245. številka. Trst v četrtek 24. oktobra 1901. Tečaj XXVI .Edinost" lfitjl takrat ta 4aa. ruun a«dalj ta prtznikov. r»o 4. ori «ar»^alnt iatit : za celo leto . ....... 54 kron u pol let*............12 „ za etri leta........ 6„ ca me*er ........ 3 kroni arofniao e plačevati naprej. Na na-* *«• t»r®i pri ifern a«rrifrm« «t aorati ne 'Urk _ i tortakarnah v Trstu se prodajajo po-aa i-zat številke po 6 stoiink <3 ctič.r, i fti Truta pa po 8 »Uitint (1 afti Telefon ttT. *70. Glasilo političnega društva „Edinogt" za Primorsko. T edinosti Je moč! Oglasi s« raćunaio po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se poAiljajo urednlAtvn Nafrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema apravnlfttvo. Naročnino in oglas« j« plačevali loco Trst. Crednlfitvo lil tiskarna se uahajata V ulici Carintia Siv. 1*2. L*pravnlitvo, In • irejemanje itiseraloT v ulici Moli* piccolo ilT, 3, II. natUtr. izdajatelj in odgavomi urednik Fran Godni k L.*atnik kansorcij lista „Edinost1 Na-ianila tiskarna konsorcija lista ,,Edinost'* v Trstu Mednarodna pomembnost Slovencev. Tednik »Parlamentar«, izhajajoči na Dunaju, je priobčil pol tem raglavjem znamenit in z ozirom na vihrajoči domači slovenski prepir za Slovence toliko znameniteji članek. Mi bi le želeli, da bi ga pašno pre-čjtali vsi razsodni Slovenci, zlasti pa oni, ki atojč strankam na čelu in — nosijo odgovornost. Citajo naj, nvažujejo in izvajajo koase-kvence ! Slovenci imamo svojo jHimembnost tudi v mednarodnem |>ogiedu. Naša dolžnost je, da jo spretno in nesebično izkoriščamo narodu na korist in za izvojevanje svojih pravic. Članek v »Parlamentiirjuc slove: Najnoveja politično-teoretična razpravlja-nja o potrebi ohranjenja in nadaljnega obstanka avstro-ogrske monarhije zahtevajo, da se razpravlja tudi o posamičnih deželah te srednje- evropske drža ve. Zemljepisno položenje, kakor tudi etični moment podeljata o tem važno ulogo zlasti Cehoslovanom in Slovencem. S temi poslednjimi se hočemo baviti v nastopnem. Doc i m g rozć Cehom le vsenemške aspiracije, pa imajo Slovenci posla z Nemci in Italijani, ker sta tako Nemčija kakor kraljestvo Italijansko pritegnila slovenske pokrajine v območje svoje agresivne politike. One velevlasti «n države pa, ki imajo interes na ohranenju LothrinSke monarhije, morajo iz posebno važnih razlogov obračati svojo pozornost tudi — Slovencem. Ako si zemljepisno karto ogledamo malo od bližje, vidimo, da Slovenci bivajo na ozemlju zgornjega in srednjega dela Drave in Save ter Soče. Pokrajine njihove pripadajo deloma alpski, deloma formaciji Krasa. Po poslednji še posebno pripadata Kranjska in Primorje skupaj. Po Soči spada en del obsežja posredno k zalivu Tržaškemu, torej k Adrijan^kemu morju. Ta okolnost je znamenita v toliko, v kolikor dežele, naseljene od Nemcev Avstrije, nimajo nobene reke, ki bi se zlivala v Tržaški zaliv ali pa v zaliv sosednjega Kvarner?. K temu prihaja se, da so Slovenci naseljeni do zaliva Tržaškega notri do teritorija tega pristaniškega mesta ; da, tudi v tem mestu parnem ter da imajo pravico že stoletja sem, tla Trst smatrajo kakor svoje lastno mesto. Sploh leže slovenske pokrajine najbližje Adrijanskemu morju in Kranjska n. pr. je kakor nanizana nad zalivom Tržaškim in Reškim, ali b.>lje rečeno: nad Kvarnerom. V ..koliei Reški in na Reki bivajo Slovenci pomešani s Hrvati, kakor vidimo tako tudi v Istri. Italijani sestavljajo neposredno ob Adriji le manjšino, ki se ohranja in neguje bolj na nmeten, nego pa na naraven način. Po takem ves gornji del Adrije pripada Slovencem, oziroma njim in Hrvatom, kakor je tudi Dalmatinska obal na sploh naseljena od Hrvatov, oziroma Srbov. Oro- in hidrografično (po gorovju in vodovju) nimajo Nemci ni kake opore, da bi si politično podredili kraje, na katerih bivajo Slovenci že en in pol tisočletja. In kar se dostaje Italije, ima ista tako dolge črte Adri-janskega morja na svoji vztočni obali, da ni iz potrebe, ampak iz tradicijonalne požrešnosti po deželah, ako hoče priklopiti sebi tudi vztočni del Adrije s slovanskimi obrežji vred, kakor so to storile nekdanje Benetke. Ako primerjamo zemljepisno položenje Nemčije z onim Avstro-Ogrske. in dalje s položenjera krajev, na katerih bivajo Slovani ' Avstro-Ogrske in drugi Jugoslovani, vidimo, ! da so vsi ti kraji bolj navezani na morje Adrijausko, nego pa Nemčija ali Italija. Ako j bi torej Nemčija ali Italija hotela vzeti ali bi res vzela Trst, Reko in sploh vse vztočne dele Adrije, bi taka prisvojitev provzročala nepretržne napetosti in vojne. Ker so pa dandanes v civilizirani Evropi pred vsem narodni vzroki v pretvezo za anektiranja, je važno, da Evropa, v kolikor ni interesira na neposredno, izve, da ni Nemčija ni Italija ne moreti iz narodnih vzrokov zapleniti Adrije in slovanskih krajin ob istej. Ker, kakor dokazano, ob Adriji, do okolice Trsta in Reke, Irvajo Slovenci oziroma Hrvatje. Iz tega pa na vstaja za zdravo avstro-ogrsko politiko dolžnost, da skuša ohraniti Slovane ob Adriji in v prvi vrsti Slovence. Da, ce!6 Madjari, ki se gotovo ne brigajo za Slovence, iu ki k večemu hočejo raznaroditi njim prepuščeni tlel Slovencev — tudi Madjari, povdarjamo, imajo ves vzrok, gledati na to, da ne bo napačna politika v lastni skupni državi Lothrinžki Slovencev slabila dalje, kakor se je dočedaj v resnici dogajalo jedno generacijo sem. Ako bi namreč Nemčija prodrla do Adrije, kdo bo jamčil Madjarom, da jim trajno ne pride v nevarnost po njih zasedeni in rabljeni zaliv Reški in splnh Kvarnerski?! To vprašanje daje misliti tudi tisti ma-djarski politiki, ki danes tudi na Reki pov-spešuje italijanski element na škodo hrvatskega elementa, tisti italijanski element, ki utegne kmalu tudi Madjarom vzrasti čez glavo. (Zvršetek pride.) P O M L f 8 T K K Politični pregled. V TRSTU, dne 24. oktobra li*)l Državni zbor. (Zbornica poslancev). Včerajšnja seja, ki je pričela 20 minut po-poludne, je bila zopet jako pomemljiva, ker nam je prinesla dokaz, da jo je Koerber se svojo dvoumno politiko temeljito zavozil. Tako zavozil, da nima sedaj, lahko rečemo to, v zbornici nobene stranke, na katero bi se mogel povsem zanašati. Saj zadovoljstvo Vsenemcev mu vendar ne more nadomeščati vsega. Glasovanje o nujnem predlogu poslanca Kaftana znači pravi poraz za Koerberjevo vlado. Tu je vsa nekdanja desnica, pomnožena z antisemiti, socijalnimi demokrati in Italijani glasovala proti vladi in za K a f t a n o v predlog, kar je Koerberja in dritge nemške stranke stranke silno razburilo. In katere stranke so glasovale za vlado ? Bankerotna liberalna stranka in Vsenemci, katerih bi se morala vsaka vlada že od daleč ogibati, stali so Koerberju verno na strani. Daleč jo je res privozil gospod Koerber se svojo, le za potrebe nemškega šovinizma urejeno politiko. Italijanski poslanci so predložili interpelacijo, v kateri poživljajo vlado, naj oskrbuje one laške podanike, ki leže po avstrijskih bolnišnicah, kakor je določeno v konvenciji, sklenjeni med Avstro-Ogrsko in Italijo za medsebojno oskrbovanje bolnikov. (To je menda tudi jeden izmed mnogih kozlov, katere so ustrelili avstrijski diplomati, Kako more pameten državnik skleniti ž Italijo tako pogodbo, ko bi vendar moral vedeti, da je po avstrijskih bolnišnicah na tisoče in tisoče bolnikov, ki so laški podaniki, med lem, bi po bolnišnicah v Italiji morda zastonj iskaii avstrijskega bolnika. Sicer pa je tudi od laških poslancev znamenito, da se zavzemajo za interese tuje države proti interesom lastne države in če je ta tudi slučajno Avstro-ogreka. Ako se Italiji dozdeva, da sejej godi krivica, ima za to svojega poslanika na Dunaju, da se oglasi na pristojnem mestu ; laške poslance pa so poslali v dr. zbor tirolski in tržaški, torej avstrijski volilci, ne pa morda rimski ali neapeljski. Op. ur.) Poslanec S p i n či ć in tovariši so uložili interpelacijo, v kateri se pritožujejo radi grdega postopanja vižinadskih občinskih redarjev z nekim Hrvatom. Po prečitanju interpelacij je zbornica prešla v nadaljevanje razprave o nujnem predlogu K a f t a n a za podržavljenje severo-zapadne železnice. Poslanec M a š t a 1 k a je zatrdil, da so Mladočehi sploh zavzeti za podržavljenje vseh železnic in je pobijal trditev, da imajo Cehi slavizatcrične namene. Vsenemec VV o 1 f je izjavil, da njegova stranka je proti podržavljenju železnic, ker se je bati, da bi se železnice potem poslova-nile. (O jč ! Avstrijska državna uprava pa slaviziranje! Ured.) Poslanec K a f t a n je protestiral proti temu, da se gospodarska vprašanja spravljajo v zvezo z narodnimi. Nujnost Kaftanovega predloga je bila na to vsprejeta s 135 proti 86 glasm\ Ko so imeli glasovati o tem, da se predlog izroči odseku, vstal je poslanec Pergelt (nemški liberalec) ter je zahteval glasovanje po imenih, čemur so se Mladočehi protivili najodločneje in trdili, da je ta zahteva v nasprotju z zborničnem opravilni kom. Predsednik je opomnil, da Pergeltov predlog ni niti dovoljno podprt, na kar je zbornica izročila Kaftanov predlog železniškemu odseku. Predsednik je dal potem besedo posl. Stranskemu, kateri je govoril k svojemu nujnemu predlogu o dogodkih v Li-tovlu na Moravskem (kamor so bili o neki slavnosti udrli Nemci od vseh strani in počenjali uprav kanibalske stvari proti Cehom). Ko je Stranski začel govoriti, so ga Vsenemci obkladali z vsemi možnimi psovkami, na kar jim je Stransky mirno odgovarjal. Posl. Wolfa, kateri se je najbolj odlikoval v izbiranju psovk, je predsednik pozval na red. P03I. Stransky je zaklical Wolfu, da bi se kakor vodja najnovejše v 1 a d n e stranke moral nekoliko dostojneje vesti. Stranskv je, nadaljujč svoj govor, dejal, da so bili v Li-tovlu Nemci uganjali nezaslišana nasilstva, da bi vzdržali svoje gospodstvo. Posluževali so se najgrših nasilstev, in ker ista niso imela zaželjenega vspeha, hoteli so se Nemci radi tega maščevati nad Cehi. V ta namen so uprizorili velikansko agitacijo za neko nemško slavje v Litovlu, kamor so prihajali Nemci v celih masah od vseh strani. Ob tej priliki so Nemci izzivali Cehe, pobijali okna njih stanovanj, napadali v celih tolpah Cehe in jih pretepali ; jedna taka tolpa je pretepla nekega berača tako silno, da je isti kmalu umrl vsled dobljenih ran. Dokler bodo Nemci na tak način postopali proti Cehom, ne more biti niti govora o kaki spravi. Za dežjem solnce sije. — i prejšnjih stoletij . pnd Bukovič. Oče Rodrigo se je hitro podal proti onemu mestu, od koder je prihajal glas. Pes ga je takoj zasledil in mu pritekel nasproti cvilč, kakor da hoče izraziti posebno žalost! In mesto da bi bila žival — kakor je bila navajena »icer — skočila nanj, se je, pri-šedši blizu, plazila po tleh in se zvijala kakor v strahu. Hektor, je zaklical Rodrigo, kje je tvoj gospodar ? Pes je zalajal in skočil v grmovje. Rodrigo je hitel za njim, utripajočim srcem, kolikor so mu dopuščale stare noge. Žival se je ustavila.... Oj vsemožni Bog!____ Na tleh je ležalo v krvi truplo Friderika. Stari Rodrigo je ta-koj pogodil, kako je prišlo. Friderik je bil nepreviden, ko je basal puško. Ko je hotel ustreliti, se je ista razpočila in je dečku raz-gnala glavo. Kakov grozen pogled je bilo to za nesrečnega očeta ! Vse njegove nade so ležale strte tu pred njim. Njegov edinec, njegovo vse, je ležal tu v svoji lastni krvi. Potrtemu očetu kakor da so otrpnili vsi udje. Nasloniti se je moral ob drevo, da se ne zgrudi na tla. Kakor v nezavesti je stal nekoliko časa. Čim ee je zavel zopet, se je strastno vrgel na trupio mrtvega sina, ga obupno kli- i cal z najsladkejimi imeni, je truplo božal in ' stresal — ali vse je bilo zastonj. Ni mu torej preostajalo druzega nego, daje truplo naložil na svoji rameni i^ je odnesel proti domu. Žalostna pot, grozna pot. Solze so zalivale očesi starega moža in srce mu je pokalo v prsih od neizmerne tuge. In čim bolj se je bližal domu, tem huje mu je bilo. Grozna je bila misel na njo, katero gotovo še huje rani ta nesreča. Kaj naj stori? Ali naj prikrije ženi, kar se je zgodilo ? Pa tudi kako ? Se nekoliko je postal. Potem pa se je podal skozi stranska vrata v hišo. V spodnji sobi je položil mrtvega^sina na posteljo. Tu je ostal nekoliko časa sam, zaglobljen v neizmerno nesrečo. Kako naj se prikaže soprogi ? Iskal je v sebi poguma za grozno sporočilo, ali ni ga mogel najti. V tem hipu je prihitela nasproti — soproga. Hvala Bogu, da ni prišel — je zaklicala. Pote n pa je vprašala : Kje pa je Friderik ?! Ubogi Rodrigo. Kakor da se gore podi-zajo nanj. Plaho se je oziral okoli sebe — ni mogel odgovoriti. Za božjo voljo, kje je Friderik ? je žena vsklikmla vnovič. Odgovarjal je nekaj s tresočim glasom. Ona pa je vskliknila vnovič: kje, kje?! Rodrigo se ni mogel več vzdržati po koncu. Zgrudil se je na stolico kakor v nezavesti. V tem je ona ozrla in zazrla — mrtvega sina. Rodrigo, zavedši se, jo je našel sklonjeno nad mrtvo truplo. Privzdignil jo je in od vel v drugo sobo. V tem so prispeli domov lovski hlapci. Jeden njih je moral naglo osedlati konja in dirjati po zdravnika v blfžnje mesto. Med tem pa se je toli kruto zadeti mož trudil, da bi ženo spravil zopet k zavesti. To se mu je tudi posrečilo, ali le za trenotek, kajti jedna slabost je sledila drugi, dokler ni prišel zdravnik in žnjim tudi več družili, ki so izvedeli o grozni nesreči. Vsi so prihiteli, da bi tolažili nesrečno družino. Lijuti udarec je potrl oba, očeta in mater; oba sta obolela zbok preveliKe žalosti. No, dobra postrežba in skrbno negovanje sta pomogla, da sta roditelja mogla zapustiti postelj. Ali — ozdravila nista. Nesreča je bila j prehuda in je prihrumela prenenadotna,da vsa tolažba ni mogia biti izdatna. Zguba, ki ju je zadela, jima je bila nenadotnestna. Zginili so prijazni nasmehljaji z njiju ustnic, izginilo je veselje iz hiše in — iz njiju src. Rodrigo je iskal in tu pa tam tudi našel razvedrenja v svojem poklicu in svojih opravilih. Ali, ko je moral opazovati svojo ženo, potrt je bil tudi on in v najtemneji luči kazala se mu je prihodnost. Obhajale so ga hude slutnje, jel se je bati — najhujšega. Le predobro je opazoval, kako mu žena slabi od dne do dne in kako jo zapuščajo moči. (Pride še.) Ako se bodo še kedaj dodajale take stvari — je zaključil posL Stranskv svoj govor — kakor so se r Litovlu, pojdejo Nemci doinov z razbitimi glavami. (Mladoeehi sogovorniku burno pl. Ker že smrti jkj Stranskem omenjenega l>era*"a ni mogel tajiti, pa se je poelužil izgovora, da mrtvi l>erač je bil — nekdo drugi in ne tisti, katerega so Nemci nabun-kaii. (ilej jntlitično vest: >Korl>e»" in vse-nem-ke orgije«.) I stota k o je hotel omalovaževiti nemške divisšKe črne, nemški liberalec baron d'Klvert. MhI govorom slednjega »e je vnel prepir med nemškim radikaicem S teinom in češkim radikalnem Klofaoera, katera bi se bila kmalu j stepla. K > .-*a govorila še poslanca S voz i 1 in A I b rec h t se je razprava pretrgala. do vlade, razun, tla bi iste prišle vsled nepričakovanih dogodkov. Kar se dostaje razmerja konservativnih veleposestnikov do čeških narodnih poslancev, bom sledil jaz poti grofa P a l f-f v-j a in si bom prizadeval, da se ohrani sporazuniljenje, kakor sera je vedno priporočal, varujć seveda samostojnost nase skupine in nje taktike. Če prav nisem rodom Čeh, s embil in ostauem velik prijatelj češkega naroda. To sem dokazal o neto va no in tako ostane tudi za bodoče. In tako se nadejam za trdno, da kurz kluba čeških konservativnih veleposestnikov v državnem zboru pod mojim vodstvom ostane prejšnji. Gospod Korber in vsenemške orgije. V včerajšnji seji zbornice poslancev se je g. Korber seveda sklicaval na dobljena poročila. Kaka so taka poročila podrejenih oblasti, to vemo vsi, in še posebno mi v Primorju. O takih prilikah so podrejene oblasti pozo\ i sodnik v svoji lastni stvari. Kdo bi bil neki l osi. Pantuček, je predlagal, naj se I , „_ . . tak bedak, da bi pošiljal na Dunaj podatke vti proračunski odseK, da teKom 19 oni .. , , , ki bi obtezevali njega samega . ! J ako je tudi poroča o predlogih Probazke in tovar šev ter . 1 ... bržkone uradno poročilo iz Latovla. Kakor Pomraeria n tovarišev o rcjrulacm plac diur- . povsodi, tako se gotovo tuiii v Liitovlu ne matov. /•>orn ca je ta predlog vsprejela. . . , .... . , . . . , 1 odlikujejo s tako objektivnostjo, ki bi mogla Parlamentarne stvari. Včeraj ste žkodovati _ Nemcem. Tu prihaja v poštev volil: svoji predsedništvi nemško napredna in -e paljti6no in narodno mišljenje birokracije nemška ljudska stranka. Nemško-napredna _ ^ >w6na 8tvar< potem pa prihaja stranka je .ker je bivši predsednik, dr. ^ gkrb __ za.8e, priproeti razum }>raviže, Vogler, odklonil zopetno izvolitev) izvolila ^ dogodkif kakoršni so bili v Litovlu, ab-pred-e lo,k< m dra. Kunke-ja, prvim |»odpred- solutno ne bi bni možni# ak(> hi bile oblasfci sednikom dra. Grossa, drugim dr. Marcheta. v polnj merj vrgile SV0j0 dolžnost, ako bi Nemška ljudska stranka (nacijonalci > je bjle BtorHe VBe kar bi bUe morale in m(fgle> na mesto m izdanega komunikeja «t iiiK. češkega kluba in kluba češkega konser vati v nega vele posestva sklenili v skupnem |W -vetovnnju in soglasno, da boilo od slučaja do d u jja, določali skupne kon f e-r e u «• e parlamentarne komisije v dosego skupnega postopanja v zbornici |>oslancev. To je zopet lepo znamenje, kako se zastopniki vsega češkega naroda združujejo za složno delovanje v državnem zboru. Vprašanje dijurnistov Predvčerajšnjim je ininister^ki predsednik vsprejel deputat io d i um isto v, katero je vodil državno-zbors^i poslanec Prochazka. V deputaciji so bili: Ueisinger (Dunaj), Kraus (Praga), Bre-skvar Ljubljana i, Hribar (Zadar), Pirugt .Trsti, Kucharski ILvov), Beneš (Brno), Ku-tjler ()pava», Haroldt {Korneubur^), Mar-haut t Kied). Miuisterski predsednik je na nagovor načelnika Keisingerja odgovoril, tla je vlada pripravljena ustreči povsem (»pravičeniin zahtevam dijurnistov, tla je pa konečna rešitev te stvari v rokah parlamenta. Sicer pa je izjav.1 ininisterski predsetlnik upanje, da bodo dijurnisti zadovoljni z bližnjo rešitvijo svoje stvari. , Tu ii Hnančni minister Bohm-Bawerk je zagotovil deputaciji svojo naklonjenost ter je omenjal, tla gre sedaj le za to, da se dobe denarna sredstva za regulacijo plač. Vprašanje priklopljenja Krete k Grški. Iz Berolina poročajo, tla je princ Jurij Grški, o svojem obisku pri carju ruskem v Freedensborgu pridobil istega za to, da privoli v priklopljenje Krete k Grški. Tudi Nemčija da ne bo delala ovir takemu pri-k lop ljenju, če tudi bi potem bržkone tudi druge balkanske države zahtevale novih turških pokrajin. Umirovljenje generala Bullerja. Kakor smo javili že v sinočnji brzojavki, je angležka vlada odstavila generala Bullerja od povelj ništva 1. vojaškega kora v Aldershotu ter ga upokojila. K a njegovo mesto pride general French, mimogrede rečeno: jedini res kaj vredni angležki general v južni Afriki. Skoraj vsi imperijalistični listi odobravajo ta čin angležke vlade. »Dailv News« — ki tudi sicer hudo pobija vladno politiko in obsoja tudi vojno v južni Afriki — pa pravi, da je ta kazen le maščevalen čin vlade, ki je itak že prej poznala pogreške, ki jih je napravil general Buller kakor vrhovni poveljnik. angležke vojne v južni Afriki. Vlada sovraži Bullerja, ker je svoječasno, o porazu Angležev pri Spionskopu, poročal resnico in ker je potem, ko ne je burski general Crooje udal, predlagal vladi, naj sklene mir. »Dailv Nevvs« zaključuje s pozivom, naj vojni minister Brodrick odstopi. — Buller je v enem svojem govoru, radi katerega je odstavljen od poveljništva, pobijal očitanja raznih listov aa adreso njegove osebe. Priznal je, da je sicer res, kar mu očitajo nasprotniki, da je namreč generalu \Vithe-ju, ki je bil od Burov oblegan v Ladvsmithu, doposlal pooblastilo, ti se sme podati, ako mu ni mogoče več ustrajati, aH to pooblastilo je doposlal Withe-ju v to, da ga reši odgovornosti, ker njemu (Bullerju) ni bilo mogoče priti obleganim na pomoč. zastop- je ma|Q me j avstrijsko birokracijo 1 A za našo centralno vlado so taka poročila priče, ki ne dopuščajo nikakega dvoma! Xa podlagi takih poročil j« tudi gosp. Korber zidal svoje apodiktične trditve, da bi morali verjeli, da se je onega dne v L i to vi u vršila najuedol-žneja idila. To je moralo ogorčati na češki strani. Sploh je imel včeraj gosp. Korber še precej nesrečen dan. In baš ta govor o dt.godkih v Litovlu je porušil velik tlel vere v resnost zatrdil v lepem programnem govoru, kakor ga je razvijal v drutji seji zbornice. Č^ nam g. Korber v jedni seji toli lepo govori o |»otrebi premirja, zapostavljanja narodnih aspi -racij in — pozabljenja, v drugI pa porablja vso zgovornost svojo, da opravičuje ali ublažuje orgije najhujega fanatizma, potem že ne moremo drugače, nego da si mislimo, da je o oni prvi priliki govoril le lepe fraze in da mu srce ne pozna tiste objektivnosti, tiate nepristranosti, tiste jednake dobrohotnosti na vse strani, tistega spoznanja, da vlada v Avstriji ne sme biti »narodna«, o čemer so mu usta takt) polna, kadar hoče paradiradi s pri-kupljivimi programskimi govori. Če je gosp. Korber — kakor kaže včerajšnja seja — tako temeljito odbil od sebe celtf Poljake, potem je njegova igra postala že precej prozom«, da je tudi preko govorniških arabesk, ki dičijo njegove govore, dobro videti, kako blizu mu stoje za hrbtom — Nemci vseh Slednjič so tudi načelniki raznih parla mentarnih klubov obljubili deputaciji, da se j ^ zavzamt-j > za njih težnje. I i .. . , ^ , Razpuščenie hrvatskega sabora Cehi m konservativno velepose- . ... v , „ , • , m nove volitve. Vsi politični krogi so IZ- stve. >»a drugem mestu omenjamo /e, da so . . , . . nenadeni radi nepričakovano doslega razpu- češki naro ini poslanci in češki velikaši imeli . . . . , sceaja hrvatskega sabora, toliko bolj, ker je skupno sejo, v kateri so se dogovorili za ........ , , . . , J . . neki vladni ust se pred par dnevi priobčil skupno postopanje. To je torej ovrelo misel, ... , ... , ., . , ......... | obširen program, kateri bi se bil imel resiti tla tx> novi predsednik kluba konservativnih veleposestnikov, gr"f Silva-Tarouca, skušal zavesti klub na tire, l>olj ugajajoče levici. »Politik« poroča, da se je crof Silva-Tarouca nastopno izjavil o razmer:u njegovega kluba do vlade in čeških narodnih poslancev : Z ozirorn na to, da glede na b)doči razvoj političuega položenja stojimo preti samimi vprašanji, je pričakujoče vedenje, za katero se je odločil naš klub, politična in taktična potreba. Energija, s katero je načelnik kabineta povodom otvorjenja državnega zl>ora v svojem političnem ekspozeju obljubil varovati gospodarske interese Avstrije nasproti Ogrski in Nemčiji, nas je prijetno presenetila. Vlada more o izvajanju te namere nepogojno računati na našo podporo. Da se prepričamo o resnosti vladinih načrtov glede na nagodbo z Ogrsko in nemški carinski tarif, bomo podpirali vsa prizadevanja, da ti vprašanji prideti čim prej v razpravo. Do rešenja teh važnih stvari ni pričakovati presenetljivih sprememb v našem razmerju v tem zase ianju. Še neprijetneje pa je zadela op >zicijonalne kroge vest, da se nove volitve razpišejo v vsej naglici. Po Zagrebu se namreč govoii, tla je konferenca velikih županov, ki se je predvčerajšnjim vršila pri banu, sklenila, tla veliki župani (vsaki v svojem okraju) takoj razpišejo nove volitve, tako, da bodo iste dne 6. novembra že dovršene. Tozadevna naredila da je že izdana ter tla se v nekaterih okrajih pr'čno volitve že v kakih osmih ali desetih dneh. Predsedništvo kluba stranke prava poživlja svoje pristaše na volilno konferenco, ki postavi kandidate za bodoče volitve. Konferenca bo 29. t. m. v uredništvu »Hrvatske«. Združena opozicija bo, kakor kažejo znamenja, o teh volitvah složno postopala. — Frankovci pa pojdejo seveda na svojo roko ter postavijo svoje kandidate tam, kjer jim bo možno častno nastopiti. Tržaške vesti. Zbor svečenikov sv. Pavla je imel danes predpoludue izredao sobranje, na katerem ie vsprejel nastopno resolucijo : »Na sobranju > Zbora svečenikov sv. Pavla« zbrani duhovniki protestujejo proti interpelaciji Hennati-ja v državnem zboru in predlagajo izjavo ministru predsedniku, da si isterski duhovniki ne dajo kratiti svojih državljanskih pravic in zahtevajo v to zako nitega varstva«. Benattijevo interpelacijo priobčuje današnji »Pic.-olo« tlobesedno. Iver je ta zadnji stvor najhujega srd i teža v Istri izredno dolg, se danes ne moremo pobližje baviti žnjim. Iz dežele slovenske raje. V državnem proračunu je za nemške Ijn Iske šole v Trstu, Pulju in Gorici svota 16.380 kron. To nas spominja, da še živimo v deželi — slovenske raje. A nota bene : Nemci žive v Primorju le kaKor kolonije, dočim smo mi Slovenci in Hrvatje staro, prvobitno, avtoh-tonno prebivalstvo. In vendar kaka razlika ! Za ljudsko šolstvo nemških kolonistov na Primorskem ima vlada tisočakov, Slovenci v Trstu, domačini, do katerih so se vlade že često obračale, kadar se jim je zdele potrebno manifestirati, da je Trst še avstrijsko mesto: tržaški Slovenci pa bodo skoro praznovali 20 letnico svoje borbe za jedno borno ljudsko šolo . . . To dejstvo govori tako glasno svoj žalostni govor, ki ne potrebuje daljnega komentarja. Zakaj prihajajo brzojavne nakaznice strankam red no-le v nemškem jeziku ! »Slovenski Narod« j^ priobčil nastopne opazke o načinu, kako brzojavni uradi ne spoštujejo nas jezik : Nam je znano, da so se izdale naredbe glede rabe jezikov na c. k. poštah ; da se morajo slednje namreč posluževati istega jezika (deželnega), katerega rabi stranka, in to, bodi v govoru, bodi o izdajanju potrdil, tiskovin, dokumentov itd. Istina je 1 n moramo priznati, da se tukaj na Kranjskem dotične odredbe izvršujejo v poštnih stvareh, ne pa tako v brzojavndi. Tako nam še marsikateri urad vsiljuje pri slovenskih brzojavkah nemška imena dotičnih postaj, od koder brzojavka prihaja. Tako prihaja človek večkrat v zadrego; saj se vendar ves svet ne uči nemškega zemljepisja. Brzojavne nakaznice pa dobivamo brez izjeme le v nemškem jeziku. Ne le, da to postopanje glede zakonito določene ravnopravnosti s io venskega jezika ni pravilno, ampak je z ozirom na mi-nisterijalue odredbe tudi nelogično, ker v teh odredbah ni omenjena nikaka izjema radi brzojavnih nakaznic. Ne ci poštni uradnik nam je pojasnil v tej stvari, tla se ne more postopati drugače, ker vsebina dotične brzojavke je interna uradna stvar, in notranji uradni jezik na poštah da je uemški. Tistemu uradniku ne zamerimo, ker mu je vcepljen birokratični nemški duh, Če prav je drugače narodnjak. Merodajen za nas on ni, merodajni so za nas le — zakoni, in teh se mora držati tudi poštna uprava. Ne izgubljamo glede notranjega uradnega jezika za sedaj ni kakih besed, ker je isti v tem slučaju irelevanten. Briga nas tukaj le to, tla, kar strankam prihaja v roke, mora se glasiti v istem jeziku, katerega se stranka poslužuje. Pri brzojavnih nakaznicah torej v istem, katerega je rabil od pošiljatelj denarja. Ta poslednji je določil, v katerem jeziku naj pošta izda prejemniku denar. Kako pa vendar prihajamo tlo tega, da moramo podpisavati ttvari, katerih ne razumemo, orlnosno, tla nam pismonoša "nora tolmačiti vsebino brzojavke ? — Neverjetno ! (Bodi nam dovoljena kratka opazka, tla pri nas na Primorskem veljajo tudi glede poštnih (z malimi izjemami) in ne le brzojavnih uradov vse tožbe radi nespošeovanja jednakopravnosti. Sosebno o pošti v Trstu vemo, tla imamo med uradniki odločnih, odkritih nasprotnikov, ki nimalo ne skrivajo svoje mržnje do nas! Mi vemo iz najboljih virov, da se v mnogokaterih oddelkih — g. ravnatelj naj nam oprosti, mi nočemo napadati njega — ne le ne spoštuje ravnopravnost našega jezika, nmpak se kar v glasnih beseda.!, sans gene, tira politika tržaške židovske camorre. Op. ured.). Slovenščina proti zidu. Naša c. kr. oblastva so, kljubu vsej nenaklonjenosti do našega jezika, včasih vendar še toliko milo-stljiva, da na svojih jjavnih razglasih dovoljujejo slovenščini — tretje mesto! Ti razglasi se prilepljajo po mestnih oglih in se pošiljajo tudi na naš slavni magistrat. Tu pa so uveli posebno prakso, tla slovenski tekst odtezajo javnosti. Slovenski tekst pribijajo namreč nazaj ter nabijajo razglase tako, da sta vidna samo nemški in laški tekst, slovenski pa je obrnjen proti zidu. Tako ima vse-gamogoči tržaški magistrat lepo za norca državne oblasti in svoje slovenske davkoplačevalce. In prav je, tla postopa tako: iz državnih oblasti se magistrat sme norčevati, ker mu je to dovoljeno ; iz Slovencev pa se tudi sme norčevati, ker ve iz skušnje, tla je ni oblasti nad njim, ki bi mu zamerila to. Ves naš zistem je tak, da pritišče nas Slovence ob zid; zakaj ne hi magistrat slovenskega jezika obračal proti zidu?! Je vsaj lepa harmonija med njim in zistemom. Vendar enkrat ! Prejeli smo in objavljamo : Kakor čujemo, je začelo redarstvo poizvedovati iu pozivati stranke radi konstatacije 10 letnega bivanja onih prosilcev ia podeljene dom. pravice, ki so uložili utoke na tuk. c, kr. namestništvo. Skoraj leto dni je, kar smo začeli ta najnovejši križevi pot in šele po neprestanem <1 rezanj u se je začela stvar nekako gibati ! Onim našincem, ki niao poročeni, ki bivajo po raznih prenočiščih in ki niso bili redno prijavljeni redarstvenim uradom, naznanjamo, da jim redarstvo ne izda potrdila o 10-letnena bivanju ; vendar si morejo vseeno pomagati, da le imajo po dve zanesljivi priči, ki moreti potrditi, da res že 10 let bivajo v Trstu. Pričevanje je dovoljeno po zakonu, v slučaju, da se drugače ni možno izkazati desetletno bivanje v dotični občini. Kadar bo kdo klican na redarstveni urad, naj ne odlaša, ker bi si z odlašanjem nakopal sitnosti in b: sam zavlačeval konečno rešenje svoje prošnje. Kakoi doznajemo iz j zanesljivega vira, je tukajšnji mestni magi-i strat sklenil, da porabi vse mogoče poti, da vsaj zavleče vsprejetje novih občanov, toda | nas ne sme strašiti nobena šikana, ampak hočemo in moramo doseči, kar nam gre po zakonu ! Državne oblastnije prosimo, naj ne smatrajo vprašanja o domovinstvu za kako — igračo, kakor jo menda smatra oni gospod, ki je rekel: »Kaj imate tako silo, da postanete Tržačani ? !« Sila ali ne, to naj ne briga nikogar. To je stvar prosilcev in pa naših revnih občin, ki krvavč na ogromnih stroških, ki jih morajo plačevati za nas, da-si stno tu v Trstu pustili moči najboljših let življenja svojega. Mesto da se kedo norčuje z našo »silo«, naj raje gleda, da ne bodo naše prošnje ležale po 6 in več mesecev v zaprašenih omarah !! Z eno besedo: mi hočemo, da se nas smatra za resne državljane, četudi smo mnogi nas le revni delavci ! Saj gledč vršenja državljanskih dolžnosti ne delajo nobene razlike ! Do sedaj smo prosili in trkali ! To je menda iz vestne kroge utrjalo v misli, da smo mi tu le radi nekaterih gospodov uradnikov : sedaj pa ne bomo več prosili, ampak hočemo odločno zahtevati, ter nekoliko bolj paziti na hitro delovanje na izvestnih uradih! Ta of>omin naj zadostuje, drugače spregovorimo določneje! Iredcntarska — nesramnost! Od prijatelj i *mo izvedeli : V ulici Farneto št. 22 stanuje neki laški podanik, ki zaslužuje, da se nekoliko pobavimo žnjim. Soproga njegova, v skrbi, da je nje mož morda kje ponesrečil, je ovadila na inšpektorat v Skednju njegovo odsotnost. Stvar je bila potem javljena vsem mestnim inšpektoratom. Sinoči ob 10. uri in pol so stanovalci hiše št v. 26 v ulici Fabio Severo čuli molčan strel. Prestrašeni so hiteli iz stanovanj in na stopnicah so zagledali nekega človeka, elegantno oblečenega, in poleg njega — majhen samokres. Mož je bil ves krvav. Hitro so telefonirali na zdravniško postajo in kmalu na to je prišel zdravnik, ali pomoči ni jal ? ! Posl. Bennati. prijatelj in zaveznik našega župana ! Se po tem dogodku je lahko soditi, v kateri vodi plava naš župan ! Dalje pravi župan, da bi t»e bil gosp. ICf m pare lahko prepričal na svoje oči in v' doživeti, koliko veljajo darovi, obljubljeni od naroda italijanskega. O rojstvu princese je narod v Kimu hotel izraziti svoje ''navdušenje s tem, da podari novorojenci krasno zibel. Zlatar, ki je izdelal to zibel, pa je tožil v občinskem uradu, kako stoje stvari. Gosp.1 pismu, objavljenem v časopisih, da ne more župan bodi potolažen: g. Kompare je že prepričan. Tn prepričali smo ga mi z dokazanimi in neovržnimi fakti, navedenimi v interpelaciji. Sicer pa, g. župan, je odprta tudi Vam pot do g. Kompareta! Pojte k njemu in prepričajte ga o svoji nekrivdi, če — morete. G. Kompare je pravičen in lojalen mož bilo več. Zdravniku ni preostajalo druzega, in mi smo uverjeni, da Vas bo rad poslušal nego da je konstatiral nastopi všo smrt. in da stori vse v vašo rehalibitacijo, ako — Na lice mesta sta prišla policijski ko-1 ga prepričate. Ali ne morete, ker lakta so priti do — denarja, da je prejel le mal znesek tega, kar je imel ti rja ti in da ne ve kdo ga poplača. Stvar je vzbujala veliko nevoljo v najširših krogih in je slednjič, da odpravi to stvar s sveta, kralj sam moral poplačati glavni del stroškov za dar, j»oklo njen njegovi hčeri »od svobodnega navdušenja Rima«. Sicer pa so vladarji italijanski navajeni temu. Tako je bil n. pr. kralj Humbert prisiljen sam pokriti glavni del misar Sturm in inspektor Rudolf s komisari-' fakta. ZaU si raje skušate pomagati z frazo, stroškov za spomenik, postavljen v Kvirinalti tla je bil g. Kompare »zapeljan«. Nekega dne sta se bili sprli dve tam jata v ulici Scussa. bivajoči ženski. Ena istih je Slovenka, druga : Pri samomorilcu so našli več stvari, po pa Židinja. Lahonček je porabil to priliko in katerih se je dalo konstatirati, da je nesreč-! po časopisih o njegovi aferi. Verujemo, da je rekel biki naši ženski: Kaj se p rep i- nik isti T veli k, katerega so iska'i že od mu to ne more biti ljubo. Na tem pa je največ rat ti dve zastopnici dveh naj- torka. Doznali so tudi, da v hiši, kjer se je j kriv on sam ali pa usiljivši se mu dopisnik, umazanejših plemen?! Naša žena mu ustrelil, stanuje njegova sestra, katere pa ni je prigovarjala in je branila svoj narod, kar hilo doma. njegovemu dedu Karlu Albertu >iz javnih G. župan obžaljuje, da se toliko piše! zbirk*. Istotako je moral on poplačati račun za javne ljudske veselice, prirejene povodom njegove srebrne poroke. Tako poročajo razni nemški in angleški Suj je župan sam se svojimi dopisi v >Eii- listi. In tudi to je značilno za tisti proslav- nosti« nastopil pot javnosti! Sam je — če ljeni itaiijanski patrijotizem. Polni so besed, ga ;e še bolj razkačilo in je (kakor znajo Pokojnemu je bil večkrat omračen duh tuili nehote — priznal, da je krivec v inter-; krika in baharije: stroške pa naj nosijo — le laški pritepenci) metal okoli sebe s ščavi. in v takem stanju nesvestnosti je gotovo iz- pelaciji očitanih mu faktov.j To je jasno, če- drugi! Tudi pri nas, to stran velike luže O drugi priliki je ta polentar po- vršil samomor. — Podjetje Zimolo je mrtveca prav je skušal zavijati in vse zvračati — taki. Da ustrezajo svoji domišljavosti, svoji -lal -.-oje perilo v Italijo l la le ne bi dal prepeljalo v mrtvašnico k sv. Justu. Tvelik druge zaslužka na^ m pericam!', toda zdravstveni je zapustil ženo in petero otrok; biLo ma je urad v Korminu mu je vrnil umazano perilo še le 44 let. (Siede podpisi.) megalomaniji, svoji gospodstvaželjnosti, svoji tiranski pohlepnosti, sploh : vsem zlim in3tin- in sicer iz — zdravstvenih oz i rov. Dražbe premičnin. V p-tek, dne 25. Neka Slovenka, poznajoča zagriženca, oktobra ob 10. itn predpoludne se bodo vsled mu je rekla . Kaj pošiljate v Italijo svoje naredite t ik. c. kr. okrajnega sodišča za «i- lmazano perilo, saj veste, da imajo tam že vilne stvari vršila sledeče dražbe premični : tako preveč — umazanega ! Corso 21, hišna oprava ; ulica Moli no a Va- To je tako uplivalo na laškega »junaka«, j)ore 6, dva konja in konjska oprava ; ulica da je začel žaliti Slovence, državo in Nj. V. Acquedotto IG, tiskarski stroji ; ui:ca Giulia našega cesarja!! 11, hišna oprava; Veliki trg in Corso 5, Da se ne poreče, da mi denunciramo, 0prema v zalogi iu hišna oprava. X Pevsko in bralno društvo ktom, ki jim zastrupljajo dušo — v to tratijo tisoče in tisoče: ali ne iz svojega žepa...! V to morajo služiti sredstva, nabrana od žuljev ljudstva. Električna razsvetljava v cerkvi. Z Dunaja javljajo, da v tamošnjo prvostolno cerkev sv. Štefana uvedejo električno razsvetljivo. Delajo se že hitre vse priprave. Cerkev bo prvikrat električno razsvetljena na praznik Vseh Svetnikov. povdarjamo, da je ta stvar že prijavljena redarstvu in sicer od onega, ki nam je sporočil gornje junaštvo g. D. A. Luigi. Drobne Testi. Zakonska ljubezen. Sinoči je iskala zdravniške pomoči 31-letna Aua Cerio iz občine Dekani, ker jo je mož na te pel. Nesreča na delu. 1 s.leini kotlar Marko Vidulie, stanujoč v ulici della Con-cordia štev. 1. ranil se je nevarno na levo roko. Nujno pomoč je dobil na zdravniški postaji. Nesramen čin. 16-ietuo dekle, Josi-pina Eva. stanujoča v ulici Calvola št. O, je včera i-kala na zdravniški jx>staji pomoči, ker jo je neki prijatelj njenega ljubčka ranil o priliki, ko je hotel storiti na njej grd čin, kriminalne nravi, ali ona se je pogumno branila. S var ie naznanjeni policijski oblasti. Are to vanje Včeraj je bil aretiran 36-letni težak Tomaž P., ker je opsoval nekega redarja. Morda pride v zaporu do spoznanja, kako nevarno je, če je kdo v občevanju z redarji — prekorajžen. Mož, k i j ć in pije, a ne misli plačati je 4*5 letni težak Josip P. iz Trsta. Ta m »ž je prišel v gostilno Jarneja Vidmarja v ulici Komagna št. '2 in tam jedel in pil, a ko je prišel čas poravnavanja računov, je izjavil irost hladnokrvno, da nima ni nov- Yre»at»!Si>id Testni k. Včera »Venec« v Kozini bo imelo dne 27. t. m. ob G. uri zvečer svoj letni občni zbor v prostorih »Hotela Kozina. Na obilno udeležbo vabi ODBOR. X Tudi v znamenju Korber-j e v e objektivnosti. Zopet se pripravlja nečuven škandal, kakor posnemljemo iz »Soče«. Naučna uprava hoče schuivereinsko šolo v Gorici podržaviti in jo preklopiti k ženskemu učiteljišču. Radi tega je poslanec rb 7. uri rjutrai 13°.G ob "2. uri }«>pol 20°. C.6 — T iako uer ob 7. siri zjutraj 752.4 — Danes plim v ob 7.26 predp. in ob 7.35 pop.; o4ek i ob 1.11 predpoludne i«V> 1.37 popohidne. t »p. in -- Gabršček interpeliral v državnem zboru. In , . , 1 oktobra : Loterijske številke, izžrebane dne 23. res se nahaja v državnem proračunu za prihodnje leto postavki s katero se sistemizirata na Goriškem ženskem učiteljišču ti ve novi mesti vadničnih podučitelj:c, in sicer a prihodnjim šolskim letom. Gotovo je, da 3tojita Lvov Praga 63 81 70 4 18 43 37 30 51 02 Brzojavka poročna. ti dve na novo sistemizovani mesti v zvezi s zahtcve častnikov španjskc mornarice. MADRID 24. (B.) Admiral brodovja je Veselica pcvskeira društva »Lipa« v podržavljenjem »Schulvereinske« šole. »Soča« iJazoviei. ki je bila naznanjena za dan 17. vsklika: Ako se to uresniči, pa bo dovršen predložil kraljici regentinji spomenico, v ka-novembra, preložena je na dan 24. nov. in nečuven škandal, da bo mogel otrok v Go teri gu opisane zahteve častnikov to radi veselice, ki jo dne 17. novembra pri- nco priseljenega Nemca vsestransko, še bolj red: bratsko pevsko društvo »Adrija« v ne^ro doslej, lepo mirno obiskovati ljudsko šolo v sredi mesta, ti Slovenec, domačin v mor- Barkovljah. Toliko v obvestilo. O d b o r. nance. Odlikovanje. BUDIMPEŠTA 24. (B.) Uradni list mestu, pa pošiljaj otroka v Podturn ! Tako je prj0bčuje, da je generalnemu tajniku avstro- v ravnopravni Avstriji, tako nas vlada zistem ogr8ke i,anke Josipu Trangerju podeljen na- v Trstu. Proti takemu početju se morajo vsi slov kraljevega ogerskega dvornega svetnika, naši činitelji najodločneje upreti. V naši de- To v pr;pozuanje njega odličnih iu jako želi nočemo ponemČevaiuic, marveč šole. ka- Vspešnih zaslug na finančnem polju, tere odgovarjajo našim potrebam in pa pe Nezgoda 11 a morju, dagogiškim načelom! Take šole zahtevamo, LONDON 24. (U) Dve ladiji lovilki 22b. t. 1. na interpelacijo /a poriemčevalnice pa ne bomo plačevali torpedov sta pripluli poškodovani v S mths- .Josipa Kompareta in tovarišev j f - i . r J ^ ■ i L . i • - r .... oa\ko\ . ftields. Jedna teh dveh ladij je v megli trčila v dež. zboru istrskem radi k r i c e- --, T.. ob neko drugo nepoznano laaijo, aoeim sti Vesti iz Štajerske. dve udiJi tr6ili Je(,aa °b — Nemške marke za Sulferajn- Štrajk rudarjev na Fraucozkem krivic. "Ali tudi temu se ne izognete, gospo,1 »ko šolo. Iz Sevnce poročajo »Slovenskemu b ^^^ f3- (B) 'd V„,leUv"1 Narodu«, da je za tamošnjo nemško šolo l,orzi Je Lra.?ai do 10 h ,,re zvečer. \ sprejeli daroval »Allg. deutscher Schulverein« v dnevni red, ki pritrja sklepu kongresa Berolinu 100 mark. Naj bi za kako sloven- rudarjev v Lensu in izraža pričakovanje, .la iča. V potrdilo, da v gost 1 ne ni smeti ho- ^^ tajn;ka izdelal po naših mislili. Zo- s ko šolo prišlo na pr. iz Rusije 100 rabljev, videli bi. kakšen krik in vik bi nastal po Vssii iz ostale Primorske. X Odgovor g. ž u p a u u Iv a n u M a hn i č u v Dekani na njegov d o p i s v »E d i n o s t i« š t. 224, 225 i n č i h <1 o g o d R o v v Dekani. (Z vrše tek.) Zato g. župan ni hotel imeti poleg naših predstojnikov, ker le-ti bi bili razkrili vcČ župan. Dalje previ ta gospod, tla smo ga hva-lisali in se mu prilizovali, dokler je držal liti - praznim žepom, so nedobrodošlega gosta odveli v hotel T.gor. Zgubljeno najdeno. Alojzija Natek, stanujoča v ulici Do no 11, izročila je včeraj na policiji hranil, knjiži«' » p«. -Časa d i Kispar-m:o, katero je nai-'a v neki ulici. Jakob Z rz ti<:, stanujoči v ulici S. Vito, •e našel včeraj i u izročil na policijo neki zaboj, v katerem »o bili platneni vzorci. Žrtve revščine. Po 2o-mesečnem moralnem in lizi^nem trpljenju je dne 14. t. m. nehal živeti, še v mla lostni dobi, slikar Henr^c Viti", ki je bival v uhci Ferriera št. i. Zapu>t;i ie ženo Marijo in sedmero nedoraslih otrok v grozni l>edi. Najstarejši otrok je lepa dekii^a lo-let. Najmlajša, dvojčka imata po 5 mesecev. V dog i»,lezni moži je bila žena prisiljena zastavit ali prodati vse, kar je bilo še pet ga vprašamo : znkaj pa je držal bivšega tajnika -otn do 2/7. t. 1., če je vedel, daje vsem Izraelu proti nam Slovencem! Zmerjalo isti tako nereden i ! In če je vedel, da so >>i »as z veleizdajalci, panslavisti itd., dočim bodo avtonomna združenja z vsemi sredstvi podpirala splošni štrajk. Turčija taji. CARIGRAD 23. (B.) »Agence de C,>-> seveda naši »Nemci«, ki za ponemčevauje stantinople« izjavlja na podlagi informacij, ol»čin-iki svetovalci tako »obžalovanja vrednic, zakaj pa j.m je dajal »lokati« in »žreti« — slovenskih otrok beračijo pruske marke, naj- j došlih od kompetentna strani, da ni res, da kakor se kaj lepo izraža on sam?! Mari ne boljši in najzvestejši patrijotje! Mari ne, g. zato, da bi ga hvalisali in da bi ga — enoglasno volili županom Ako bi bilo to res, Korber ! — A kad. bi bil v Monastirn kateri konzulov napaden. ; Nasprotue in krive trditve inozemskih novin t e h n. d r u š t v o »T r i- j prihajajo od tod i, da je turški funkeijonar kar pravi župan o občinakih svetovalcih, bila glav« v Gradcu ima svoje f. redno občno j francoskemu konzulu, ki je hotel jahati v zborovanje v soboto, dne 26. t. m. ob 8. uri \ ograjeno območje zaloge smodnika, zaprečil je ravno njemu prva dolžnost, da se jim r npra oren za »o d m a nič odmaknil jasli, ampak mi jih hočemo od- j venije«. 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo tnakniti njemu ! In v to hočemo upotrebiti upravitelja. 5. Slučajnosti. — Gostje dobro vso energijo svojo! i • _ Slednjič je bil župan tako drzen, da je 1 j »o svojem najetem dopisniku dal obžalovati g. dež. posl. in dekana Kompareta, češ, da i ! Saj je moral vedeti, da je on odgo- »večer v društvenih prostorih. Dnevni red : j to. Kateri malenkostni dogodek pa je tudi že a vse! Zakaj jim je še le sedaj 1- Stanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. j poravnan, a K n i 1 j as 1 i« ? ! O, ne, ne, župan ni . ČMtanje zapisnika bratskega društva »Slo-t ric: vreiln v «.;>., da se sedaj se svojimi ^e je le-ta dal zavesti od takih elementt>v, ki nedolžnimi o;io*iči nahaja v uprav obupnem hrepene po županskem stolu in z istim zclru stanju. žen;mi — dohodki ! Naj ne l>o smesen in Gospodar hiše, kateremu je stanarino na naj si ne domišlja, da bi on — on ! — ni o -dolgu, >ej je zagrozil, naj plača ali pa jo iz- gel doseči jednega Kompareta. Sicer pa je pod iz -itanovanja. Kam pojdejo ti nesreč- res nujno potrebno, da bi kdo zaresno hre-aeži ? Kak » naj plačajo stanovanje, ko še za J penel [>o županskem stolu v Dekani in po z kruh nimajo ? ! Samomor. Nekaj ča-^a sem je bil go-sj»od Tvelik, načelnik železniške j>ostaje pri Sv. Sabi, zelo žalosten in j*otrt. Najmanjša stvar ga e vznemirjala. V torek opoludne je podal i t svojega stanovanja in od istega "■asa ga ni bilo več domov. istim združenih — dolžnostih. Te, te zadnje so že davno čisto pozabljene, posebno pa od te-laj, odkar župinuje — se lauji župan ! S tem pa, da je velesp >štovan; poslanec Kompare sprožil ono interpelacijo v deželnem zboru, je vršil svojo dolžnost kakor naš zastopnik in poslanec ! In kdo mu je prigovar- Razne vesti- Kuga v Carigradu. V Galati je obolela minolo nedeljo za kugo neka žena s svojimi štirimi otroci. Isto tako je obolel neki IVan-eozki mornar na parniku »Alguotar«. Krvavi izgredi o mestnih volitvah. »Agence Havas« javlja, da je v Linguizzetti na Korziki došlo o mestnih volitvah do prelivanja krvi. Dva člena volilne komisije sta bila ubita. Sedem oseb pa je bilo težko ranjenih. Darovi naroda italijanskega s> navadno iako dragi. Za onega namreč, kateremu so namenjeni. Tako je mlada princesinja Jo-landa, prva hči kraljeve dvojice italijanske, že v prvem letu svoje otroške dobe morala I Aleksander L s vi linzii & & Sf m Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst. ••TRST J® TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 M Velik izbor tapecarij, zrcal iu slik. Iz- ^ vršuje naroćbe tildi po posebnih načrtih. gj^ Cene brez konkurence. gh ^ IL 0 S T R 0 V A S J CE11K ZASTONJ IN FBANKO /tf Predmeti postavio se na parobrod ^ ali železnico franko. Zahvala. Podpisani se prisrčno zahvaljujemo vsem onim osebam, ki s<> nam mej boleznijo in o Pinrti našega nepozabnega Janka Prašeljna na kakorsen-koli način i/.kazaii svoje sočutje. Posebno se zahvaljujem«« : gtr. d.roma Simonu in Justu Pertotu, zdravnikoma, ki sta pokojnemu brezplačno ]>odeljevala svojo zdravniško pomoč, veleč, gospodu Jos. Stržinarju, župe-upravitelju na Kontoveljii, pevskemu društvu »Danica« s Kontovelja za pretrinljive žalo-stinke in slednjič goep. Jaki St<»ka. Se enkrat: Prisrčna zahvala vsem ! Na Greti 33. oktobra 1901. Žalujoči ostali. Jakob Kosmerlj T R S T ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. IT T 11 G O V I X A Jestvin iu kolonijalncira hlaira. dclikates iu koiiserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi narorbe za razpošiljanje. IVAN KRŽE Tist. — Piazza S. i»ioviiiini št. ti. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekia ; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe »z najboljšega tisovega lesa z gol>o ali dgu brezobe. Os. kr. prlv. tvornica strojev, brizgalnic, čelad, ecvij, pasov In prva moravska mehanična tkalnica tvrilke m&gg* R. A. SMEKAL-A Smicbov-Praga podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrziini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. Parne brižgaiice. s katerimi za-moreia že samo dva človeka delati; izučba lahka in brez ma.-i-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice ]>roti peronospori „ Vermorel" po IG kron. „Avstrija" po kron franko na vsako pošto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — ~7godni plačilni pogoji — Sp< »što\ anjem A. S 31 E K A L v Zagrebu. Skladišče vina ulica Acquedotto št 23. Protiaja vina v sodili in buteljkah. Fine pa^tne in dezertne vina na delalo in drobno. Iranko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah. nplavnira 711 P°PravUanje vsakovrstnih stro-UCiaVIlIba jev motorjev na plin in brizgalnic vseh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck &. C. v Trstu, ulica Belvedere št. ;». Josip Bizjak urarski mojster v Trstu ulica Stadion 2"). naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela. za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča. Nova čevljarnica „Alla Corsia Giuliaa Fran Benči ča v Trstu ulica Giulia št. 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otro ke. Blago kakor: podplati, usnje in pripadtci so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri iu najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Ceue brez. konkurence. Kože -v vseh barvah. -—-—----j-—g Operater kurjih očes JQ|QOOQOQOOOIQKaXXXXX)OCX^^ I van specijalist Giordani, ima svoj a Novo tržasKo pErebno piljetje se je premestilo s pisarno in zalogo pogrebnih predmetov na Piazza delle Legna 4. To podjetje si je pred kratkim nabavilo nove in elegantue vr rti bodi. slM Zaloga šivalnih strojev za domačo rabo ali obrtnike od 00 kron naprej. VC 5 letno jamstvo. Velik izbor vseli pripadkov upadajočih k šivalnim strojem. Pošiljatve na deželo po povzetju. Mehanična delavnica za popravljanje strojev vseli vrst. RUDOLF ROTI. 4. * 4> T * 'l -i' t 4- T J, * -T 4' T 4r T 4, * J/ T J, t J-if f 4, T T 4r Ju * (K a 1 i s tv f diplomo-am bula torij Via Stadion 3. I. ki je odprt od & preilp. do »'». pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikvkorsnih bolečin. Cena za operacijo v a mbu lato rij u 1 krona, na domu 2 kroni. Durator.' Velika zaloga koles od 60 K naprej novih ali vže rabljenih iz prvih m — in inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih cenah. Bogat izbor pripadkov in pneu-matik. Sprejemajo vse poprave kakor tudi lakiranja na ognju in niklovania. Trst. Trg Piazza S. Catterina št. 2. ^ XXXX XXX-X»cJ OD LU QC MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPOGLED. POMADA od LILJANA. ^^ v«e Brez olja in masti ! Ne napravi ^^ Mi.*i nvc. 2 loncica 2 gld., odpravi vsak z upo- ^^^ 1U zasUienje, naval tr»i ^^^^ 4 lončići gld. 3-20 rabo iste. Cena 3 * - h"*""|Jf>' »■•"■■f • ***** ^V^ a potauno vr«d ako iu Drsne I K) lesi i, i tt •-m bnlrrine, zlat«-iii' i . „ |C denar i»aijr»-j „ o o o o ,,, /Ui.. /!lo ,arav, o c o o o O ^^ ^ ^ ŽIVOTNI BALZAM ANTIRHEUNIN-MAZILO proti trganju in zbaoanju v rokah. Cena 1 lončić I gld. S t»>r«tu. vred. „S AL VATO R" On čisti kri, kt-r je najU.ljie .lomače zdravilo za notranje in vnauj« bolezni, odstranjuje Ilt-,:iste s«jk* ter s t-rn daljša človeško življenj«. On zdrari vse mogoče in stare rane, kakor tudi vac Jrnge imlezui ki »o označene » navodilu pridejaujem vsakemu lončiću. Cena omotu IS stekleuići« 2 grld. SO nove., 24 stekleničk' 4- gld. Q novč., — 48 alekleBičič 8 gld. s pošturao ako se deuar naprej^^^^ pošlje lokami ^^ H a T O C D e L V A T O R " naj se pošiljajo na _ _ glavno skladišče VEGETA BIL£ _ „ " (Hrvatsko) ■ CAPSULE VEGETABILE "N^ ^^ lekarna k „SALVATOEJU J -/.n taine bolezni ^ ^ ^ VARAŽDIN Prof. Dr. Coucilije I N J K C TU) „S A FR. R I E D L A (Hrvatsko) C e v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloira ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. TKST. — Via della PieU it. 25. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna oelega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema nan>čbe za cerkve, altarje, kakor tudi 7.a (K)dove lM»disi l>ele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točao in po ugodnih cenah. Prave kranjske klobase velike po 18 kr. ena, šunke s kožr ih brez kože po kr. kilo, prešieje ' .tve bre/. k«»sti p» 40 kr. kltr., slanina n »uho meso po 70 kr. k Ig., salame po icr. k lg. \'.se to pošilja proti povzetju Janko Ev. Sire v Kranju. latev za okvirje in drugih predmetov Pravi brinovec liter 1 gld. 20 kr. I>< > zelo nizkih cenah. Čokolado in kakao iz tovarne Jos. Kiifferle & Co. na Dunaju priporoča Jakob gambić v Trstu a^" ulica Giulia št. 7. "^B Čudodelni mikroskop kojejra se je prodalo na čikagski razstavi nad 2' miljona. vdobiva se sedaj pri meni za JV samih K 2*4-0 (predplačavši Kr. 2»>0 Iranko) s povzetjem 10 -Kt. ve«":. Ujrodnosti tega mikroskopa bo, da se vidi predmet okoli 11MH) krat povećan, tako. da se vidijo smeti velike kakor hrošči- Neobhodno potreben pri učenju rastlinstva in živinstva in doigo zaželjen domač aparat za preiskavanje jedil proti ponarejanju in mesa glede triliin. V vodi živeče živalice, koje se z očmi ne opazijo, vidi se jih živo plavati. Aparat ima tudi se posebno lečo. skozi kojo zamorejo kratkovidni čitati najmanjše črke. Večji mikroskop, ki poveča 2500 z mnogimi lečami v krasni skatljiei K 5.—. Navodilo se doda. Razpošilja J. SCHULLEE, Dunaj. ...... II. Kurzbauergasse št. 4. ...... Podplati so zastonj, ako vsakdo m« ^»vfi ■ rjihi „D ura tor" ter žnjim o — tedne maže svoje pod p h te, kateri trajajo :"j krat več in jih voda ne obrabi. Cena jedni ^katljici z navodilom vred 1 in 2 kroni. „l>urator" se prodaja v mi-rodilnieah, specerijskili prodaj alnicah, trgovinah z nsnjem in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi. naroči naj se ga z 1 K 20 stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in Dalmacijo: J. Mi-chalup v Trstu, ulica liossetti ?t. 12. liemeljtii v vel'kem izboru, bukove debal orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogiee za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za. stopnjiee. Cene zmerne. Viktor Miklavez v Trstu Via Fonderia št. 10. Najbolja prevlaka za podove je Fernolenđtov bliščeči !ak sa podove v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsakc prejsno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen. Za 10 m. zadostuje 1 kg. po '1 kron", v plehasti skatlji. priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj, VI Schulerstrasse št. 21 Ustanovljenu 1S32. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirnu crnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov .. Vandol4*. Kovinska čistilne zmes, srebrne in zlate čistilna mila, biki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje leščllo (biScs) Cenile pošljem brezplačno poštnine prosto Važno oznanilo ! Podpisani smatra si ▼ dolžno« javiti, da s« TINA iz VIHA, KAŽTELOV pri SPLITU, ISTRE ki BELA VINA iz VISA, ki ee prodajajo v njegovi »»ioji, analizovana in stavljena pod stalno kontrolt-zavoda za kemično analizovanje, ovlaičenega od c. kr, avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sode hi boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini« ■terstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja t zenno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino ▼ moji zalogi, jc gotov, da se v njem ne nahaja drugih anovij, negt da jc vino čisto in naravno, <"ia se sme z mirno vestk dajati bolnikom in konvaiescentom, ker analizacij«« ravod slavlja pod svoje varstvo samo ona viDft'fr »o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajfo hceti najfinejša vina. CENE* Istrski teran.....liter po 32 nov«, Vino iz Kaitelov pri Splitu 34 „ Fino vino iz Viea... « fo " Vino Opollo . . f - - 38 . BeLo vino iz v isa . . • « j" « Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami tatica Legna at. 6 (Dvoriičfl^ Zanesljive osebe se iščejo za razprodajo patentovanih novostij in izdelkov. ki so ^aki redni hifii potrebna. •h Konkurence izključene. Visoka provizija odnosno stalna plača od 120 do 150 K na mesec zagotovljena. Zastop se lahko ima tudi kot postransko opra\ilo. KLI3IKS Ponudbe na tvrdko : cV: C.o, Praga 1134/11.