 1976 kot urednik vsakotedenske rubrike na teh straneh Iz planinskega sveta.
Vest, da je tudi Jelinčič dosegel vrh osemtisočaka je razveseljivo odjeknila tudi med tržaškimi planinci, ki so že dalj časa pričakovali vesti iz Pakistana. Tako med njimi, kot tudi v kolektivu, kjer je Jelinčič zaposlen je ob razveseljivih vesteh zavladalo vzdušje. Vsi sedaj pričakujejo, da jim bo član AO SPDT posredoval vse podrobnosti o odpravi in o svojih izkušnjah na
enega od najvišjih vrhov na svetu. Pri tem gre dodati, da se bo slovenska odprava vrnila v Ljubljano, v torek, 26. t. m.
Za popolnejšo informacijo dodajmo, da se je slovenska odprava povzpela na Broad Peak po avstrijski smeri, ki so jo prvič preplezali H. Buhi, K. Di-emberger (pred dnevi je ušel veliki katastrofi na K2, ki je terjala pet človeških življenj in se je sedaj že vrnil v Italijo, kjer živi), F. VVintersteller in M. Schmuck 9. junija 1. 1957. Šlo je za prvi vzpon na osemtisočak, ki je bil v veliki meri podoben sedanjim v tako imenovanem alpskem slogu. Dodajmo še, da je za vzpon na Broad Peak trenutno odprta le ena pot, če izvzamemo vstopne variante. Na tej gori se je poskusil tudi sloviti južnotirolski alpinist Reinhold Messner in jo 25 let po prvem vzponu tudi osvojil. Na njej je bilo tudi veliko smrtnih nesreč, tako zaradi plazov kot zaradi onemoglosti.
Broad Peak je eden od štirih osemtisočakov v Karakorumu. Dobe'seden prevod njegovega imena iz angleščine pomeni, da gre za »široki vrh«. Gora je poznana tudi z drugimi toponimi kot sta Palčan Kangri ali P'alčan Ri.
Aleksander Sirk
Jadranje: na nedavnih regatah v Tržiču
Kljub ostri konkurenci lepa uveljavitev naših
^ dneh od 15. do 17. avgusta je bila ^ organizaciji JK SVOC iz Tržiča vr-s regat v okviru prireditve »Šport sl a e- 1986«. Regate so predvidevale 4?n 6^e razrede: evropa, laser, 420 in DnH %9ata evrope je bila veljavna za o uročno prvenstvo, medtem ko je stv veljavna za Pokal prijatelj-
.številnimi jadralci so bili tudi ..Oustavniki obeh zamejskih jadralnih Ubov Čupe in Sirene. Prisotnih pa je p,° tudi lepo število jugoslovanskih . snovalcev. Vreme ni bilo prav po-'	2° Primerno, ker je pihal slab ve-
n iu*3. temu so uvrstitve Bogatčeve ^ijluksija Ferfolje res solidne, saj so 1 tako v enem kot v drugem razre-
du prisotni razni državni prvaki. Bo-gatčeva je s to regato osvojila mesto področne prvakinje. V razredu evropa je bilo 39 jadralcev, med njimi Ariana Bogateč (Sirena), Adrijan Ferfolja (Čupa) in Sara Bensi (Cupa). KONČNA LESTVICA (evropa): 1. Sain (SVOC); 2. Orel (Jadro Koper); 3. Pet-ronio (SVOC); 4. Potokar (Jadro Koper); 5. Bogateč (_Sirena); 33. Ferfolja (Čupa); 39. Bensi (Cupa).
V razredu laser je tekmovalo 22 jadralcev in med njimi Maksi Ferfolja (Sirena). KONČNA LESTVICA (laser): 1 Bressan (S. Margherita Caorle); 2. Neviero (SVOC); 3. Tarabocchia (Adri-aco); 4. Ferfolja (Sirena).
Koristne priprave
Na povabilo atletske zveze Slovenije se je skupina štirih šprinterjev Atletskega društva Bor Infordata 18. in 19. t. m. udeležila poletne mladinske šole v Postojni.
Vsak dan so se atleti pod vodstvom izkušenih trenerjev udeležili skupnih treningov, ki so se odvijali dvakrat dnevno s poudarkom na osnovah tehnike, poleg tega pa so jih snemali na filmski trak ter kasneje filme analizirali. Organizirana so bila tudi razna predavanja, na katerih so si atleti ogledali strokovne filme, ter posnetke nekaterih letošnjih pomembnejših mitingov.
Nekaj boljših atletov, med katerimi so bili tudi borovci Mitja Možina, Igor Sedmak, Marjan Gustinčič in Jaro Kozlovič je opravilo še specialne meritve motorike, kar seveda za trenerje predstavlja dragocen podatek pri pri,-pravljanju planov za treninge.
*
Andrej in Borut že odideta navzdol, zamenjale nas bodo nove moči. Sam še nekoliko poklepetam z Bogdanom in Matevžem. Žalostno gledata, upali so, da bo tu šlo varno in brez posebnih težav in tveganja. Zdaj pa je vse skupaj postavljeno že pod vprašaj, v drugi polovici oktobra smo že, čas imamo le še tja do začetka novembra. Ne vem, kaj naj jima rečem, poskusita, poskusita preplezati še tiste gnile skale, morda bosta prišla varno skozi. Potem jo užgemo kar v alpskem slogu naprej, proti vrhu. Čeprav izgleda, da se nam vrh odmika, bolj ko se mu približujemo.
O.K., vidimo se v bazi. Sestopam, na dvojki me Borut in Andrej počakata, skupaj nadaljujemo mimo prvega tabora v bazo. Vso pot nas razjedajo dvomi, ali se bomo še povzpeli na hrib, z načrtom plezati proti vrhu? Bojim se, bojim, da se nam kaj zruši na glavo, da bom omagal, enostavno se bojim, da stvar zahteva več, kot sem sposoben dati. Andrej ne izreče ničesar, Borut jamra, zatrjuje, da se v takih razmerah ne bo šel nastavljat.
Med sestopom je sneg obupen, udira se in pijano, utrujeni od petdnevnega bivanja in plezanja na gori, se opotekamo navzdol. Pozno popoldne pricapljamo v bazo, že na robu ledenika se nam smeji Lucijan, kot vedno s kavbojskim klobukom in fotoaparatom na prsih. »Ste zmatrani«, nas cinično in norčavo sprašuje. Jasno, seveda, največja zabava je smejati se na račun drugega.
Priti v bazo pa je vedno posebno doživetje. Ves sneg je skopnel, jesenske suhe trave se v otožnih barvah razprostirajo naokrog, v kuhinji diši po čaju in kuhani hrani, Renzing, ku-harček, nam pripravlja dal bat (riž z omako) za večerjo. Kuhar nas je s svojimi recepti že kmalu osvojil in dal bat, riž z lečo, nam je že prava poslastica.
Dnevi počitka v bazi! Sonce se zjutraj že zamudi, dan postaja krajši in leto gre h koncu. Sto let samote, cele ure ležim v udobnem šotoru med toplimi oblačili, srebam čaj ali kavo s piškoti in se izgubljam v nepoznanih svetovih. Pravzaprav ne vem, kaj je bolj resnično, ali vsaj: dovolj resnično.
Popoldne pride v bazo Matevž. Že ponoči sta bila z Bogdanom tam gor, pri naših vrveh, kjer smo včeraj obrnili in morala sta storiti isto. Matevž se boji serakov. Ne vemo, kaj storiti. Nad vsemi visi teža odločitve, breme naše stene. Govorimo o meji tveganja, ki jo je treba postaviti na pravo
mesto. »Škoda je zdaj popustiti«, vztraja Andrej, »vseeno je to zdaj enkratna prilika, tu smo in poskusiti moramo vse.« Matevž misli drugače: »Tu sem zdaj sam z goro, in ko je potrebno odločiti se o svojem življenju, se na kogarkoli ne morem ozirati, odločitev je vedno in samo moja.« Ko bi vsaj vedeli, koliko je vse skupaj nevarno, koliko smemo tvegati.
VEČNI LABIRINT ALI TRI REČI
Med razglabljanjem in preučevanjem preostalih nam možnosti, kako preplezati južno steno Anapurne, smo se oprijeli še zadnje variante. Poskusiti vzpon v alpskem slogu, se pravi v »enem šusu«, po Angleški smeri. Angleži so smer preplezali pred leti zmočno, kvalitetno ekipo, bila je to prva smer v tej steni nasploh. Njim so sledili še Japonci in Poljaki. S pobočja nad bazo imamo vso steno kot na dlani in zdaj nam je celo žal, da se nismo že na začetku odločili z vzpon po Angleški. Vsekakor bomo, predno se odločimo, počakali, da se z gore vrneta Bogdan in Beni. Z razgledne točke se nam odpirajo mogočni pogledi. Človeku se zdi, da bi kar hodil po teh zasneženih belih grebenih, toda priti gor je nekaj povsem drugega, zahtevno, mučno, nemogoče delo.
Spodaj pri jezercu z Matevžem posedeva v tople, ostre suhe trave. V zraku je čutiti jesen, čeprav smo v tej goli pokrajini ledenega časa povsem osamljeni. Bele gore odsevajo v napol zamrznjeni vodi jezera. Kako lepo bi se bilo povzpeti na kak nižji vrh, ki jih mrgoli okoli. Nas pa so ambicije privedle naravnost pod največjo in najzahtevnejšo goro. Karkoli drugega sploh videli nismo.
Spominjam se, kako sem po povratku z Aconcague v Južni Ameriki nagovarjal Bogdana, da bi organizirali odpravo na Južni tečaj, na Antartiko. Bogdan pa za takšne stvari ni imel posluha. Zakaj? »Zato, ker hočem, da bo Aconcagui sledila večja, zahtevnejša stvar, ker hočem narediti nekaj pomembnejšega, nekaj več!« Resnično se nam je tisto leto ponujalo nekaj lepih, zanimivih možnosti, po zahtevnosti lažjih, tada ne, zarinili smo naravnost v Nepal, pod največjo Anapurno, boginjo žetve, pod eno najtežjih sten na svetu. Ravnali smo tako, kot nekateri stari možakarji obujajo svoje spomine: »Pri dvajsetih letih sem bil tako močan, da bi obrnil cel hrib!«
Neme silhuete v mrzlem večeru (tabor 3)
Peter Brumen, novi Jadranov trener, je na samem začetku uvedel oster režim dela
»Letos nas čaka krvava borba, treba veliko racionalnosti«
(ne re'1 ^neh so Jadranovi košarkarji ter °Prav9i kar pet treningov. Pe-reži rurnen je torej vzpostavil strog b,,nrn že na samem začetku vad-(J0s,e?a procesa. Igralci so v Repnu ■ Vadili dvakrat dnevno. Dopol-nutrile Bil na sporedu devetdesetmi-žot,('. t;rening individualne tehnike z žili vm nie,;a na koš, ki so se ga udele-Sl razen tistih, ki so zaposleni, na Pa so čisto vsi garali še dve uri gn ,e.IZProsnem kondicijskem trenin-in p..1 Vsebuje nebroj specifičnih vaj SatnpJ1°u^ev za razv°j in utrditev po-specj,, mišičnih skupin, splošne in speCj ,ne moči, hitrosti ter splošne in ki Se .ne vzdržljivosti. »Uslužbenci«, Pdelež]ntranjega treninga niso mogli tim rUi Bnajo ob tem še trideset mi-S tr la z žogo.
ske .avnatih terenov v okolici repen-ptemo -0vadnice je pritekla skupina tlirkav1Cetl^B fantov, na majicah in tre-lazeri. So Bili zelo vidni tudi »efekti« hah, ln P^zenja po kraških gmaj-
/si se pogovarjajo le o »trdosti« in avnosti treninga. Slišati je pred-■m vzklik - »nikoli nisem še delal o močno...«
’eter Brumen je pritekel z ekipo v Drano in dal še zadnji zadatek peki igralcev, ki so bili zjutraj odsot-Ostali so odšli v slačilnico. S kadmi občutki pa se Brumen vrača v io sredino, potem ko je vse te fante vodil in vzgajal, ko so bili še kade-Kakšni so njegovi vtisi po komaj h dneh dela in kako ocenjuje stanje 'adranovem moštvu, ki se nedvom-nahaja v, tako rekoč, prehodni fazi? začetek smo človeku, ki je sprejel jarjevo dediščino, zastavili omenje-vprašanja, v trenutku, ko so vsi :roki okoli Jadrana bolj podobni črti krokarjem kot pa optimističnim ■zdogledom...
Teh občutkov, ki jih navajaš v za-ku svojega vprašanja, se bom moral iprej znebiti. Zavedam se, da mi bo prekleto težko, ampak zavedam se, se bom moral odslej izogniti vsakr-primerjavi s preteklostjo in fante
obravnavati za to, kar so sedaj, ne pa za to, kar so nekoč bili. Stanje je res zelo delikatno. Liga bo zelo težka. Ena ekipa napreduje, štiri izpadejo. Igrati bomo morali predvsem racionalno, da iztržimo čim več uspehov. Letos pa bo
potrebno racionalnost slej ko prej prenesti tudi na treninge, na sistem in način delovanja, v medosebne odnose, itd. Čaka nas krvava borba in Jadran mora prevzeti vlogo moštva, ki se ga bojijo tudi najmočnejši.«
Misliš, da boš imel težave z zasnovo ustreznega motivacijskega procesa teh košarkarjev?
»Ne. To niso odsluženi košarkarji. Predstavil sem jim svoj program in vsi so ga sprejeli brez pomislekov. V teh treh dneh so pozitivno reagirali na zahtevnost in količino vadbe. Sam vem, da pride v teku sezone do raznovrstnih zapletov. V ekipi je npr. več posameznikov, ki so podvrženi poškodbam in pri katerih je pričakovati, da bo tudi letos nekje »zaškripalo«. Prav zato pa bomo več naredili v pripravljalni fazi. Zato, da bi se na podlagi dobre fizične priprave izognili nevarnosti poškodb.«
Jadran bo do torka nadaljeval vadbeni proces v Kranjski gori. »Plavi« bodo tu nadaljevali z delom v rastočem ritmu, po možnosti pa bodo vključili še dodatni trening v telovadnici. Z Brumnom bosta v Kranjski gori tudi pomočnika Kafol in Krečič ter atletski trener Duško Švab. Svojo bazo bodo jadranovci imeli v Hotelu Slavec.
(Cancia)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
23. avgusta 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
r^r
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Nepričakovani podatki rimskega zdravnika Peruccija
Poletna toplota preži na priletne ljudi Nenadni temperaturni skoki so lahko usodni
RIM — Kadar se živosrebrni stolpec povzpne nad 30 stopinj, je potrebna skrajna budnost: »lepo vreme« sploh ni koristno za osebe, ki imajo več kot 60 let. To opozorilo je prišlo iz Lacija, kjer poseben zavod zbira podatke o poletni umrljivosti.
»Tropska vročina, ki je značilna za nekatere poletne mesece, je izjavil prof. Carlo Perucci, se lahko kruto poigra s priletnimi osebami.« Od junija do avgusta, nadaljuje prof. Perucci, se umrljivost pri osebah tretje dobe zviša za 10 odstotkov v odnosu na preostali del leta. Glavna krivca toplotnih udarov, usodnih za priletne in srčne bolnike, sta nenaden dvig vročine in vlage.
Vsako človeško bitje, pravijo strokovnjaki, ima nekakšen aparat za uravnavanje toplote, ki brani telo pred poškodbami toplotnega udara. Toda pri
starejših se ta mehanizem, ki ustvarja uravnovesje pokvari in ob hitrem dvigu temperature doživi kratek stik.
Kolikšen je ta pojav, nadaljuje prof. Perucci, pokaže podatek, da je bila v mesecu juliju 1983, ko je nenadoma postalo sila vroče, v Rimu umrljivost med starejšimi za 35 odstotkov večja kot v istem mesecu eno leto poprej. Toplotni udar je torej poglavitni poletni sovražnik priletnih.
Kdo bolje prenaša vročino, moški ali ženske? Oboji imajo v starosti od 65 do 75 let enako možnost, da postanejo njene žrtve. Nad temi leti pa so ženske tiste, ki imajo z vročino večje težave. V starosti nad 75 let med hudo vročino umre še enkrat toliko žensk kot moških.
Vročina kot ubijalec izbira tudi med socialnimi sloji. Vročina v mestih spravlja v hudo stisko reveže, posebno tiste, ki so v bolnišnicah ali sami doma.
Če se hočejo starejši izogniti tropski vročini, se morajo preseliti v hribe ali k jezerom, kjer se temperatura suče pri 25 stopinjah.
Iz vsega tega bi se dalo povleči nekaj koristnih zaključkov za tiste priletne, ki jih vročina doseže v mestu. Takšna oseba bi se morala posvetovati z zdravnikom, če ji lahko zniža krvni pritisk; med vročino ne bi smela iz hiše; ko se shladi, naj gre na sprehod, kajti hoja pospešuje krvni obtok; kdor ostane doma, naj položi noge na višji kraj, da pospeši krvni obtok; občasno naj gre pod prho, ki pa ne sme biti premrzla; izgubljeno tekočino in sol naj nadomesti s pitjem vode, sadnih sokov in naj uživa veliko sadja in zelenjave.
Leteči Turk
ANKARA — Letalski muzej v Istanbulu je ugotovil, da je prvi človek, ki so ga izstrelili z raketo, bil najbrž Turk, do izstrelitve pa je prišlo leta 1633, se pravi pred tremi stoletji in pol. Kaže, da je takrat Hasan Celebi izdelal neke vrste raketo, ki je bila preprosta, meter dolga kovinska cev, nabasana s smodnikom. Da bi razveselil hčer sultana Murada drugega, je zajahal raketo in se dal izstreliti preko Bosforja. Vendar ni prišel do nasprotne obale: ko je raketa dosegla višino kakih 300 metrov je Hasan skočil z nje in se spustil na zemljo s pomočjo umetnih kril, ki jih je sam izdelal. Tako je najbrž postavil kar dva rekorda: bil je prvi človek, ki so ga izstrelili z raketo in obenem prvi, k1 je letel z jadralnim letalom.
Sedaj bodo najbrž skušali najti na dnu Bosforja kovinsko cev, s katero je Hasan poletel v zrak pred tremi stoletji in pol.
Kdo je ubil biologinjo?
Iz Ruande poročajo, da biologinja Dian Fossey, ki jo na sliki vidimo z gorilami, ki jih je proučevala vrsto let, ni bila žrtev divjih lovcev temveč, da jo je najbrž ubil njen asistent, da bi se polastil njenih zapiskov	(Telefoto AP)
Srhljiva ljudožerska pojedina v Braziliji
RIO DE JANEIRO Vse kaže, da ljudožerstvo ni domena izključno zaostalih ljudstev, kjer je v večini primerov verskega značaja. Tudi v naši tako imenovani omikani družbi prihaja občasno do pojavov ljudožerstva. Zadnji primer se je pripetil v Braziliji in ne v kakšnem odročnem amazonskem predelu, temveč v Vitorii, glavnem mestu zvezne države Espirito Santo, kjer je policija aretirala občinskega uslužbenca Valdira Candida Dos Santosa, ki je, kot je sam priznal, iz sovraštva in maščevanja ubil ribiča Valeria Dos Santosa in ga potem pojedel.
Dos Santos je svojega soimenjaka ribiča sovražil, odkar ga je slednji pretepel. Od takrat je oprezal za njim, dokler ga ni presenetil ter podrl z močnim udarcem v glavo. Zatem ga je'ubil, mu odrezal nogo, jo skrbno očistil ter izročil materi, naj jo speče v pečici. Na večerjo je povabil še nekaj prijateljev in sosedov, ki so pečenko na vso moč hvalili in jo zalivali z izdatnimi količinami piva.
Ko se je vsa zadeva izvedela je policija morala mestni zapor močno zastražiti, saj so Dos Santosovi sosedje, ko so zvedeli, na kakšno pojedino jih je povabil, hoteli svojega gostitelja linčati.
Avto 2000 lahek in varčen motor pa bo iz keramike
RIM — Kakšen bo avtomobil leta 2000? Zahodnonemški izvedenci zatrjujejo, da bo 100 kilometrov prevozil s samimi 3 litri goriva, da bo za kakšnih 20 odstotkov lažji in zgrajen pretežno iz plastičnih snovi in da ga bo mogoče tudi stran-sk.o premikati, ker bodo vsa štiri kolesa vrtljiva. Oblikovno se ne bi smel veliko razlikovati od današnjega avta, zato pa bo motor izdelan iz keramike, kar bo bencinu omogočalo eksplozijo ob višjih temperaturah in s tem vozilu dalo več popra. Kot gorivo bosta še dalje v rabi plinsko olje in bencin, kajti vodik in elektrika bosta namenjena zgolj kakim specialnim vozilom.
Pri gradnji bodo uporabljali nove zlitine, ki naj bi prispevale predvsem k čim večji aerodinamičnosti, se pravi z drugimi besedami, k večji brzini in manjši porabi goriva. V ta namen bo tudi zasteklitev ravna, tako da bo vozilo nudilo čim manjši odpor zraku. Postavilo pa se bo vprašanje, kako preprečiti pregretost notranjosti avtomobila, ki jo današnji zakrivljeni vetrobrani in šipe preprečujejo, ker odbijajo sončne žarke. Seveda bo avto leta 2000 do skrajnosti »naelektronjen«: mikrokompjuter bo uravnaval tako rekoč vse, od vžiga in goriva v valjih do temperature motorja.
V leningrajski knjižnici odkrili dragoceno knjigo Giordana Bruna
LENINGRAD — V Leningradu so odkrili dragoceno knjigo italijanskega renesančnega misleca Giordana Bruna. Kot je sporočila sovjetska tiskovna agencija Novosti, so knjigo našli v skladiščih knjižnice »M. E. Saltikov-Šedrin«. Gre za zbirko spisov, ki je bila objavljena leta 1597 v Frankfurtu in jo je za tisk pripravil sam avtor.
Knjiga je prav gotovo dragocena redkost. Giordano Bruno je bil zagovornik in oznanjevalec Kopernikovega heliocentričnega sistema, nagibal se je k panteizmu in bil sploh drzen svobodomislec, zaradi česar ga je cerkveno sodišče dalo leta 1.600 sežgati na grmadi v Rimu. Podobna usoda pa je doletela tudi njegove spise, ki so jih na ukaz inkvizicije javno sežigali. Odtod redkost prvih izdaj Brunovih del in torej pomembnost najdbe v Leningradu.
Zbirka obsega nekatera izmed najpomembnejših Brunovih del, in sicer: O sestavljanju predstav in idej (Della composizione delle immagini e delle idee); O monadi, njenem številu in obliki (Della monade, del suo numero e della sua forma) ter O neskončnem in brezštevilnem (Dell' immenso e degli innumerevoli).
Najdena knjiga je zanimiva tudi zato, ker je robove njenih strani popisal s pripombami nemški zdravnik, pesnik in filozof Johann Konrad Ru-mel. Bil je luteranec, ki se je zatekel v Niirnberg in tu spoznal Brunovega
učenca Jeronimusa Besslerja. Rumel je med drugim na prvi strani zbirke zabeležil tole o Brunu: »Sežgali so ga 9. februarja 1.600 na osnovi obsodbe kardinala Baronia, inkvizitorja za krivoverske zločine.«
V beležki je netočnost. Bruna niso sežgali 9., marveč 17. februarja 1.600. Toda izvedenci menijo, da se netočnost ni porodila iz zgrešene informacije. Po njihovem mnenju jo je treba pripisati takratni uvedbi gregorijanskega koledarja. Mnogi so namreč šteli dneve po starem sistemu tudi potem, ko je novi koledar začel uradno veljati.
Dejstvo, da je bil Rumel natančno obveščen o okoliščinah smrti italijanskega misleca, pa je po drugi strani spet svojevrstna zanimivost. Okoliščine niso bile nikoli uradno objavljene. Nemški učenjak je najbrž zanje zvedel prek dopisov, ki so mu jih poslali dobro obveščeni znanci najbrž iz Italije.
Vse te zanimive podatke je posredovala sovjetska agencija Novosti. Nič pa ni zapisala o vprašanju, ki se ob najdbi samo zastavlja, namreč kako je Brunova knjiga prišla v leningrajsko knjižnico. Tudi to bi bilo zanimivo vedeti.
NLP tudi v Hercegovini
MOSTAR — Po Medjugorju in Gabeli te dni priteguje pozornost javnosti za zdaj resda v lokalnih okvirih v Lističi, skrivnosten geometrijski lik, potisnjen v travo neke vrtače v vasi Izbično, 12 kilometrov od omenjenega hercegovskega mesta. Takšni skrivnostni pojavi in fantastične predpostavke v minulih ali prihodnjih časih postajajo skorajda redni spremljevalec poletnih dogodivščin v Hercegovini.
Krajani in radovedneži se sprašujejo, kdo je lahko na tem, za mehanizacijo nedostopnem terenu, pustil neoporečno narejen »travnati žig«, v obliki elipse v dolžini trideset metrov, kot so že natančno izmerili.
Ali je bila ta vrtača s površino komajda malo večjo od tiste, ki jo zavzema skrivnosten »pečat«, uporabljena kot »prisilno ali namerno izbrana pista za pristanek neznanega letečega objekta iz daljnih vesoljskih prostranstev«? To je predpostavka, okoli katere se v glavnem vrtijo vse zgodbe te dni v Lištici.
Skoraj enaka sled se je na istem mestu pojavila tudi pred dvema letoma, kar še bolj buri domišljijo.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
SVEŽI KOTLETI - po 7.200 lir SVEŽA REBRCA - po 4.800 lir
vključen davek IVA
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 mm u M —	(Dolga krona)
J ■■ E Tel.:820334-5-6 Telex: 460237
,	avtobus: 23 - 40 - 41
grand. marche	PR0ST0RN0 PARKIR1ŠCE
TOPA UMIRAJOČI VOJAK JE USTRELIL & SAMOKRESA NARAVNOST V PJUROVE