Številka 152. Trst v soboto 3. junija 1905. Tečaj XXX. ggr Izh&Jfe vsaJd dan. Torti ob recehan in d razni tih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob un ziutrai. ^MtBlhf tt^vilke *e prodajajo po 3 novč. «6 atotink) » issonb tobatamah t Trutu in okolici. Ljubliaoi, Gorici, Telji. Kran u. Mariboru. Celovcu. Idriji. !*t- Petru. Sežani, Nabrežini. Noveinmesiu itd. Orla** 1e narorfc« spreiem« uprava lista -Edinost", uliea -ilorrto Gaiattl it. ifs„— I'radne ure »o od 2. pop. do i rrećer. — Oene oeiasom 16 n na vrsto petit; poslanice, lamrmire. javne zanvaie in domaći oei&ai po pogodbi. TELEFON itev. 11»7. Edinost Glasil« političnega društvi „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč I Naročnina znaša . za vse leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — >f-aarofbe brez doposiane naročnine ae uprava ne ozira. Val dopisi naj aepoSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovans pisna se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo tista UREDNIŠTVO: al. Giorgio Gaiattl 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti »t. iS. Poštnc-hranilnični račun St. 652.841. "J T kr^glje, pri eeuuer je bil ubit admiral Fel-fctr-sm. »Osljabla« se »e na t_> ob mi • p^pc »dne petopila. Ruske izgube. TOKIO 2 (RiUterjev biro.) Irgube Rusov v is.inji pomorski b tki, izvzemši vjet-nike, cenijo na 7 do 9000 m:ž. Bati se je, da je večina tćh izgubila ži\ljenje. Mnogo mrličev je priplavalo na eosedu-e otoke in obale. J&poaike izgube. TOKIO 2. (Rsuterjev biro.) Japor.ci so pri Tauš mi skupzo izgubili častnikov in m fc^va 113 mrtvih in 124 ranjenih. Povo- storjeni koraki, da se odpusti Tiezovo mini-sleratvo, oe:roaie, da sa omogoč; imenovanje nove vlade. Nadejati bi je, da bodo tozadevni odloki objavljeni v prvih dneh bodočega tedna. Grof Tisza. jfovo srbsko ministerstvo< BELIGRAD, 29. maja 1905. II. Čudno je, da so ekstremni (*ami Fe nazivajo radikalne demokrat*, a crTnrirDPćTi i" ^ x 1 drugi jim pravijo aamoatalci), ki so skoraj BUDIMPEŠTA 2. »Ogrski biro« poroča 6 J , - j i v. * i; t« _ . . ,.. j* q .. -r . ! popolni socijalni demokratje, hoteli pod ta- z Dunaja: Avdijenca greli Stetma Tisze J« : . . . . . , , xai„ii i« . , ' ' „ . , M ' kimi okolno-tai prevzeti vledo — celuli le trajala 1 uro. Gnl lisza se je danea vrnil v . D provuorično. j Gli v s prejemaj o vlado, četudi bi je Nadvojvoda Kaioer. ZADER 2. Nadvojvoda Rainer, ki po- tuje v južco Dalmtc jo inšpic rat čete žalne brambe, j« dospel Bemkaj in je debil dom pregledovan a litti te je pokezikj, da • V8prejet od vojeskega poveljnika ia voditelja so japonske z»ube manje, nego je v začetkr ; namestništva. mislilo. Poročite generala Lineviča PETROGRAD 2. General Linevič -je dne 31. t. m. sporočil carju: Japonci «3 pričeli prodirati dn« 29. t. m. in 8 cer s »teta, da so nepadli naše čete v dskini reke Cinfeiie, tri vrste od soteske Fmhanijai. Sotoesta ie v naših rekah. l^te^a dae bo -dobroveljne \5ete, 30 vrat južno-zipadno od Kirau v okolici Iksečena razkropile derto Hunguzov. Kralj Alfonz t Pariara. PARIZ Španski krtlj Alfonz in pred asdnik I> ubet sta se danes podala v 8t. Cyr. Pripetilo se ni ničesar. Poreka nemškega prestolonaslednika. BEROLIN Fraficozko aepeciielno od-poBlanBtvo, ki se udeleži poroke nemškega prestolonaslednika, je danes predpoludne dospelo pemkai. BEROT^IN "2. Cesar Viljem je podelil velikemu knezi Nikolaju M hajlovičti red (Brzojavne vesti*. Podrobnosti o pomorski bitki. TOKIO 2. aponci našli pet ruak h lad j pri otok h aBeourt. tlnarad« je ubežal, dofim ss 4 ruci la lije n upirale ter s ) na i r.iak^ razvil« •ud: japoask » zastavo. Admiral Nebo^atovje sezai spusti svoj Č la ter je prišel k ja-or^ki knžarki »A^ma«, kjer s j je formalno udaL Poročilo taponakega čaatiuka o bitki. TOKfO 2. (R';uterjev biro.) Neki japonski pomorski čaBtnik, ki «e je povrnil v Sa-e«ho. j« pjdal o pomorski bitki v kirejekem prti vu nastopno poroi le : Ko je japonska H )ta, ko je b lo videti rusi« ladije, plula v vffični kanal zaliva T^uiima, je bilo morje viharno, tako, da so morale terpedovke »tli zavetja pri otoku Tausima. Ruske la-i je ao ^lale v lef)em fedu. Admiral Togo je dal z bajne ladije »!£ika?a« signal: olaoda drtave je tdv ana od denaaojega boja. Pričakuje se od vas. da etori vsak, kar more !« IIasi sa po noči prvi ic drugi napad torpeciovk preprečili p tom r«il»ktorjev, tretji napad je pa vape.. V nedeljo i*'Utraj so Rusi imeli največ izgub. Osmo poročilo admirala Teg«. T^>KlO 2. (Uradn'). t >imo poročilo ad-m rala Togo, ki je dospelo m s j a, pravi: PoveljE-k »K*euge«t ki se je I MCalsteieC*« Fejcnrarv. mnogo jih je b lo poškodovanih. -Štavilo žr- danes p >vrai semkaj s preživelim možtvom DUNAJ 2. Grd' Tista je bil danea tev ni znano, vendar je baje znatno. Lihke križar a »Dm irija Džoskega«, javija. da je v?prejet od cesarja v avd jene', ki je trajala potresne sunke je bilo včeraj ib 3. uri po-ist dne t. m. zjutraj odprl ventile ter se pol ure. Zi gotovo se smotre, da bo baron poludne in ob 11. uri po noči čuti po vsej pogrezali. Po;em ko »ose vsa osebe, nahaja-j-Fejervarv imenovan m;niBters'sim : predsed- Črnogori. joči ~e na uničevali torpedov »Bu ni« pre- nikom. Baje sa mu je posrečilo sestaviti mi-1 3Iareoni odlikovali. radikali Telika bitka -v K&ndž ariji ? l'ONDON 2. Ic Petrograda poročajo, dn orla. je, g i ase m informacij iz dobrega vira, glavni BE£OLIN 2. Ve iki knez Mihael Alek- štab prejel iz Mandžurije vest, da ao Japonci FaEdrovič je s spremstvom dospsl eemkaj ter »topili v < fiozivo proti generalu L neviču. ! -o bii Vfi?rejet od cesarja, prestolonaslednika Meti se, da je pričela velifca bitka. Dogodki na Ruskem. PETKOGRAD 2. (ob 3. uri 40 minut1 popoludne). V mestu se širijo govorice, da je prišlo pri moskovskih vratih do spopada med imi de.avoev ia moon'.mi oddelki čet. PETROGRAD Od dane« zjutraj itrajkajo delavci v tovarnah raznih mestnih delov. Pri Putilovih tovarnah, kjer steje pripravljeni kozaki in p?hota in pri Glibovi mehanični tovarni, kjer so postavljeni kozaki, ni še prišlo do spopadov. i in drugih priroav. BEROLtN 2. Izredno odposlanstvo turškega sultana je danes dospelo semkaj. Potres na Brilkanu. SARAJEVO 2. Včeraj ob 5. uri 46 minut cjutraj je bilo čuti tukaj močan valovit potres v smeri od vztoka pret" zapaou. CETIN0E 2. Priličao številni potresni sunki v Skadru, med temi dva posebno tnočaa, so poškodovali skorai vee hiša tako, da ni možno v njih bivati. Mnogo poslopij ' se je porušilo. Mestni del, v katerea bivajo Mohaoiedauci, je popolnoma porušen. Do eadaj so našli 102 mrliča, ranjencav je 250. Vse prebivalstvo živi pod milim nebom. Brzojavne vesti. Češki deželni zbor. Konzuli stanujejo v šotorih. PRAGA 2. D:želai zbor češki je pričel j CETINJE 2. Glasom semkaj dospelih danas razpravo o predlogi glede polajeanja poročil, so včeraj čutili močan potres tudi v semkaj dne 31.; bede. Skadru. Mnogo hiš sa je baje porušilo, •»•t.ie Rt sDmltrj L)o3*k >j«, so Rusi potopili i nisterstvo. tor edovao :>Buiai«. Kakor poročajo preživeli, je bil poveljnikov stolp »OajsMje^ takoj v soboto ob priČetku bitke zadet cd 1 roča r. Dunaja : Rešitev ogrske krize. BUDIMPEŠTA 2. Ogrski brz. biro po-Kakor smo zvedeli, s» že RIM 2. Kralj je imenoval M*rconija vitezom savojskega reda za c vilne zasluge. j kj ai vaprejemajo po parlamentantarnih pravilih kakor svobodomiselna in demokratska ctranka ne bi smeli vsprejeti na noben način! S tem aktom so *of Ivan ! j« ponovil Lanoe!ot močneje, pokleknivši pred pastirja, v imenu vere, ljubezni in miru te zaklinjam 1 Zavrži krive nasvote! Siušaj nea i-iataki g'as. Izogibaj se aiie ! Odnehaj ! — Odnehaj ! so zakričali kanoniki, šireči roke ter so stopali proti šk< f'a. Ali on se je umakn i, mahnil z roko, kakor da je odsekal, ; in je rekel : — Nečem. — <) inehaj. Ivan, je z8groel sivoglavi Lancelct, skočvši jezno po koncu in dvigni vsi grozeči svoj prst. Megla t", je psGla na -o?i, tocina ti je obkrožila pamet; kakor cesrs-čaa zvezda, ki požiga svet, blodiš blazno izven strogega krega nebes aega, ki ga je zarieal prst višnjega Spominjaj se križa, zakona ljubezni n pravice, spominjaj ss b daeg£ dne. Odnehaj ! — Ncčam ! Nočem ! In stokrati nočem, i je zfhrščal Ivan, aukeje glavo in pritiskaje pesti ca prsa, o&esi pa sta mu sipali strele it-pod privzciignenega čela na — brate. — Mortš ! Moraš ! je vzkipel Nikola, rudeč od jez?, ter ako?il proti skefu, a za njim Ojiodej, Ivao iz M^ravča i a vsa družba. — Moraš ! Moraš ! je kričala gruča, eden gromeČe, drugi hresčeče, tretji bučeče, Č3tit. škripajoče, mešajoči glave, bliskajoči z očmi, grozeči z rokami, dvigajoči peati. 63 en migljaj, še en trecotek in Ivan bi bil v njihovih pasteh. Škrf je pobladel do vrh glave, lasje ro se mu dvigali pod kapico, leden p^t mu jo stopii na čelo. Umaknil se je. V trmi so se odprla za njim vrata, in kakor da j:h ie vrglo žrelo S3ui netri, navalilo je deset železnih orožnikov, priskočilo k čkcfu tsr napsrilo kopje proti napadalcem. Vzkrik razjarjeoja je za o ril v hipu, kanoniki so se umaknili pred orožjem, a tudi škf f sam sa je prepleš 1 v prvi hip te nepričako. aoe pomoči. Vsi eo cb-molknili za trenot?k. Tja s> blipkale o5i kanonikov, semkaj ottro kopje, tu so žarili obrazi cerkovnjakov od jeze, tam so ee mračili veliki obrazi oborožen h slug, a sredi tsga kroga je sttl škv f bled, treso5i ee. Toia v hipu ae je vzdramil. — Dajte, ako ste junaki! V Rim ? je zakričal, zaobrnivši ae jezno in pokazavši s prstom na velika vrata. To vam je pot v R m ! Srečno pot, bratje, srečno pot vam želi sit f Ivan — — Ali kanoniki se niao maknili z mesti. Tedaj je ftopil stari Laccelot iz njihovega krega, ter je mirnim glasom spregovoril tako le: — V Rim nas pošiljaš pod blagoslovom ubijalnega orožja, ikof Ivan ? Hvala ti ! Takega pcčsščenja Š2 ni doživel stiroslavni nsš kapitelj. Hvala ti ! je nadaljeval jezno, tvoje ponudbe ne vsprejemamo. PrepušSamo ti plačane orožnike, ker bo, bojim se, tega kopja škofu Ivanu skoro trebalo proti drugim bolj, nego proti njegovim bratom, golorokim služabnikom božjim. V R m pojdemo. Moramo pred sodišče apoatola Petra. Mnoga pota vodijo v Rim, ali tvoj ne vodi. Srce ti je prazno, kamenito polje, nikdar ga ni resila rosa nebeška. V tebi ni ljubezni za ta kraj. Sin človeški paz : oholo se povzdigaš nad vsako posvetno sodbo, kruto svojo voljo m3Češ silovito na vago pravice, svojo silo podpiraš posvetnim žezlom, ter misliš, da si pravi, ako slepa miloBt vladarje? pokriva tvojo krivico s svojim škrlatom, da iz mirovne palice pastirja ustvarjaš ubijalno orožje. Sin človeški, pazi ! Tudi nad zemeljsko Bilo, nad zlato krono je sodišče, sodba Boga pravičnika, ki zlomi to tvoje orožje kakor slamo. Tej sodbi ne ubežiš niti ti. Ptujec v Jeruzalemu, ne mot: mirnega kroga našega. Ptuji ptici podobno si doletel v ta kraj, širiš se v novem gnezdu, ali nad, kakor je Bog, ne iztisneš. Glej tu stolno cerkev, to je steber našega prava, nsaa trdnjava od davna, ti ne omajaš t?h stebrov. (Pride še.) odkriža. Će kralj ue stori tega, naj jib pa odstranijo radikali, ko zopet pridejo na vladi-, interesi Srbije zahtevajo, da se to zgodi. Rusko-japonska vojna. Trat, 2. junija 11»05. Ruske poročilo o zadnji bitki na morja. Moskovski list »Ruskoje Slovo« je priobčil o bitki v korejskem prelivu nastopno poročilo, ki so je poslali častniki križarke »A lma= : Prvi dan spopada, to je dne 27. maja, zjutraj je prva pričela streljati oklopnjača »Imperator Nikolaj I.« na 4 japonske križarje, ki so se pojav, li, nakar so isti hitro odpiuli nazaj. Ruska eskadra je nato v 4 kolonah nadaljevala svojo vožnjo v korejski preliv. Admiral Rcždestvenski je postavil eskadro v bojno farmacijo. Bližaje se na-1 sprotnibu, je pričel boj. Japonoi so skušali z manevriranjem obktlti eskadro Roždestven-skega. Oklopnjača »Suvorov« se je obupno borila. Petkrat je na ladiji nastal ogenj, ki so ga vsaki krat pogasili. Izvrstno so ee borile tud; ladije »Nakano«, »Admiral Senja-vin«. »Generaladmiral Apraksin« in »Admiral Ušakov«, ki so tega dne ostali nepo skodovanl. Trdovraten, neizprosen boj je nastal ob 1. uri popoludne ter je trajal pozno v noč. svojem nsjnovejem komunikeju označajo kakor »princip« in kakor »avtonomijo« deželnega zbora. Saj tudi tatovi imajo svoj »princip« — ali kam bi prišli, ako ne bi zavračali takega »principa«, oziroma »avtonomije« t3tinske obrti. Kar označajo signori kakor »princip« in »avtonomijo«, to ni nika-kov princip in nikaka avtonomija, ki bi jo bil kdo dolžen respektirati, ampak to je le nasilje in samovolja, ki jo signori povzdigajo v princip. Vlada pa je dolžna lomiti takov »prircip«, če se noče pregrešiti proti principu pravičnosti in na lasti dolžnosti. Jfaii škofje v Rimu. Dunajski »Icfjrmition« pišejo iz Zadra: »Bolj in bolj gineva nada, da bi rimske ško fovske konference definitivno rešile vprašanje o glagolici. Vesti, ki prihsjajo iz italijanskih virov o viharnih sejah konference so sicer deloma pretirane, deloma pa naravnost izmišljene, kajti Baje so etrogo tajne, in kar je dosedaj prodrlo v javnost, so le namiga vanja in domnevanja. Gotovo je le to, da šktfje, ki se udeležujejo konference, niso v eoglasju in da sklepi konferenca predstavljajo kompromis, zbog čeear ostanejo polovičarsko delo. To pa pomenja, da vprašanje o glagolici ostane jedno najbolj perečih jugoslovanskih vprašanj in da rimska koafe renca prav za prav ni dozorela nikakega rezultata. Tu se smatra kakor slabo znamenje, da se je škof krški (Mahnič), ki jenajgo Boj je poi*jal nastopno sliko: Pomožna rečaeJi prijatftlj giagoijce, pred vsemi dru-kr.žarja »RuS« m »Ural« sta se pogrezmla; | gimi gkcfi Bkoro bfial domQV Kakor Mj. njiju posadki so vsprejele druge lad je ' ilo5neji protivnik Biovanake liturgije je »Imperator I.« se je pogrezal tako, da je poZQan gkof F 1 a p p, ki se je, kar je čudno, le sprednji del ladije molel iz vode. »Orel«, čegar dimniki in jarbola so bila odstreljena, je bil v plamenu. »Aurora« je b la tudi za- deta in je izgubila jarbola. Dve ladiji tipa tQrej Qaii fikof e povrnejo 8 prazaimi »Borodiac« .ta legli ob b.k, vendar .ti ,e ^ [e g polovi6arakim VBpeh0m, pot zimogii držati na vodi. Očividci ratrjsjo, da so potonile tri japonske ladije, ena s tremi dimniki, ena druga tipa »Uišin«, tretja neznanega t pa. Pred aolnčaiin zahodom je bil odbit prvi japonski napad torpedovk. Z d i s e, d;, pretiravajo Japonci svojo zmago. Parni k »Incire« je bii priča b.tke. Admiral Nebogatov je bil ujet, ker se je njegova »a-dija »Imperator Nikola] I.« potopila. Admiral Rož Jest venski je dal med bitko v sobi to proti večeru sigoal : »Prenehati b etrfel a njem, *ovraž-aik se umika«. Nnpadi s torpedovkami bo pričeli ponoči. Morje je bilo viharno, zato so se poškodovane ladije potopile. tudi udeležil konference, docim je bil iz ključen od udeležbe hrvatski škcf Buconj ć, velic njegovi pritožbi na sv. stolico. Ca se rokami potem za- prične na novo boj za staro cerkveno pravo, dokler ne dovede do končne in popolne zmage«. Kakor so dne 31. t. m. javili »Agramer Tagbiattu« it Rim?, je bila seja v torek zelo živahna. Na njej se je posebno odlikoval krški škcf dr. Mahnič, ki je zagovarjal glagolico. Z ii se, da je vprašanje zavoda sv. Jeronima ca Hrvata povoljno rešeno. Drobne politične vesti. Bolgarska — kraljevina? — Londonski list »Daiiv Coronicle« je izvedel iz Bukarešte, da tamošnji bo'girski krogi pričakujejo za gotovo, da se utegnejo v Poveljnik »Almasa« je videl, kako se le.... . . ... , „ . , , , ...... ; prihodnjem mesecu juliju storiti zelo važni pogrezala neka japonska topmčarka m kako , . . , . , , ... . . „ . ae je potop 1 a ena japonska kr žarka. koraki v vprašanju glede povzdignjenja Bol garije v kraljestvo. Knez Ferdinand je baje že zadobil tajno zagotovilo, da bodo velevlasti povspeševale omenjeno proglašenje v kraljestvo. Ta korak sa stavlja v zvezo z Včeraj došla nam »Neue Freie Presse« j regitvijo makedonskega vprašanja. Na zad-je vendar priznala, da je bila italijanska ve- ; n;em potovaniu kneEa Ferdinanda po Ev-čina t,sta, k; je preprečila zadnjo sejo de- i rQpi M je na vaeh dvoriht kl jifa je Fer(Ji, želnega .bora istrskega. To konstatujemo nfld ohigkal baje preireBaval0 tudi vprašanje zbog dolžnega spoštovanja do resmee. Seveda Q bol|jarBkein kraljestvu. j« pr šio to »spreobrnenje« dunajskega lista papež je včeraj praznoval eedemdc- 1. zelo naravnega vzroka. Saj ne more ^.tnioo svojega rojstva, drugače, nego da priznava čin italijanske večine, ako hoče govoriti o kc mani keju, ki Deželni zbor istrski in njega večina. ga je izdala ti večina, d. bi opravičila svoj <• n Tajit, čin in ga vendar opravičevat', to je sev«da nemožno tudi za dunajsko »Neue Frele Presse«. Na komunikeju več ne se pač vidi, kako težko je debro braniti slabo stvar. Kakor eo gospoda se svojim čmsm pogazili piiacip pravičnost in parlamectarne szobode, ki je ravno izražena v svobodnem gibanju manjšine in v reapektiranju nje prav c, tako za-n kujejo ta princip tudi v svojem komunikeju. Ssveda .i oni pomagajo s tem, da taje vsako pravico manjš ne v jezikovnem pogledu, češ, razpravni jetik te zbornice sme bili le italijanski ! ! Vlada da je hotela kr-š.ti ta princip in s tem tudi — avtonomijo deželnega zbora ! ! Ć.ovea se prijemlje za glavo : v državi, ki je v svoje državne zakone vsprejela kakor temeljni princip jednakopravnoet vseh narodov in jez kov, v taki državi naj bi bila kršen, avtonomija kakega pokrajinskega parlamenta s tem, d. bb hoče razpravljati tuii — v jezika večine prebivalstva ? ! ! Signori kažejo, kako zn.jo postavljati princ pe na glavo ! K.r oni ozn.č.jo za »princip«, nim. nik.fce sankcije. Naj zabeležimo tu le dejstvo, d. je bil deželni zbor istrski že enkrat razpuščen, — torej zavrnen od najvišega konatitucijonelnega činitelja ▼ državi — ker ni hotel odnehati cd tega, kar elgnori tudi v Domače vesti. Kako se — ne poznamo! Ozirom na dejstvo, da je neki naš pesnik nazval našo Učko italijanskim imenom Monte Maggiore, pripominja »Naša Sloga« : Kakor se mi slovanski bratje še vedno slabo poznamo, tako je tudi t našimi deželami. Na drugi strani p?, ker še danes vlada med nami tujinski duh v šolah, je lahko umeti nepoznavanje slovanskih zemljepisnih narodnih imen. Jako žalostno se za-devljejo našega sira tujinska imena v slovanskih ust b. Čas je, bratje, da vržemo od sebe nemarne st, pa da spoštujemo in rabimo najprej svoje! Ozirom na goro Učko pripominja pulj-ski list: Mi nismo v svojem življenju nikdar čuli drugače imenovati to goro od našega človeka. Italijani so jo prekrstili v Monte Maggiore zato, ker je to res najviša istrska gora. To italijansko ime je torej zgolj umetne. Hrvatsko ime »Učka« prihaja od imena »Vučka« kakor se je imenovala v prejšnjih dobah. Ime samo kaž?, da je moralo biti nekdaj na tej gori, obrašSeni z gosto šumo, mnogo volkov. Na Učki biv.jo »Učkarji« sami n.ii hrvatski stanovalci, vrlo čestiti in bistri. Obronke njene in podnožje so sapo-sele naše vasi in vsi nazivljajo tega našega gorskega velikana za »Učko«. Pomnoženje vojaštva v Istri. Reški »Novi list« piše, da vojna uprava pomnežuje vojaštvo v Istri. Tjakaj pride še en polk deželne brambe in en bosansko-herc;goveki polk pehote. Del taga polka bo nastanjen v Pazinu. Skupno bo v Istri nastanjena ena dlvi-z ja (dve brigadi) vojakov. Malo toč snage. Iz svobodne luke smo prejeli: Sedanja svobodna luka je tako velika, da bi lahko Bama tvorila malo mesto. Delavcev nas je na tiseče in smo veČina naB izpostavljeni, v letu grozni vročini, v zimi pa grozni burji, prahu in mrazu. Ker smo pa že vstarjeni za trpljenje in ker smo tu bolje plačani, nego delavci na drugih podjetjih bi bili »skoraj« zadovoljni (popolnoma zadovoljen pač ni nikdo na svetu!), samo da bi naši viši nekoliko bolj pazili tudi na snago. Vodnjakov (javnih) imamo v vsem vsobodnem pristanišču le en par. Ti pa so v takem stanju, da se obrača želodec onemu, ki se jih mora posluževati, da si vgasa žejo. Ti vodnjaki služijo za umivanje in za pijačo in so neznansko zamazani in vsi razbiti. Vodstvo javnih skladlšS bi moralo zdatno pomne ž t število vodnjakov ter prirediti posebne priprave za umivanje. To je nujno potrebno tudi iz zdravstvenh ozirov — saj smo mi delavci menda tudi vredni, da se nekoliko skibi za naše zdravje ? Glede stranišč bi imeli omeniti, da 60 vsa vrata istih razbita in brez zapahov — kar tudi ni ravno v redu. Menim, da bi se na napravah, ki so stale milijone in miljone, moglo odstraniti te nedostatke, ki bi zahtevali le razmerno male troške, da bi se s tem vstreglo tisočem delavcev. V soboto t Rojan! Konsumno društvo v Rojanu priredi v soboto, dne 3. junija lep zabaven večer, v proslavo nakupa svojih lastnih prostorov. Na tem zabavnem večeru bo blagohotno sodelovalo pevsko društvo »Zarja« v Rojanu. Žileti bi bilo, da bi Be ta večer sestali mestni in ckoličansii rodoljub1, da bi na tem sestanka skupno proslav 1: ta za naš Rojan važni dogodek. B*ti se je bilo ž p, da nas izrinejo iz teh prostorov, ali neši »Tržaška posojilnica in hranilnica« nas je rešila ob požrtvovalnost' naših rodoljubov, gg. I. M. Boleia, Mihaela Požarja in Dragotina Žerjala. Toliko posojilnica, kolikor navedeni rodoljubje naj vsprejmejo zagotovilo o naši hvaležnosti. In ravno »večer« prihodnje sobote bodi v poseben izraz te hvaležnosti. Več IRoiančanov. Hrvatje in Srbi. — Pravoslavni in katoliki. Iz Dalmacije moremo beležiti dva dogodka, ki sta tolažilnim znakom, da js na našem jugu jela predirati misel jedinstva in ljubezni, oziroma tolerancije med brati, ki so ee do nedavno ljuto sovražili med seboj iz vzrokov, ki jih je sovražno tujinstvo umetno in zvito vrglo med-nje. V občinskem Bvetu občine Vrlik (v Dalmeeiji) imajo pravoslavni večino. V tem občinskem svetu je župan vitez Kulišić Izustil krasen govor v spomin in slavo pokojnega biekupa Strossmavarja, a občinski svetovalci so poslušali ta govor *t >je in so na zaključku zaklicali trikratni : Slava !! Govor je napravil nanje velik utis in je bilo opa žati solzo v marsikaterem očesu. Sklenili so tudi nabirati prispevke za Stroaanraverjev spomenik. Iz D!ema v Dalmaeiji je odisel te dni tamošnji pravoslavni parok O. Danilo Bu-krović. V slovo so mu priredili časten večer, a ti v domu — katoliškega župnika don Ivana Škarice. Slavja se je udeležila velika večina katoliškega naroda iz sela in njega okolice. Katoliški svečenik je napil pravoslavnemu bratu. Poslednji pa je naglasa!, kako t žko mu je slovo ne le od svojih župljanov, ampak tudi od bratov katolikov in njihovega uzornega župnika. Raduje se, da so umeli njegova čutstva in njegove žive želje po bratski slogi. Od tu ponesem — je rekel — utrgano oljkino vejico kakor simbol miru, sloge in ljubavi bratske. Ta dva dogodka reB nista Bog ve kaj gina na sebi, v ozkem okvirju, v katerem eta se izvršila. Vendar eta vredna, da ju zabeležimo in da se veselimo simptomatiČ-nega njiju pomena : da se polagoma celi odprta rana, ki je toliko časa krvavela na narodnem organizmu Jugoslovanov in je provaročala neizmernega zla nam vsem. Tridesetletnica »SIot. Čitalnice« t Pol. Vrtojbi pri Gorici. (Dopis.) V ana-menju izredne naklonjenosti vremenskih bo« cd vojaške godbe, pevskega organa le da jo je narod pc-znak odlikovanja jej krasen šopek gov, vršila se je prošlo nedeljo proslava 30 letnica obstanka »Čitalnica« v Dol. Vrtojbi. Udeležba je bila vspričo krasnega vre mena ogromna cd vseh strani. V sredi vasi 89 je zbralo občinsko starešinstvo s čit. odborom, vssm na čelu vrli župan in predsednik »Čitalnice«, g. pl. Locatelli. Kmalu po 3. uri pop. 85 de zečuli sokolski rogovi. Sokoli iz Gorice in Solkana so prihajali. Zastave so se posestrile in vzradoščen narod je na uata županova prisrčno pozdravil došlo nar. gardo. Odzdravil mu je star. »Gor. S.tk.c, g. dr. Treo, povdarjajoči, da so Vrtojbin-čani predstraža goriškega mesta, želeči da bi »Čitalnica« vspevala tudi nadaljnih 30 let ter širila omiko v najpriprostejšo kmečko hišo. Sokolske čete so se na to zopet uvrstile, njim na čelu starosta »Gor. Sokola«, spremljan po dičnem starosti »Solk. Sokola«, g. Iv. Doljaku; in po načelniku tega društva, g. Job. Zavrtniku. Vel. ki travnik gostilne pri »gradu« je bil odmenjen za Blavnost. Pod vodstvom vrlo simpatičnega glasb, učitelja g. Komela so nastopali razni pevski zbori. Do Brca segajoč je bil govor predsednika »Vrtojb. pevskega društva«, ki je povdarjal, da je b i glavni dobrotvor in ustanovitelj »Čitalnice« največi Slovan — nesmrtni StrosBmayer ! (»Slava« ! klici.) G.ca učiteljica Hn«vatinova je nastopila kakor solo pevka, spremljana Milozvočnost njenega vplivala lako mogočno, novno zvel na oder. V je bil poklonjen od »Čitalnice« evetlic z nar. trakovi. Najpohvalneje pa moramo omeniti nastopa goriških in eolkenskih eokolov. Vaje na orodju so bile proizvajane Be zelo sigurnim nastopom. Da bo goriški sokoli mojstri v vežbanju, zato nam že jamči ima načelni-kovo. Da pa je »Solkanski Sokol« naat.opil b tako sigurnostjo in preciznostjo, gre hvala neumornima vežbateljema, bratoma L e b a d. Ginljiv trenotek je bil, ko bo telovadci ob zvokih sokolske koračnice, proizvajane od vojaške godbe, zapuščali telovadišče. Navdušenje nam je polnilo Brca, gledajočim na te junaške čete nastopajočega rodu, ki ravna v polnozavestju, da zdravi duši bodi podlaga zdravo telo. Z izrazom največje simpatije Be moramo spomniti vojaške godbe, ki je topot pod vodstvom kapelnika Ceha proizvajala eame slovanske komade. Izreden užitek nam je nudila godba v proievajanju odlomka iz »Prodane neveste«. Svirala je ono »rozm ali se Milfanko rozmisli«, ki je gotovo višek umetnisk°ga čustvovanja. V mraku pa se je razvila animirana zabava. In da je bil večer posvečen tudi Terpsihori, 1o bq umeje ob eel>:. Umetalni ognji so razsvetljevali bajno noč. Slavnost se je završila vrlo dostojno in je poleg zabnve donesla obiskovalcem tudi duševnega užitka. Živa potreba je, da napa sokolska društva nadaljujejo v tej smeri, posebno pa da prirejajo izlate v okolico. Navodu gledajofeoau sve jo a mado, re bo v z ujal čut samozavesti, a plemenito samozavest n£j bi nosil v sebi vsakdo, ki naj bo na korist B^m sebi, narodu ia človečanstvu ! Krojaški mojsterski tečaj. — Dne 1. maja t. J. ctvorjen je bil tu v Komnu štiritedenski krojaški moj&tarski tečaj, ki ga je vstanovil z veliko naklonjenostjo kuratorij zavoda za pospeševanje male obrti v Gorici, istemu na čelu g. vitez E. Holter. In to po prizadevanju komenske občine in g. dra. Kotnika, o. k. notarja v Komnu. Poučeval je krojače jako spretno strokovni učitelj za krojaško obrt, g. Kune iz Ljubljane. Vseh krojačev, ki bo bili doma ponaj, -več iz bližnjih vasi, a tudi s TolminBkegp, Kanalskega in Ajdovskega okraja, udeltžilo se jih je tečaja 22. Kakor v dan otvoritve, tako tudi dne 27. t. m. sešlo se je na slovesaem zaključku tečaja mnogo odlične gospode in občinstva. Kakor predsednik zavoda za pospeševanje male obrti došel je blg. gospod vitez Ernest Holzer, dalje blag. gg. : Josip Paternolli, predsednik trg. in obrtn. zbornice in č!ea kuratorija zavoda za pospeševanje male obrti, Anton B siach, tajnik trg. in obrtn. zbornice in kuratorija zavoda za pospeševanje male obrti, inženir Renato PenBo, vodja zavoda za pospeševanje male obrti, c. kr. okrajni glavar sežanski Anton Rebek, c. kr;-okrajni šolski nadzornik Matko Kante, dr. Ignacij Kotnik, c. kr. notar, JoBip Švara, Župan in občhaeki odborniki, Ivan Lukež'č, dekan, vae učitelj st v o tukftšaje šole io mnrgo druzega občinstva. V prijazni dvorani g. Josipa Kovačiča, prirejeni v začasno ufi n:cr, kjer ee je vršil pouk, izloženi bo bili izdelki učencev kro'a-čev. Splcšco j« b lo mnenje o lepem nepričakovanem vspehu, ki ga je ta tečaj prine sel, pa tući krojači k? zali bo splcsno zadovoljno« in hvaležnost nasproti ustanovnikcm tečaja, kakor tudi nasproti strokovnemu učitelju, gospodu K u n o u, ki jih je z moj-stfrsko spretnostjo v 4 tednih dovel do lepega vspeha. Predsednik, blag. g. vitez Holzer, otvori! je ekl-epni shod tečaja z govorom, aoti-kaje sa napredka v oLrtniji, ter se je ko nečno zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu tečaju. Za njim je govoril g. Kune, ki je izjavil, da ni še imel tako rednih in pridnih učencev, kakor v Komnu, ki bo, čeprav t» čas brez zaslužka, z največjim veseljem obiskovali šolo. Apeloval je na občinstvo in lokalni patrijotizem, da se poslužujejo vselej le domačega obrtnika. Blag. g. c. kr. okrajni glavar je na prošnjo blag. g. piecUednika razdelil med učence-krojače spričevala, na kar je v krasnem govoru navduševal kro jače, naj kakor na pouku, tako tudi kakor delavci in mojstri teže z« napredkom. Na to ee je blag. g. dr. Ignacij Kotnik, kakor predsednik lokalnega kom taja, v vznesenih besedah zahvalil vsem gospodom, ki bo pripomogli, da ee je krojaški tečaj v Komnu tako izvrstno sponesel. Zahvalil se je tudi krojačem učenccir, ki so se svojo vstrajneetjo pripomogli do le pega vspeha tečaja, želeči, da bi jim njih l-ridnost obrodila obilnega eadu in da bi jim pridobljeni duševni kapital donašal obiine obresti. Zaključuje je povabil blag. g. predsed sik vit. Holzer vse navzoče, naj si ogledajo zdelke krojačev. Polni zadovoljstva rat sli smo se navzoči v nadi, da se v dcglsdnem času otvori enak tečaj tudi za druge stroke, da si bo naš < brtnik vselej mtgel izvojevati zmag? v vedno nartščujcči vojni konkurerc?. Kakor lani čevljarski tečaj v Sežani, tako je pokazal letešaji krojaški tečaj v Komnu, da so naši kraški delavci in mojstri pridni, ukaželjni in vetrajni. poke zali so š ršl javnost*, da na slikovitem Krasu živi zdrave duše in zdravega telesa trdno ljudstvo, ki more, kakor nega rodna zemlja, kljubovati vsem oviram sebi v ča?t, a domovini v slavo. O tem si ne moremo kaj, da ne bi opozorili obrtnikov vseh atrok ia cbčinekih za-stopov na velikansko važnost strokovnega pouka. Od nj.h je odvi«no, da se v prikladnih krajih vrše strokovni kurzi. Kjer so daoi pogoji, uBtanovlja zavod za pospeševanje male obrti v Gorici, ki je obilno subverci-jon ras od v e. c. kr. trgovskega min sterBtva, prav rad take tečaje. Treba le, da se p< kl i cani laktorji v to svrho zanpno obrnejo na kuratorij zavoda, kjer najdejo vsikd&r ljul>eznjiv vsprejem in dejanszo podporo. krvaTi izgredi v Domžalah- — V" Domžalah pri Kamniku so v četrtek tamkaj živeči Nemci razvili zastavo svojega društva »Andreas H ler«. Vso slovesnost so pripravljali t*jno, nameravali so pa veliko vsanem ^ko demonstracijo. Pokazati so hoteli ljubljanskim in celjskim Nemrem, da so Domžale nemšze. Nameravali so pr red t: javeo sore-voi z godbo na čelu. A toj m Nemcem, ki s> meli pr ti z vlakom v Domžale, bo h:teli prirediti sloveeen vsprejem. A oboje fo preprečili Doizžalc. s tem, da »o šli ob dohodu vlaka ta kolodvor peva e »Hej Slovani«. Popoludne eo meli Nemci svojo slav-noet v gostilni pri Kleinlercherju, dočim so te bili domačini Slovenci zbrali v gostilni pri Kuharju, k er je igrala tudi kamniška godba. Kmalu je pa slovensko občinstvo zve ielo, da so Nenci na vrtu, kjer so imeli svojo s^vnost, rtzvli »f-ankfurtaricE«. Opra v:č«no se je slovesno občinstvo čutilo ogorčeno po tem izcivanju. Slovenci so torej šli k Nemcem m zahtevali, da se frankfurtarlce odstranijo. Nemo , mesto da bi bili ugodili tej opravičen; zahtevi, so pa začeli še na dru^e načine izz vati djmsčine S ovenoe. N b izz vanje je šlo tako daleč da so na domač ne luČali kamenje. To je saveda prov-zroč la, da je prišlo do resa:h izgredov. Pr * i eo oroža ki, ki s> pa preganjali Sloveče? Da prišlo je do tega, da so orežniki n Nemci streljali na slovenske demonstrante. Proti izzivajočim Ntn.c?m je namreč priletel kamen, na kar je neki »turnar« vstrelil iz revolverja. 81ovenci bo na to za čeli bombardirati Nemce z — jajei, a orožniki so na Slovence začeli — streljat'. Ustrelili eo 6-krat in ranili 2 oseb . Cesar Sahare, znani Jdcijues Lnbaudv, ki ee nahaja že več časa v Trstu, se je nastanil te dni v hotelu »Balkan«. Jac«jues L*.b udy je imovit Francoz, ki ee je pred par leti proglasil cesarjem Sihare, kateio je nameraval kolonizirati. Zgraditi je hote! mesto imenom Troja, ki naj bi bilo stolno mesto novega »cesarstva«. Življenje tega francoskega bogataša je bilo v zadnjih letih jako viharno. Pred meseci je bil aretovan v Albaniji, kjet bo g i smatrali za albanskega političnega egtatorja, a izpustili so ga takoj, ko se je leg timiral. Kakor Čujemo ostane ša nekaj čfcea v Tratu. Nesreća v karavanskem predora. V karavanskem predoru je ubilo višega mi cerja Antona Satore. Neki drugi delavec je bil težko ranjen. Dva ptička. Dva redarja ee strain ce v ulici del B»lvedere, stapredvč r»jvjutro ob 3. uri in pol videla dva sumljiva človeka. Da zadostita svoji dolžnosti, sta ju ustavila ter ju vprašala, kdo in od kje da eta in kje Bta b.Ia. Ona dva sta dejala, da sta : eden 43 letni Anton Cok, a drugi 20-letni Ivan Perič, oba iz Trata, da ata spala nekje na Greti in da gresta delat. Redarja jima pa nista verjela, ampak Bta ju povabila na stražnico. Mlajši, namreč Perlč, ee je hotel j temu vabilu upreti, a s'ednjič je vendar šel e redarjem; vendar je pa mij poto godrnjal, da redarji naj pustijo v miru poštene in mirne ljudi. No, nos redarjev Be ni bil zmotil. Ko so ju na stražnici preiskali, eo našli pri starejšem nož in svečo, a pri mlajšem dleto ;n 4 vetrihe. Seveda eo redarji ta dva »mirna in poštena Človeka« spravili pod ključ. Društvene vesti in zabave. Javen naroden ples prirede slivarski fantje jutri v nedeljo, dne 4. junija t. 1. povodom izleta tiž ške podrežaice »S. P. D.« v Slivje. Tržaška podružnica »Slovenskega plan. društva« vabi svoje člene in njih rodbine na celodnevni, zabavni društveni irUt v nedeljo, dne 4. junija 1905. na Alt viž-j Slivje. Vsportd: Odhod iz Trsta: Ob 7. uri 45 minut zjutraj zabavnim vlakom (postaja ev. Andrej) do — Red ka. Iz Rod.ka po gozdni poti ptš do vrha Artviž (krasen rargled na julj»ka alpe, ka-n:nsko pogorje itd.) — Odmor. Z Artv:ž v Savje peš pot. V Slivjsh skupen obed. Siivje je jedna nijbolj romantičnih vas c ondetnega okraja, odeta bujnimi vrtovi sadnega drevja, po katerem nosi svoje ime. V bližini vasice leži tadi divna lova orjaška podzemeljska jama »Dimnice«, ki jo je prevzela podružn ca v oskrb in najem, ca jo odpre eirjemu svetu. Odhod iz Slivij popoludne do Herpelj in odtod povrat z vlakom. Reditelja izleta : Josip Hočevar, M.rcslav Pretner. Prijaviti ee je rediteljema ali na naslov: Tržaška podružaica »Slovenskega planinskega društva«, Via Chiozza 8, Trst. Na svidenje in planinskim pozdravom Odbor tržaške podružnice »S. P. D.c ljev brez prave fiolske omike. Potem je postal mešetar za konj« in dovršil je svoje življenje kakor eden najzn&menitejih ameriških podjetnikov, čegar premoženje cenijo na 45 milijonov kron. Železnica na Montblanc. Kakor javljajo iz Cbamoun \a, so pred nekoliko dnevi za« počela dela za železnico, ki se bo vzpenjala Dunajska borza ob 2. url pop. na Montblanc. Načrt ,rje napravil inženir' __ . , . Vc dane* ,J r i Državni dolg v papirju Duportal. Zalezniea ne pojde do glavnega ; „ srebru vrha Montblanca, ampak samo do A^uille ! Avstrijska renta v riatu^ ^ 117.20—117.55, nemški bankovci K ------ avstrijska ednotna renta K 100 45 100.70. ognka kronska renta K 97 SO 9d 10, Italijanska rent-——.— kreditne akcija F — i'6S— državne železnice K 666--- 68 — Lomb rdi K — 90.—, Llojrdove akHie 670 --6'3 Srefike: Tisa K iSd 50—34 J.50, Kredit K 435.— do 495 —, Bodenkredit ifcau S — Izumrud« pognan v zrak, da ne bi pr šel v roie s>vr»žaike. !*orna porodtia in« 2. junija Tržaška borzt. Nt poieoni K 19 ( S— 19-11—, angleike lira K-- do — —, London kratek termin K 240 20—240 70 Fran« tja K 95.40 -95 60, Italija E 95 40—95.60 i tali j i naki bankovci K —— —.—. Nemfiia 1» akcije otomanske banke 615"—. Menjice na London 25190. Pariz. (Sklep.) Avstrija*« drtavar ie!e* « —.— Lombardi--unificirara tuifika renti 88 8 j a vatri]. zlata rtm 100 80, ogrska 4'/, zia.a rinta 100 90 Lftnderban 481).— turške sre£25 A julij 16.—, ra julij avgust 15 25 za aept3xber de-cember 15.25 ^miruo.1 — Paanica za letoč m -aec 24.35, za julij 2*40 za julij - avgust 23.70 za aept-december 2175 (mir :o). Moka za te koči mesec 3L.5U, za mlij »!.♦>>. rs juij-avgui: 31.35, za s pt.^ december 29 30 imirn») Rat»ić • olje za tekoči mest>c 50— z« julij 50. "t sa julij - avgust 50.1/4 za sepie nbe* - decenbpr 51 1 , (mlačno', špirit za tekoči raaoc olJ|, za ulij 51 1 t z> julij-avgust 51.— za september - december 4">- — (mirno. Sladkor surov 83" -lao m« 2'.»S/V3J— (mirno bel za tekoči mes^ 3ht/„ za julij-avgust 341/j: oktober-janu/ar 3 za januvar-april 3.5 ,, (mirno ratimrae 18--68'/,• Vretue: !ero. V nedeljo, dne 4. t. m. ===== prodajal bo == krojač JOSIP ŽULJAN iz Ricmanj izgotovljeno obleko za možke in za dečke in sicer v Dolini od T.—12. ure v Trebf-ah od 2.—5. ,, Bazovici 6.—T. ,, -lOMOiiOHOiiOHOiiOliOiiO 11 O 11 O I o--■»> Tovarna pohištva Aleksander £evi jVlinzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiša). ( ZALOGA: PIRZZR ROSHRIO (Šolsko poslopje). Cerie. da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po sccksococococ posebnih načrtih. « ^cccccccc= Ilaatrov&n cenik brezplafino in franko l ■ 0li0>>0li0'i0<'0>i0l O i ■ O i i O ■ ' O i Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provgroča voljo do Jedi, utrjuje želode o in ojaduje organizem. "M Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano t 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 I. zdravniškimi spričevali. SERRAVALLO Crst. U|qo 1 ^ cjiv zemljišča je na prodaj. — . IlOd n^hi-itj m* v Pevmi št. 6 pri Goriei. 2 krojaška pomočnika Kar. d Anireli v Kanalu. sprejme takoj NaiAmnilr (maii^erjar) s®za ugodno ■ ^»JOIIIIIlRi ležeče posestvo (vinogradi Mizo Tr-tn jhhI zelo ugodnimi |>°g0ji- 1> jestvine kakor: karo. rii, testenine {napeljsk«-1, siarikor . tur+ono in belo moko. naravno i-iasio. i*e£e. milo. jedilno olje prve ▼me po 36 no»č. — Blaeo vedno sveže.— ^ilnQnvir je naprodaj skoraj jldsuvli kron j in napisor r .seh slocih in na vse načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje pohištva, podov it«!. Vse no zmernih- cenah, točno in hitro. — Dclavr.ioa: ulio? "Jgo Foscolo štev. 19. ovsa in sena ua debelo in drobno Wl. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque") vogal ul. Coroneo. - na električno moč s^ Gualtiero Cozzio Passo S. Giovanni 5t. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. Dragotin Vekjet - ziatar v Trstu, Corso št v. 47 r^jT; priporoča vsakovrstne t t 1 ^ najem t*e odda stanovanje s 4 pro- »Edinoet«. stori v Uoeolu. Naslov |H>vč Cnbrti slikarski pomočnik ae išče. OUlsMI \aslov : Barko vije št. 417. V nedeljo 4. junija 1905. od 12. do 2. in pol popol. velika razsvetljava —rrr Škocjanskih jam w;r«j«na »>d nemškselK). — Kazven navadnega zabavnega vlaka, odide ob 7*47 vlak v Divačo (dohod 9:20). ta vlak za morejo dol>iti vožni listki po znižani «-?ni in pod pogojem, da se j»ovrne po'nik iz Divare z nedeljskim vlakom št. (o^ju-d iz Divače 7 ."><'f d«»li<"l v Trst 1*25. — Vožaja -tan<* in nazaj II. razred K 1**80, III. razred K 1 t3<\ ' COOOOCOCCCCOOOO Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo ogija. drva. premoga in drutfo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul Cavana (uhod ulica Ca-vazzem St. 3). ocooooooooooooo Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče • Tovarna kisa BrDschina & Hrovath Trst - Riva Grumuia 6 Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Cenik Brezplačno m Iranko. Konkurenčne cene. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul, Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne. -^S Sprejema od S—6 pop. Podpisani priporoča svojo •v NOVO PEKARNO IN SLADČIČARNO pri 8v. Jakobu Iitrsla ilica 12 fzrarei si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom Sprejema naroČila in domači kruh v pecivo. Pcstrežba točna. Benedikt S u ban Proflajalnioo jestvin založeno z vedno svežim olagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst. sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, mokp. otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETR0NI0 2 (vogal ul. S. F. • MIR0DILNICA Siona Skrinjar ulica Farneto it. 33 podružnica al. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah. MIRODILNICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (TOgal Geppa) Specijaliteta navailnih in me-dicinalnih drog. harv, pokosti, lakoT, Metk. čupičev, navadnega in parfum nega mila, pe-troieja, špirita (žeste* za goreti. — Barvilo za čišćenje Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno ROSSONI ravnatelj medicinične klinike vseučilišča v Kimu. spri ruje, da zelo vspešno učinkuje proti motenju rednega želodčevega delovanja (tudi odvajalno) želodčno tinkturo G. PICCOLIJA. dvornega za-lagatelja Njega Svetosti in lekarja v Ljubljani. 1 steklenica velja 20 stot. in se vnanja naročila točno —— izvršujejo. —— Zaloga istrskih in dalmat. vin r ulici Cecilia 16 (vogal ul. Ruggero Mauna) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših fcletij. Cene : istrsko po 64 st.. belo briško po 90 st.. spolo iz Visa po 72 st.. vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča IVAM TONEL. Doge za parkete hrastove al: jelove prve vrste ^nz prodaja i>od jamstvom po tovarniški ceni. Zaloga lesa - Miclauz ~ ulica Fonderia št. 7 6tterino JKarcon ulica Tivarnella štv. 3 Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanj« na dom. Telefon štev. 1664. — nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje : zlato, srebrno in juvele. Popravlja ure na jamstvo. 3van petelin tovarna testenin TRST ul. S. Francesco d' assisi 47. trgovina z manufakturnim blagom ^met ANTON SANZIN pok. Frana • Barriera vecchia II. Velik dohod satena, perkala. batista. pikeja In cefirja. — Blago za ženske obleke, pletene spodnje srajce, modercl. drobnarije. — Bele in barvane srajce za molke, ovratniki, zapestnlki; kravate In potrebščina za delavce. ---------- Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. —— .__ ® Caro & Jellinek © 1 1 Trst ul. Romagna št. 2 Trst » _._— TELEFON it. 1627 ——— PcMcice: Dunaj, Budapešt in —. Lvov. : Zastopstva na vseh glavnih trgih - tu- in inozemstva.-- Se pr jKiroča za preskrbijen je -eljenj si' zaprtimi bla/.injenimi vozovi za jm»bistvo t di v mestu koli v tu m inozemstvu. pakovanje za prevoz po morju. Fosebno ugodni pogoji za vojaške osebe in = državne uradnike = Posiijatre vsake vrste po stalni nizki prevoznim 39T Proračuni brezplačno. Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE SO naše stiskalnice ,,ERGOLEt( najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno In nepretrgano pritiskalno močjo; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druffe stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. NajholjJe automatičDO patentorane tjtn»» hrizgiilnice, ki tieliijejii sanif od sebe, ue da Ia jih liilo treba gouiti. ..Syphonia4i plugi, stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in drugih vegetalnin, življenskih in mi-ralaih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, č'stilniee, rtšetalnice. — Slamoreznica, Automatlčaa Drizgalnica. ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedelstvo. l7«lelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega izbornega uren- 'rrega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. PZ . 11 A Y r A R T H & Co. tovarna za poljedelske in vinske £ oje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z na<» rokovice perferirane. kineske, 3 gumbi nč. 40 in .jO Polovične rokovice od svilnatega bombaža novost. — Milo „kok" 8 nvč., gra^ki iu grški prah za obraz 10 in 15 novč. Kravate zadnje novosti. Rokovice se opere v 24. urah. Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v prodajalnico izgotovljenih oblek I. FARCHI Barriera veccliia5 kjer se vsaki dan izdeluje obleka v lastni krojačnici. Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARI , ulica di Torre bianca 45. Kis, milo. sveče in so