Literarno glasilo učencev OŠ Ljudski vrt, Ptuj Leto 2000/2001 STR Z V' ^AR BESEDE MOJE AR BESEDE MOJE ) Literarno glasilo učencev OŠ Ljudski vrt, Ptuj April 2001 ^AH BESEDE MOJE UVODNA BESEDA RAVNATELJICE Z veseljem in s ponosom vam predstavljamo šesto številko literarnega glasila učenk in učencev naše šole. Z njo vstopamo v novo obdobje: v peto desetletje njegovega obstoja, saj je od izdaje prvega šolskega glasila Nagelj preteklo že 41 let. Nova je tudi mentorica, učiteljica Irena Pukšič, ki se ji zahvaljujem za veliko zavzetost pri nastajanju glasila in ji želim, da bi nam skupaj z učenci pričarala še veliko dobrih izvodov. Iskrena zahvala pa velja tudi dosedanji mentorici, knjižničarki Sonji Dežman, ki je v preteklih letih šolsko literarno glasilo dvignila na izjemno kvalitetni nivo in tudi sedaj zvesto stoji ob strani svoji naslednici. Spremenjena pa je tudi zgradba glasila, saj je glasilo razdeljeno na dva dela: na sklop poezije in na sklop proze, njuno vsebino pa zaokrožajo v celoto likovni prispevki učenk in učencev. Ponosni smo na kvaliteto prispevkov, objavljenih v glasilu, saj ohranjajo otroško izvirnost in poigravanje z rimami, hkrati pa je izražena skrb za lep in pravilen jezik. Prispevki odsevajo tudi bogate bralne izkušnje učenk in učencev. Z veseljem tudi ugotavljamo, da je vedno več prispevkov, bi dokazujejo veliko pripravljenost otrok za umetniško izražanje. S tem pa si skozi lastno ustvarjalno izpovedovanje gradijo tudi svoj odnos do kulture. Danes mora biti šola prostor ustvarjalnosti, prepoznavnega delovnega in igrivega iskanja ter preskušanja novih, kvalitetnih kombinacij znanja in zadovoljevanja potreb vseh učencev po njihovih sposobnostih. In tudi zato nastaja šolsko literarno glasilo: kot vrednota, darilo in izkušnja, ki daje pečat otroški domišljiji v posameznem šolskem obdobju. V letošnjem letu dajemo jeziku in kulturi branja še poseben pomen. Je mednarodno leto jezikov. Zakaj je jezik tako pomemben, da mu mednarodna skupnost namenja kar celo leto? Zato, ker je jezik najpomembnejši element prepoznavnosti nekega naroda in ker na prelomu tisočletij vsako leto izumre kakšen izmed svetovnih jezikov V 21. stoletju bo izumrlo (ali bo začelo izumirati) kar 90 odstotkov vseh svetovnih jezikov Da se v poplavi uporabe tujih jezikov, ki na vseh področjih segajo v naše vsakdanje življenje, to ne bi zgodilo tudi nam. Slovencem, je še kako pomembno, da v šolah negujemo in razvijamo občutek za materni jezik in za njegov pomen pri ohranjanju obstoja slovenskega naroda. Letos praznujemo tudi 40 let obstoja bralne značke. Naša šola je bila v to vseslovensko akcijo vključena že od vsega začetka, sedaj pa smo še posebej ponosni na to, da imamo svojo, Potrčevo bralno značko, bi jo vsako leto zaključimo s svečano prireditvijo, na katero povabimo znano osebnost s področja kulture. Z bralno značko želimo razvijati zlasti pozitiven odnos do knjig in do zapisane besede v slovenskem jeziku. Vsem. ki boste naše glasilo prebirali, želim, da bi ob tem uživali. Prepričana sem, da vas bodo otroci s svojo neizčrpno ustvarjalnostjo in inovativnostjo znova presenetili. Tatjana Vaupotič Mitja Zelenko. 6. a PRIJATELJSTVO RAZMETANA SOBA Ko nežna pesem zaigra, misliš, da je le navadna pesmica. A njen prihaja žarek iz srca in čas je našega prijateljstva. Valentina Merc. 2. b POMLAD JE PRI NAS Pomlad je pri nas stopila v vas in razveselila, prebudila je nas. Zvončki že cingljajo. trobentice trobljajo, mačice rumenijo in se veselijo. Mojca rožice nabira, v vazico jih zbira. Ko pa roža oveni, Mojca si novo spet dobi. Larisa Šegula. 2. b TOREJ NISEM Mislim. Torej sem. Upam. Torej sem. Ljubim. Torej sem. Živim - ne zase. Torej sem. Se izgubim, predam in obupam. Torej nisem! Anja Dangubič, 6. c Zjutraj soba je pospravljena, drugi dan je na glavo postavljena. Nogavica medvedku okrog vratu visi. torba pa pod posteljo leži. Igrače po tleh ležijo, knjige pa v omari spijo. Slika na tleh leži, s stene pa se packa smeji. Pri vznožju vzglavnik leži, jaz pa v šolo odhitim, da jih po zadnji plati ne dobim. Luka Šfeovrlj, 2. b AFRIŠKI NOJ Afriški noj je samo moj. Samo moj je afriški noj. V Afriki živi, se debelim nosorogom smeji. Ampak nekaj zagotovo drži. da afriški noj je samo moj. Ko debelim nosorogom se smeji, jih včasih pošteno dobi. a se še naprej smeji. V resnici afriški noj. ki je samo moj. na polici stoji in se nosorogom na televiziji smeji. Jasna Levanič. 4. b POVEZANE BESEDE Luč v stari hiši, ie kdo jo je prižgal? Tam med tremi strahci, se Kasper je z lučjo igral! Mlin na veter zraven hiše na^io se vrti. le kdo zdaj piha vanj, saj vendar vetra ni? Trije strašni strahci, vse mimoidoče ljudi, radi bi na smrt prestrašili! Ti strašni strahci, prileteli so z oblakov, tam velik grad so imeli, a najbolj so strašiti si želeli! Zato na zemljo so prišli, da bi ljudi na smrt prestrašili! Kaja Jakolič, 3. b Tomi Ciglar, 3. c LJUBEZEN DRUGAČE Nepremišljenost. Anja Dangubič, 6. c ŠPORT V ponedeljek na trening hitim, da si moči okrepim. Bolezni ne poznam, saj nogomet in košarko igram. Zdravja si želim, zato zanj redno s športom skrbim. V soboto na tekmo se odpeljem in igram z veseljem. Tam si pokal priborim in tako za dobro voljo poskrbim. Ati pa z mano na treninge in tekme hiti, da jaz nimam preveč drugih skrbi. Mami doma mi zdrav zajtrk pripravi in trdno pesti mi drži, da me zdravje nikoli ne zapusti. Jaz najrajši šport imam, zato se z zdravjem ne igram. Aleš Meglič, 4. a GRAD Na hribu v Ptuju velik grad stoji, v njem so oklepi in sobe za spat. Veliko razstav se v njem vrsti, predstavljene so slike in druge reči. Zaupala ti bom, kar nihče ne ve: v starem gradu kralji žive. Podnevi spijo in na ves glas smrčijo, ponoči pa v pižamah se po gradu lovijo. To je bil samo hec. Kaj veš. mogoče je pa vse res. Jana Dobrijevič. 4. c ŽOGA Uh. ta okrogla žoga mene nič več ne uboga. Se po travi skotali in v jarku obleži. Jaz za žogo skočim, v jarku hlače si zmočim, jo poberem in zbežim in še enkrat jo zgubim. Rok Kmetec, 4. a MUCEK CAPI Muc moj rumeni se Capi imenuje, zelo rad mi nagaja in prav nič ne uboga, tako da je prava mačja nadloga. A ko ven ga spustim, s Kobi prijateljuje, po travniku nori, in se muckam prilizuje. Sedaj pa Capi bo očka postal, saj Kobi pričakuje veliko mačjih glav. Neva Radej. 4. c DAJMO, MARIBOR Dajmo, Maribor! Pokažite jim. kaj je nogomet. Dajmo, Maribor! Dajte jim en gol. Trener kriči: »Simeunovič, dolga. Glej, tam se odkriva Kliton Bozgo!« Dajmo, Maribor! Pokažite jim. kaj je nogomet. Dajmo. Maribor! Dajte jim en gol. Navijači pa spremljajo to napeto igro. poleg pa kričijo: »Dajmo, Maribor!« Dajmo. Maribor! Pokažite jim. kaj je nogomet. Dajmo. Maribor! Dajte jim en gol. Aljaž Šegula. 4. a MOJ ATI Rad z mano se igra. je prijazen in vesel. Bolj malo je doma. bo pa je, zabava se. Včasih je jezen, včasih pa ni; a bo je jezen, se hitro pomiri. Zahteven poblic ima tudi bobne igra in nam spati ne da. Ko vreme je pravo, gobe nabirat gre, iz gozda bostanje prinese in jih doma speče. Tina Murbo, 4. c RAČUNALNIK Če zunaj sneži, me igra veseli. Če zunaj dežuje, me računalnib pričabuje. da na njega igram igrice, bi jih imam. Teh jevelibo in raznolibo. Ko jih igram, disbeto ven dam. Matej Drevenšek. 4. a ZELJA Majhna želja na dan si želi, dolgo že išče na svet si poti. Dolgo že buba izza vogala, v širni svet bi se rada podala. To je majhna, bomaj opazna želja, v sebi pa sbriva še mnoga veselja. A ta želja raste in jeveliba. naenbrat postane veliba, vesela piba. Zdaj. bo je zrasla, nič ni več mala. sedaj svet širni lahbo bo spoznala. Petra Rašl, 7. a SOLZA Na licu se solza blešči, na nebu pa žareb žari. Odšel si neznano bam in pustil nešteto ran. Solza se posuši, rana v srcu boli. Za teboj hrepeni, da vrneš se ti. Anja Erbus, 4. b ŽELJE Svet, oj, ta prelepi svet, ves v belo si odet. Ni ptic, ni morja, le neskončno število želja. Želje, ob katerih se nasmejijo še tako bleda usta in se topijo še tako ledena srca. Želja je nešteto, polne so dobrih obetov. Le ozri se okrog in našel boš - SEBE. Anja Dangubič, 6. c MEDEK Moj dedek je kakor sladek medek. Prišel je medvedek in pojedel medek. Prišel je še ježek in rešil je medek. V zahvalo dobil je hruško, od medvedka pa debelo buško. Aljaž Petek, 4. a v NOC Nebo nad mano In tisoče zvezd v temi izginja. se ta trenutek utrne. na tiho noč in črna zavesa me že spominja. nebo spet zagrne. Noč nad svet S temo spet se spusti. dan se konča, na nebu tisoče a noč še veliko zvezd zagori. skrivnosti pozna. Luna zlata O teh skrivnostih že se svetlika. tiho molči. sonce za goro bo se jutro prebuja. seji umika. z njimi mimo zaspi. Petra Paši, 7. a r L POLET BIL SEM SNEŽENI MOZ Daleč grem, daleč, tja preko sveta. Tja. kjer je vse kakor pravljica. Kaj mi bo avto, motor je odveč, rajši z balonom grem tja preč. Najprej dobil sem noge, potlej pa trebuh debel in mrzle roke, na glavo klobuk in korenček za nos, v roke pa metlo sem si priboril. Čisto pravi snežak sem postal, dokler zlati sonček ni posijal. Vidim naravo, vidim vsa mesta, vidim lepoto, ki je kakor presta. Reke, jezera, potoki, morja, vse nas obdaja kot živa obzorja. Travniki, polja, gradovi, gozdovi, kako je lep svet, če greš na potep. V Afriki džungla, na severu sneg, na Ekvatorju vroče, na Antarktiki led. A ko se vrnem, mi spet bo dolgčas. Zato novi polet privoščim si s krili. Prav res. Katarina Lotrič, 4. b Marko Prcač, 2. a PALČEK MALČEK Palček malček v planine je šel, rože nabiral je. pesmice pel. Je slišal ptičice, čiv, čiv, čiv, čiv. Palček malček, kam si pa šel? Niko Šimenc, 2. c SANJSKA LJUBEZEN To, kar vsakemu noro se zdi. to se v ljubezni rodi. In če si kar naenkrat zaljubljen, nekemu srcu si že obljubljen. Od sreče pod modro nebo poletiš in plešeš in sanjaš in tiho zaspiš. A ko zbudiš se iz sveta, polnega sanj, spet iščeš ljubezen, a vse je zaman. Petra Rasi, 7. a Grega Longhino. 3. b SMETOZER Pred nekaj leti, ko je bila narava zelo onesnažena in se tega ljudje niso zavedali, je narava razvila čudno bitje. Bilo je podobno smetnjaku, le da je še imelo roke, noge in oči. Bitje je jedlo smeti, ki so jih ljudje puščali v naravi. Bil je pravi naravovarstvenik. Njegovo ime je bilo Smetožer. Smetožer je taval po svetu in jedel vse smeti, ki so jih ljudje metali kar na tla. Prizadeval si je, da bi narava ostala čista. Smetožer je imel tudi čudežne moči. Vsako jezero, iz katerega je pil, je postalo kristalno čisto. Vsako mrtvo drevo, ki se ga je dotaknil, je oživelo. Tako je bila narava venomer čista, dokler ... dokler se ni razvila industrija. Od tedaj je imel Smetožer veliko več dela. Vase je vpijal pline in dime, ki so prihajali iz tovarniških dimnikov. Uspelo mu je počistiti že pol sveta, toda industrija se je razvijala tako hitro, da je bilo smeti vedno več. Smetožer pa je postajal bolan in slaboten. Smeti so postale zanj prava mora. Kljub temu se ni vdal. Zatekel se je v gozd, k jezeru in tam napravil lepo pokrajino. Smetožer je tam kasneje umrl, pokrajina pa je ostala lepa za zmeraj. Ves ostali svet pa se še danes spopada s smetmi in lahko le upa, da se bo spet pojavil kak Smetožer. POTOVALA SEM Z BALONOM IN VIDELA... Nekoč sem potovala z balonom okoli sveta. Izpod neba sem opazovala ljudi pod seboj. Videla sem veliko zanimivih, še bolj pa poučnih stvari. Najprej sem opazovala štiričlansko družino, ki se je odpravila na izlet. Bila sem tako radovedna, da sem jim sledila. Ko so bili utrujeni od hoje, so se ustavili in iz nahrbtnikov vzeli hrano in pijačo. Ko so se najedli in oddahnili, so se odpravili naprej. Za seboj so pustili smeti. Nato sem že od daleč zagledala planinca, ki je prihajal po isti poti kot malo pred njim družina na izletu. Ta planinec pa je zelo skrbel za naravo. Pobral je vse smeti. Mene pa je še vedno zanimala družina, zato sem planinca še malo opazovala, nato pa se odpravila za njo. Prišla sem ravno tedaj, ko sta otroka pohitela h klopci na robu gozda in iz nahrbtnika začela jemati sladkarije. Papirčke sta odvrgla kar na tla. Ko sta hotela oditi, sta zagledala tablo, na kateri je pisalo: »NE ONESNAŽUJ NARAVE!« Takoj sta pobrala papirčke in jih spravila v svoja nahrbtnika. Tedaj sem spoznala, da bi morali vsi ljudje tega sveta čuvati našo naravo brez opozorilnih tabel. Za to pa imamo še premalo zavesti in tudi kulture. Damijan Zorko, 5. a Aleksandra Jurkovič. 5. a Matej Gregorec, 5. b MOJE DOGODIVŠČINE Moja leta od rojstva do danes so zelo hitro minila. Toda v tem času sem ušpičil veliko neumnosti. Eno od njih vam bom tudi opisal. Star sem bil približno tri leta. Igral sem se z avtomobilčkom, ki je imel anteno. Anteno sem si dajal v usta in naenkrat se je zgodilo, da se mi je zataknila med zobe. Ko sem vstal, mi je avto visel iz ust. Mama in sestra sta hoteli anteno pretrgati, a jima ni uspelo. Poklicali sta atija v službo. Ko je prišel domov, je ati vzel v roke klešče in anteno preščipnil. Nato jo je previdno izvlekel iz mojih zob ter me s tem rešil visečega avtomobilčka. Še nekaj časa po tem so me boleli zobje. Seveda se spomnim še drugih dogodkov: kako sem se prevrnil s hojico po stopnicah, kako sem roko vtaknil v vrelo vodo, kako sem si presekal glavo in še več drugih, bolj ali manj prijetnih dogodkov. Vsi pa so danes spomin na moje rano otroštvo. Rok Fajt. 5. a JUHASRECOLINKA Kaja Jakolič, 3. b i$r ■ ll$q!5IW mjufofrsa&di 3titty»ma0k#aai, J |»tAAaAocA“«KSh j - : Matic Zorbo, 1. b MAJINE SANJE Nekega dne se je Maja s starejšim bratom Tomom v sanjah odpravila na izlet. Prišla sta do obale. Ravno je priplula ladja z zamorci. Maja in Tom sta spoznala, da sta bila njuna prijatelja Anja in Andrej v Zamoriji. Seveda, bilo je čudno, da sta ju Maja in Tom sploh spoznala. Bila sta črna bot prava zamorca. Toda glej! Tafeoj, bo sta stopila iz zamorske ladje, sta postala bela, bot da ne bi bila v Zamoriji. Zamorci so vsem štirim pomahali in odpluli. Majo je tisto jutro zbudil Tom in ji rekel, da bosta zamudila pouk, če ne bo takoj vstala. Tistega dne je šlo Tomu v šoli kot po maslu. Vse mu je uspelo. Maji pa so ves čas rojile po glavi sanje. Učiteljica jo je nekaj spraševala, a je sploh ni slišala. Še vedno je mislila na svoje sanje. Le kaj se je zgodilo potem, ko so zamorci odpluli? Nihče ne ve. Maja pa sploh ne. Živa Brglez, 3. a BIL SEM... Bil sem sam doma. Mama in ata sta odšla na izlet. Pustila sta mi listek. Na njem je pisalo: Miha! Kot že veš, sva šla na izlet. Pokliči babico in se zmeni za kosilo. Mami. ati Prebral sem sporočilo in poklical babico. Rekla je, da lahko pridem na kosilo ob pol enih. Počasi je mineval čas. Naposled sem se odpravil, saj nisem vedel, kaj vse me na poti na Breg čaka. Že pri vhodnih vratih me je napadel sosedov pes Hanza, a sem ga JUTRO BREZ ELEKTRIKE Vsako jutro me mami pokliče po telefonu, da se zbudim. Tistega jutra sem se zbudil sam. Zakaj ni zvonil telefon? Bila je čista tema in hotel sem prižgati luč. Pritisnil sem na stikalo, toda nič. Še vedno je bila tema. Ni bilo elektrike! Kaj sem zaspal, kolibo je ura? Planil sem s postelje, stopil na tla in se spotaknil na avtu. ki ga nisem pospravil. Še en korak in zaletel sem se v vrata. Na hodniku sem od daleč pogledal na uro. Pol osem! Zdaj pa hitro v šolo! Stebel sem nazaj v otroško sobo in se začel v temi oblačiti. Zagrabil sem torbo in v hodniku iskal čevlje, ko se je prižgala luč. Pogledal sem se in ugotovil, da sem narobe oblečen. Narobe pulover, obrnjena kapa in Sarini čevlji v rokah. Takrat je zazvonil telefon. Ko sem se javil, je mami rekla: »Tomaž, vstani, ura je sedem.« Sam sebi sem se začel smejati. Vse to se mi ne bi zgodilo, če bi bila elektrika. Tomaž Rojko, 3. a nagnal. Šel sem mimo igrišča, kjer so fantje igrali košarko. Hoteli so, da igram sam proti njim petim, zato nisem hotel. Bila bi premoč! Čez čas pa sem privolil. Rezultat je bil že 30 proti 11 in fantje so bili vedno boljši, jaz pa vedno slabši. V trenutku sem si zaželel, da bi bil Michael Jordan. Želja se mi je uresničila. Igral sem tako, da sem zmagal z rezultatom 50 proti 115. Nato sem odšel dalje. Prišel sem k babici in kosilo je že bilo na mizi. Po kosilu sem se vrnil domov. Nisem bil več Michael Jordan in tudi sosedov pes Hanza me ni napadel. Starša sta se kmalu vrnila domov. Miha Novak. 3. c MOJA DRUŽINA V moji družini živimo mami, ari, brat Vitjan, sestra Patricija in jaz, Valentina. Radi gremo na sprehod. S seboj vzamemo psičko Astro. Včasih obiščemo ene stare starše, drugič pa druge. Doma si med seboj pomagamo in se lepo razumemo. Bratec, sestrica in jaz se skupaj igramo. Včasih se skregamo, potem pa se imamo spet radi. Valentina Kosi. 1. c Eva Učakar, 4. b Mateja Leskovar. 1. c BILA SEM SNEŽENI MOŽ Nekega mrzlega zimskega dne sta se za hišo prišla igrat deklica in deček. Ker je bilo veliko snega, sta se odločila, da naredita snežaka. Ko sta naredila prvo kepo, sem že vedela, da bosta iz snega naredila mene. Potem sta na kepo dala še eno kepo. Mislila sem, da bom smešen snežak. Nato sta dodala še glavo, nanjo velik lonec, za nos korenček in v roko staro metlo. Ko sta končala, sem ugotovila, da nisem smešen, ampak lep snežak. Obiskovali so me otroci, vrabci in druge živali. Čez nekaj dni pa je - jojme, joj - zasijalo toplo sonce. Najprej mi je odpadel nos, nato še lonec in metla. Nič več nisem bila lep snežak. ampak velika luža. Lara Kramberger. 2. a LAŽ IMA KRATKE NOGE Otroci se zlažemo takrat, ko naredimo nekaj, česar ne upamo povedati odraslim. Lažemo tudi zato, ker se bojimo. Tako se je zgodilo tudi Tinetu. Nekega dne je Tine v šoli dobil enko. Bil je zelo žalosten. Staršem ni upal povedati. Zato se je zlagal, da je dobil petko. Lagal je, ker se je bal, da bo kregan. Toda zaradi laži mu je zrasel dolg nos in starši so takoj ugotovili, da ni govoril resnice. Veste, kdor laže, dobi dolg nos ali pa črno piko. Zato je bolje povedati vse po resnici. Tamara Cajnko, 3. c ZLATA RIBICA Zgodilo se je nekega popoldneva. Z očetom sva šla ribarit. Bila sva ob Blejskem jezeru, ko se je zgodilo... Oče je ulovil zlato ribico. Ribica se je obračala, stokala, a se ni mogla rešiti. Ko se je utrudila, je rekla, da bo vsakemu od naju izpolnila eno željo. Ribice izpolnjujejo tri želje, a ta ribica ni imela dovolj moči. Oče je v hipu rekel, da si želi mir na svetu, jaz sem pa še razmišljala. Potem pa sem se odločila: »Želim si. da bi postala dobra in pravična sodnica.« Nato je oče spustil ribico, najino izpolnjevalko želja. Zahvalila seje, nato pa odplavala. Od tedaj je minilo že precej časa. Želji se nama še nista uresničili, a upam, da se bosta. Sanja Čorič. 3. c MOJA USESA Zjutraj moja ušesa nerada slišijo, kako me oče ali mama budita. Včasih mi morata reči kakšno besedo tudi trikrat. Zato se razjezita, češ, da sedim na ušesih. Moja ušesa pa zelo rada slišijo vse tisto, kar ne bi bilo potrebno. Zato mi rečeta: »Ne pobiraj posluškov!« Da ne bom pisal samo o slabih lastnostih, vam bom povedal tudi eno dobro. Moja ušesa so vedno zbrana in dobro poslušajo pri pouku. To je njihova zelo dobra lastnost. Nino Dončec. 5. b MOJA LJUBLJENKA Za rojstni dan sem od staršev dobila ljubfeo muco. Imela je dolgo in zelo košato dlako. Bila je perzijske pasme. Poimenovala sem jo Biba. Pravzaprav je bila moškega spola. Ni smela piti mleka, saj so se ji v želodčku naredili kamni. Zanjo sem lepo skrbela. Tudi Biba mi je vračala prijaznost. Imela sem jo približno dve leti. Skupaj sva preživeli veliko lepih trenutkov. Na žalost je mami postala alergična na dlačice, ko se je muca mesila. Tako smo jo morali odnesti nazaj ljudem, ki so nam jo prodali. Bibo še vedno pogrešam. Nastja Breg, 3. d r > SNEŽENI MOŽ Bil je lep zimski dan. Tina, Nuša in Tomi so se odločili, da bodo naredili sneženega moža. Doma so poiskali star lonec, korenček, posušeno vejo in nekaj koščkov oglja. Z veseljem so se lotili dela in po nekaj urah je na hribčku za hišo stal velik sneženi mož. Bil je tako lep, da so si ga tudi ptički hodili ogledovat. Nina Turnšek, 1. b DIVJI PRAŠIČ IN PAJEK Nekega dne je divji prašič pospravljal svoje stanovanje, ker je imel že zelo umazano in razmetano. Ko je izpraznil še zadnjo omaro, je med listjem zagledal velikega pajka. Zelo se ga je prestrašil. Potem je le zbral toliko poguma, da ga je lahko vprašal: »Kkakko tti je imme inn kkaj ddellaš ttukkaj?« »Ali se me bojiš? Ime mi je... Tukaj sem zato, ker sem pač tukaj. Razumeš?« je nesramno rekel pajek. Divji prašič pa je užaljeno rekel: »Tukaj je moj dom, zato izgini!« Pajek pa je smeje se rekel: »Če me boš podil, boš občutil mojo strupeno tekočino.« »Ne, ne, ampak jaz ne vdiram v tvoj dom,« je s strahom rekel divji prašič. »Utihni!!! Od zdaj naprej je to moje stanovanje!« je odločno rekel pajek in divjemu prašiču pokazal jezik. Divji prašič pa ga je prosil: »Kaj če bi bila midva prijatelja? Doma bi bila oba skupaj in to v tej hišici.« Pajek je pomirjeno rekel: »Pa naj bo.« Po tem pogovoru sta šla spat. Ponoči se je divji prašič zbudil. Ogledoval si je velikega pajka, nato pa ga je z zobmi zgrabil, dobro zgrizel in pogoltnil. Nekaj dni je živel sam. Bil je zelo osamljen, zato je šel iskat prijatelje. Vsi so se ga bali. saj so vedeli, da je pajek izginil pri njem. Divji prašič je šel do srne. Srna se je stisnila k zidu svoje hiše, ker je mislila, da jo je prišel pojest. Nato je našel duplo veverice Zvitorepke. Tudi ona je zavrnila prijateljstvo. Po gozdu je hodil od brloga do brloga, od dupla do dupla, od mravljišča do mravljišča in od gnezda do gnezda, toda brez uspeha. To se je ponavljalo dneve in dneve, tedne in tedne, mesece in mesece, leta in leta. Tako je divji prašič brez prijateljev nesrečno živel do konca svojih prašičjih dni. Tanja Korpar, 4. a Stav,« Sem Marija Vita Zupanič. Živim v Žgečevi ulici 4. na Ptuju. Hodim v tretji razred Osnovne šole Ljudski vrt. Prosti čas mi izpolnjuje gimnastika, folklora in angleščina. Folkloro obiskujem že tretje leto in mi je zelo všeč. Imam do ramen dolge, temno rjave lase. Tudi moje oči so rjave. Na čelu imam štorkljino znamenje. V razredu sem med višjimi, tehtam pa 32 kilogramov. Sem precej trmasta in večkrat tudi tečna deklica, zato starše in sestri včasih razjezim. Rada pomagam sošolcem in jim posojam stvari. Če sem v šoli jezna, lahko jezo zadržim. Če pa sem jezna doma. sem neznosna. Tabo vsaj pravi moja sestra Sanja. Moja starša, Milena in Milan, sta ljubeča in prijazna, včasih tudi stroga. Zelo ju imam rada. Imam dve sestri: Sanjo, ki hodi v peti razred in Julijano, ki je stara komaj leto in pol. Zelo rada imam živali. Vedno sem si želela psa, a mi ga starša nista hotela kupiti. Zato mi je že pred leti Sanja kupila zajkljo Piko. Za osmi rojstni dan pa sem od staršev dobila psa maltežana. Dala sem mu ime Taček. Z njim sem obiskovala pasjo šolo in agi-lity, sicer pa mi pri skrbi zanj pogosto priskoči na pomoč mami. Zelo si želim, da bi imela doma še več živali, a ker stanujemo v bloku, bo treba še malce počakati. Marija Vita Zupanič, 3. a V OPATIJI Bili smo v Grand hotelu Palače, kjer je moj ati imel pevske vaje. Doma smo se kar nekaj časa pripravljali za odhod na morje. Odpotovali smo 9. 2. 2001. Potovali smo približno štiri ure. V Opatiji smo prtljago znosili v sobo. Potem smo si ogledali hotel in odšli na večerjo. Po večerji smo šli na sprehod, nato pa spat. Drugi dan je bil zajtrk. Potem je imel ati pevske vaje, mama, sestra in jaz pa smo se šli kopat v bazen in na sprehod ob morju. Dnevi so hitro minili. Spočiti in veseli smo se vrnili domov. Aljaž Kotnik. 1. b Z N ZIMA Iva, Jure in Jana so naredili snežaka. Najprej so skotalili največjo kepo. nato še dve manjši. Sneženi mož, ki so ga naredili otroci, je imel tudi nos. oči in usta. Med delom so se kepali in sankali. Zelo je snežilo in otroci so se imeli lepo. Mojca Brglez. 1. a \____________________________V MOJA TRETJA BABICA Verjetno se vam naslov zdi čuden, ker ima vsak človek lahko samo dve babici. Jaz pa imam tri. Vse imam enako rada. čeprav si s svojo tretjo babico nisem v sorodu. Začelo se je tako. da sem se v šoli prijavila, da bom kot prostovoljka obiskovala starejše ljudi v domu. V šoli se nas je zbralo kar nekaj punc. ki smo se odpravile na sestanek. Tam so nam razložili, kako to delo sploh poteka. Dodelili so nam tudi varovance. Z Jasmino sva dobili gospo Marijo Žnidarič. Obiskovala sem jo dvakrat na teden, prav tako tudi Jasmina. Nekega dne je gospa Marija dejala, da bi bilo dovolj, če bi jo obiskovala samo ena učenka. To naj bi bila Jasmina. Bila sem presenečena, saj sem imela to varovanko tako rada. da sem se s težavo poslovila od nje. Čas je mineval in preteklo je 14 dni, odkar sem bila zadnjič v domu upokojencev. V meni je nastala praznina. Vsak teden sta mi ostali dve uri časa. razmišljala sem o lepih trenutkih, ki sem jih preživela v domu. Sklenila sem, da tako naprej več ne gre. Odpravila sem se v dom k socialni delavki in ji povedala, kaj se mi je zgodilo. Prosila sem jo. da mi dodeli novo gospo, ker sem se na dom tako navadila, da ga pogrešam. Takoj sem dobila novo varovanko, gospo Angelo. Obiskujem jo enkrat tedensko, ko imam čas. Z veseljem prihajam k njej, saj se vsakokrat pogovarjava o najrazličnejših stvareh. V pogovor se vključi tudi njena sostanovalka. Ko se zaklepetamo, čas hitro mine. Ni mi žal, da sem dobila novo varovanko. Pogovor z gospo Angelo me razvedri, prav gotovo pa razvedri tudi njo. Starejši ljudje se v pogovoru z mladimi počutijo mlajše. In prav je tako. Meli Bumbakovič, 8. b URSK3N0 PISMO cV&ife/na' s& čtu/ilei bif'se-zg