1*20 K. Poštnina piafana v gotovini.
Slev. 130.	V mm, v soliolo dne n. luoila 1921.
»SLOVENEC« velja
po pošti na vse strani Jugoslavije la t Ljubljani: sa oalo loto naprej. K 240*— sa pol leta » •• * 120<— sa četrt leta » «. „ »O-— sa eu mesec m •• - 20"—
Za Inozemstvo oeloletao KflUK
5 Sobotna izdala: s Za oelo leto ..... K 40 —
ia Inozemstvo
55 —
Leie XLIX.
«MMVX	II ■■ WWD«W
Enostoipna petitvrsta (59 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrat . . . 'po K 8'r-poslana Itd. ... po K 9w
Pri večjem naročila popust.*
Najmanjši oglas 3 9/9 mm K15.
Izbaja vsak dan lrvzemšl ponedeljka in ilneva po praz/ nlku ob 5. uri zjutraj. "
mrmr Uredništvo Je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. štv. 50, uprava. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopltarjovl al. 6. — Bačun poštne hran. ljubljanske it. 650 za naročnino ln št. 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-horo, 7563.
Za BiedelpuD in aufo-
Eno najvažnejših in najdalekosežnej-lih vprašanj, ki je ima rešiti konstituanta, je določitev, v kakšne pokrajine naj se deli država SHS. Trmoglavost in nedostopnost vladne večine do vseh razlogov opozicije je napotila Narodni klub, da je zapustil konstituanto in izdal skupno z Ra-dičevimi poslanci na Hrvate proglas, da ne priznava konstituante in njene Hrvatom isiljene ustave.
Vladna večina je v čl, 95. ustavnega načrta določila, da se uprava v kraljevini vrši po oblastih (pokrajinah), okrožjih in občinah. Razdelitev na oblasti naj se izvrši z zakonom po prirodnih, socialnih in ekonomskih razmerah. Nobena oblast ne sme obsegati več kakor 700.000 prebivalcev, Govorniki vladne večine in minister za konstituanto, Marko T r i f k o v i č , so priznali, da je pri koncepciji čl, 95 vodila vladno večino edinole misel centralistične upravne razdelitve države.
Iz demokratskih krogov samih smo slišali ostro obsodbo člena 95, Sedaj skušajo vladni politiki spremeniti ta člen v toliko, da izgine iz njega najbolj nesmiselna odločba, da nobena pokrajina ne sme presegati več kakor 700.000 prebivalcev.
Tudi poslanci SKS so predložili novo redakcijo čl. 95, ki se od oficielne vladne redakcije razločuje samo v tem, da vladna redakcija v čl. 95. pusti odprto vprašanje, na koliko oblasti naj se razdeli država, in fyatere naj so te oblasti, kar naj se določi še-le s posebnim zakonom, Samostojneži se pa očividno boje, da bi tozadevni zakon pustil nekrnjeno, edinstveno Slovenijo s Prekmurjem in zato predlagajo, da se naj že v ustavi fiksira razdelitev Slovenije v dve pokrajini, v mariborsko in ljubljansko.
Samostojni zahtevajo, da se izven Srbije ustanovi 10 oblasti. Predlog poslancev SKS se pri razdelitvi države na pokrajine ozira dobesedno kakor vladni predlog, samo na prirodne, socialne in ekonomske razmere, ne upošteva pa kulturnih razmer, ki so zlasti za Slovenijo eden najvažnejših či-niteljev,
Sicer pa tvori Slovenija v socialnem in gospodarskem oziru eno enoto in nasprotuje razdelitev Slovenije v dve pokrajini načelu, ki je je postavila vlada pri razdelitvi državne uprave.
Jugoslovanski klub se je postavil na edino pravilno stališče in zahteval, da se mora pri razdelitvi države na pokrajine ozirati na socialne, gospodarske, kulturne in zgodovinske razmere. Zato je predlagal, da se država SHS deli na sledeče pokra-
jin©:
1,	Srbija,
2,	Hrvatska in Slavonija z Medjimur-
jem,
3,	Bosna in Hercegovina z Dalmacijo,
4,	Črna gora,
5,	Vojvodina,
6,	Slovenija s Prekmurjem,
Za te pokrajine zahteva Jugosl. klub resnične in ne samo fiktivne samouprave.
Občinske volitve v Sloveniji so pokazale, da ogromna večina slovenskega naroda stoji za predlogom »Jugoslovanskega kluba« in zahteva brezpogojno nedeljivo in avtonomno Slovenijo, ki ne nasprotuje državnemu edinstvu.
Občine v Sloveniji so začele sklepati resolucije, v katerih povdarjajo stališče Jugoslovanskega kluba, da tako jasno in nedvomno izrazijo voljo in zahtevo slovenskega naroda. Kakor se nam poroča iz več krajev, so tudi pripadniki SKS ponekod pustili »klub samostojnih seljaka« na cedilu in se priključili resolucijam za nedeljivo in avtonomno Slovenijo.
Resolucija, ki jo podpisujejo novoizvoljeni obč, odbori, se glasi sledeče:
»Ponovno pozdravljamo ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno suvereno državo, izražamo s tem svojo zahtevo po samoupravi ljudstva v tej državi.
To pravico mora garantirati prebival-Btvu državna ustava, ki mora biti le plod sporazuma jmed vsemi tremi plemeni. Upo-
števajoč posebne kulturne, gospodarske in socialne prilike naše dežele, zahtevamo nedeljivo in avtonomno upravljano Slovenijo z zakonodajno in administrativno pol-nomočnim pokrajinskim zborom ter njemu odgovorno pokrajinsko vlado.«
To resolucijo so sklenili in podpisali novoizvoljeni občinski odbori na svojih sejah v sledečih občinah:
Kostanjevica dne 26. maja. — Rateče 27. maja. — Dobrepolje 29. maja. — Kom-polje 28. maja. — Nasoviče 28. maja. — Podgora 29. maja. — Begunje na Gorenjskem 29. maja. — Ambrus 29. maja. — Petrova vas 29. maja. — Mlaka 29. maja.
—	Križ 29. maja. — Javorje 29. maja. — Bistričica 29. maja. — Vi nji vrh 29. maja.
—	Stranje 29. maja. — Podgorje 29. maja.
—	Rova 29. maja. — Dragomelj 29. maja.
—	Zalog pri Komendi 30. maja. — Deden-dol 29. maja. — Sv. Lovrenc (Štajersko) 29. maja. — Predoslje 29. maja. — Luče (Štajersko) 1. junija. — Buče (Štajersko)
3.	junija. — Preddvor 3. junija. — Kropa
4.	junija. — Zagorica 4. junija. — Križka vas 5. junija. — Dvor 5. junija. — Laze
(Štajersko) 5. junija. — Sv. Jernej (Štajersko) 5. junija. — Št. Ilj pri Velenju (Štajersko) 5. junija. — Homec 5. junija. — Mirna 5. junija. — Litija 5. junija. — Struge 5. junija. — Šmarje pri Ljubljani 5. junija. — Studenec-Ig 5. junija. — Sv. Pater v Savinjski dolini 6. junija.
Vse te občine so tudi sklenile, naj se imenuje naša država »Jugoslavija«.
Poleg teh občin, ki so nam do sedaj znane, so dne 1. junija župani in svetovalci višnje gorske g a okraja tudi sklenili in podpisali bistveno enako izjavo.
In sicer so podpisala dotično izjavo starešinstva sledečih občin: Veliki Gaber, Podboršt, Prapreče, Polica, Dob, Temenca, Muljava, Hudo, Križka vas, Draga, Dedni dol, Leskovec, Velike Pece, Krka. Zanimivo je, da je podpisalo tudi starešinstvo občine Muljava in tudi župan občine K r k a.
Pričakujemo, da bodo temu zgledu sledile tudi druge občine, da pride tako do izraza prava in resnična zahteva slovenskega ljudstva, ki po svoji ogromni večini zahteva nedeljivo in avtonomno Slovenijo.
Enfenta za sedal odfelonifla uneisio korekturo
Belgrad, 10. jun. (Izv.) V političnih krogih se govori, da je dobila vlada od konference poslanikov odgovor na zahtevo, da se spremenijo meje na Koro-
škem. Ta zahteva je odložena na boljše čase. Ententa zavrača spremembo prejšnje odločbe radi slabega položaja Avstrijske republike.
gsmaclil
Belgrad, 10. junija. Dr. Korošec je slavil na ministra za zunanje zadeve upit radi pogodbe z Rumunijo. Dr. Korošec vprašuje vlado: 1. Ali je voljna predložiti usta-votvor. skupščini zadnjo pogodbo z Rumunijo in pustiti ustavotvorni skupščini, da ona o njej odloča. 2. Ali je voljna razložiti ustavotvorni skupščini vso smer svoje
g
politike napram Rumuniji. 3. Ali je voljna tudi v bodoče take mednarodne pogodbe vedno prej predložiti predstavništvu v odobrenje in šele potem jih sklepati. In-terpelant poudarja, da so bili glede pogodbe s Čehoslovaško poučeni vsaj načelniki strank, sedaj pa nihče. To nikakor ni v interesu ljudstva.
Belgrad, 10. jun. (Izv.) Komunistični klub je imel danes svojo sejo, na kateri je razpravljal o nadaljnjem svojem zadržanju v konstituanti. Vlada je sklenila, da sploh ne odgovori komunistom na njih zahteve. Klub je sklenil, da zapusti kon-
stituanto. Pridržuje si pa pravico, da kontrolira delo vlade v upravnih vprašanjih in bo še nadalje vlagal interpelacije in upite. Klub se bo vrnil v skupščino, ko se bo njeno delo spremenilo v zakonodajno delo.
Belgradi 10. jun. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja zemljoradniškega kluba, ki je bila zelo burna. Razpravljalo se je o nadaljnjem zadržanju zemljoradni-škega kluba v konstituanti, posebno napram vladi. En del klubovih članov je bil za to, da se sploh zapusti konstituanta, medtem ko je drugi del zahteval, naj se ostane do konca in glasuje proti ustavi. Predsednik stranke Avramovič se še ni odločil v tem vprašanju. Medtem je pa
današnja seja konstituante silno vp'ivala na odločitev zemljoradnikov. Na seji je došlo do burnih spopadov med vlado in zemljoradniki radi vladne korupcije v vprašanju topčiderskega posestva. Med zeljoradnikom dr. Stajičem in radikalcem Risto Odavičem je prišlo do dejanskih spopadov. Radi teh bi moral biti dr. Stajic že danes izključen za par sej, a se je izključitev odgodila, ker vlada noče prekiniti stikov z zemljoradniki.
Dobro informirana »Era Nuova« je, kakor smo včeraj zabeležili, poročala, da se je med Italijo in Jugoslavijo glede vprašanja baroške luke sklenil 5. t. m. sporazum, glasom katerega tvori baroška luka s svojim naravnim zaledjem, takozvano delto, neločljivo enoto z reško luko, vsled česar se uprava nad celokupnim reškim pristaniščem poveri italijansko-reško-jugo-slovanskemu konsorciju, tako da se bo kraljevina SHS mogla tega pristanišča posluževati prilično tako kakor se Češkoslovaška poslužuje tržaške luke.
To poročilo je na hrvatske kroge seveda vplivalo kakor bomba. Naj jc tudi res, da baroška in reška luka v svoji sedanji obliki spadate naravno skupaj, fakt pa le ostane, da si je Jugoslavija pri sklepanju rapallske pogodbe zasigurala priznanje svoje suverenitete nad malo baro-ško luko. Pravzaprav je bila v Rapallu edina prava prilika, da se to vprašanje med Italijo in Jugoslavijo definitivno reši. Kakor hitro je Italija priznala našo suvere-niteto nad Barošem in delto, smo si morali zasigurati to luko tako, da bi jo mogli ob-
vladati od vseh strani, tako da bi bila sčasom čisto neodvisna od reške luke, Nato bi bili mogli začeti s pristaniškimi deli in zgraditi zvezo z zaledjem, tako da bi imeli majhno, a popolnoma svoje pristanišče.
Naši delegati v Rapallu so pa to priliko pustili popolnoma vnemar in se zadovoljili z nejasnim zagotovilom, kar je Italija sedaj izrabila, da nas prisili do temeljite revizije ugovora v tem pogledu.
Vladni listi skušajo na vse načine celo stvar zatemniti. Nekateri dvomijo, da bi bil med Jugoslavijo in Italijo sploh podpisan tak dogovor. Toda težko je verjetno, da bi se bila »Era Nuova« to izmislila, ker tudi ostali italijanski listi to vest prinašajo kot avtentično, Sicer pa tudi vladni komunike o seji ministrskega sveta v Rimu pravi, da je grof Sforza svojim kolegom poročal o sporazumu, ki se jc sklenil med Bel-gradom in Rimom glede Baroša. Vprašanje je le, za kakšno dobo se je sporazum sklenil in dočim eni trdijo, da za celih 99 let, pravijo drugi, da samo za 9 let. Tudi nas »Riječ« tolaži s tc'm,'da bo Jugoslavija vr-
šila policijsko in žandarmerijsko službo ob baroški luki, ne pove pa, da se luka sama odteguje izvrševanju naših suverenih prav, ker je jako nesrečno zvezana z našim teritorijem, kar pove en pogled na karto. Če ne bomo imeli svoje pomorske policije; v luki sami, to je v njenih vodah, nam bo suvereniteta na delti malo pomagala.
To pa še ni najvažnejše. Najvažnejše je to, da je glasom rapallske pogodbe Reka neodvisna država, da torej Italija nima niti v reški niti v baroški luki absolutno nobenega opravka, S tem, da je gospod Pašič privolil v to, da se nad reško in baro» ško luko ustanovi upravno nadzorstvo, ki je bodo izvrševale Reka, Jugoslavija iti Italija, je očito prekršil, oziroma dopustil, da se prekrši rapallska pogodba v eni svojih najbolj bistvenih točk. Luški kompleks Reka-Baroš se glasom pogodbe nahaja izključno pod suvereniteto Reke in Jugoslavije in zato je upravičen samo eventualni aranžma med nami in Reko, ne pa med nami in Italijo. Italijo briga samo razmejitev med svojim in našim teritorijem, zadeva baroške luke pa je razmejitev med nami in neodvisno reško državo, Namesto da g. Pašič zahteva, da se ima italijanska vojska odstraniti tako iz Suša-ka kakor iz Reke, da ima Italija lojalno izpolniti pogodbo, kar sc tiče popolne neodvisnosti reškega mesta, pa je privolil zdaj celo v to, da se ekonomsko-politični vpliv Italije ne razteza saino nad reško, marveč celo nad baroško luko.
Ako pomislimo, da se je g. Trumbič v Rapallu kakor lev boril za to, da se naše občutne izgube na jugozapadni meji kompenzirajo vsaj s tem, da dobimo Baroš, ne najdemo dovolj besedi, da ožigosamo korak sedanje demokratsko-radikalne vlade, ki si je zdaj pustila vzeti iz rok to najdragocenejšo kompenzacijo. Četudi »Agramer Tagblatt« aranžma glede Baroša označuje kot kratek provizorij, to pa se ne da nikakor opravičiti, da se je Italiji priznalo mesto v pristaniški komisiji, zakaj to priznanje pač ni kratkotrajno, ampak je princi-pielnega značaja, kajti Italija si enkrat pridobljene pravice nc bo pustila več kratili. Kaj nam pomaga naša policija na delti, ko pa bo Italija lahko z vso svojo močjo ščitila svoje resnične in dozdevne interese v celotnem pristanišču in nas skupaj z zastopnikoma Reke kontrolirala?
Značilno je, da ta nova koncesija g. Pašiča Italiji sovpada s podpisom pogodbe z Rumunijo. G. Pašič si je zagarantiral Banat, zato pa je žrtvoval v principu tako gospodarsko neodvisnost Reke kakor Ba* roša. Na tem žalostnem dejstvu izgovori vladnega časopisja nič ne izpremenijo.
ci iii pri«
■ STV Cf^.fT'
ml iin
Koroški, predvsem celovški nerhšlČi svet — izvzemši vsenemce — je v silnem strahu zaradi glasovanj v drugih deželah za priklopitev k Nemčiji. O tem se nam poroča iz Celovca:
Če bi vi vedeli, kako so merodajni krogi na Koroškem nervozni zaradi teh glasovanj! Dr. Wutte je tožil nasproti nekemu profesorju, da ne more razumeti, kako jih tirajo velenemci v nesrečo. Take nevarnosti da za Korotan še nikdar ni bilo, pa da kljub temu nočejo nehati.
O glasovanju na Štajerskem piše »Karntner Tagblatt«: Povsem neumevno nam je, da Štajerci, ki vendar tudi izpostavljajo svoje lastno telo, nam Korošcem šiloma iztrgavajo krvavo pridobljeno svobodo.
»Karntner Tagblatt« priobčuje v 114. štev. članek, ki obravnava priklopitveno vprašanje k Nemčiji in navaja govore r tozadevnega zborovanja v Celovcu. Zanimivo je za nas stališče kršč. socialcev v primeri s stališčem velenemcev glede na to vprašanje. Za priklopitev so oboji. Razlika med obema je le v taktiki. Dočim rinejo slednji z glavo skozi zid, hočejo kršč. socialci sistematično pripravljati pot k združitvi, ki jo tudi po njihovem prepričanju neizogibna. V tem oziru j« zlasti zanimiv govor voditelja kršč. socialne stranke na Koroškem, g. Paulitscha, v ......*-'•- > - —
kojem je poudarjal med drugim zlasti sledeče: Reči smem, glede bistva priklopilve-nega vprašanja ne obstoji nikak bistven razloček. Kakor bo za nas dan 10. oktobra 1920, dan ljudskega glasovanja na Koroškem, nam vedno v spominu, tako bomo vedno obhajali kot slavnostni dan oni dan, ko bo za nas Nemce obstala le ena država, — Najvažnejše vprašanje torej je: Kdaj se izvrši priklopitev? Nikdo ne bo hotel trditi, da jo bo mogoče praktično izvršiti danes ali jutri ali v prihodnjih dneh. Mednarodni položaj govori danes proti nam in mi nimamo moči, da bi se prebili proti sovražnim silam. Staviti si moramo torej vprašanje le tako: Kako naj pripravljamo priklopitev, da bo najbolje? --Kdo bo pomagal, če bodo dele Koroške zasedle srbske čete? Ali nas more Nemčija sedaj ščititi? Priprave za združitev se morajo vršiti tako, da bo spojitev v resnici izvršena že pred dnevom političnega združenja. To pa se zgodi z vezmi na industrijskem, obrtnem, trgov-skopolitičnem in gospodarskem polju; v prometu, šoli, vzgoji in pouku. »Skalnato-trdnega prepričanja smo vsi, da je ni moči na svetu, ki bi mogla trajno preprečiti priklopitev, in pride dan, ko se bo razprostiral en sam šotor nad celokupnim nemškim narodom.« — Pa tudi ta govor velenemcem ni bil povšeči. Dr. Dorflinger je vehementno nastopil proti onim, ki imajo pomisleke, rekoč: Če hočemo smoter, moramo hoteti tudi sredstva. Kdor pa ima tisočero ako in če, je ali bojazljivec ali pa hinavec.	F. K—n.
Stud, phil. Iv. Černič, Beograd.
sreissiih mL
V prosvetnem ministrstvu mislijo, da bo v »Politiki« z dne 4, t, m. objavljeni načrt sprejet kot eden izmed prvih, potem ko se reši ustavno vprašanje. Ni dvoma, da bo vsaka reforma srednje šole segla globoko v naše kulturno življenje. Je-li pa ta reforma, kakor nam jo je pripravil Glavni prosvetni savet, najprimernejša, o tem naj mi bo dovoljeno, da podam nekoliko svojih misli.
Gotovo je, da moramo pozdraviti dejstvo, da se uvede obvezen pouk higijene ter da se posveča telovadbi večja pažnja. Da se zabrani koedukacija, kjer le mogoče, je tudi čisto v Forsterjevem smislu. Tudi bo, mislim, odredba o višini števila dijakov v enem razredu, odprava šolnine itd. šoli samo v prid.
Novo pa je za nas v tem reformnem načrtu, da začenja pouk latinščine šele v petem razredu, a grščina se pravzaprav ukinja. Ako bo tudi to v prospeh šole, dvomim. Tudi to pot se vprašanje, okoli katerega se »reforma« naše srednje šole suče, to je vprašanje klasičnih jezikov, rešuje na način, katerega ne moremo sprejeti.
Z ozirom na Srbijo ostane pouk latinščine približno pri starem, dočim imamo neznaten napredek pri grščini, ki se tam dosedaj sploh ni poučevala; z ozirom na naše kreje pa imamo pri latinščini nazadovanje za polovico, a grščina skoro odpade,
O tem, je-li pouk klasičnih jezikov v naših srednjih šolah sploh še potreben, je pri nas že razpravljal g. prof. dr. Pipen-bacher v »Slov. Narodu« leta 1919. in gg. prof. dr. Debevec in Dolenec v »Času« istega leta.
Zato hočem samo še enkrat konstati- ; rati, da večina staršev pouk latinščine to- j lerira, a je pouku grščine brez tehtnih
razlogov — naravnost sovražna. In to kljub temu, da je ravno grščina podlaga vsaki resni znanosti! Na univerzi neobhodno rabi grščino poleg klasika vsak lin-guist, slavist, zgodovinar, še celo medicin-cem je priporočljiva, Brez znanja grščine se vseučiliščnik ne more poglobiti v prej navedene panoge tako, kakor bi bilo želeti. Merodajne kroge si usojam opozorili še na sledeče: V Srbiji se dosedaj grščina ne poučuje. Zato ni na filozofski fakulteti v Belgradu na klasičnem oddelku niti enega Srbijanca, a v historičnem seminarju, kjer čitajo Prokopija, ravnotako niti enega!
Naši srednji šoli se očita, da ne zna absolvent gimnazije niti latinščine, čeprav se je uči osem let. In kako je odpravil ta nedostatek Glavni prosvetni savet? Srb jo je reduciral na polovico!
Težko bomo tudi dobili profesorje angleščine, a nerodno bo, ker se bo n. pr. na klasični gimnaziji približno polovica dijakov učila francoščine že v prvem letu, a latinščine šele v petem. Če vzamemo, da je latinščina podlaga francoščini, bi predlagali ravno obratno.
Zato bi brez izprememb te reforme nikakor ne mogel sprejeti, kljub temu, da ima nekaj prav modernih določil. Zlasti se moram najodločneje upreti polovičarstvu glede klasičnih jezikov, posebno zapostavljanju grščine, ter želim, da bi storili isto tudi drugi, zlasti naši poslanci v konstituanti, in to brez razlike strankarske pripadnosti,
žešls©-s!oyašlca.
Dr. BENEŠ V LONDONU.
Praga, 10. junija. (Izv.) Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je bil sprejet od angleškega ministra za trgovino. Razgo-varjala sta se o trgovski pogodbi, predvsem pa o vprašanju sekvestrov, ki dela češki vladi velike težkoče. Sklenila sta, cla bodo pogodbo še enkrat pregledali strokovnjaki, na kar bo podpisana,
SARAJEVSKI ZDRAVNIKI V PRAGI,
Praga, 10. junija. (Izv.) Danes je prispela v Prago pod vodstvom dr, Krulja de-putacija iz Sarajeva, ki si bo ogledala sanitetne in ambulančne naprave v Čehoslovaški. Deputacijo je sprejel češki minister za narodno zdravje.
NEDELJSKI POČITEK,
Praga, 10. junija. (Izv.) Vlada bo v najkrajšem času izdala naredbo, s katero se upelje popolen nedeljski počitek.
KRIZA V SLOVAŠKI INDUSTRIJI.
Praga, 10. juniia. (Izv.) V slovaški industriji je nastopila velika kriza, vsled česar je bilo številno delavstvo odpuščeno iz službe. Vlada je vsled tega poslala svojega zastopnika v St. Miklosz, da potom posredovanja med industrijalci in delavci najde pota, da se ublaži kriza in se brezposelnost zmanjša.
PREHRANJEVALNE TESAVE.
Praga, 10. junija. (Izv.) Petčlanski parlamentarni odbor za prehrano se je vsled nastalih težkoč in diferenc razšel in je njegove funkcij3 prevzel poliiični petčlanski parlamentarni odbor »pet!:a«.
Krim u Hvstrifi.
Dunaj, 10. junija. (Presbiro.) — Doslej se še ni dosegel sporazum med osrednjim odborom in disidenti krščanskih so-cialcev v Salzburgu. Poizkus krščanskih
socialcev, rešiti krizo s sporazumnim sodelovanjem vseh parlamentarnih skupin, je do danes ostal brez uspeha. Socialni demokrati odklanjajo vsako delovanje pri reševanju krize ter se drže popolnoma nevtralno. Parlamentarna skupina Vele-ncmcev je izjavila, da nima mandata, zahtevati od predstavnikov svojih pokrajinskih klubov kakih obveznosti. Znani delegati Velenemcev iz pokrajin pa večinoma niso prišli na konferenco na Dunaj. Iz pasivnega postopanja štajerskih Velenemcev se more sklepati, da niso pripravljeni iz-premeniti svoj sklep o izvedbi ljudskega glasovanja na Štajerskem dne 3. julija. »Reichspost« naglaša, da zahteva vprašanje kredita Avstriji najhitrejšo rešitev krize.
NOV PREDSEDNIK KRŠČ. SOCIALNE STRANKE V AVSTIUJI.
Dunaj, 10. junija. (Izv.) Pri volitvah za predsednika krščansko socialne stranke je bil izvoljen z večino glasov poslanec dr. Seippel, dočim je vodja desnega krila dr. Kunschack ostal v manjšini.
LJUDSKO GLASOVANJE NA ŠTAJERSKEM SE VRŠI.
Gradec, 10. junija. (Izv.) Vlada je odredila vse potrebno za glasovanje glede pripojitve k Nemčiji in določila, da se vrši glasovanje dne 3. julija od 8. zjutraj do 6. ure zvečer.
Gradec, 10. junija, »Grazer Zeitung« bo dne 11. t, m, proglasila sklepe deželnega zbora od 8. aprila in 31. maja 1921 glede priključitvenega glasovanja na Štajerskem dne 3. julija t. 1,
+ Izvolitev ljubljanskega župana bo potrjena. Deželna vlada za Slovenijo je sporočila starosti občinskih svetnikov ljubljanskih g. Jegliču, da je že predložila osrednji vladi g. župana Peska v potrditev, -f- Odmev ljubljanskih volitev. O porazu policajdemokracije v Ljubljani piše »Hrvat«; »To su rezultati politike jedne skrahirane stranke. Najjača kula, što su je uopče imali, i ta je pala. To je najteži uda-rac, što ga je demokracija u ovo posljedeje vrijeme doživjela.«
-j- Neprijetne vesti so za »Jutro« naša belgrajska poročila o večnih sporih, demi-sijah in nesporazumih v vladi in vladnih strankah. »Jutro« jih zamolču:e ali njih ostrost zmanjšuje in kadar se težkim naporom vlade posreči, zlimati zopet nastale lazpoke, kriči »Jutro«, kako bujno fantazijo da ima »Slovenčev« poročevalec v Belgradu. Včeraj si je »Jutro« izmislilo celo, da »se delajo depeše o krizah pri »Slovencu« doma.« Vsak pač sodi po lastni praksi. Ko je bila 6. t, in. telefonska zveza z Bel-gradom vsled nevihte prekinjena, je imelo »Jutro« seveda »izvirne« depeše iz Belgra-da. Gotovo jih je prejelo po brezžičnem telefonu. Kdor zna, pač zna!
+ Trianonska pogodba in senžer-menski sporazum, ki se je sklenila dne 10. septembra 1919 meu velikimi državami na eni ter Češko-Slovaško, Jugoslavijo in Rumunijo na drugi strani, sta bila 7, t. m. v francoski zbornici po daljši debati sprejeta s 478 proti 74 glasovom. Ko je poslanec Margaine omenil, da je povratek Karla na Ogrsko aranžiral princ Sikst Parmski, ki da se je o tem dogovarjal s francoskimi krogi v Strasburgu, je ministrski predsednik Briand odgovoril, da francoska vlada nima ničesar opraviti z željami nekaterih francoskih rojalistov.
Poslane Goncourt je dejal, da poizkua, vzpostaviti vlado Habsburgovcev na Ogrskem pomeni nevarnost za nasled-stvene države in da Francija nikakor ne more dopustiti, da se kršita trianonska in senžermenska pogodba. Tudi Briand je naglašal, da je donavska federacija zdaj nemogoča.
Pevski zborS! Pevci!
Pevska zveza priredi dne 31. julija t 1. za Slovenijo v Kamniku veliko zborovanje, združeno s pevskimi nastopi posameznih zborov. Ker je to prva prireditev te vrste, ko pokažejo zbori svoje moči in s tem smisel za eno najlepših umetnosti — petja, vabimo tem potom vse včlanjene zbore, da so priglase za ta nastop, ki bo hkrati tudi prva vez za medsebojno spoznavanje, prijateljstvo in skupno delovanje. Poleg posameznih zborov bodo nastopili tudi vsi zbori skupno in sicer pri maši in pri koncertu. Pri maši bomo peli:
,..st- Premeri: Mašna II, - Dr. F. Kimovec: Kraljica Slovencev, — P. H. Sattiier: Komu srce naj dam. — Foerster: Tantum ergo V.; pri koncertu pa:
1. P. Hugolin Sattner: Pobratimija (moški zbor, glej 3. in 4. štev. »Pevca«), 2. St. Premeri: Zdravica (mešani zbor), 3. J. Fleišman: Triglav (Pesmarica družbe sv. Mohorja I. zv. str. 41, štev, 15), 4. Dr. F. Kimovec: Dekliška (Prekmurska narodna, >Pevec« 1. in 2. štev.)
Posamezen zbor pa more nastopiti največ z dvema pesmima, kateri sam določi. — Vse priprave so v teku in je odbor že poskrbel za koncertni prostor v Kamniku in za znižanje vožnje po železnici. Note bodo v kratkem tiskane in se bodo takoj začelo odpošiljati priglašenim zborom. Vsak zbor, ki se misli te slavnosti udeležiti, naj nemudoma javi svoje sodelovanje odboru Pevske zveze, natančno število udeležencev, da pošljemo note, navodila in izkaznice. Poleg pevcev se lahko udeleže te prireditve tudi prijatelji in znanci, ld bodo imeli po zeleznici iste ugodnosti kot pevci. Vsak zbor naj v svojem področju prevzame nabiranje udeležencev in njih število naznani Pevski zvezi najkasneje do 1. julija, da moremo pravočasno poskrbeti za posiljatev izkaznic, hkrati naj pa tudi sporoči, s katerimi pesmimi misli nastopiti, da lahko pravočasno objavimo v časopisju in letakih. Ves spored objavimo v teku prihodnjega tedna v časopisju in po okrožnicah, katere bomo razposlali te dni Poleg pevskega dela se bo vršil v Kamniku dopoldne tudi redni občni zbor in predavanje, katerega se imajo udeležiti zastopniki vseh včlanjenih zborov Ker bo dnevni red zlasti zanimiv glede našega strokovnega glasila, upamo, da bodo vsi včlanjeni zbori poslali na občni zbor svoje zastopnike. Za občni zbor pošljemo še posebna vabila in izkaznice za delegate. Več na vabilih.
Nesreča se je zgodila preteklo soboto zvečer na trgu del Cristo v Gorici. Neki Vuga, Slovenec, pristojen v Grgar, je kazal svojemu prijatelju revolver, ki si ga je nabavil, da ne bi imel strahu pred fašisti, ki vedno ogrožajo mirne družbe. Njegov prijatelj je, videč to, tudi potegnil svoj revolver iz žepa in dejal: >Vidiš ga. Nocoj nas ne bodo!« Pri tej priči pa se je revolver izprožil in krogla je zadela Vugo v prsi, mu prodrla srce, da je padel na tla. Prijatelj ga je dvignil in nesel v gostilno, medtem ko je ta klical: »Ustrelil si me, ustrelil si me!« Ko so peljali Vugo v bolnišnico, je po poti umrl. Prijatelj je izginil in ker nihče ni vedel natančno, kdo je bil to, je zabrisal sled za seboj. Radi tega se tudi čuje, da se ne ve, kdo je Vugo ustrelil. Aretirali so par komunistov in par republikancev, a fašista nobenega, dasiravno so oni neposredni vzrok te nesreče.
La festa dello Statulo. Tako imenujejo Italijani ta praznik, ki se je vršil kot vsako leto na preteklo nedeljo precej slovesno, seveda s plesom, a niti napol tako slovesno ne kot po navadi. Fašisti so s plakati vabili na ta praznik. Goričani (meščani, tudi Italijani v prvi vrsti) pa so izjavili, da se praznika in podobnih stvari ne udeležujejo, dokler se ne iztrebijo fašisti iz mesta. Fa-
Starograjski:
Gospod poverjenik. — Gospodična Muci-ka. — Gospod hofral. — Sluga Martin. — Amerikanec.
Gospod poverjenik, dika naroda tudi po svoji zunanjosti, pride v svoj urad zidane volje, ker so časopisi pravkar prinesli vest, da ga njegova stranka kandidira za ministra. Takoj se pojavi v stranskih vratih tipkarica, gospodična Mucika, ki služi za olepšavanje urada gospoda poverjenika.
Mucika (z očarljivokoketnim nasmeškom in kniksom, ki se ga je naučila od Helle Moje): Klanjam se, gospod minister!
Poverjenik (poigravaje se z njenimi kodrčki): Nismo še na stolčku, draga Mucika. Ali upajmo. Nekaj mesečkov izpre-membice tam doli v Belgradu bi se tudi Tebi prileglo, kaj, Mucičica?
Mucika povzdigne k svojemu oboževa-nemu šefu pogled po uzorcu Aste Nielsen, in le škoda, da se za nasprotnimi vratmi oglasi diskretno pokašljevanje, ki najavlja starega gospoda hofrata, in nam odtegne nadaljnje uživanje imenitne igre gospodične Mucike.
Gospod hofrat, živ c. kr. spomenik, kakor jih še lepo število diči svobodno Jugoslavijo, nastopi s tako slovesno servil-
nostjo, da se gledavcu kar črnormeno dela pred očmi: »Gospod poverjenik! Pokorno javljam, da je dospela ofidozna vest, glasom katere imenovanje gospoda poverjenika ministrom neposredno naprej stoji. Iz tega veselega povoda dcvolim si pokorno moje naiprevdanejše (tu pade g. hofrat malone na trebuh) čestitke k izrazu prinesti. Visoko to poklicanje gospoda poverjenika samo je en dokaz, da se na najvišjem mestu zna ceniti Vaše zaslužke.«
Poverjenik (ga smeje potreplja po rami): Zasluge, ste hoteli reči, gospod hofrat. Naš jezik Vam pač še dela vedno malo preglavice, kaj? Pa saj sem Vam dovolil, da se pred menoj lahko poslužujete svojega jezika. Wir Jugosla\ven sind eine tolerante Nation. (Z ministrsko pozo.) No, lepa Vam hvala, gospod hofrat, na izraženih čuvstvih, in bodite prepričani, cla mi bo, tudi ako odidem s tega mesta, Vaša kakor vseh gospodov uradnikov tukaj, mojih vrlih sotrudnikov, dobrobit tudi nadalje na srcu.
Gospod hofrat se ves blažen izklanja iz sobe.
Poverjenik pozvoni slugi: Ali želi kaka stranka z menoj govoriti, Martin?
Sluga Martin (dobrovol jeek): En gospod čaka zunaj, Amerikanec. Prav iz Kalifornije je prišel. Bil je že včeraj tukaj, pa —
Poverjenik: Aj, Amerikanec! Jugoslovan?
Martin: To ne vem. Slovenec bo, ker govori po naše. (Veselo pomežikujoč.) ln
prav en žlahten gospod so videti... Kar cel dolar so mi stisnili v roko, kakor da je groš.
Poverjenik: Saj že tudi diši iz Tebe ta dolar, Martin. — Hajd, pusti gospoda noter in glej, da ne bo kdo motil.
Amerikanec vstopi. Človek svetskega kova, po čigar zunanjosti se ne da presoditi, kdo je in kaj. Zamahne z roko kakor v pozdrav, potem se interesirano zagleda v gospoda poverjenika.
Poverjenik (žovijalno): Amerikanski rojak? Dobrodošli! Izvolite sesti... in s čim Vam morem postreči?
Sedeta. Amerikanec izvleče dvoje debelih cigar in molče ponudi eno.
Poverjenik: Hvala. Pušim samo cigarete.
Amerikanec si prižge, in ko je izpuh-nil nekoliko oblakov dima, začne: Poslala me je naša kolonija, da si ogledam osvobojeno slovensko domovino in prinesem njeno pravo podobo, ki si je naš človek tam zunaj iz časopisov ne more ustvariti... In tako bi rad slišal tudi iz Vaših ust odgovor na nekaj vprašanj.
Poverjenik: Prosim 1
Amerikanec: Prvo vprašanje: Kdo Vas je postavil na to mesto?
Tu bi naiven gledalec pričakoval, da bo gospod poverjenik čudnega svata, ki ga, ne da se je sploli predstavil, tako nespodobno nahruli, kratkomalo vrgel ven; ali gospod poverjenik je jugoslovanski demokrat, torej človek, ki se mahoma znnjde v vsako situacijo in nikoli ne pride v za-
drego. Zato odgovori z nalahnim, vljudnim
poklonom:
»Amerika.«
Kar za hip celo Amerikanca frapira, kakor kažejo njegova odprta usta.
Poverjenik: Čisto naravno. Kajti, ako bi Amerika ne bila posegla v evropsko vojno, bi danes ne bilo Jugoslavije in bi jaz ne sedel na tem stolu. To je, ako gremo stvari prav na dno. V ostalem pa, ako hočete zvedeti o moji osebi resnico, morate iti vprašat v nasprotni tabor. (Se udobno iztegne v fotelju.)
Amerikanec (zadovoljno kimajoč): Ali right! Vi sto mi všeč, mister. Vidim, Vi ste smart gentleman. Vi mi boste odkrito odgovorili tudi na drugo vprašanje: Kako opravičujete Vašo, t. j. Vaše stranke politiko, ki stoji v očitnem nasprotju tako z voljo kakor z interesi slovenskega naroda in dosledno temu z interesi jugoslovanske države? Tu je samo dvoje mogoče —
Poverjenik (ga prekine): Da, samo dvoje je mogoče. Ali tega ne vidimo, potem smo slepci, ali pa vse to vidimo in kljub temu tako delamo, potem smo sleparji.
Amcrikanec spet od začudenja raztegne čeljusti, ker on je namreč hotel vse nekaj drugega povedati.
Poverjenik (s tankim usmevom državnika, ki se čuti na višku situacije): Ali jaz Vam hočem dokazati, da nismo ne eno ne drugo, ampak da smo mi demokratje dalekovidni in pošteni ljudje, Povejte mij,
glsti so bili goriškim meščanom že poprej neprijetni, še bolj neprijetni pa so po vo-ljtvah, ker vedo, da je skozi, in skozi odvisno njih življenje od tipičnega: »Mamka, pejte ga noter!« Brez Slovencev bi morali naši trgovci izginiti.
Tuji poročevalci oz. časnikarji so se mudili v Gorici. Seveda so videli samo italijansko plat mesta. Bil je poleg tudi poročevalec >Matina«. Radovedni smo, če so kaj vprašali, odkod izhaja tako veliko število slovenskih mandatov in na kakšen način 8Čf jih Slovenci pričarali. Ti veliki listi nam itak niso bili nikoli prijazni.
V	Podmelcu v baški dolini so v noči med 2. in 3. junijem okradli tatovi taber-nakelj in odnesli monštranco ter en kelih, hostije so raztresli v lopi, eno veliko ho-stijo so odnesli. Pač nič čudnega pri nas, če se sme ob belem dnevn in pod okriljem postave ropati in požigati. Taki ponočnjaki-tatovi so tedaj celo pravcati — poštenjaki.
Cerkljani, ki so bili aretirani radi izobešene zastave, še danes niso izpuščeni iz zapora. Na oni dan je bilo na trgu v Cerknem kar 24 strojnic in 12 po stranskih krajih. Tedaj prava fronta. »Tenente«, ki ne more biti ravno brihten, je bil brzojavil na vse strani, da je v Cerknem upor, ker zastava ni hotela iti sama z droga, oni je pa niso znali sneli. Res, smešno!
Poz@p potSružssižni ©dri!
Preteklo poletje je obiskala nekatere pode-. želske odre skupina igralcev iz Ljubljane, ki se je izdajali za »Ljudski oder« v Ljubljani. Ker je ta skupina zapustila po večini krajev nečedne spomine (nekvalificirano igranje, neporavnani računi in drugo) si šteje odbor »Ljudskega odra« v Ljubljani v dolžnost, sporočiti vsem podeželskim odrom oz. izobraževalnim društvom sledeče:
1.	Odbor »Ljudskega odra« v Ljubljani nima s navedeno skupino prav ničesar skupnega in ni za njih gostovanje niti vedel. Gostovanja pod firmo mo »Ljudskega odra«, ki jih je imela navedena skupina, je smatrati kot zlorabljanje dobrega imena »Ljudskega odras v Ljubljani.
2.	Vse podeželske odre ozir. izobraževalna društva pozivamo, da nam nemudoma sporoče, s čim in kdaj je navedena skupina gostovala, kakšno škodo je napravila odru, društvu ali komu drugemu v dotičnem kraju. Ako so znana imena navedene skupine, naj nam jih istotako sporoče.
3.	Člane navedene skupine pozivamo, da se takoj javijo predsedstvu »Ljudskega odra« v Ljubljani in popravijo »Ljudskemu odru« v Ljubljani kot drugim odrom storjeno krivico. V nasprotnejn slučaju se bo »Ljudski oder« v Ljubljani poslužil sodne poti.
Ker čujemo, da se namerava i letos sklopiti neka podobna skupina, opozarjamo na to vse podeželske odre in jih prosimo, da nam sporoče vsak posamezen slučaj nemudoma.
5. V prihodnjih tednih želi »Ljudski oder« v Ljubljani gostovati na nekaterih podeželskih odrih. Vsa druživa ozir. odre opozarjamo, da se podajajo felede gostovanja le z onimi našimi pooblaščenci, kojih pooblastila nosijo podpis predsednika in tajnika tef^ftg »Ljudskega odra« v Ljubljani. Enako s.0 vsi dopisi »Ljudskega odra« izvršeni na papir s firmo društva in opremljeni z žigom.
V	interesu podeželskih odrov ozir. izobraž. društev kot dobrega imena »Ljudskega odra«, ki ga hočejo gotovi ljudje na tak način zlorabiti, je, da vsa društva (odri, čimprej udovoljijo našemu pozivu.
Za odbor »Ljudskega odra« v Ljubljani: Narte .Velikonja 1. r., t. č. predsednik; — Ivo Peršuli, 1. r., t. č. tajnik.
Dn®wne novice.
—	Poslancem Jugoslovanskega kluba.
Jugoslovanski klub poziva vse svoje člane, da pridejo brezpogojno na klubovo sejo prihodnji ponedeljek.
—	Vrhnika. Prevzvišeni gospod škof dr. Anton Bonaventura Jeglič bo v nedeljo 12. t m. ob štirih popoldne na Vrhniki blagoslovil pet novih bronastih zvonov za župno cerkev in za podružnico na Stari Vrhniki.
M
i"'; 1 ! V '	--=======
štovani gospodine, kje boste našli le enega pravega, zavednega Slovenca, ki bi si na svoji zemlji pustil jemati katero svojih dednih pravic ali si kratiti svobodo, Id si jo je priboril s tolikimi žrtvami?
Amerikanec (živahno prikimavajoč): AH right! Prehodil sem celo slovensko domovino in povsod slišal samo en glas: V Bvoji hiši hočemo biti svoji gospodarji.
Poverjenik: Vidite. Ali drugo je: ne pustiti si vzeti — drugo: prostovoljno dati. Mi pa smo ravno tisti, ki prostovoljno žrtvujemo del svojih pravic (z diskretnim patosom) na oltarju jugoslovanske. ideje, ker mi smo njeni pravi nositelji.
Amerikanec ne reče na to nič, samo hlastne z roko ob sebi, kakor da mu je padlo nekaj na tla.
Poverjenik: Vi ste omenili tudi državne interese. To je ravno tisto, kar si mi v prvi vrsti držimo pred očmi. Vsa naša politika se orientira po državnih interesih. Zlasti pa moramo upoštevati zunanji položaj in gledati, da pridobimo naši mladi državi kredit pri velesilah. Baš v tem pogledu so naši politični nasprotniki najbolj kratkovidni. Na primer: Znano .Vam bo, da je bil zadnjič en naš minister v Londonu in se uveril, kako nas tam diskreditira avtonomistična gonja med Slovenci in Hrvati.
Amerikanec: Goddam, jaz berem angleške časopise in vem samo, cla je Angležem deveta briga, kako si mi uredimo svojo državo.
Poverjenik: Kaj časopisje! Naš minister je. zvedel to od oficiclnjh krogov,
—	Župnijo sv. Miklavža nad Laškim je dobil č. g. Jakob Čebašek, kaplan pri sv. Martinu pri Šaleku. Slovesna inštalacija se bo vršila dne 30. t. m.
.. Slovenski frančiškani na Kitajskem, Te dni smo prejeli s Kitajskega iz Hanko-wa lepo fotografijo, ki nam predstavlja tri slovenske frančiškane-misijonarje na Kitajskem. To so p. Veseljko Kovač, p, Peter Baptista Turk in p. Engelhard Avbelj. Isti čas je prišla tudi dopisnica, na kateri je pripomnjeno, da so se vsi trije misijonarji, ki delujejo v velikih razdaljah, sešli dne 22. aprila in sc marsikaj veselega pogovorili. Sporočajo tudi, da zavzemajo važna mesta. P. Engelhard je ravnatelj velikega semenišča in superior v Wachangu, p. Baptista pa upravlja župnijo, poučuje na treh ljudskih šolah, v malem semenišču pa pod-učuje še latinščino in aritmetiko. Prav veseli nas, da smo po dolgem času zopet •prejeli glas iz daljne Kitajske o naših rojakih misijonarjih, oni bodo pa tudi veseli, ako se bomo mi njih spomnili s kakimi prostovoljnimi prispevki za sv, misijone.
—	Bled, Opozarja se, da je v občini Bled strogo prepovedano avtomobilom hitro voziti. Voziti imajo le v hitrosti navadnega konja. Cesta ob jezeru, pod gradom, pa je sploh prepovedana za vožnjo z avtomobili, To v vednost vsem posestnikom avtomobilov s pripombo, da se bo na te odredbe najstrožje pazilo.
—	Poverjenik za kmetijstvo Franc Demšar sprejema stranke vsako sredo in petek od 9. do 13. ure v uradu poverjeni-štva za kmetijstvo v Marijanišču.
—	Velika nevihta je divjala v ponedeljek popoldne skoro po celi Kranjski. Povsod je napravila mnogo škode. Na Vrhniki je udarila strela v oreh poleg hiše in je tudi hišo poškodovala. Na Stari Vrhniki je zažgala skedenj, ki je zgorel. K sreči je bilo v skednju le malo pridelkov.
— Veleroiuanfičiia Planica pri Ratečah na Gorenjskem, na katero smo že često-krat opozarjali, dobiva vedno več obiskovalcev. Odkar se je otvorilo novo postajališče Planica pri vhodu v dolino, množi se šo bolj število izletnikov. Vsakega Jugoslovana mora zanimati ta krasna planinska postojanka. Ob njenem skrajnem koncu, kamor je od postajališča po dobri poti le eno uro hoda, izvira ob vznožju Julijskih Alp Sava Dolinka, ki se v mogočnem padcu drvi čez skalovje. Kdor se pelje z jutranjim vlakom iz Ljubljane, opravi vso pot prav lahko v enem dnevu. Samo to prosimo turiste, da naj hdoijo po potu in ne po travnikih. Te dni je bilo tukaj kakih 300 šolskih otrok z J. Ni treba omenjati, kakšno škodo naredi taka četa, ako tlači travo in žito.
—	Prostov. gasilno društvo na Jcžici priredi v nedeljo, 12. t. m, ob 3. uri popoldne veselico na vrtu tov, Iv. Dermastja, vulgo »pri Florjančku«, s sledečim dnevnim redom: Srečolov, šaljiva, pošta, petje, komični prizori itd. Čisti dobiček jc namenjen za nabavo in popravo gasilskega orodja, zatorej prihitite vsi v kar najobil-nejšem številu na prijazno Jezico! (K)
—	Slatina Radinci. Ker se otvori s 15. t. m. promet na ljutomerski progi, sc opozarja občinstvo na Radinske mineralne vrelce, ki so prebogati. na ogljikovi kislini in najjačji vseh poznanih natro-lition vrelcev ter nadkriljujejo celo francoski Vichy in Bilin. Radinci imajo edino naravne oglji-Čevokisle kopeli v Jugoslaviji. Izvestja daje Tourist-Office, Ljubljana.
hMe se »sloveosKo Slrie" s
Amerikanec (suho): Stavim, ako bi se bil peljal v London avtonomističen minister, pa bi bil prinesel domov poročilo, da nam Angleži zamerijo centralizem.
Poverjenik (se tlesne po kolenih): Bogme, dober dovtip! Haha... Prav ame-rikanski!
Amerikanec se tudi nekako zareži in hlastne z roko predse.
Poverjenik (ko se je nasmejal): Ali pritrdili mi boste, da se moramo vsekakor na svet zunaj ozirati in da moramo biti previdni.
Amerikanec: Previdni. Ali right. Enkrat — to jo bilo še ob času pariške konference — je rekel eden Vaših navdušenih gospodov, naj bomo mi Jugoslovani ponosni, da sedimo v družbi kulturnih narodov, Francozov, Angležev, Amerikrmcev in — Japoncev. Naš list tam je to ponatisnil, vvell — in drugi dan udero yankees v uredništvo in pretepejo urednika, češ da je razžalil amerikanski narod, vzporejajoč ga z Japi.
Poverjenik: Smola! (Diplomatsko.) No, morda bo Vašim jankijem v malo zadoščenje to, kar som jaz preje o Ameriki rekel.
Amerikanec (z nepremičnim obrazom) Prosim, inister, odgovorile mi na tretja vprašanje: Zakaj tako... damned slabo i vladate? Silna nezadovoljnost je v deželi. | Zakaj ne spremenite režima?
Poverjenik: Ej, dragi gospodine, povejte mi, kdo na svetu pa jo danes zadovoljen? Le poglejte v druge države, povsod same homatije in polomije. Mi v na-
V
Sfalersk®
š Volitev župana v Mariboru se vrši v ponedeljek, 13. junija ob 6, uri zvečer in ne v soboto, kakor je napačno poročalo več listov.
š Poskušeno iztihotapljenje dolarjev. Iz Maribora nam poročajo: »Tabor« jc tc dni priobčil vest da so na tukajšnji carinarnici zasačili žensko, ki je imela pod obleko skritih 10.000 dolarjev. Tozadevne poizvedbe so rodile nezaželjeni rezultat za tri znane osebe iz Ljubljane. Predvsem se je ugotovilo, da se v tem času ni zgodil opisani slučaj, ki se jc prigodil že 7. maja na tukajšnji carinami in ki je bil takrat v listih le na kratko omenjen. Dne 7. maja se je pripeljala iz Ljubljane elegantno oblečena mlada dama, katero je carinski uradnik vsled raznih sumljiv, okoliščin dal posebno natanko preiskati. In res je našla uradnica, ki jo je preiskovala, ne 10.000, ampak 5000 dolarjev. Zasačena se je legitimirala na ime Mikusch, zasebnica iz Ljubljane, Na vprašanje, odkod ima dolarje, je odgovorila, da ji jih je izročil neki ncznanec iz Ljubljane, Dolarje so ji odvzeli in morala bi v preiskovalni zapor okrožnega sodišča. V tem hipu se je pa naenkrat znašel v bližini tudi ravnatelj Jadranske banke g. Pra-protnik, ki je po ravnatelju tukajšnje podružnice Jadranske banke založil 10.000 dinarjev kavcije, češ, samo da ne pride v javnost. Štirinajst dni pozneje se pripelje v Maribor sestra Mikuscheve loč. gospa Bamberg. Ker še je domnevalo, da je v zadevi tihotapljenja dolarjev v zvezi tudi ravnatelj dunajske Verkehrsbank-e in se je Bambcrgova ž njim na peronu razgovarja-la, so oba natančno preiskali. Našli so pa pri Bambergovi le 3000 dinarjev. Zadeva Mikusch pride še-le sedaj v razpravo pred dohodarstveno sodišče.
š Dvakrat poizkučen samomor. Iz Maribora poročajo: 20 letna šivilja Marija Ecker iz Malgajeve ulice si je v četrtek popoldne poizkusila prerezati vrat in trebuh. To se ji ni posrečilo. Zvečer je šla na državni most in je skočila v Dravo. Pa tudi Drava je ni ihotcla. Rešil jo je železniški kurjač Germ ki je tam blizu s čolnom ribaril, Prepeljali so jo v bolnišnico,
š Nesreča. Karel Reichman, urar iz Ptuja, jc prišel v četrtek tako nesrečno pod vlak, da mu je kolo odrezalo prste na obeh nogah. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico,
š Čuden strel, S popoldanskim koroškim vlakom se je v četrtek pripeljal v Maribor Martin Grobelnik z obvezanim vratom ter šel peš v bolnišnico. Prejšnji dan je bi! v Mariboru pred sodiščem kot priča. Ko je prišel domov, je neki finančni paznik z revolverjem ustrelil nanj, tako da mu je šla krogla pod goltancem in je prišla na plečih ven. Podrobnosti še niso znane.
LJublls^skc* ncralc*.'
lj Krščansko žensko društvo vabi vse svoje članice k svojemu rednemu občnemu zboru, ki sc vrši v četrtek dne 16. junija ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotela »Union«, Obenem bo tudi velezani-mivo predavanje. Pridite polnoštevilno!
lj Prosvcia za stolno župnijo in šolski okraj vabi na sestanek, ki se vrši v ponedeljek 13. t. m. ob pol 8, uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni III. nadstropje. Vabljeni so vsi somišljeniki in somišljenice. Govori dr. Arnejc o pomenu Prosvete. Prosi se obilne in točne udeležbe.
šem položaju sinemo biti zadovoljni, da nas sploh ni že vrag odnesel. V ostalem pa vedite, da velja kot prva modrost vladanja: doslednost.
Amerikanec (ki je spet hlastnil z roko): Doslednost. Ali right! Na poti v Evropo sem se ustavil v Šcngaju. Tam sem naletel na starega penzioniranega mandarina. Pri kozarčku riževega žgania mi je možiček pravil interosantne stvari. Pravil je: Poslal me je moj cesar v deželo, kjer jo bilo ljudstvo zelo nezadovoljno in zahtevalo reforme. Otročiči moji, sem si mislil, z reformami vam prav lahko postrežem. Hhikhi! Prejšnji mandarin jih ie dal tepsti po stori kitajski šegi: po trebuhu — jaz sfem uvedel evropejski način: po zadnji strani. Hhikhi! Ni jim bilo všeč in šli so me tožit v Peking. Nato sem jih dal tepsti po sprednji in po zadnji plati — khikhi! — in zdaj so bili zadovoljni. Da ne pride še hujše... Khikhi!
Gospod poverjenik se trese od smeha. Kako bi se nc! Presneti Amerikanec, kako imenitno je podal ta mnndarinov >Khikhk. Škoda, da tega Mucika ni videla.
Kratka pavza, da se pozornica zopet primerno zresni.
Poverjenik (ker Aracriktnec molči): Ali želito še kaj vprašati, gospodine?
Amerikanec: Tliank you, mister. Za-dostujo mi. (Vstane, hlastajo z rekami na desno in levo.)
Poverjenik: Dovolile, gospodine, šo meni majhno... morda indiskretno vprašanje: Že parkrat sem to opazil — kaj
.j
lj Organizacija javnih nameščencev
SLS ima danes zvečer ob 8. uri običajen
sestanek.
lj Smrtna nesreča v topniškem aree-nalu. Včeraj ob pol enajstih dopoldne se je pripetila velika nesreča v topniškem1 arzenalu za drž. železnico v Spod. šiški.! Mehanik, 201etni Valentin Kompare, sin žel. čuvaja, je z drugimi na dvorišču popravljal motor vlačilca tovornih avtomobilov. Kompare je hotel zagnati motor. Zavrtel jc navijak, toda ta je udaril nazaj s tako silo Kompareta v prsa, da je nezavesten padol na tla. Sunek navijaka je bil tako močan, da je Kompare vsled notranjih poškodb čez pol uro umrl.
lj Zanemarjanje občinske poti. Prejeli smo: Občinska pot, ki vodi iz Stolbe na Grad in jc ulisnjena med Drelsetovo in, Razbergerjevo posestvo, obstoji nedvomni že dolgo let, a se v zadnjem času ne oskrbuje več. Že napol strohnjene stopnjice bodo v najkrajšem času razpadle ter se jih' potem sploh ne bo mogoče posluževati. Ker
sc te občinske poti, zlasti v poletnem času, veliko meščanov poslužuje, se mestna uprava naproša, predmetno pot rešiti popolnega razpada in jo popraviti.
lj IClub »Soča« priredi v nedeljo, dne 19. f. m. izlet v Kranj. Odhod iz Ljubljane ob 13. uri 40 minut, iz Kranja ob 22. uri 30 minut Člani in prijatelji kluba se pozivajo, da prijavijo svojo udeležbo do torka, 14. t. m. pri blagajni kavarne Zvezda ali pa v restavraciji Triglav. Člani društva, ki še nimajo legitimacij, naj to napišejo v prijavno polo, na kar se jim bodo legitimacije razdelile v vlaku.
lj Razpečevanje ialzifikatov. V Jadranski banki so ustavili 6, junija opoldne Frančiško Likar s Koprivnika, ker jc nameravala zamenjati 6 falsifi-fcatov po 100 italijanskih lir. Pri preiskavi na policijskem ravnateljstvu so dobili pri njej 25.600 Kron in hranilno knjižico v vrednosti 2430 in v mali denarnici 265 kron. Likarjeva se je izgovarjala, da je menjala lire na prošnjo neke Idrijčanke v Ljubljani. Povedala je tudi, da ji je zmanjkal znesek 5200 kron; 5200 kron jc najbrže kje pozabila ali jih pa izgubila. Likarjevo je policija izrofila sodišču.
lj ICalonje nočnega miru. Stanovalci na Rimski ccsti nam tožijo, da je ta cesta postala eldorado vseh nočnih razgrajačev. Ni jo noči, da bi mogli mirno spati. Za danes no bomo imenovali oseb, ker upamo, da bo zalegel ta opomin in da bo tudi policija posvetila temu malo več pozornosti.
lj Zvita ptica je Tončka D. iz Sp. Kašlja. V Ljubljano jo prišla po legitimacijo in je prodajala peresa, toda nekemu detektivu so še TonEkine kupčijo zdele sumljive iu je odvedel Tončko v zapor. Ko so jo izpustili, je na Figovčevem dvorišču ukradla novo koso, oslo in zavitek žebljev. A' lastnica voza je tatvino hitro zapazila in je Tončko dohitela pri cirkusu, kjer jo je varnostni stražnik Kocjančič aretiral.	>.
lj Pet šip pobili so otroci, ki so metali kamenje, g. Ivanu Kregarju na Zrinskega cesti št. 5. En kamen je zadel na verandi kuharico Marijo Gerk, lj Z nogometa. Pri nogometu sta se dva učenca ljudske šole sprla. Eden je sunil drugega s planinsko palico tako močno, da bo ga morali v bolnici operirati.
lj Izgubil jo reven dijak na poti od trnovske cerkve do Mestnega doma listnico z raznimi zanj važnimi papirji ter približno 850 K denarja. Pošteni najditelj se naproša, da blagovoli prinesti najdeno v uredništvo »Slovenca«.
ICatoBiSki vestnik.
c Seja predstojništev ljubljanskih kon-gret;acij v pondeljek 13. junija ob pol osmih zvečer v Jugoslovanski tiskarni. Pridite!
c S Sv. Gore pri Gorici. Po več letih' se je na Sv. Gori minulo nedeljo obhajal spomin kronanja Matere božje Svetogor-ske in to s posebnim veseljem. V soboto je predstojnik Sv. Gore p. Kapistran Fer-linc svojemu sobratu fr, Kamlidu naročili naj na mestu, kjer je prej stal veliki oltar, postavi mizo, da se bo tam v nedeljo vršilo sv. opravilo. Sobrat pripravlja prostor, razkopava kamenje, pa opazi obširno ploščo. To pove predstojniku in ta poln veselja skliče iz bližnje okolice osem
delate tako-le z rokami, kakor bi nekai lovili?
Amerikanec: Tik!... Nekakšna bolezen, ki me napada, kadar se pogovarjam z demokratskim politikom in na no-; beno vprašanje ne dobim pravega odgo-vora. Pa imam — vidite — občutek, kakor da lovim jeguljo... zgrabim jo — hup! — pa se mi izmuzne... Nemogoče, jo vjeti!
Poverjenik: Zoper to Vam poznam dobro sredstvo. Idite v nasprotni tabor in tam boste imeli občutek, kakor da lovite rake ... Haha! Gotovo boste ozdraveli.
Amerikanec: Hvala za svet, mister, in za prijazni interview. Bilo je splondid. Vračam se čez morje z lahkim srcem. Država ta, ki je Vaša stranka v dveh letih ni bila v stanu razbiti, kako trdna, nerazruš-, ljiva zgradba je to! Ne bojim se zanjo. Živela Jugoslavija! (Met vratmi.) God by, mister I
Gospod poverjenik ostane sam, s tako-zvanimi mešanimi občutki. Ne vč, kako bi se znašel sam seboj. Zagrohota se, potem se pa vseono priduši... AU, stoji Kaj je že rekel Amerikanec nazadnje? Ha, idejal — Gospod poverjenik stopi k telefonu in pokliče uredništvo svojega lista. Halol.., Napravite takoj izvirno poročilo iz Wa-shingtona v tem zmislu, da amerikanski merodajni krogi s posebnim zadovoljstvom zasledujejo napredujočo konsolidacijo naše države, ki jo v pn i vrsti zasluga jugoslovanske demokratske straže... (Diktira dalje v tem smislu.)	■
mož-delavcev, ki so ves dan odkopavali in iskali — veliki oltar. In res ob 1. uri v nedeljo zjutraj je stal veliki oltar do menze očiščen, očiščene stopnice in tlak naokoli. Torej veliki oltar,, o katerem se je mislilo, da je razdejan, je stal na praz-ljubljeni procesiji s svojimi župljani na Sv. veda smo ga še primerno okrasili in pripravili, da so se v nedeljo na njem vršila sv. opravila. Najprvo je ob 8. uri imel sv. opravilo preč. g. dekan iz Kanala, ki je po sedmih letih zopet priromal v ob-Jjubeljni procesiji s svojimi župljani na Sv. Goro. Ob 10. uri je imel govor in slovesno sv. mašo z asistenco preč. p. frančiškanski provincijal, ki se je dan prej vrnil izAsisa iz gen. kapitelja, Pri sv. maši so pele koral pevke iz Kanala izredno dobro. Po sv. maši je p. provincijal po naročilu sv. Očeta podelil vernikom papežev blagoslov. Ljudstvo, katerega se je bilo nabralo na razvalinah do tri tisoč, je bilo opravičeno do solz ginjeno, ko so se po dolgih letih žalosti zopet zbrali okrog milostnega oltarja. Odkriti, le malo pokvarjeni oltar nas je vtrdil v upanju, da pod grob-ljem počiva še marsikaj ohranjenega, oltarji, t^k. grobnica kardinala Misije itd.
Socialna vesSnik.
K vprašanju brezposelnosti. V angleški zbornici je neki poslanec ob priliki debate glede rudarskega štrajka vprašal vlado, kako si ona razlaga dejstvo, da je v Franciji veliko manj brezposelnih delavcev nego v Angliji in Ameriki, dasi je depresija na gospodarskem polju splošen svetovni pojav. Zastopnik ministra za delo je nato odgovoril, da vzdržuje Francija veliko aktivno armado, katera nabavlja mnogo potrebščin; nadalje se v opustošenih krajih vrše gromadna restavracijska dela. Končno šteje Francija mnogo bogatih kmetskih posestnikov. Vsled tega je razumljivo, da obrt še vedno zaposluje veliko delavstva.
Orlovski vosfi^ik.
Orlovska slavnost v Ljubljani 12. t. m. bo, kakor soditi po velikem številu prijavljenih gostov, najlepša letošnja orlovska prireditev. Prijatelji or-lovstva ne zamudite lepe prilike, udeležite se slavnosti v obilnem števflu, zlasti v narodnih nošah. Udeležence bedo ob dohodu vsakega vlaka sprejemali bratje Orli na kolodvoru.
Javna telovadba orlovskega odseka Sv. P6ter v Ljubljani se o priliki njegove desetletnice vrši ob 3. uri popoldne na Medijaiovem dvorišču, Dunajska cesta 17. —Bratje telovadci, priglasite se za nastop isti dan že dopoldne ua telovadišču. Bog živi!
Vrhniški Orel je napravil minulo nedeljo svojo drugo javno produkcijo, ki je sijajno uspela. Sloves tega odseka in pa krasno vreme je privabilo •obilo gostov na Vrhniki. Slavje je bilo tem veli-častnejše, ker je prihitelo k prireditvi tudi akad. društvo »Zarja«, ki je ravno ta dan obhajalo svojo 20 letnico. Popoldanska javna telovadba, kjer so nastopile gojen ke, naraščaj, Orlice in člani, se je razvila v krasen ljudski tabor. Odsekov predsednik je pozdravil goste z vseh strani, govorili so predsednik O. Z., predsednik SDZ, zastopniki »Zarje*, »Kat. Dačke Lige« in »Domagoja«. Javni nastop je nudil lep užitek, predvsem pa je bila orodna telovadba prvovrstna. Vrhniški Orel je pokazal vnovič, da je vztrajen in da hiti vedno kvišku. Na tako vzorno vrsto telovadcev je pač lahko ponosna Vrhnika in mi vsi._
Dijaški ^astsftlis.
d Danica. V ponedeljek, dne 13. t. m. točno ob 8. uri zvečer se vrši v akademskem domu (Miklošičeva cesta) redni mesečni občni zbor Danicc g sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. nagovor tov. predsednika; 3. poročila odbornikov; 4. Sprejem novih članov; 5. Slučajnosti. — Pozivam vse tovariše, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora in sicer vsi s trakovi! — Papež, predsednik.
50 K, »Hrvatsko primorje* stane pa 60 K. Kot prihodnja zvezka izideta Zagreb in Belgrad, potem pa ostali kraji in upamo, da Slovenija, posebno pa naša Gorenjska ne izostane. Knjige se naroča pri: J. čaklovič, Zagreb, Gunduličeva ulica 1.
Prvenstvene nogometne fekme 12. t. m. —
(Službena objava L. N. P.) Ilirija : Svoboda na igrišču Ilirije ob 18. uri, sodnik g. Vrančič. — Primorje : Hermes na igrišču Sparte ob 18. uri, sodnik g. Kramaršič. — Primorje rc:«. : Hermes rez. na igrišču Sparte ob 9. uri, sodnik g. llus. — Razen tega se vrše prijateljske tekme: Ilirija : Mariborski Atletiki na igrišču Ilirije ob pol 17. uri, sodnik g. Jerala in Sparta : Jadran na igrišču Sparte o}) 16. uri, sodnik g. Hus.	(k)
Ilirija : Atletiki, Maribor. Mariborski Atletiki so izmed prvorazrednih klubov v Mariboru. Znano je, da so bili vedno hud rival za prvenstvo Maribora. Pričetek tekme ob pol 17. uri.	(k)
Ilirija : Svoboda. Prvenstvena tekma med Ilirijo in Svobodo je sedaj, ko je izstopil iz konkurence S. K. Slovan, edina prvorazredna prvenstvena tekma v Ljubljani. Zmagovalec ima igrati s prvaki Maribora in Celja za prvenstvo Slovenije. — Svoboda bo gotovo napela vse sile, da doseže kar najpovoljnejši rezultat. Zmaga Ilirije se zdi sicer toliko kot sigurna, ker pa odda njeno I. moštvo nekaj igralcev za tekmo z Atletiki iz Maribora, bo igra precej obojestranska. Tekma se prične ob 18. uri.
Prvenstvena nogometna tekma Hermes-Pri-morje se vrši v nedeljo dne 12. junija ob 18. uri na prostoru Šparta-Primorje. Istotam ob 16. uri prijateljska- tekma Jadran-Šparta.	(k)
ffnIiB&nspši ptmlišL
VLADNI LIM ZA NEZADOVOLJNEŽE.
Belgrad, 10. jun. (Izv.) Danes je imel Muslimanski klub svojo sejo. Ker pa je bila večina klubovih članov odsotna, se je klubova seja odgodila na torek. Na tej seji je imel klub odločati, ali se zadovolji s ponudenim sporazumom o agrarni reformi v Bosni.
Belgrad, 10. jun, (Izv.) Danes je vlada izplačala muslimanom prvi avans kot odškodnino za izvedbo agrarne reforme v Bosni v znesku 60 milijonov dinarjev.
STANOVANJSKA NAREDBA.
Belgrad, 10. jun. (Izv.) Ministrski svet je sprejel posebno stanovanjsko uredbo, ki velja za vse kraje razen Srbije in Črne gore.
SAMOSTOJNI CENTRALISTI.
Belgrad, 10. junija. Klub poslancev SKS je predložil ustavnemu odseku dva predloga, s katerimi zahteva: 1. da se zunaj Srbije sestavijo nastopne oblasti: mariborska, ljubljanska, zagrebška, sušaška, osiieška, splitska, dubrovniško-mostarska, banjaluška, sarajevska, novosadska in ba-natska. Na čelu vsake oblasti naj bi stal veliki župan, ki ga postavlja kralj; 2. dokler se ne izvrši razdelitev na oblasti, veljajo okrožja v Srbiji in Črni gori kot oblasti in vrše njihove funkcije.
PREPOVEDAN RADIČEV ORGAN.
Zagreb, 10. jun. (Izv.) Kakor se je izvedelo, izide te dni vladna odredba, ki prepoveduje izdavanje Radičevega glasila j »Dom« in frankovske »Hrvatske Misli«.
KOMUNISTIČNO ROMANJE V MOSKVO.
Belgrad, 10. jun. (Izv.) V političnih j krogih se mnogo razpravlja o potovanju jugoslovanskih komunističnih zastopnikov v Moskvo. Nihče ne ve, kako so odšli preko meje. Policiji ni prav nič znanega. Belgrajsko šovinistično časopisje označuje kmete, ki so šli v Moskvo, kot Hrvate, ki so odšli v Moskvo s praškega velesemnja. Dejansko so pa to Srbi, ki so se podali na Rusko od doma in ne iz Prage.
pr Dr. Izidorja Cankarja »S poti« v češkem prevodu. Dr. Bohuš Vybfral je prevedel na češko dr. Izidorja Cankarja znamenito delo »S poti«. Prevod je založila »Eva« v Olomucu.
pr Predavanje o Vuku Stcfanoviču Karadžicu na tenniški srednji šoli. V sredo 8. t m. je tehni-Bka srednja šola priredila kratko proslavo v čast Vuka Stef. Karadžiča, preporoditelja in ustvari-telja srbske abecede, pravopisa in književnosti. Slavnost je otvoril ravnateljev namestnik prof. ing. Foerster s kratkim nagovorom na vse dijake in (dijakinje, nakar je prof. dr. Val. Rožič predaval o Vuku Štef. Karadžiču kot prvem modernem srbskem borcu za prosveto in kulturo. Podal je v .kratkih besedah Vnkov življenjepis, njegova pisateljska dela ter pokazal, kako je Slovenec, učeni slavist Kopitar kot cenzor za slovanske knjige na Dunaju leta 1814. slučajno v »Srpskih No vin ah zasledil nešolanega. a tembolj nadarjenega Srba i.Vuka Karadžiča, s katerim sta potem 40 let složno skupaj delovala na srbskem književnem polju. Kopitar je Srbom ustvaril Vuka in Vuk je Srbom .'priredil moderno abecedo, pravopis in književni ijezik. Kopitar in Vuk sta s srbskimi narodnimi pesmimi pred 100 leti proslavila srbski narod po {celi Evropi. — Ob tej slavnostni priliki so dijaki ,in dijakinje darovali po en mlinar za Vukov spome-'nik. — Predavanja so se udeležili vsi profesorji in profesorice in vladni svetnik dr. šubic.
pr »Kritika«, književno-umjetnička revija. Izšla je majska številka in prinaša: A. Grado: Napoleon. — J. M. Petrovič: Park kraj Iludson-a. — A. fUjevi6: Iz prošlosti. — A. Kovač: Muzika — M Krleža: Domobran Jambrek. — G. Tartaglia: Po snegu. — V. Nazor: Sjene na žalu. — M. Nehajev: Zrinjski-Frankopan. — Feuilleton.
pr »Saša domovina«. Pod tem naslovom namerava v obliki albumov izdati podjetno založništvo J. Čaklovič slike naših krajev s kratkim opisom v hrvatskem in francoskem jeziku. Dosedaj sta izšla dva zvezka: »Plitvička jezera-r. in »Hrvatsko primorje^. Slike so izdelane v najfinejšem bakrotisku, tekst pa je tiskan na fine?iiu papirju. Sploh je cela oprema prvovrstna, kot je že davno nismo več vajeni. Cena knjigi »Plitvička jezera« je
IZTIRANI RUSKI BOLJŠEVIKI.
Belgrad, 10. jun. (Izv.) Belgrajska policija je iztirala 16 ruskih boljševikov, ki so bili nekaj mesecev internirani v mo-starski trdnjavi, radi komunistične propagande preko meje v Rumunijo.
UREDITEV VALUTE V SREDNJI EVROPI.
Praga, 10. junija. (Izv.) »Narodni Li-sty« poročajo iz Londona, da se je finančni odsek zveze narodov bavil z vprašanjem ureditve valute v srednjeevropskih državah. Sklenilo se je, da se izdela stro-. kovno poročilo in sta profesor Cabcrta in bivši češki finančni minister Englisch dobila poziv, da izdelata tozadeven načrt.
VOJAŠKA KONVENCIJA MED CEHO-SLOVAŠKO IN RUMUNIJO.
Praga, 9, junija. Po sporazumu rumun-ske in češkoslovaške vlade se je sklenilo objaviti nastopno besedilo konvencije za obrambno zvezo, sklenjeno med češkoslovaško republiko in rumunsko kraljevino: V trdnem sklepu, vzdržati s težkimi žrtvami pridobljeni in po dogovorit zveze narodov nameravani mir, kakor ludi stanje, ustvarjeno s trianonsko pogodbo dne 4. junija 1920 med zavezniškimi in pvidruže-nimi velesilami na eni strani in Mažarsko na drugi strani, sta se predsednik češkoslovaške republike in kralj rumunski dogovorila o sklepu obrambne .konvencije. V to svrho je predsednik Češkoslovaške republike imenoval za svojega pooblaščenega zastopnika g. Ferdinanda Veverko, izrednega poslanika in pooblaščenega mini-
stra Češkoslovaške republike v Bukarešti, Nj. Vel. kralj rumunski pa g. Take Jone-sca, državnega ministra za zunanje posle, ki sta se po vzajemnem izkazu pooblastil, ki so bila spoznana za pravilna, dogovorila o teh členih: 1. člen. Ako bi Mažarska, nc da bi bila k temu izzvana, pričela napad na eno izmed zveznih strank, se zavezuje druga stranka, da pomaga napadeni stranki po odredbah, določenih v 2. členu te konvencije. 2. člen. Merodajna strokovna cblastva Češkoslovaške republike in kraljevine Rumuniie bodo po medsebojnem sporazumu v vojaški pogodbi, ki sc bo sklenila pozneje, določila za izvedbo pričujoče konvencije neobhodno potrebne odredbe.3, člen. Nobena obeh zavezniških strank ne bo mogla skleniti zvezo s kakšno tretjo silo, ne da bi naznanila to drugi stranki, 4, člen. Zaradi enakega postopanja v mirovnem stremljenju se zavezujeta obe vladi, skleniti sporaz-* um o vprašanjih zunanje politike glede svojih odnošajev do Mažarske. 5, člen. Ta pogodba ostane veljavna skozi dve leti izza dne izmenjave ratifikacijskih listin. Po poteku te dobe bo mogla vsaka zvezna stranka odpovedati pogodbo; pogodba pa ostane še šest mesecev po odpovedi veljavna. 6. člen. Ta pogodba se bo naznanila zvezi narodov. 7. člen. Pooblaščenca sta pogodbo podpisala in udarila pečat. — Dvojno izdelano v Bukarešti dne 23. aprila 1921. Podpisa: Ferdinand Vaverka m. p. Take Jonescu m. p.
VENIZELOSOVA POGAJANJA Z ANGLEŠKO VLADO,
Pariš, 10. junija. Dopisnik »Chicago Tribune« poreča o poteku sedanjih Veni-zclosovin pogajanj z angleško vlado. Ve-nizelos je dve uri govoril z Lloyd Geor-gejem. Izjavil je, da bo kralja Konstantina narod sam, ki ga je poklical nazaj, odstavil. Predlagal je IJovd Georgeju, da bi Anglija sodelovala z Grčijo na nastopni podlagi: 1. Da se sestavi koalicijski kabinet v Atenah, obstoječ iz Venizelistov, neodvisnih in rojalistov, 2. kralju in njegovim rodbinskim članom naj se prepove, vplivati na imenovanje častnikov ali na vojaške operacije.
NAPAD NA BAVARSKEGA POSLANCA
Monekova, 10. junija. Snoči okrog 24. ure je bil izvršen na neodvisnega deželno-zborskega poslanca Garaisa, ki se je vrača! z nekega zborovanja, kjer je govoril, revolverski atentat. Na Garaisa je neznan človek štirikrat ustrelil in ga težko ranil. Poslanca so v brezupnem stanju prinesli v bolnišnico, kjer je tekom noči umrl,
NOVI DAVKI V NEMČIJI,
Berlin, 10. junija. Kakor doznava »Lo-kalanzeiger« iz parlamentarnih krogov, namerava vlada staviti nastopne nove davčne predloge: Predlog za zvišanje davka na sladkor, na žganje in na pivo, dalje predlog za zvišanje davka na tobak, cigare in cigarete ter na premog, kakor tudi na zvišanje prometnega davka.
v*.- an.«xn vm str.' i! sil zga
BORZA.
Zagreb, 10. junija. Devize: Berlin 212.50—213, Italija 694—695, London 539 do 542, Ne\vyork, kabel 144.50—145.50, ček 142.50—143, Pariz 1133—1136, Praga 199—200, Švica 0—2430, Dunaj 22.25 do 22.40, Budimpešta 58—59. Valute: Dolarji 141—142, avstrijske krone 22—0, carski rublji 28—32, francoski franki 1110—1130, napoleondori 464—465, nemške marke 214 do 216, rumunski leji 222—226, italijanske lire 690—692, angleški funti 527—529, češkoslovaške krone 195—0.
Belgrad, 10. junija. Devize: Pariz 281 do 282, London 134.50—0, Praga 49.50 do 49.75, Rim-Milan 170—170.50, Solun 210 do 217, Berlin 53—53.20. Valute: 20 dinarjev v zlatu 22.10—22.25, francoski franki 279 d o 280, dolarji 35.10—35.20, italijanske lire 170—171.50, bolgarski levi 40—49.50, rum. leji 52—53.25, nemške marke 53.75—54.25, napoleondori 155.50—0.
g Kmetijski tečaj za uSitelje. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi v času od 18. julija do 27. avgusta t. 1. šesttedenski kmetijski tečaj za učitelje na kmetijski šoli na Grmu. V ta tečaj se sprejemajo prosilci iz vse Slovenije pod sledečimi pogoji: 1. da imajo najmanj 5 let ljudskošolske učiteljske prakse in usposobljenosini izpit iz ljudske šole; 2. da so s kmetije doma oziroma, da so se s kmetijstvom že praktično pečali; 3. da so že po svojem dosedanjem delovanju pokazali potrebno zanimanje iu dobro voljo za kmetijski pouk; 4. da so iz krajev, kjer ie upati, da se najprej ustanove kmetijsko-nadaijevalni tečaji in 5. da napravijo koncem tečaja izpit o predavani učni tvarini in si pridobe s tem i:,pričevalo učne usposobljenosti za strokovni pouk na kmetiisko-nadaljevalnih tečajih. Prosilci naj poleg tega navedejo (brez prilog) v prošnji tudi vso druge običajne podatke glede starosti, rojstnega kraja, dovršenih študij, dosedanjega službovanja, kakor tudi glede tega, ali so oženjeni ali so samci. V tečaj sprejeti učitelji dobe na zavodu p rosi o oskrbo, obstoječo iz proste hrane (zajuteik, kosilo in večerja brez vina) in prostega stanovanja. Med tečajem io pouk nepretrgan (brez dopustov) in se imajo tudi nedelje porabiti za poučne ekskurzije. Sprejeti ndeležniki se morajo z reverzom zavezati, da se bodo točno udeleževali pouka in ravnali v vsem po odredbah ravnateljstva. Prošnje za sprejem v kmetijski tečaj je vlagati naravnost pri poverjeništvr. /.a kmetijstvo v Ljubljani in sicer najkasneje do 3!). junija t. 1. Za štajerske učitelje se bo izpesioval potrebni dopust.
g Kmetijski pouk po deželi bo poverjeništvo
za kmetijstvo po možnosti podpiralo in ga prirejalo ob nedeljah in drugih priličnih dnevih. Kmetijske podružnice, županstva in drugi v poštev prihajajoči interesenti, ki želijo dobiti za svoje- pri« reditve kmetijske predavatelje, naj se obrnejo pravočasno na poverjeništvo za kmetijstvo in naj naznanijo, kedaj in za kake prilike želijo dobiti predavatelja. V prošnji, ki naj bo primerno podprta, naj se navede tudi, ali se ima vršiti predavanje zjutraj ali popoldne. Interesenti morajo preskrbeti voz od zadnje železniške postaje in skrbeti tudi za zadostno udeležbo od strani kmetovalcev. Prošnje na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani je treba pravočasno predložiti, najbolje en mesec prej, da bo mogoče vse pravočasno ukreniti in objaviti.
g Dobava gorivnega špirita. Urad za pospeševanje obrti namerava prevzeti večjo množino de-naturiranega (gorivnega) špirita, katerega bo oddajal na debelo iz skladišča izven mitnice in na drobno pri trgovcu v mestu. Interesenti obrtniki naj takoj priglasijo svoje potrebščine na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani najkasneje do 18. junija t. I.
g Zlata rezerva Zedinjenih držav. Od januarja t. 1. dalje se je v Ameriko uvozilo 288.624.063 dolarjev. Celokupna zlata rezerva je znašala 1. junija t. 1. 3.175,370.198 dolarjev. Odkar Zjedinjene države obstojajo, niso imele toliko zlate rezerve.
ilM^II^Biska poreta.
Porotnemu senatu je predsedoval včeraj g. dvorni svetnik Regally, državno pravdništvo je za-st opal g. državni pravdnik dr. Ogoreutz.
Ponevcrjeno zlato.
France Zavadlal nima leve noge. Vpokojen železničar je z 208 K pokojnine. France Podgoršek mu je naročil ,naj proda njegovo zlato v Trstu. Dal mu je v ta namen 741.5 g zlata, vrednega kron 22.245. Z zlatom se je odpeljal v Trst. ko se je pa vrnil, je pa Podgoršku pripovedoval, da mu je bilo zlato zaplenjeno. Pri razpravi je Zavadlai zelo veliko in tako hitro govoril, da sta mu dvorni svetnik Rcgally in državni pravdnik dr. Ogoreutz svetovala, naj govori bolj počasi. Ko mu je dr. Ogoreutz rekel, da je veiižnik, ,ie Zavadlal rekel: »Protestiram! Verižnik nisem, mešetar sem! Vsak mešetar je pa lumpi«
Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. Popoldne se je pa razpravljalo o sledečem slučaju:
Poneverba v litijskem konsumnem društvu.
Karel Polanek, trgovski so t rudnik v Litiji, rojen dne 30. junija 18C0 v Lubni, okraj Rakovnik na Češkem, pristojen v Holešov, se je pred 7 leti poročil. Ves čas vojne je služil kot vojak. Po preobratu je vstopil v službo kot trgovski sotrudnik v konsunmo društvo za Slovenijo v Sp. ŠiSki. Meseca februarja 1920 je bil premeščen kot poslovodja v podružnico v Liliji. Dejstvo, da mu je bil obrat velikega trgovskega podjetja prepuščen, ga je vodilo v pogubo. Pričel je poneverjati blago in vplačani izkupiček. Polanek in njegova žena sta prišla kot reveža v Litijo. Ker sta živela zelo potratno, sla kmalu vzbudila pozornost ljudi. Polanek je imel mesečne plače 2340 kron. Toda močno je popival, se vozil okoli, si nabavil veliko pohištva, kupil prašiče in se je v taki meri založil z živili iz konsuma, da jih sploh ni mogel porabiti. Gospodaril je v konsumu tako, kakor da jo vse blago njegova lastnina. Kadar je potreboval kak6 blago za dom, ga je tebi nič meni nič vzel, ne da bi ga plačal. Če je pa imel plačila za lastne izdatke, si je vzel iz blagajne denar, katerega ni vrnil. Obračun, ki so ga napravili za dobo od 1. februarja do 29. junija 1920 s Polanekom, je izkazoval 90.627.40 K primanjkljaja. Centralno vodstvo Polaneka takrat še ni ovadilo, ker je hotelo še natanko ugotoviti posamezne postavke primanjkljaja. Ugotovljenje je trajalo do novembra 1920. Obtoženec je nemoteno gospodaril v konzumu naprej in nastal je ob drugem obračunu in inventuri dne 6. novembra 1920 za dobo od 29. junija naprej nov primanjkljaj v višini 85.112 K 22 vin. Obtoženec je trdil, da so v konsumu tudi drugi tam zaposleni uslužbenci kradli in da je obračun v loilko zgrešen, ker so ga neopravičeno obremenili s postavkami, kakor mpr. diferencami v brutto in netto teži, kalu in embalaži in ker so mu vračunali blago, ki se je porabilo v obratne svrhe in blago, katero se mu je v veliki meri skvarilo in ga je moral zato prodati za slepo ceno. Na podlagi zadnje inventure 12. novembra 1. 1920 so Polaneka ovadili policiji, ki je precej odredila njegovo aretacijo, izvedla hišno preiskavo in zaplenila veliko blaga v njegovem stanovanju in pri krojaču Lovšu. Rekel je, da je rezerviral več blaga za svoje ljubljanske kolege Berlesa, Batisti-čevo, Žlebnikovo in Kovačevo, kar pa ti zanikava-jo. Več blaga je izročil Polanek v shrambo gostilničarju Ivanu Stravsu v Litiji, rekoč, da hoče to robo odtegniti zacarinjenju. Kasneje je to blago ponudil Stravsu v nakup, kar je pa ta odklonil. Odkrilo je priznal, da je poneveril mesečno povprečno po 800 K, češ, da ni mogel sebe, ženo in dveh otrok z svojo plačo preživljati. Z blagom je plačeval štiri mizarje, ki so mu delali hišno opravo. Iz blagajne je vzel 2000 K in jih brez vsakega jamstva posodil podčastniku Hubertu. Mleko posestniku Cerarju je plačal z blagom, izvoščku Planin-šku, s katerim se je za zabavo vozil, je dal dve vreči moke. Z blagom je tudi plačal gostilničarju Strausu za dobavljeno mu slivovko, vino, pivo in jedila. Dne 13. oktobra je zasačil Franc Kosič Polaneka in njegovo ženo, ko sta zgodaj zjutraj v trgovini od ravnokar dospelega barhenta odrezala kos za domačo rabo proč. Proti Antoniji Polane-lcovi in proti v istem konzumu zaposlenim uslužbencem Francu Kosiču, Antonu in Ani Petek se kazensko postopanje nadaljuje in se bo proti njim vložila posebna obtožnicapri deželnem sodišču v Ljubljani.
Polanek ni tajil, le olepšaval je svoja dejanja. Točnega obračuna za primanjkljaj ni mogel dati. Pogodbe, je rekel Polanek, ni sklenil s centralo nobene in da so vsi poslovodje tako delali kakor on.
Zaslišavanje obtoženca je trajalo nad štiri ure. Nato je bila razprava prekinjena za poldrugo uro, Ob pol 10. ^večer sc je pričelo zaslšavanje prič, ki je trajalo nad 3. ure. Razprava bo trajala do ranih
jutranjih ur.
Meteorologlčno poročilo.
Ljubljana 300 m n. m. viš.
Cns opazovati ift	Hnro-mutor v mm	'i'ormo-motur v O	fmbrom. ■ litoroncn v 0	Nebo, vetrovi	Padavino v mm
9/6. 21 h	727-8	19	18	obl.	
10./6.	729	16	,	obl.	0*8
7 h				—	
10./6. 14 h	728-9	16-7	1-7	dež	
HLny8^Ji m ®mmE
harmoniji, violine in vse glasbeno potrebščine. S rime na debelo ln drobno.
ifi&šsmz Breznik,
bivši učitelj Glasbeno Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana.
Sš oroonisla* io cerlioviil
v St. Juriju pod i.iiiinom. Dohodki! 90 mernikov pše ace in rži; 8—10 mern. ovsa ln nekaj bere v fižolu, pristojbina pri pogrebih, črnih p. inaSalt etc. Nastopi se služba lahko s 15. lulijem 1.1, Župni urail v Ss. Juriju pod Kumora.
Sp2me i;evMi poeisEni
Poizve se pri Lovro Zupanič-u Ljubljano. Zaloška ccsta št. 9.
poštenih starišev, močan, zdrav jii s primerno šolsko izobrazbo, ne pod 15 let star, se sprejme takoi pri tvrdki Ignac Hndrsžlč, Kranj. Predstaviti se je osebno do 15. t. m., na pismene ponudbe se nc odgovarja.
Išče se za takoj v spedicijski stroki dobro izvežban,	fe IMIIIF
—UMlillft,
ki je vcSč knjigovodstva ter manipulacije v carinskih poslih. Stunovanje in popolna oskrba v hiši. Ponudbe z zahtevo plače ter s prepisi spričeval na upravo „Slo-venca" pod šifro »Špedicija 2053«. —
Senilna ponuclba
32 let stari intelegent s premoženjem do pol milj., udeležen pri velepodjetju na deželi s kapitalom in kot poslovodja, se želi seznaniti radi pomanjkanja znanstva v svrho ženitve s simpatično gospodično ali vdovo 2iJ—30 let staro, najraje tako, ki bi imelu kako podjetje, obrt ali trgovino. Ponudbe le s sliko na »aiirni dom« poste restante Ljubljana 1. Tajnost zajamčena.
il m III
dobro ohranjen se proda. — Poizve se na Sv. Patra cesti SI. pi-vo asneJsUp.
Silili
m
illMUUri ._.,
(t---a *---------a * ~ " "" """J
za svojo manufnkturno trgovino. Anton Ogrin, Novomesto.
Krkor vsako leto, tako tudi letos
liliji m jiie
za kuhan.e žganja po primerni ceni. Marijana Vodnik, Žapuže 14 nad Ljubljano.
prvovrstno moč, sprejme takoj Janko Kvas Miklošičeva S. (akademski dom)
Sprejme se za takojšnji nastop priletna pametna in 7f)»QL'a katera bi za dru-poStena	žino 3 oseb kuhala
in sploh vse gospodinjstvo vodila iu se razumela tudi na vrtna dela. Ta dela lahko katera starejša oseba opravi. Naslov pove iz prijaznosti uprava Slovenca pod št. 2014.
15 letna delica č; se želi užšSi
bodisi v mest-i ali na deželi iu da bi imela stanovanje in hrano. Prij. po nudoe na: Jožef o Bevčič Sp. Hrušica štev. 29. pri Ljubljani.
Spretna pjgpP ljarska ul. 4.
se takoj sprejme. Ha-ring, Ljubljana Črev-
Nap:
roiiaile osel zvsoopre,no-Poizve
se Glinco Irtna ulica 62.
I fls/3) a'' žc vPe'lana trgovina mešanega LiMul blaga izven Ljubljane se kupi aji vzame v najem. Ponudbe na D. K. informacijska pisarna J. Sever Dunajska cesta.
Pensioii Grhlovec
poroča cenj. gostom in turistom, Nizke cene, najboljša oskrba. Po naročilu čaka voz na kolodvoru v Kranju. — Naslov: Upravništvo graščine Preddvor, pošta sld Tupaliče. _ _
10 NsS»aa piesKarsko in Emu
rtoitll/nirn IVAN BrllCdLJ, Uunajska
llijluiillli! cesta 16, se priproča,--
izvršitev točna, cene zmerne.
Spretni
dl&ll
z 1 sobo, kuhinjo se zamenja z istotakim ali večjim tudi s samo večjo prazno sobo. Kje, pove uprava „Sloverica" pod št. 2036.
Radi prsuredlsa obrala sa preda več skoro novih
nisi®
kakor: osi, tečajev, Jermonlc i. t. d. ter on rabljen vrtalni siroj za pogon na silo. BOGDAN OBLAK, tovarna Loga.sc.
Več stoječih lesenih barak raznih velikosti, različnega mehkega in trdega rezanega lesa, starih oken in vrat, železa ter drugih predmetov se vrši v sredo 15. junija 1.1. ob 9. uri dopoldne na parni žagi V. Scagnetti, Ljubljana, Cesta nu gorenjsko železnico 16, za drž. kolodvorom.
sposoben tudi za boljša dela, se sprejme v „lftestai pristavi", Cesta ua Kodeljevo 8.
(deset komadov) se prodajo za 150.000 di-uarov, toda le skupno. Pojasnila daje Posojilnica v Radovljici.
iz poštene hise, z dobro šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v trgovini V. Gretji v Brežicah ob Savi.
ključavnic, ali kovaške obrti želi vstopili 16 letni, zdrav, krepak fant. — Pouu.ibe sprejema Peter Vaieutinčič Podbrdo 3. ob Eači, Venesia (iiulia.
Enonadstropna
'la z
nft*%m
v kateri se nahaja trgovina in pripravna za obrt na prometnem kraju v Konjicah se proda. Več se izve pri občinskem tajniku v Konjicah.
Milili! UUlMfto m Giiiusiimiic	mm
ti i-	ji
Hesljeva cesta št. 4 se vrši do 28. t. ra.
S spoštovanjem	I£us,
Na drobno!
Na debelo!
Vri/1 za seno, mreže za seno ter opasivnice, SSrange, oglavij, štrike za perilo, vrvice za okna, gugaine mreže (Hange-matten) i. t. d. nudi najnižje iz prave dolge konoplje
Prva kranjska vrvarna IVHN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra ccsta št. 31.
Lastni izdelki.	Telefon 441.
ta f
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v Stobu
pošta In železniška postaja Domžale pri Ljuoljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. d Ljubljani prevzemu vsa naročila iu mo-Verniziranje tvrdka Kovačevič i TrSan v Prešernovi ulici št. 0, kjer se sprejema v sredo in soboto.
Spreten
iiipiitt si lupili
za srbohrvaščino se sprejme. Prosilci z znanjem več jezikov imajo prednost. — uloge Vn poštni predal 83, LJubljana.
za večja veleposestva kot
se takoj sprejme. Potrebna je višja izobrazba. Ponudbe sprejema upravništvo ,,'Slovenca" pod »Upravitelj 19S6.«
Več rabljenih
Siualnlb sfrssl&as m9s &dzI£&bo
v dobrem stanu se ceno proda. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Ogieda se lahko vsak dan od 12.-2. ure popoldan.
i Paromllnslra cesla i
TELEFON STEV. 10. POSTNI PREDRL 103. BRZOJHVI: JAC013VAL.
MEDN.RRODNI TRANSPORTI.
L»stuo veliko skladišče z direktnim železniškim priključkom. Specijalna služba za inozemue transporte. Zanesljivo spremstvo vagona. Transportna osigu-ranju proti vsem nezgod.! m. Informacije o tarifih. Revizije vozarine in reklamacijski urad. Izvozna in uvozna dovoljenja najhitreje. Lastne podružnice z žcleznico soojenimi skladišči v: Amsterdamu, Bent-heimu, Berlinu, Bremenu, Beogradu, Danzigu, Egdt-kuhnenu, Hamburgu, Leipzigu, Liibcku, Mariboru, Passauu, Regensburgu, Rotterdamu, Sbaszijnu, Sofiji, Stetinu, Varnau, Wienu, Londonu, New-Yorku.
v pravih juta-vrečah ter ostali gradbeni materijal po nizkih cenah razpošilja promptno
zas- KB, Trankova S.
Telefon: 11-27. Brzojavi; „GRADIVOu.
SBiaMBBHEBMggBgraHgnEgraBHIlHHMMMBBHMMBMMBBB
m
V Ebenu št. 19, pošta Kočevska Reka v Jugoslaviji se proda takoj enonadstropna vata, pripravna za gostilno ia obrt, ima 5 sob 2 kuhinji nekaj pohištva s kompl. posteljami, hlev, sadni vrt z dobrim sadiem, senjak, 2 senožeti, 2 njivi, 1 gozdič, dobro lcapnico. Vprašati pri lastniku I. Grabner-ju, Celovec, iialinhoisti asse 47 ali pri olcr. gozdarju Kd. JS.elz v Ebenu, pošla Kočevska-Ke-ka pri katerem naj se kupci predogledom oglase. — Posredovalci izključeni.
e o na debelo in drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, kakor tudi najfinejši vseli vrst po najnižjih dnevnih cenah se dobe pri znani tvrdki Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Pošilja se po povzetju po vsem kraljestvu.

Obvestilo.
UliuMno naznanjam, da voditn obrat mojega rajnega soproga naprej. Prosim za naklonjenost in dobrohotna naročila, potrudila se bom, da brV prečastiti duiiovšč ni in slavnim cerkvenim predstojništvom, kakor doslej čim i; bolje in solidno postreženo.
Rna Tratnik, vdova, pasarska in srebrarska obrt Ljubljana, Poljanska cesla št. 10.
S^vovrstue
za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igla olje, itd. za vsakovrstne šivalne stroje priporoča
IGN. VOK, Ljubljana, Sodna uHca št. 7.

sissjijgsiJSsS, kfsHsJsS in ršsarp ss iSirsja. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov na:
Stavbna družba d. d. Ljubljana, Levstikova ulica 19.



J
izvršuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarlnjenje.
Večja množina
mlUi
□ □ □
D □
□ □ □ □ □ □
0 od 18 cm naprej se kupi. Pismene f=i i H pravilno kole!:ovanc oferte takoj na |js| i
□	©ržavm© prosasss© d®- u ]
□	lav»i£© aa Slovenijo t? □ \
L£ug»9jani.	g i
^□□□□□□□□□snnannnaasfi I
mm
mestnJ tesarski mojster
Lmhartova uSIca št. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
Proda se
pripravno za vsako večjo obrt. Pov.ve se v Rožni dolini št. 150., Ljubljana.
Proda sc dobro idoča
na prometnem mestu v Dubravtaku ob Savi, Hrvatsko. Obstoji: iz akUadšScE, v katerem se nahaja ca. 300 m3 rezanega mehkega lesa, ižiše, hleva, suše, dalje lep vrt, 4 orale njiv in 24 oralov zajedniš-kega gozda. Proda sc vse kompletno s celun živim in mrtvim inventarjem radi zdravstvenih, družinskih razmer. Vpraša sc K. F. Pfelfer, Dubrovčak, tvanič-grad Hrvatsko.
Arhitekt in mestni stavbenik
Ljubljana, Gosposvetska c. 10
Telefon interurb. št. 103. Ustanovljeno 1. 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst tor izvršuje načrte in proračune.
Samozastopstvo za celo Jugoslavijo vseh izdelkov Redečih tvrdk:
J. SCHMITZER sinovi: cajgi za hlače, podloga za suknje, kordbaržuni Itd. Bratje fliULLn2: bombaž, pokrivala in konjske odeje. — F. KNAPPE & Sin: bomoaž, predilnica in tovarna sukanca, pavola za pletenje in kvačkanje.— LOWY & DHUC Eii: tovarna nogavic, kratkih nogavic in pletenine. — MRTHiflS WAGNER: tovarna tkanin iti tkanih trtikov. — PAHOLLA & Co: tovarna naramnic za iilaoe iu za kratke nogavice ter podvezic za nogavice. — IKLORiTZ II/iEPEL: proizvajanje krznenega blaga in čepic.
Posebni etigross-oddelek samo za preprodajalce in to za vso galanterijsko, pleteno in kratko blago, steklo in porcelan, pisalne in potovalne potrebščine, papirnato blago, železne in kuhinjske potrebščine, kakor tudi igračke.
COSULUCH-Lm:
(prej AUSTRO - AMERIKANA)
iPff^ft a ^'jTTflKiilffllk^l prevaža potnike v New-York redno I - iiiiiiiiv^j.	3 krat? v južn0 Ameriko po 1 krat R
mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov.
^VrTrl fiiil^	^ glavni zastopnik za Slovenijo.
iL^mm^S Ljubljana, ii.o!odvorska ul. 26.
P. T. Potniki, kateri se želijo vozili z brzoparnikom President \Vilson na dan 18. junija v New-York, so sprejmejo še do 15. junija t. 1.
iezrc.zjn.~ycL
"7/--7/--7/--7/--7T~7/~"~7/--7/--7/--7/-
Največja zaloga
klavirjev in pianinov
v Ljubljani.
Tvrdka J. DOLENC,
Ljubljana, Hilšerjeva ulica štev. 5, priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po najsolidnejšili nizkih cenah.
gumijevi p^d^etniki
ZajiamCoRO predvojna kakovosti
Nedosažna trpeinestl Tovarna t Bratislava • Petrlalka. Prodajalna: Paramon>Gummlindustr9Q.
Wien VII | Neubau-asjc 7.
Vplačana delniška glavnica K 30,000.000.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.
SLOVENSKA BRNKR
Telefon št. 567. » Čekovni račun 12.205.
LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti »MESTNEMU DOMU".
Izvršuje vse bančne posle ■ najkulantneje.
za pečenko po 20 K za kg.
Od 106 v tukajšnji mestni klavnici zaklanih prvovrstnih telet prodajalo se bode v petek, soboto in nedeljo v Šolskem drevoredu na Predo^ččevi, Smoljjanovi in Krašovčevi stojnici.
pre*
H. ZHI9KL
>3 »«««"• -»...nj	sfnoui.
Tosarna kensi^tails in rudo. bara ter lakoo.
Cenlrsia: Ljubljana. D. z o. z. ShladiSCe: llonlsadl.
Erzojavi: Merakl Ljubljana.	Telefon 6i
EnsaSlni Salti. Prani fifirnež. Baroa za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe .n oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbolinej, steklarski ln mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi dragi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL« Lak za pode.	»MLRAKL« Linoleum lak za pode.
»MERAKL«. Emajlnl lak. »MERAKL.«, Brunoline.
Csalki se začasno ne razpoSiiia£o!
Tovarna
Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke.
Svetlolika ovratnike, za-
Ljiiano, PoHansHi nasip 4. Podružnica: Selenburgova ul. i pesmice m srajce.
PODRUŽNICE: MARIBOR	NOVO MESTO	KOČEVJE
Gosposka ul. 38.	Glavni trg.	Stev. 39.
H
m
1.3
m
M
KI
IfJ M Ki
y
iiaa posopimci
(poprej Vzajemno podporno društvo)
V UISBLJHHI, KOnGRESill TftG 19, poleg nunske cerkoe
obrestuje hranilne vloge po čistih
°lo
4
u ss
u
Za hranilne vloge jamčijo člani z jamstveno glavnico 3,5200.000 K ter zakiadi v znesku 600.000 K.
Fosofila na zemljišča, osebni kredit (menice, tekoči račun), na zaznambo službenih prejemkov i. t. d.
§0gr Prodaja srečk držaune razredne loterije.
■
iPlJOSIP JUG
UdUBLJR^A, Rimska cesta 16
pleskat« in ličar za stavbe in pohištvo
se priporoča si. občinstvu za Vsa v to stroko spadajoča dela. h m Izvršitev točna, cene zmerne. Za vsa izvršena dela jamči dve leti.
V. MSRSfiNO
TeSeJon št. 226
!!
TIMEX'
ZAGREB
NlkoiiSrrva ul. 8
I
Moderne tvorniške naprave Stroji za vse industrije
Precizno in navadno orodje
Zastopnik prvorazrednih tvornic Prodajna poslovnica za Jugoslavijo
G. ROT, A. G. WIEN IU.
Hidraulične naprave Motorji vseh vrst Naprave za mline
Iv. Jax in sin
Dunajska cesta št. 15, Ljubljana.
šivalni slrojš
Izborna konstrukcijam elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1.1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni strop f(HDLEK"
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa is prisili tooarn:
jftiirkopp, Sžfraa, Ifffaifeurad.
Luksus čevlje
fine, lahke, strok, delo z lesenimi petima ali usnjatimi, izdeluje po meri K. Flor-jančžč čevlj. mojster Mestni Dom.
Gornje
vzorce in strokovne rizbe po meri ali brez mere izdeluje najhitreje K. Blatnik, čevlj. mojster SKOFJH ul. 13. Ljubljana.
kraste, lišaje odstraniuje pri Človeku in živalih NaftoSmazilo, ki je brez duha in ne muže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 15 kron pri Ti.MKOC., lekarna Ljubčjjana, Slovenija.
POLNOGUMlJASTi OBROČI
za tovorne avtomobile
PNEVMATIKO
za kolesa in avtomobile
KOLESA AVTOMOBILI
najceneje.
LJUBLJENJI
Gosposvetska cesto, 14.
LE PRI:
L JU L JAM - Ss.Pfilra nasip 1.
če rabite šiv. stroje za rodbinsko in obrtno rabo, igle olje, ter posamezne dele. Isto tam vso potrebščine za šivilje, kroiače in čevljarje ter vse galanterijsko blago drobno in tile b ei o
na
Cene solidne 1
Postrežba točna
Pozor turisti!	Pozor turisti!
Tovarna konserv, salam in klobas
naznanja, da zopet izdeluje že v predvojnem času priljubljene
konserve kranjskih klobas z zeljem
kakor vse druge vrste mesnatih konserv in oferira po najnižjih dnevnih cenah svoje prvovrstne izdelke, kakor: najfinejše
salame
(ogrske), krakovske, šunkarice, poletne salame, brunSviške 1.1, d. Pošiljatve po pošti in železnici dnevno.
uttner
Ljubljana 3,
Mestni trg 23.
sr Hajvečja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
1SISIII1IIS1I
m
Mehanična delavnica
za avtomobile, motorna kolesa, motorjev vseh vrst' šivalnih, pisalnih, računskih in blagajniških strojev' kmetijskih in obrtnih strojev, motornih čolnov vseh tudi nove od 3HP do 120HP, po naročilu izdelam. Popravila manjših parnih strojev tudi na deželi, popravila vsakoršnih automatov izven Ljubljane itd.
V posesti imam pet oblastvenih izkušenj, jamčim za solidno in strokovno mojstersko delo po najnižjih cenah,
Najtopleje se priporočam slavnemu občinstvu ter podjetnikom vsake stroke za naklonjenost.
Ludovik J. Železnik
Celovška cesta 61., Ljubljana.
fii
eJruifca z o. z. preje
Brata Eberi in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela „Union".
Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
unard
iuiiši, podgane, siea.ee, ščurki
n vaa grolazon mora poginiti, ako purabliatu moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena nredstva, kot proti poljskim in hišnim mišim Iv 12, za podgane K 16; /.a ačurke posebno močna vrsta li. 20; tinktura ca stenice K 16; uničevalec moljev K tU in 20; prašek proti mrčesom li 10 in 20; mazilo proti ušom uri ljudeh K. 0.—18.; mazilo na ufil pri živini 0.—18.; pra. sok za uil v obleki in perilu K 10 m 20; etn-ktura proti mrčeBU na sadju in zolon.)n91 (uničov. rastlin) frašok proti mravljam K10 l'ošiljapo povzetju Zavod ^a eksport
M. JUnker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39.
Trjrovoom pri vetjem odjemu popust.
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
^leška parobrodna družba.
Odprava potnikov I., II. In III. razreda preko
Trsta, Reke in Cherfosurp v BžEV-Y0RK.
Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslavijo.
Natančna pojasnila daje:
Cunard Line, Ljubljana, Kolodvorska ulica ši.26.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LiublUar&a, Maribor, Meikovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.


3E
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,