glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Celje - skladišče D-Per
582/1979
llllllllllllllllllll
1119872001,16	cobi ss
vsem pripadnikom JLA m TO
čestitamo ob njihovem prazniku
SKUPŠČINA OBČINE, IZVRŠNI SVET, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
22.	decembra 1941 je bila sredi okupirane Evrope formirana
I.	proletarska brigada kot zarodek naše-., JLA. Prva organizirana enota partizanske vojske, sestavljena-« najnesebičnejših in najpogumnejših prostovoljev, je sprejela svojo bojno zastavo iz rok tovariša Tita in se zaobljubila braniti dom in svoje ljudstvo pred-jekleno silo sodobnega Džingiskana. Iz najhumanejših vzgibov se je rodila armija, napajala se je z idejami partije in tovariša Tita, rasla in kalila , se je v boju. Rodila se je v bosanskih planinah, v osrčju Jugoslavije, razmnožila se je v divizije in korpuse, ponesla svobodo na obalo in otoke, pregnala sovražnika iz naših mest in s plodnih ravnic Srema in po štri-letnem neenakem boju razobesila s krvjo svojih borcev oškropljeno bojno zastavo v Trstu in na Koroškem. Tu, na mejah, se je ustavila trdno odločena in pripravljena, da brani ljudstva nove Jugoslavije pri obnovi porušenih domov in izgradnji socializma.
V spomin na formiranje prve proletarske brigade praznuje naša LJA svoj praznik. Praznuje ga opremljena z najsodobnejšo vojno tehniko in pripravljena odbiti napad kateregakoli agresorja in skupno z ostalimi silami, organiziranimi v splošni ljudski obrambi, streti udarno moč napadalca in preiti v protinapad.
Zgodovina je zapisala, da so v človeški družbi vodili na stotine in stotine vojn, v katerih je izgubilo življenje več milijard ljudi. Samo po koncu druge svetovne vojne je bilo več desetin vojn, v katerih je izgubilo življenje nekaj milijonov ljudi.
Vojskujejo se tudi danes in »niti enega samega področja na svetu ni, za katerega bi lahko zanesljivo trdili, da je izven ne-
varnosti vojaških napadov« (Tito).
Moč obrambe po naši zasnovi splošne ljudske obrambe ni odvisna le od moči in borbene pripravljenosti oboroženih sil, temveč tudi od organiziranosti vseh ostalih sestavin obrambe v morebitni vojni. Ustrezna obrambna pripravljenost krajevnih skupnosti z vsemi njenimi dru-žbenopoliitčnimi in gospodarskimi potenciali je nedvomno odločilne pomembnosti.
Trdimo lahko, da so obrambne priprave v naši družbenopolitični skupnosti dobre, več pa se moramo v bodoče posvetiti zadolžitvam posameznika, to je slehernega našega občana. Vsak delovni človek in občan naj ta-
TERITORIALNE ENOTE
Kdo so pripadniki teritorialne obrambe? To so dekleta in fantje, žene in možje, ki se urijo na različnih krajih, oblečeni v vojaške uniforme z značilnimi planinskimi kapami.
Ko je 22. decembra 1941 fcre-
ko postane aktiven čuvar neodvisnosti države. Tako bo varoval svojo neodtuljivo pravico odločati o pogojih in sadovih svojega dela.
Splošna ljudska obramba mora postati sestavina samomprav-ljanja, ki jo delovni človek čedalje bolj razvija kot zavestno obrambno aktivnost skladno s svojimi skupnimi in splošnimi
potrebami in interesi. Na tej podlagi se bo uresničevala marksistična zamisel o oboroženem ljudstvu, ki samo brani svojo revolucijo in njene pridobitve. Na teh osnovah grajen obrambni sistem je vseljudski in je zato trden in učinkovit.
F.	Ž.
nila na svojo pot prva proletarska brigada, je s seboj ponesla vizijo tovariša Tita o bodoči narodnoosvobodilni armadi Jugoslavije.
Narodnoosvobodilna vojska je osvobodila Jugoslavijo ter postavila čvrste mejnike nove domovine, katera je odločno stopila
na pot graditve socialističnih samoupravnih odnosov med delavci vseh enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije. JLA je v tej graditvi sodelovala kot graditelj in kot čuvar naših meja, postavljenih v krvi svobodomiselnih jugoslovanskih narodov.
Jugoslavija je uspešno obnovila poruešna mesita, tovarne, železnice ... ter krenila na svojo pot neuvrščenosti samoupravne .poliitke. Toda zaradi svojega ge-ostrateškega položaja, zaradi svoje vodilne vloge med neuvrščenimi državami v svetu in zaradi svoje samoupravne socialistične ureditve je postala še pred uporabo besede »hladna vojna« objdkt načrtovanja na kartah generalštabov nekaterih imperialističnih in hegemonistič-nih sil.
To načrtovanje pa je prav jalovo, kajti Jugoslavija je zgradila svojo armado v narodnoosvobodilni vojni iz vrst ljudstva, ki je vedelo, za kaj se bori in jo dograjevala v izgradnji socialistične samoupravne družbe v sistem splošne ljudske obrambe, katerega pripadniki smo mi vsi, posebej pa še pripadniki teritorialne obrambe, ki je organizirana tako, da bo skupno z JLA nosilec oboroženega boja proti kakršnemkoli agresorju ob podpori in sodelovanju vseh ostalih dejavnikov SLO.
Vsakdo, ki bo bolj pozorno o-pazoval pripadnike TO, ki se urijo, bo videl svoje sodelavce iz OZD ali svoje sosede iz krajevne skupnosti, kako se pripravljajo, da bi v slučaju potrebe branili vsak delček naše domovine..., in če jih bo vprašal, koliko jih je, bo dobil jasen odgovor: »Dovolj, da se obranimo vsakega agresorja!«
In tako se je vizija tovariša Tita o armadi, ki bo ohranila mir, uresničila.	S. A.
OSREJUJfl KNJ. CELJE
Zažareli so krvavi kresovi...
35 lat ije minilo, ifeo so na Planini in širši okolici zagoreli krvavi kresovi, iko je ibilo požganih na desetine vasi in zaselkov.
Bilo je 10. decembra 1944. V Šentvidu pri Planini smo imeli veliko kulturno prireditev. Iznenada so zaregljale strojnice.
Nemci, ustaši in prpiadniki »Wehrmannschaft« so .se prebijali prati Planini in Šentvidu. Borci Kozjanskega odreda in VDV — bataljon je nudil začasni odpor, ker pa je bilo nad 4000 do zob oboroženih sovražnikov, so se morale naše edinice pričeti umikati. Tudi politični aktivisti iz št. Vida in s Planine so se umaknili na področje Juitkloštra in Šentruperta in iso se nenehna premeščali. Tako so bili stalno
seznanjeni z vojno politično situacijo na terenu.
Kamor je uspel priti sovražnik, je rušil, pustošili in ubijal nedolžne ljudi. Ustaši so celo klali kmete.
Videl sem zaklanega Alojza Koprivca, po domače — Orešnika, kako je bil razmesarjen z nožem.
Dobrega in poštenega Jakoba Zimška so na domu prijeli, ga odpeljali iz vasi in s strojnico prerešetali.
Mlado partizanko Natašo so na Planini prijeli in ustaški klavec je takoj opravil svoje krvni-ško delo.
Ko so vodili ujete in zvezane partizane, so jih med potjo streljali za šalo in tako imeli strel-
ske vaje na žive, onemogle tarče.
11.	decembra in ves teden dalje so napadalci požigali domačije. Mnogi ljudje so zbežali iz gorečih domov v zasnežene gozdove, mnoge pa so polovili in jih odpeljali v Brežice, od tam pa v razna taborišča.
Zavedni Kolmanovi mami z Vrha je uspelo, da se je rešila iz gorečega doma in so jo sredi mrzle decembrske noči vso onemoglo in premraženo prinesli k hčerki Minki v zaklonišče, kjer je prenočila; tako je bila rešena gotove 'smrti.
Takih in podobnih primerov je bilo v tistem času na desetine.
Vsa tako imenovana planinska
republika na osvobojenem Kozjanskem je bila v decembru 1944 v plamenih, saj je blio požganih nad 200 objektov, t.j. hiš in gospodarskih poslopij.
To so bili resnično krvavi kresovi!
Ko sem srečeval nesrečne u-bežnike, sem občudoval te naše ljudi, ki so tako ponosno in pogumno prenašali svojo bolečino.
Moč jim je dajala zavest, da bo kmalu svoboda, da že vstaja nova Jugoslavija.
V sončni pomladi 1945 so siva pogorišča spet oživela. Zapele so sekire in žage, pridne .roke so zagrabile za delo. Vstali so novi domovi in na oknih so spet zažarele rdeče rože svobodni pomladi v pozdrav.
Ljudje se s ponosom spominjajo težke, a slavne preteklosti, krvavih kresov pa ene bodo nikoli pozabili.
Janez Rauter

Borba za ponovno
osvoboditev
Planine
16.	decembra 1944 je poteklo 35 let, iko so borci 13. brigade napadli Nemce na planinskem gradu. Okolioo gradu so Nemoi močno utrdili z bodečo žico, da so se počutili bolj varne. Partizani so na več mestih prerezali bodečo žico in že potiskali Nemce proti središču Planine. Zmaga je bila že skoraj dobljena. Tedaj pa je iznenada dobil sovražnik pomoč. Iz zapadne smeri — iz Jurkloštra — je močna skupina Nemcev udarila našim borcem v hrbet.
Partizani so se še dolgo časa junaško borili. Končno ,pa so se morali zaradi velike sovražnikove premoči umakniti. Nekaj borcev se je zapletlo v bodečo žico. Te so Nemci ujeli in jih še žive metali preko skale tja, kjer je danes Valentinčičev dom.
Čez nekaj dni je bil ponoven napad in borci so pregnali Nemce s Planine. Partizanski zdravnik dr. Drolc in nekateri aktivisti so skrbno preiskali prizorišče bojev in našli nekaj mrtvih 'tovarišev.
Po teh borbah se Nemci niso več stalno zadrževali na Planini in okolici.
ZB NOV
OOZSMS Resevna
.Prav gotovo ste že slišali za OO ZSMS »Resevna«, ki je bila ustanovljena že leta 1974. Že od vsega začetka daje pralv ta OO kulturni utrip in mladostni videz temu kraju. Da je to res, lahko pove vsak krajan iz tega območja, saj je bil zagotovo že večkrat priča kakšni manifestaciji. Ni čudno, da je tako, saj je mjihoVo delo prisotno povsod, na vseh področjih življenja. Poleg kulturne dejavnosti se vključujejo (tudi v delo samoupravnih organov krajevne skupnosti in DPO. Vsako od teh dejavnosti ne morem podrobno predstaviti, zato sem se odločil, 'da bom predstavil .predvsem delo s področja kulture.
Kulturna sekcija ima formirane naslednje skupine: recitatorsko, dramsko in narodnozabavni ansambel. Vse Skupine so nastopale v domačem kraju in tu-tudi drugod. Da so te skupine priljubljene med krajani, zgovorno priča obisk na različnih prireditvah. Še posebej priljubljena sta dramska skupina in ansambel Vilka Cimermana.
Mladi si predvsem prizadevajo, da bi dali kraju res pravd kulturni utrip in prav v ta namen organizirajo množico kulturnih manifestacij, od katerih naj omenim proslave, igre, vesele večere ipd. Posebej pa naj poudarim to, da so vsi, ki so te prireditve obiskali, šli domov zadovoljni in prepričani, da i ih še obiščejo. Pohvale in omembe vredno .je tudi dejstvo, da so vse materialne stroške v zvezi s programi krili sami iz svojih žepov, saj do sedaj še niso prejeli nikakršne dotacije. Na tihem sicer upajo, da jim bo v prihodnje priskočila na pomoč kulturna skupnost in seveda krajani, tki bi jim lahko pomagali rešiti njihov velik problem — prostor. Saj na njihovem območju m družbenega objekta niti ni predviden, zato predvsem upajo, da se bo našel nekdo, ki jim bo odstopil odvečne m2 v svojem objektu. Vedo za en takšen objekt, vendar ga kljub veliki angažiranosti in volji do dela ne dobijo, zato se ob tej priliki
obračajo na vas in vas prosijo za pomoč. Vsem, ki boste prisluhnili njihovim težavam, se že vnaprej zhvaljujejo.
Kot sem že prej omenil, deluje v njihovi sredini ansambel Vilka Cimermana. Vodja je Vilko Cimerman, 'vzoren in marljiv fant, ki ga poznamo predvsem po njegovi zvesti 'spremljevalki —• harmoniki, ki v njegovih rokah tako čudovito zapoje, da te zagotovo zasrbe pete. Poleg njega so v ansamblu še: pevki Milka in Breda Kladnik, kitarist Vanč, bas kitarist Robi, saksafo-nist — 'klarinetist Johan in trobentač Polde, ki tvori ključ ansambla, kot pravijo. Visi so pri-
zadevni in vestni na vajah, katere sem tudi obiskal in se o vsem, kar so mi povedali, tudi prepričal. Zares so marljivi, saj so si tako prizadevali, da bi se komad, ki so si ga zadali, zares čim-boljše in čimhttrejše naučili. Seveda pa je vseskozi Vladalo mladostno razpoloženje. Kaj tudi ne bi! 'Saj so ivsi še mladi in željni smeha in zabave, za katero tudi sami skrbijo. Prav gotovo ste jih že Slišali in vem, da ste se ob njihovih zvokih prijetno zabavali. Naj omenim še ito, da so si vso opremo .kupili sami z denarjem, 'ki so si ga zaslužili z igranjem. Seveda pa ne igrajo (nadaljevanje na 3. strani)
(nadaljevanje z 2. strani)
le za denar, ampak za zabavo. Povsod jih spremljajo harmonika, pesem in smeh, zato so dobrodošli povsod, kamor pridejo.
Sedaj sem na kratko orisal delo kulturne sekcije pri tej 00, za konec pa bom opisal še aktivnost celotne OO. 00 kot celota (je zelo aktivna na vseh področij ih. To :je: kultura, šport, MDA, SLO, pohodi in seveda na družbenopolitičnem področju. Velik poudarek dajejo tudi informiranju in izobraževanju. Na področju informiranja so naredili zares veliko, saj izdajajo časopis Resevmčan. Izhaja štirikrat letno ali večkrat dm obravnava predvsem njihove tekoče uspehe in neuspehe ter seveda težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Na področju izobraževanja pa (jim malo šapa, to pa predvsem zaradi te ga, ker nimajo prostora. Kot sem že o-menil, je problem prostora med drugim kriv tudi za neaktivnost v nekaterih dejavnostih.
»Vseskozi si prizadevamo, da bi si pridobili prostor, vendar nam do sedaj ni uspelo,« je zapisano v njihovem glasilu. Nadalje so v časopisu omenili tudi pripravljenost, da bi si s prostovoljnim delom pridobili prostor. Vedo za primeren prostor, vendar je v zasebni lasti, zato ga ni moč dobiti. Vendar se sprašujejo, ali res oni nikjer nikogar, ki bi jim pomagal. Mislim, da je kdo, ki jim bo pomagal.
To je le del vtisov dz obiska v tej 00. Vem, da je takšnih in podobnih organizacij še več in upam, da bomo lahko tudi o njih kdaj brali kakšno reportažo.
Anton Selič
+☆★☆★#**+*★*★*★☆■****■**•
Obvestilo za naše občane, ki so na začasnem delu v tujini
Za varno vožnljo pa (je potrebno v tem letnem čaisu upoštevati tudi najrazličnejše vremenske pojave, kot so: poledica, megla, dež in sneg. Zaradi nevestnosti nekaterih prometnih udeležencev, predvsem tistih z delovnimi stroji, pa prihaja do primerov, da je na posameznih odsekih cest cestišče blatno, kar prav tako povzroča spoflžkast cestišča. Seveda pa je za varno vožnljio najpomembnejše, da Ije vozilo tehnično brezhibno, še posebej z ozirom na zgoraj navedene slabše vozne razmere v item letnem času. Poleg vsega navedenega pa je zelo pomembno imeti v mislih pri vožnji že znani rek: »Vzemi si čas in ne življenja!«, kajti le tako bomo lahko vsi prišli na željeni cilij.
Želim vam srečno vožnjo!
Postaja milice
Šentjur piri Celju
Možnosti
zaposlovanja
hrambenih izdelkov, 3 trgovske poslovodje, 1 gradbenega tehnika, 4 ekonomiste, 1 kmetijskega inženirja.
LI »BOHOR« ŠENTJUR
— 5 polkvalificiranih lesnih delavcev, 1 VK delavca lesne stroke, 1 lesarskega tehnika.
ALPOS ŠENTJUR
—	13 delavcev kovinske in lesne stroke, 1 strugarja, 1 orodjarja, 3 ključavničarje, 2 mizarja-
TOLO ŠENTJUR
—	12 delavcev brez poklica (ženske), 2 pomožna delavca obutvene stroke (sekalca), 1 administrativnega tehnika.
POZD ORODJE-OPREMA
(Kumperger)
— 1 KV brusilca.
POZD TAJFUN, PLANINA
— 3 varilce, 3 strugarje, 1 rez-kalca.
Možnosti zaposlitve bodo še pri obrtnikih. Novoustanovljeno obrtno združenje, ki ima sedež pri Vinku Artnalku v Novi vasi, predvideva za leto 1980 več prostih delovnih mest s področja kovinske, lesno-predelavakie, gradbene dejavnosti, izdelave živil, predelave usnja, popravilo kmetijske mehanizacije idr.
Podrobne informacije o možnosti zaposlitve v organizacijah združenega dela lablko dobite v kadrovskih službah omenjenih OZD, za obrtnike pa na sedežu obrtnega združenja pri Vinku Artnaku v Novi vasi. V vseh OZD bodo veseli vašega obiska, za nekatere izmed vas pa bo to pomemben korak pri odločitvi za vrnitev v domovino.
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆
Aprila letos je bil izdan zvezni zakon o omejitvi uporabe in vožnje osebnih in drugih motornih vozil ter uredba o omejitvi hitrosti vožnje in uporabe osebnih avtomobilov in motornih koles.
Omejitev vožnje ne velja za vozila s tujo registracijo, kar pomeni, da se lahko naši občani, ki so na začasnem delu V tujini, nemoteno -vozijo ob prihodu v domovino.
Hitrost vožnje z osebnimi avtomobili in motornimi kolesi pa je razumljivo omejena za vse prometne udeležence ne glede na registracijo, in sicer:
1.	na 120 km/h — na avtocestah;
2.	na 100 km/h — na cestah, rezerviranih za promet motornih vozil;
3.	na 80 km/h — na vseh ostalih cestah.
Kdor krši oziroma prekorači maksimalne hitrosti, ki so zgoraj navedene, mora plačati denarno kazen na kraju prekrška delavcu milice v znesku 500,00 dinarjev.
Na področju zaposlovanja beležimo v -letošnjem letu 8,6 % rast zaposlenosti glede na leto 1978, kar nas glede na stopnjo rasti zaposlenosti uvršča v sam vrh -slovenskih -občin. Še pred leti visok -procent brezposelnosti nam je uspelo znižati na 2,3 %. Tudi -v naslednjem srednjeročnem obdobju predvidevamo, da bo rast zaposlenosti v nerazvitih občinah -rastla nekoliko hitreje kot v razvitih, vendar počasneje kot v preteklem obdobju. Večjo pozornost bomo -morali posvetiti novim investicijam in -vlagati sredstva predvsem v kapitalno intenzivne naložbe, če hočemo ustvariti večji družbeni proizvod na zaposlenega in se hitreje približati razvitim. V skladu s tem planirajo organizacije združenega dela tudi nove potrebe po delavcih za leto (980, in sicer:
KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR
— 1 delavca brez poklica, 1 čistilko, 1 avtomehanika, 8 voznikov tovornjaka, 2 prodajalca mešane stroke, 1 prodajalca pre-
Povzetek »Naš delavec« št. 8
Ugodnejši carinski
predpisi
za povratnike
1.	9. 1979 so pričeli veljati spremenjeni carinski predpisi. Novosti pri oprostitvah za naše državljane, ki delajo v tujini več kot dve oziroma štiri leta in za tiste, ki živijo v tujini več kot deset let.
Naši delavci, ki so bili na delu v tujini nepretrgoma več kot dve oziroma štiri leta, so doslej lahko uvažali le rabljene gospodinjske predmete in bili oproščeni carinskih dajatev. Će so bili na delu v tujini več kot dve leti, so bili oproščeni pri gospodinjskih predmetih do skupne vrednosti 15.000 dinarjev in pri pohištvu do skupne vrednosti
10.000	dinarjev. Za tiste, ki so bili na delu več kot štiri leta, pa je bila predpisana oprostitev za gospodinjske predmete do skupne vrednosti 50.000 dinarjev.
Prva novost je, da sedaj lahko uvažajo nove gospodinjske predmete. To je precejšnja ugodnost, ker je bilo največ težav pri carinjenju rabljenih predmetov. Stranke torej dostikrat niso imele raznih dokumentov, iz katerih bi bilo možno ugotoviti, da so imele oziroma uporabljale predmete v svojem gospodinjstvu. Drugačna je tudi vrednost, do katere je lahko stranka oproščena carine.
Naši delavci, ki so bili na delu v tujini nepretrgoma več kot dve leti, so lahko oproščeni carine za gospodinjske predmete do skupne vrednosti 50.000 dinarjev in za pohištvo do vrednosti 30.000 dinarjev. Skupna vrednost, pri kateri ni treba plačati carine, se je povečala torej od prejšnjih 25.000 dinarjev na
80.000	dinarjev. Delavci, ki so bili na delu nepretrgoma več kot štiri leta, so lahko opravičeni carine do skupne vrednosti
100.000	dinarjev. Tudi tukaj se je skupna vrednost povečala od prejšnjih 50.000 dinarjev na sedanjih 100.000 dinarjev.
TUDI PRI UVOZU GOSPODARSKEGA INVENTARJA JE PRIŠLO DO SPREMEMB
Jugoslovanski državljani, ki so bili na delu v tujini več kot dve oziroma štiri leta, so poleg gospodinjskih predmetov lahko uvažali tudi gospodarski inventar, ki ga ne izdelujemo v domovini. Predpisana je bila vrednost, do katere je bil lahko upravičenec oproščen carine.
Tisti, ki so bili v tujini nepretrgoma dve leti, so bili oproščeni carine do 25.000 dinarjev vrednosti inventarja, za 25.000 dinarjev vrednosti do 100.000 dinarjev so plačali 10-odstotno carino in zvezni prometni davek, nad vrednostjo 10.000 dinarjev pa so morali plačati cele carinske dajatve. Tisti, ki so bili na delu več kot štiri leta, so bili oproščeni carine za gospodarski inventar do vrednosti 50.000 dinarjev, za 50.008 dinarjev vrednosti do 100.000 pa so plačali 10-odstotne carinske dajatve in zvezni prometni davek, za vrednost na 100.000 dinarjev pa so plačali vse carinske dajatve.
Po novem se je tudi ta vrednost povečala. Delavci, ki so bili na delu v tujini nepretrgoma
več kot dve leti, bodo oproščeni carine do vrednosti 80.000 dinarjev, za 80.000 dinarjev do 300.000 dinarjev pa bodo plačali 10-odstotno carino. Desetodstotno ca-
(nadaljevanje s 3. strani)
rino plačajo torej le za razliko v vrednosti med 300.000 in 80.000 dinarji, to je za 220.000 dinarjev. Za delavce, ki pa so na delu v tujini več kot štiri leta, je ugo-oproščeni do vrednosti 140.000 dinarjev do 300.000 dinarjev vrednosti plačajo 10-odstotno carino. Tolikšno carino plačajo torej za
160.000	dinarjev vrednosti gospo-dnost nekoliko večja. Carine so narjev, medtem ko za 140.000 di-darskega inventarja.
Uvozijo lahko le predmete, ki niso zajeti v spremljajočih predpisih carinskega zakona oziroma tiste, ki jih ne izdelujemo v domovini. Po novem so predpisane tudi dejavnosti, s katerimi se lahko prično ukvarjati delavci ob vrnitvi, ki so predpisane z odlokom o enotni klasifikaciji dejavnosti. Te dovoljene dejavnosti so obrtne ali osebne storitve, kot npr.:	izdelava pred-
metov iz nekovin, izdelava in popravilo kovinskih izdelkov, lesenih, tekstilnih, usnjenih in gumijevih aparatov in osebne storitve ter storitve gospodinjstvom.
Poleg teh so dovoljena še instalacijska ter končna dela v gradbeništvu in končno še kmetijstvo in ribištvo. Ostale obrtne dejavnosti niso zajete in zato stranka ne more biti delno ali v celoti oproščena carinskih dajatev.
Novost je tudi, da je rok uvoza gospodarskega inventarja podaljšan od šest mesecev do enega leta.
BREZ CARINE LAHKO UVOZITE GOSPODARSKI INVENTAR DO VREDNOSTI 800.000 DINARJEV
Delavci, ki so bili na delu ali živeli v tujini več kot deset let, so lahko uvozili nove gospodinjske predmete ne glede na količino, vrednost ali vrsto. Brez carine so uvozili vse predmete za opremo ene stanovanjske hiše. Pri uvozu teh predmetov ni nobenih novosti. Poleg gospodinjskih predmetov so lahko uvozili tudi nujen gospodarski inventar za obrtno dejavnost če je bilo takšno obrt dovoljeno opravljati po naših predpisih. Z nujnim gospodarskim inventarjem šobili mišljeni vsi predmeti, vštevši prevozna sredstva, ki so doseljeni osebi potrebni za eno dejavnost s samostojnim osebnim delom, z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, brez katerih ne bi mogla opravljati določene dejavnosti, če se po pred-
pisih sme z njo ukvarjati v SFRJ. Prevozna sredstva še vedno veljajo za gospodarski inventar, če se upravičenec ukvarja s prevozništvom kot edino dejavnostjo.
Novost je ta, da zvezni izvr-nši svet predpiše vrednost, do katere je 1 ahko upravičenec oproščen vrednosti. Torej je poleg natančnejše obrazložitve, kaj je mišljeno za gospodarski inventar, predpisana tudi vrednost. Stranka je po novem lahko o-proščena carine za gospodarski inventar do skupne vrednosti
800.000	dinarjev. Če pa vrednost
OOZSMS Kameno ob
Dnevu republike
Mladinci OO ZSMS Kameno so za praznik republike priredili pester kulturni program, razobesili zastave in vsem vaščanom čestitali s plakati.
V svojem mladinskem prostoru so mladinci OO ZSMS Kameno priredili kulturni program, katerega se je udeležilo okrog 70 prebivalcev vasi Kameno, Brezja in Botričnice. Navdušeni so bili nad izvedenim 'kulturnim programom mladincev in jih počastili z veličastnim aplavzom.
Po programu .so podelili predsedniku SZDL Tonetu Unišiču priznanje — plaketo za dolgotrajno in požrtvovalno delo v OO ZSMS Kameno in v KS Kameno. Iskreno se je zahvallil za .sprejeto priznanje in obljubil še nadaljnjo nesebično pomoč.
Prav .tako se je predsednik VS — tovariš Štraus zahvalili tovarišu Uršiču in pohvalil mladince za njihov trud in delo na kulturnem področju. Ob tej priliki je med drugim dejal tudi naslednje: »Mladince v VS Kameno je treba pohvaliti za delo, ki so ga opravili.« Mnogi imajo napačno mišljenje o mladinski organizaciji, avedno manj je takšnih, ki so tega mnenja, tisti pa, ki še vedno govorijo oziroma mislijo tako, ostajajo osamljeni!«
posameznega predmeta presega
300.000	dinarjev, stranka ne more biti oproščena carine.
Upravičenec je lahko doslej ob ugodnosti uvozil gospodinjske predmete in gospodarski inventar v šestih mesecih od dneva vrnitve v domovino. Ta rok je lahko v upravičenih primerih podaljšala zvezna carinska uprava. Po novem je ta rok eno leto od dneva vrnitve.
Za vse blago, ki je bilo oproščeno carine in ostalih dajatev, pa velja, da jih stranka ne sme odtujiti, dati v uporabo drugemu ali kako drugače uporabiti
Tovariš Štraus je še spregovoril nekaj besed o prostorski problematiki, ki nas že tare od vsega začetka, vendar jo je trenutno nemogoče rešiti. Prostorov ni na razpolago, v tem, kjer pa sedaj
JANUAR 1980
5.	1. 1980 ob 19. uri
6.	1. 1980 ob 17. uri
NA ZMAJEVI POTI — Hong Kong film. Režija: Bruce Lee, Igrajo: Bruce Lee, Nora Miao.
6.	1. 1980 ob 10. uri matineja ameriške risanke Walt Disney: ROBIN HOOD. Režija: Wolfgang Teitherman. Glasovi: Peter Ustinov, Phil Harris, Terry Thomas.
12.	1. 1980 ob 19. uri
v druge namene v petih letih od dneva uvoza.
Če stranka to želi storiti, mora plačati vse carinske in ostale dajatve. Te se zmanjšajo za vsako leto uporabe balga za petino.
Stranki ni potrebno plačati carinskih dajatev v petih letih od dnevau voza, če s sredstvi gospodarskega inventarja delajo družinski člani in druge osebe, ki so v delovnem razmerju z upravičencem ali če združi delo in carine oproščena sredstva v organizaciji združenega dela ali pogodbeni organizaciji združenega dela.
ki, pa je neprimeren za nadalj-ne delo. Obljubil je, da bodo na vse načine poskušali rešiti problem prostora za delovanje same OO ZSMS Kameno in celotne VS.
Marjan Pinter
13.	1. 1980 ob 17. uri REKA BREZ VRNITVE, ameriški western film. Režija: Otto Preminger. Igrajo:	Marylyn
Monroe, Robert Mitchum.
19.	1. 1980 ob 19. uri
20.	1. 1980 Ob 17. uri KEOMA, italijanski western film. Režija: Enzo G. Castellari. Igrajo: Franco Nero, Olga Carlatos, Woody Strode.
26.	1. 1980 ob 19. uri
27.	1. 1980 ob 17. uri
NOČ ORLOV, britanski vohunski film. Režija: John Sturges. Igrajo:	Michael Caine, Judy
Geeson, Donald Sutherland.


12. in 13. januarja 1980 uprizori dramska skupina prosvetnega društva „Bratov Ipavcev’ komedijo-trodejanko Marjana Marinca »Poročil se bom s svojo ženo«
delujejo mladinci in razni ikrož-
Program FILMOV
Vprašanje nadaljnega razvoja TOZD	«
'v'
Šentjur
Delavci TOZD »Moda« Šentjur smo bili po časopisih in TV seznanjeni, da se postavlja vprašanje realizacije načrtovane na-lo»be v okviru našega TOZD v Šentjurju. Prav tako je tudi informacija podpredsednika občinskega sveta ZS Celje, povzročila med delavci veliko nezadovoljstvo in ogorčenje. Povzemamo izjavo itov. Cooeja: »Mi se obvezujemo, da se bomo trudili, da bomo delavcem v TOZD Moda Šentjur priskrbeli delo in boljše plače, vendar se moramo o tem še pogovarjati, če bo to plastika ali kaj drugega.«
Delavci TOZD »Moda« Šentjur smo se z referendumom odločili za ta program, v katerega smo sedaj vložili že približno 400 starih milijonov in zagotovili sovlagatelje na osnovi dohodkovnih odnosov. Vsi dvomi o tem programu, ki so bili tako ali drugače prezentirani našim delavcem, so pripeljali do splošnega nezadovoljstva in ogorčenja delavcev, kar je vzpodbudilo druž-
stavnike sredstev javnega obveščanja.
3.	Na zboru morajo predstavniki OZD Toper podati delavcem jasno sliko o usodi načrtovane investicije.
Smatramo, da delavci našega TOZD že dovolj dolgo delamo v slabih pogojih in v njih tudi ustvarjamo. O novi investiciji je govora že celo leto in pol. Sredstva javnega obveščanja so pri nas povzročila nerazpoloženje, zato menimo, da je nujno, da se vsi navedeni sklepi realizirajo.
—	Želimo, da ostane program plastike naš, saj je bil sprejet že na referendumu.
—	Strokovne službe v TOPRU nam naj pripravijo delitveno bilanco po TOZD, ker želimo vedeti, kakšno je bilo realno poslovanje.
—	Radi bi tudi vedeli vzroke za uvedbo družbenega varstva pri DO TOPER.
—	Želimo, da se spoštujejo naše samoupravne odločitve.
—	od vodstev DPO in DPS želimo podporo in pomoč pri u-resničevanju našega programa.
šem TOZD izgube, ki je tudi sedaj minimalna, kajti vseskozi smo živeli v skromnih razmerah, ki jih pozna večina tekstilcev. Izguba nas je resnično prizadela. Zaradi tega smo primorani hitro ukrepati. Ker smo se za novo proizvodnjo že izjasnili na referendumu, smatram, da je prav, da nam sedaj pomaga tudi širša družbena skupnost in da se takoj razčisti, kdo bo naš nosilec investicije. Zaskrbljujoče je vprašanje, ki ga je podal tov. Cocej na zadnji seji vseh DPO in DS, ko je dejal: ali plastika bo ali ne bo, in to sedaj, ko smo vanjo vložili že 400 starih milijonov.
Tovariš Cocej ije povedal, da je prepričan, da nimamo strokovnjakov za plastiko. Prav tako je 'tudi hudo v dvomih, kdo bo tisti, ki nam bo garantiral, da bo nabava, proizvodnja in prodaja res na nivoju rentabilnosti.
Predstavnik Topra, tov. Jezernik, je dejal, da so sredstva za investicije v prvi vrsti namenjena za naš TOZD, šele nato bi se vlagalo v Šmarju in Mislinjah.
steči v enem TOZD in ne v dveh, poznana nam je, da se za plastične izdelke zanima še eno podjetje v Šentjurju. Zato bi bilo nesmiselno, da bi se za izgradnjo vlagale naložbe dvakrat, če bi to lahko delal le eden. Zato sem mnenja, da mora biti v Šentjurju samo en program poliestra, odločiti pa se bo treba, kdo bo nosilec investicij.
Ob koncu so bili sprejeti tudi naslednj i sklepi :
1.	Delavci vztrajajo na odločitvi, da je program »plastika« naš, saj smo ga samoupravno sprejeli in zahtevamo, da se kot tak v Šentjurju tudi realizira.
2.	Zahtevamo, da nam strokovne službe pripravijo delitveno bilanco sredstev z analizo poslovanja od razdelitve na TOZD.
3.	Zahtevamo pismeno pojasnilo o vzroku in postopkih za u-vedbo družbenega varstva in pojasnilo o nezaupnici cen-tranlega delavskega sveta.
4.	Delavci zahtevamo, da se do-sedaj sprejete samoupravne odločitve našega kolektiva spoštujejo in realizirajo.
Vsem bralcem in občanom želimo srečno in uspešno Novo leto 1980
Uredništvo
benopolitične organizacije v našem TOZD, da smo organizirali skupno sejo vseh DPO in delavskega sveta. Na seji smo se dogovorili sledeče:
1.	Predstavnikom družbenopolitične skupnosti smo postavili zahtevo, da se z vso odgovornostjo in zavzetostjo vključujejo v naša prizadevanja za razreševanje nastale problematike z načrtovano preusmeritvijo proizvodnje.
2.	Da je potrebno sklicati izredni zbor delavcev, na katerega se bodo povabili predstavnike DPS občine Šentjur ter pred-
— Prav tako pričakujemo tudi podporo slovenskega javnega mnenja in odgovornih republiških dejavnikov.
Tovariš Ivan Salobir je dejal: »Razume se, da tekstilna industrija ni nikdar imela dovolj možnosti, ki bi ji omogočala kakšne velike presežke, kot to poznamo pri drugih tovarnah, vendar smo vedno obstajali in obstajamo. V zadnjem času je prišlo v naši DO do nepredvidenih zapletov, ki so nas pripeljali ob 9-meseč-nem zaključnem računu celo na precejšnjo izgubo. Poudariti moram, da v vsem svojem obdobju nismo nikoli zabeležili v na-
Že v letu 1977 smo pričeli delati program poliestra. Izdelovali bi bazene, traktorske kabine in tako bi si zagotovili fleksibilen program, ki se da hitro prilagoditi postopkom. K programu pa je še dodana zadralna deska. Ponovno ije poudaril, da bi se celotna proizvodnja iz javnih skladišč preselila v Šentjur in zagotavljala, da bo rentabilnost zelo visoka. Tehnologijo dela smo povzeli v glavnem po naših domačih izvajalcih.
Postavljeno je bilo tudi vprašanje lokacije. Tov. Mastnak je dejal: »Lokacija je zagotovljena in proizvodnja plastike mora
5.	Od vodstev DPO in DPS zahtevamo vso podporo in pomoč v nadaljnji aktivnosti pri uresničevanju našega razvojnega programa.
6.	Delavci TOZD »Moda« pričakujemo v naših prizadevanjih podporo širšega slovenskega prostora in odgovornih republiških dejavnikov, saj vidimo ob teh skupnih prizadevanjih konkretno uresničevanje določil družbenega dogovora o pospešenem razvoju manj razvitih.
Zbor delovnih ljudi TOZD »Moda« Šentjur

gospodarsko nazadovati
Ne smemo
Občan ne meri naše samoupravne družbe po številu sestankov niti >po boljši ali slabši sklepih; merilo je konkreten gospodarski in družbeni razvoj, dejanski premiki pri spreminjanju samoupravnih odnosov itd. Prav zaradi tega nobenemu ne more biti vseeno, kako uresničujemo
naše načrte. Žal pa ugotavljamo, da precejšnji del letošnjih reso-lucijskih nalog ne bomo uresničili. Kje so vzroki? Res je, da smo letos uveljavili določene restrikcije pri naložbah v gospodarstvu, pa tudi banke nimajo denarja za naložbe, res pa je tudi, da se ob tem nikakor ne
bi smeli sprijazniti z nazadovanjem v odnosu do regije in Slovenije. Glede na narodni dohodek smo na oseminpetdesetem mestu od šestdesetih slovenskih občin. Ne gre za mesto na tej lestvici, ampak za skupno slovensko obvezo v družbenem dogovoru, da bomo razkorak med
območji zmanjšali. In ravno ta obveza je v nevarnosti. Ne manjka nam programov (MODA, EMO, Aurea, POZD Orodje — oprema, komunalno podjetje itd.), težave so pri zagotavljanju lastnih sredstev. In ko s težavo
(nadaljevanje s 5. strani)
zagotovimo udeležbo, projekte in drugo, naletimo še na vrsto bolj ali manj Utemeljenih postopkov, pomislekov, ovir. Takšne ovire se sicer dajo vsaka zase dobro opravičiti, ne moremo pa opravičiti gospodarskega zaostajanja, ki iz tega izhaja. Deloma razumemo, da se v teh zaostrenih pogojih vsak bori najprej zase, iza svoj razvoj. Kljub temu pa bi le morali spoštovati sprejeto politiko hitrejšega razvoja manj razvitih območij.
O teh in podobnih vprašanjih je tekla beseda na skupni seji komiteja občinske konference ZK ter predsedstva sindikatov. Sprejeli smo nekaj konkretnih sklepov, o katerih smo obširneje spregovorili tudi na konferenci ZK 17. 12. Torej naloge so jasne, ne smemo se zadovoljevati z razpravami in načelnimi sklepi,
storiti moramo vse, da se sklepi tudi uresničujejo.
Na omenjeni skupni seji smo posvetili precej pozornosti tudi nastalim razmeram v Tapru oziroma v TOZD Moda. Soglašali smo z zahtevami tega kolektiva za boljši jutri, za jasno razvojno perspektivo. Ocenili smo, da so stališča in zahteve realne, zato bomo storili vse, da bi se te zahteve uresničile.
Dogovorili smo se tudi, da bomo predlagali DPO in drugim organom v regiji, da vključijo to problematiko v svoje programe dela. Samo s takšno skupno aktivnostjo lahko pričakujemo konkretne premike. Zavedamo se, da pomeni razvoj manj razvitih območij istočasno krepitev regije kot celote, zato bi se moral iza reševanje teh težav zavzeti vsi.
S.	L.
********************************************** Voda, voda kaj je to?
Podjetni stari Planinci so že v stari Avstroogrski leta 1911 uspeli zgraditi planinski vodovod, ta je bil prvi na slovenskem podeželju. Visi Planinci sicer niso imeli vodovoda, vendar so lahko hodili po vodo k bližnjim štirim javnim trškim vodovodom. Vode je bilo v glavnem vedno dovolj, isaj je bilo mnogo manj uporabnikov kot danes.
V primeru, da je v času največje poletne suše nastopilo kratkotrajno pomanjkanje vode, so Planinci z ustreznimi ukrepi zapiranja rezervoarja in istočasno štednjo uspeli prebroditi stisko v zadovoljstvo tržanov. Danes je potrošnja vode na Planini mnogo večja kot nekoč. Z izgraditvijo dveh stanovanjskih bičkov, nove šole, vrtca, tovarne Tajfun ter številnih individualnih hiš obstoječi vodovod ni več zadoščal novim potrebam.
vode dovolj.
KS -Planina bo pač morala poskrbeti, da se bodo čimprej popravile stare vodovodne okvare. Na več mestih so namreč stare vodovodne cevi popdkane in se tako izgubi mnogo vode.
Že dalje časa pa obstaja akutni problem oskrbe z vodo pla-gu. V tem naselju, ki leži malo ninskih krajanov v gornjem tr-višje — približno v višini obstoječega rezervoarja, zaradi ožjih vodovodnih cevi priteka sem voda neredno, kadar pa priteče, ki. V gornjem trgu je dvanajst novih hiš pa tudi ‘starejše hiše so večinoma obnovljene lin imajo kopalnice, stranišča na izplakovanje, prainestroje, vendar jim vse to le redko lahko služi, ker ni vode.
Prebivalci gornjega trga ise u-pravičeno pritožujejo, ker se to za njih tako pereče vprašanje ne reš-uje. Delegati s tega pod-
Nujno potrebno je bilo poiskati eš dodatne vire vode. Vodovodni upravi pri Komunalnem podjetju v Šentjurju in ob sodelovanju KS Planina, je uspelo zgraditi dodatno vodovodno napeljavo s Praprotnega in jo priključiti stari napeljavi. Prebival-oi Planine sodimo, da bo za daljše prihodnje obdobje na Planini
roč j a so ta problem že večkrat nakazali na sestankih KS, SZDL pa tudi z osebnimi intervencijami, žal pa doslej še ni bilo odziva. Tudi vodovodni instalater — domačin A. J., ki je zaposlen pri Komunalnem podjetju v Šentjurju, je s tem .problemom seznanjen, vendar doslej ni kazal za to nobenega zanimanja.
Krajani gornjega trga KS Planina seznanjamo v Utripu širšo javnostt v prepričanju, da bodo naši samoupravni organi, ki so pristojni za reševartje komunalne problematike, sprevideli našo stisko in našli primemo rešitev, da bi ise 'oskrba z vodo v gornjem trgu le uredila.
Razumljivo je, da smo pripravljeni tudi sami sodelovati. Predlagamo, sicer nestrokovno, da bi v primerni višini nad gornjim trgom napravili rezervoar, ka-
mor bi s pomočjo tlačilke speljali vodo.
Verjetno bo treba v gornjem trgu tudi zamenjati cevi, saj so sedanje vsekakor preozke in dotrajane.
Pričakujemo, da bomo z združenimi močmi in dobro voljo čimprej izpeljali to akcijo in zadostili dolgoletnim upravičenim željam krajanov gornjega trga KS Planina.
Krajani gornjega trga KS Planina
**********************************************
Prosvetno društvo »Zarja« Šentvid pri Planini
Šentvid pri Planini ni znan samo ikot sedež zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko«, poznamo ga tudi po zelo aktivnem delovanju kulturno-prasveit-nega društva »Zarja«. Društvo je bilo ustanovljeno že leta 1908. Takrat je imelo bralno skupino in čitalnico v sobi, fci (jo je mladini odstopil takratni župnik. V tej sobi so pripravljali razne igre, ki so jih uprizarjali ob praznikih. Vsa ta dejavnost je trajala vse do prve svetovne vojne.
Lata 1920 je šentviški župnik Jernej Vurkeljc ito stanovanjsko hišo odstopil mladini, ki je hišo preuredila v dvorano za razne prireditve. To dvorano so koristili vse do leta 1944-45, ko so jo ustaši popolnoma razdejali. Že v jeseni 1945 ze šentviška mladina pričela z dramskim delom in s tem vzporedno tudi z obnovo upostošene dvorane.
Ko govorimo o prosvetnem društvu, o njegovem delu, ne smemo nikakor pozabiti na pokojnega Ivana Tovornika. Njegovo delo je tesno povezano z zgodovino društva. Nikdar mu ni bilo žal časa in truda, posvečal se je društvu 'in s ponosom lahko rečemo, da je bil eden izmed najbolj aktivnih članov in njegov dolgoletni predsednik vse do smrti lata 1977.
Delo pokojnega Ivana uspešno nadaljuje sedanji predsednik Božo Ulaga.
Zanimivo je tudi to, da v društvu deluje več celotnih družin. Število aktivnih članov je 84. Društvo vključuje več dejavnosti:
pevski zbor, recitatorsko skupino in dve gledališki skupini.
Trenutno imajo vse vaje v privatnih hišah in v domu brigadirjev. Nastopajo povsod. Društvo veliko sodeluje z brigadirji — udeleženci delovne akcije »Kozjansko«. O aktivnosti društva govorijo številni nastopi. V letu 1978 so uprizorili 23 gledaliških predstav, od leta 1945 do 1979 pa 'Okoli 150 premierskih nastopov. Člani društva niso samo iz Šentvida, njihova volja do dela v društvu se kaže tudi v tem, da z veseljem prepešačijo po veliko kilometrov, da pridejo na vajo. Prihajajo iz Planinske vasi, Lake, Podpeči, Do-ropolja, Stare žage, Podvin, Podloga — vse do meje s šmarsko občino.
Starejši člani so tudi najbolj aktivni. Z njihovo prizadevnost-
{nadaljevanje na 7. strani)
(nadaljevanje s 6. strani)
jo je društvo stopilo v akcijo, da bi si zgradili nov kulturni dom, dom, ki je bil njihova dolgoletna želja, ne samo članov društva, ampak vseh občanov Šentvida. Veliko prostovoljnega dela so vložili za uresničevanje te svoje zamisli. Finančno pomoč jim je nudila kulturna skupnost naše občine. Njihova želja je postala resnica. Dom je zgrajen in z velikim veseljem pričakujejo naslednje leto, ko bodo odprita vrata tega doma.
Naj še omenim pobudnike vseh dejavnosti društva: Jožica
Romih, družina Tržan, družina Romih, Terezija Tovornik, Božo Ulaga, Andrej Jazbec, Ivan Lu-skar idr.
Njihove zamisli tli težko realizirati, isaj za njimi stojijo ostali aktivni člani, Iki iso neštetokrat dokazali, da delo, iki ga vložijo v to dejavnost, ni zastonj, saj so nosilci kulture v domačem kraju.
iNa koncu jim zaželimo še veliko uspeha, veliko kulturnega zadovoljstva, sai j jim bo delo v novem domu lažje.
Goce Kalajdžiski
smo začeli tekmovati, smo se sprostili. Vajo smo dokaj hitro opravili, potem pa nestrpno pričakovali rezultat. Osvojili smo drugo mesto. Bili smo zelo veseli. Za nagrado smo dobili priznanje in rokometno žogo.
Drugič smo tekmovali na XII. tradicionalnem srečanju pionirjev iz Slovenije in Hrvaške, ki je bilo v Slovenskih Konjicah. Pokrovitelja sta bili OGZ Slovenske Konjice in OGZ Šentjur pri Celju. Na tem tekmovanju je sodelovalo 80 desetin. V naši skupini jih je bilo 60. Uvrstili smo se šele okoli 25. Mesta, saj
je bila konkurenca zelo močna. Vendar je to za nas vseeno uspeh, saj še nihče od nas ni bil na takšnem tekmovanju.
Tudi na tretje tekmovanje smo odšli v Slovenske Konjice. Tokrat smo tekmovali za uvrstitev na kongresno tekmovanje. To nam je s četrtim mestom tudi uspelo. Tudi vnaprej si želimo čimboljše rezultate, predvsem pa želimo povečati število članov. Zato se vsi, ki vas veseli gasilstvo, vpišite v gasil-
sko pionirsko četo.
Gveto Kavka
ni'zrznriszjzJiririsirisznnjzi'inririnjLsisznfiizrLrinjzsiJisirLszizriiiiitszszszniZP
«••e
Strokovne službe občinskih Skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju, Slovenske Konjice, Laško, Žalec, Mozirje, Velenje ter Zakonska svetovalnica pri Centru za socialno delo Celje objavljajo
Program
predzakonskega
svetovanja
za obdobje od 1. 1. 1980 do 30. 6.
1980
Predzakonsko svetovanje za o-sebe, ki so se odločile skleniti zakonsko zvezo, je pomembna novost slovenske družinske zakonodaje.
Namen predzakonskega svetovanja je posredovanje informacij bodočim zakoncem o skupnem življenju ženske in moškega, o značilnostih zakonskega in družinskega življenja kot pomoč k uresničitvi njihovih želja, da ustvarijo ubrano Skupnost, dosežejo -v zakonu osebno srečo in zadovoljstvo in da svojim otro V
kom omogočijo srečno otroštvo.
Z dnem 1. 1. 1980 začne veljati določilo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, da morata osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, pred sklenitvijo zakonske zveze obiskati zakonsko svetovalnico ter ob prijavi nameravane sklenitve zakonske zveze predložiti matičarju potrdilo, da sta obiskala zakonsko svetovalnico.
Občani se predzakonskega svetovanja praviloma udeležijo v občini, kjer imajo sltalno prebivališče, če pa žabjo, se ga lahko udeležijo tudi v drugi občini.
iBrogram predzakonskega svetovanja se bo izvajal: v občini Šentjur pri Celju:
—	vsako sredo od 8. do 16. ure
v prostorih strokovne službe Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šentjur, ul. Leona Dobrotinška št. 2 (nad tehnično trgovino Merx) ter
—	vsak drugi petek v mesecu ob
15.	uri v prostorih nove zgradbe družbenopolitičnih organizacij in SIS v Šentjurju, ulica Dušana Kvedra (v II. nadstropju, se/na soba št. 1)
V tej številki našega glasila odpiramo novo rubriko — SPECIALITETE NAŠIH GOSTILN. V vsaki številki bomo predstavili po eno gostilno, pravzaprav specialiteto, ki nam jo nudijo. Za danes smo se obrnili na gostilno »Škoberne« iz Dobja pri Planini. Svetuje nam praznično kosilo za novoletne praznike.
Aperitiv: domača slivovka, domači brinjevec
— Domači narezek (domača klobasa, domača šunka, jajca, francoska solata, hren), domače rdeče vino.
Krepka juha s polnjenimi krofiki
• Milanski ptički
Vinaigretska ali tatarska omaka
■	SiroVi kroketi kot priloga
■	Cvetača z drobtinami
■	Piščanec na dob jamski način
■	Grah, pečen krompirček
-	Mešana solata
-	Orehova potica
-	Bovla
-	Domače belo vino
-	Silvestrska kava.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOÖOOO
Pionirska gasilska četa
V Šentjurju je bila v okviru GD Šentjur ustanovljena pionirska gasilska četa. Delovala je yeč let. Pred dvema letoma pa je zaradi premajhnega števila pionirjev razpadla.
Letos je gasilska četa zopet zaživela. Na poziv gasilskega društva se je odzvalo 15 pionir-
jev. Marljivo smo nadaljevali delo pionirske gasilske čete, ki je delovala pred leti. Sestajali smo se vsako nedeljo. Pridno smo vadili in se pripravljali na občinsko tekmovanje v Slivnici. Tam smo doživeli tudi svoj gasilski krst. Pred tekmovanjem smo imeli veliko tremo. Ko pa
Moda za vas
11414 Ih
Pionirski
kino
Marjanova mama kliče dežurnega zdravnika, ker je Marjan pogoltnil pletilko.
Zdravnik: »Pridem jutri k vam, ali potrebujete pletilko že danes?«
UREDNIŠKI ODBOR Francka VIDOVIČ — glavni in odgovorni urednik, Goce KALAJDŽISKI — tehnični urednik, Irena RAUTER in Mira PEČAR — lektorici, Hinko PAP — član, Franc ŠKOBERNE — fotografije.
Glasilo »UTRIP« izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 izvodov. Tiska »Papirkonfekcija« Krike. Oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij la rokopisov ne vračamo.
Za učence OŠ Šentjur je že drugo leto organiziran pionirski kino.
T osta nam omogočili OŠ in prosvetno društvo Šentjur. Filme je izbrala komisija, ki so jo sestavi j ali organizator kulture na šoli, vodstvo šole in predstavniki učencev.
Denar za predvajanje filmov prsdpeva kulturna skupnost in učenci sami. Ogled predstav je za vse učence obvezen in je v okviru rednega poulka. Filme nam letos predvaja doma prosvetno društvo. Ogledali si bomo sedem filmov. To so:
Maček na divjem zahodu (risani film)
2.	Cvetje v jeseni (slovenski film iz literature)
3.	Dogodivščine malega Mihca (švedski zabavni film)
4.	Boško Buha (partizanski film)
5.	Dafetari (film iz življenja Živah)
6.	Stanly in Olio v tujski legiji (zabavni film)
7.	Ne joči Peter (partizanski film)
Zahvaljujemo se kulturni skupnosti za pomoč in upamo, da nam bo pomagala tudi pri ogledu drugih kulturnih prireditev.
kje so tisti artikli, ki so včasih bili...
^/slovenska narodn^/
Smilja Kind, 4. c
Ha,ha,ha,ha,ha
—	Dragi moj Zvone, prinesi mi brdLjantne uhane za moj rojstni dan iz Beograda!
—	To dobiš prihodnje leto.
—	Kaj pa letos?
—	Dobiš luknje za njih.
—	Pri nas se danes vse vrti koli mojega moža.
—	Kaj ima rojstni dan?
—	Ne! Pijan je.
Novakova gresta na dopust v gore. Ustavita se pri Triglavskih jezerih.
Ona: »Joj kako je lepo. Tu o-stanem brez besed.«
On: »Krasno. Tu ostaneva šest tednov.«
Rubrika zaupnih pogovorov dobi pismo: »Stara sem 18 let, moj fant pa 20. Zelo se ljubiva. Zadnjič me je poljubil. Bilo je zelo lepo. Potem me je potipal pod krilom. Bilo je še lepše. Jaz sem ga tipala po hlačah in odkrila steklenici podoben predmet. Je mogoče manj fant alkoholik?«