ClTATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS Llsf slovenskih delavcev^ Ameriki. tttk, t»M t tke Put OffU» a* New York. N. X Act «f Coucrew *t March trd. 1879. No. 103 — Štev. 103 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, MAY 26, 1942 — TOREK, 26. MAJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. VELIKA BUKA S TANKI RDEČA ARMADA 8 TANKI, AEROPLANI, PUŠKA MI, ROČNIMI GRANATAMI IN S STEKLENICAMI GOREČEGA BENCINA ODBIJA MOČNE NEMŽKE NAPADE PRI IZIJUMU IN BARVENKOVI JUŽNO OD HARKOVA. RUSKO POROČILO, KI JE BILO IZ DANO OPOLNOČI, POROČAJO O STRAHOVITIH BOJIH TER PRAVI, DA SO NEMCI NA ENEM SAMEM KRAJU NAPADLI S 150 TANKI Rusi pa obenem poročajo, da se nemška ofenziva lomi ob močan ruski odpor in da so Rusi na nekaterih krajih s protinapadom razbili nemške utrdbe ter povzročili Nemcem težke izgube. Rusko poročilo dalje pravi, da se boji okoli Harkova nadaljujejo in da so bili včeraj hudi boji med oklopnimi oddelki in infanterijo pri Izijumu in Barvenkovi, na drugih krajih fronte pa ni bilo posebnih bojev. Poznejša porodila naznanjajo, da so Nemci boje pri Izijumu in Barvenkovi pričeli z velikim številom tankov in aeroplanov. Tančnim napadom .so sledili napadi motorizirane infanterije, ki se je vrgla proti ruski bojni črti. IMeča armada je bila na ta napad pripravljena in pri obrarribi so tsc posebno odlikovali oddelki strojnic in za-kopnih možnarjev. Ko je bil odbit en tak napad, je na l*ojišeu obležalo 1000 mrtvili Nemeev. Rusi so razbili več sovražil ill obrambnih stolpičev ter zavzeli nekaj postojank. Predno so prišla ta poročila, je bilo poročano, da postaja nemški odpor pri H ar kovu in še poseibno pri Xzi.,n-mu in Barvenkovi vedno močnejši .in da so poslali v boj tanke in aeroplane, ki wso jih zgradili tekom zime, ter zadnje razrede rezervistov, med njimi mnogo < 'ehoslovakov, Madžarov, Rumuncev in Hrvatov. Včerajšnje opoldansko poročilo s fronte pravi, da je rdt-c-a armada pri Iaijuiniu in Barvenkovi še vedno v de-fetunvi. !'sto i »uročilo tudi pravi, da je bila nemška infan-terija, ki se je za rinila v rusko črto pri Harkovu, vržena nazaj z velikimi izgubami. Poznejša poročila pa naznanjajo. da Nemei z vedno večjo silo napadajo in da postajajo boji vedno hujši. Rusi, ki so v nedeljo po dvadnevnem odmoru zopet pričeli z ofenzivo pri Harkovu, so tudi včeraj uspešno prodiral L. Zavzetih je bilo mnogo utrjenih krajev in na tisoče Ukrajincev c?e je vrnilo na svoje domove v osvobojenih krajih. Tiuli nemška garnizija, ki je silovito utrdila neko mesto, se je po hudem lx>ju podala . Oimdlje se bo (bila velika bitka za Ha rtv o v, tembolj se bo zavlekel Hitlerjev bojni načrt za letošnje leto. Lansko leto je junaški odpor Jugoslavije preobrnil Hitlerjeve načrte, da je nK>gel napasti Rusijo šele v juniju. Letos pa je maršal Timošenko prekrižal Hitlerju račune, da si ni mogel sam določiti časa, kdaj bo pričel svojo veliko pomladansko ofenzivo. Včerajšnja poročila omenjajo več zračnih bojev na istem kraju fronte. Rodovitna, pa suha ukrajinska zemlja Kitajci odbili. Japonce v Čekijangu UNITED STATES DEFENSE > BONDS AND STAMPS II JI' Priprave v N.Y. za zračni napad Župan La Guardia je naznanil, da bo v soboto opoldne 390 siren, ki so bile postavljene na raznih krajih New Yorka, izvedlo prvi poskus posvariti prebivalce velikega mesta na zračni napad. In to so bo pozneje ponavljalo vsako so boto opoldne. * Župan pa je tudi naznanil, da bo v -nekaj dneh nekega ve-i čera ssatemnitev celega merta, __ _ _ | med tem ko so ooblast i poskusile Deset tisoč Japoncev je nameravalo naskočiti Kinhwo, zelo važno vojaško središče ob do sedaj zatemnitve samo ne-n^rai^n ^aiHianir nrmtin«A tftrtn. vor» iiV» *»vmi1i s stroinicami. j katerih okrajev. Alarm siren in zatemnitev pa bo kar naj-l>olj resnična, kafaor bi v resnici prihajal kak sovražni napad iz zraka. ,«VV VWJ/WUVV. J V, .-----* V- . ^^ -------— " --------------. vzhodnem obrežju Čekijang province, toda Kitajci so jih zavrnili s strojnicami. 1000 Japoncev je bilo ubitih, drugi pa so >e umaknili. Bitka je bila označena kot "prva kitajska velL'ka zmaga, odkar so se pričeli boji." i Rumunski ministri morajo v armado Rumur-ki miti istrski pred-! .-.ednilv general Ion Anton esc u Japonci so se približali »ne-| V ^^ ^ tndrajo ^ mini. stu od severovzhoda in so od-i . . prit močan artilerijski ogenj na mesto, medtem pa so bombniki nanj s i/pal i Ibonabe. Po artilerijskem ognju in zračnem napadu je prešla ir.fanterija k napadu. Nekaj Japonccv je do-l sipelo do mestnega obzidja in so ga stikali preplezati, ko se1 je približala glavna armada. Preti silovitim ognjem kitajskih strojnic pa so morali svojo nameno opustiti in se umakniti. V Hunan iprovinci so že četrti dan japonski letalci bombardirali Iftmijang. Nad sredino mesto je priletelo 16 bom-^ bnikov, ki so nato, ko so vngli bombe, odleteli severno čez Cangšo. Kitajsko vrhovno povelj>*tvo pravi, da so Japonci Kinhvo na padli z vseh strani, razun od jugovzhoda i« da je mesto še vedno v kitajrkih^ rokah Jn da japomsika armada, ki je zavzela Lienteh, 28 milj višje proti severu, ni mogla -prekoračiti reke Cientang in je pri tem poskusu utonilo nad 500 Japon-cv. stri, tajniki raznih ministrstev in državni uradniki, ki še niso pfdkoračili vojaške starosti in nimajo katke telesne napake, služiti en mesec v rumunski armadi na ruski fronti. To odreono je general Anto-ncwon izdal iz razloga, ker so se med narodom razširile govorice, da so se vsi rumunski kvizlimgi in politiki, ki so Ru-munsko prodali Nemčiji ognili vojaški službi in -so mnogi bili imenovani na navidezno zelo važna mesta v vladi, na katerih so mogli varno ostati dalee za fronto. POLJSKI GENERAL ZA RUSIJO Po listih olbjavljeni govor jjoljskega generala Lucijana La Guardia je tudi rekel, da je dosedanja zamračiltev (samo Želogo\vskega, ki se je zavzel; napol zatemnitev) slednjič doza tesno sodelovanje Poljske z sejla «voj popolni i**peh. Vo-Rusijo, je v Londonu povzro-' jaške oblasti pa je opozo-čil veliko senzacijo, (ieneral ril, da jim prepušča, da same Zeligowski je voditelj skrajne odločijo zatemnitev tovarn, ki poljske desnice in je po prvi -izdelujejo vojni materjal. Do-svetovni vojni odločno nasto-' stavil pa je tudi, da naj voja-pil proti versa.il 1-sk i mirovni Ske ofclacti skrbe za to, da bodo pogodbi ter je s svojo armado' tirni kraji v okolici zatemneni, zasedel Vilno, ki je bila dode-j kadar bo zaltemnem New York, ljena Litvinski. Zeligowski je -------— kajti če je New York v temi, okoHca pa razsvetljena, tedaj je kaj lahko določiti, kje je New York. General Tlmmas A. Terry pa je |K) radio oznanil, da za-mračenje New Yorka še m popolno in da bo v tem oziru treba izdati še mnogo 'bolj stroge odredbe. Posdbno je pozval ljudi, da ugasnejo luči v svojih domovih, kakor da bi živeli na kakem otoku, nad katerim letijo sovražni bombniki, okoli njega -pa križarijo sovražne podnKjmice. Župan pa je tudi priporočil ljudem, da tebam zatemnitve in takoj po -zatemnitvi nikar ne telefonirajo. bil ves čas svojega življenja' nasproten Rusiji, sedaj pa sej VOJAŠKA PARADA je nenadoma zavzel za sodelo- V NEW YORKU vanje z Rusijo. | župan La Guardia je nazna- Ze%owrfki je popolnoma «o- ^ da lbo }[> juuiju v New glašal s jjolitiko }>oljskega mi- yorku velikanska vojaška pa- Zboljšanje razmer v osvobojenih krajih Jugoslavije Potom ION v Carigradu poročajo z dne 18. maja, da je tajna jugoslovanska radijska postaja sporočit«, da delujejo p'; v mestih in vaseh Jugoslavije, ki so jih osvobodili četniki, odbori narodnega osvobojeuja, n istrskega predsednika generala Skkorskega ter je svoj govor končiil z besedami: "Varnost in neodvisnost bodoče Poljske in miru v vzhodni Evropi je popolnoma odvisna od popolnega sporazuma in prijateljstva Poljske do Rusi,- Vsled tega je njegov govor, s katerim je zavrgel svoje sta-lišlče proti Rusiji, imel za po- oaiK>n narmm^u } ^ rko presenečenje ki aaradi svojega uspešnega J. BRAZILIJA ZAPIRA NEMCE Policija v Pernajnibuco v Braziliji je naznanila, tla je bil paradi vohunstva aret i r a n Karl von Stein, sin ibivšega nemškega konzula v Penarnim-eo. Policija je pri njem našla zapisek raznih izplačil za vohunstvo, tako tudi znesek $75. ki je 'bil vsaTc mesec biplačan fotografu in poročevalcu nekega .« i tt__-I« +nyl! r>lov"nl r.____________lista. Von Stein je tudi plačal ,2„ 294. in 113., ki i^o pripadale k šesti nemški armadi sreči je bil nevarno ranjen nek pilot. V Rio di Janeiro je 'bilo aretiranih 10 Nemcev, ko je policija vdrla v prostore vohunske druaibe, kateri je načeloval Hans Sievert, ravnatelj Herman Stok Co., ki je velika im-portna tvrdka, ki ima mnogo podružnic po Braziliji. Med a-retiranimi je tudi Carl von Densfeinen, sin bhišega nem- dela uživajo polno zaupanje prebivalstva. Na čelu teh ouborov so ljudje, ki služijo s svojim požrtvo-vanjetn za ragled v (borbi za s*voft>odo in narodno neodvest-nost. Navzlic izredno težkim o-koHSčinam odbori uspešno u-vajajo nalčrte -za Tfooljšanje gospodarskega stanja in javnega zdravja o osvobojenih (krajih. _ Poroda J. I. C,—York kajli govoril je na ]>oljskem narodnem svetu v Londonu. Ker j* ibil do4»eilaj tako odločen nasprotnik Rusije ravno zaradi Vilne, sklepaj« diplomatski krogi, da je moral general Zeligovrski dobiti kako zagotovilo, da je vprašanje Vilne sedaj rešeno v prilog Poljske. • Jugoslovanski četniki so po Včeraj pa so se pričeli tudi novi (boji višje proti se- tolkli in uničm itaUjanski veru od Harkova m sicer severozapadno od Moekve. Rdeča armada napixKluje in je že prejgnala Nemce iz več obljudenih krajev aH ježevk. ^ DUHOVNIK PROTI DIRKAM V CollLngswoo.lu, N. J., je7 Rev. Carl MHntyre, župnik BLble |)reidbitetjanske ceifive Zii bataljon TON »poroča vz Carigrada, 25. maja, da so jugoslovanski četniki te dni prizadeli Ltaljanski vojaki težko izgulbo. letniki so obkolili in uničili slednji italijanski bataljon črnosrajčnikov. Hitler ni zadovoljen z La valom Naeijski krogi v Parizu niso nič posebno zadovoljni a Pie-rom Lavalom, ker je tako po,-časen pri svojem prizadeva nju, da spravi Francijo v tesno zvezo z Nerričijo. Včeraj je imel Laval razgovore z nemškimi vojaškimi in politični mi oblastimi v Parizn. V Parizu se govori, da bo nemška vlada od maršala Pe-taina zahtevala, da odstavi Laval a IkOt načelnika francoske vlaue in na njegovo mesto i-menuje Jacquesa Doriota. Mož viel ženo pod oknom V San Francisco, Cal., sta se prepirala Meredith Folder in njegova žena Angel ita. Žena je slednjič v jezi zagrozila, da bo -skočila skozi okno. Mož jo je mirno poslušal in šel iz sobe na ulico. Tedaj je žena skočila skozi okno in mož jo je vjel v svoje roke. Nikdo ni bil pri tem potSkodovan. rada, za katero iialeluje načrte G rover A. Whalen, katerega je župan La tJuartiia imenoval za predsednika tega odbora. V tej paradi i »o igral posefono odlično vlogo general Douglas MacArthur, čegar slike bodo nosili kadeti vojat&e akademije. Nasletaiji dan, v nedeljo 13. junija i>a bo največja parada izaa leta 1938 in se 'bo pričela crfb 10 dopoldne na Wasli-ington *Square ter bodo vJele-žniki korakali »po Peti Avenue do večera. Za to parado ima Whalen pomočnike, ki mu pomagali pri veliki ^vertovni razstavi v New Yorku v letih 1^39 in 11H0 ter izdelujejo načrte za slavnostne vozove ali fioate, ki bodo dramatično kazali padec raznih dežel in dogodke po napadu na Pearl Harbor. Za vozovi bodo korakali vojaki pod poveljstvom generala Thomasa A. Terrvja, olirežni gardisti pa pod vodstvom admirala E. J. Marquarta. Kot velika maršala pa bosta na čelu vojakov v paradi korakala general Hugh A. Drum in admiral Adolphus Andrews. Whalen pa je sporočil, da konji ne 'bodo dovoljeni v paradi. ZA ZNIŽANJE VOJAŠKIH LET Vojaški krogi so pričeli priporočati kongresu, da še enkrat razpravlja o znižanju vojaških let od 20 na 19 ali celo 18 let. Nekateri senatorji so načeli to vprašanje že prejšnji teden, ko jeibila določena registracija 18 in 19 let starih mladeničev dne 30. junija. Prvotna naborna-postava določa najnižjo starost za vojaško tduabo 21 leti- Ko so Združene države šle v vojno, je armad no ipoveljstvo priporočalo kongresi, da zniža starost na 19 let in da naj Ibo najvišja starost od 35 let povišana na 4o let. Senat je glasoval za predlog vojnega departmertta, poslanska Zbornica pa je obdržala starost 21 let. Nato sta se obe zbornici sporazumeli za staro&i 20 let. To ga imajo rade . .. Pvt. Edward R. Temple v Camp Robinson, Ark., pravi, da je iz svojega rojstnega mesta Longview, Texas od svojih 150 x>rijateUic s-prejel 50 funtov Itežko pi^irto, katero mu je njogova prijateljica poslala v dveh velakih zavitkih. Pismo je dolgo 19+2 čevlja v in ga še ni prebral. Kadar ga 'bo imel čas prebrati, pravi, da ga bo objavil v listih. BOMBE ZA HITLERJA bo delo na dirkališču v sta vije- gamo palici fašističnih voja (____________ ________no. V nedeljo je v svoji pridigi tov se je posrečilo pod za»cu ,danes zvečer poklical v cerkev, oznanil, da mu je že več sto to teme uiti iz četniškega obro-da molijo, da bi Bog poslal dež, ljudi obljuibflo, da Ibodo dolgo _ —J*^- Japonska mina potopila japonski parnik VTdkio je Ibilo uradno naznanjeno, da je japonski parnik Nagasaki Maru 13. maja zadel ot> ja^pons-ko mino in se je potopil. da konjwko dirkaLišče v bližini mesta ne bi. moglo biti končano do določenega dne. Župnik je rekel, da je prepričan, da bo Bog uslišal molitve in da bo že kaj vkrenil, da molili t^kom njegove (kampa-1 — nje. Na dirkališču pa delavci ne ravnatelja WPA. ne bo dovo- ___________( ^ Ijeno več graditi dirkališč, za- prestano delajo podnevi in po-1 bavnih parkov in kaj sličnega noči. da »končajo dirkališče' Sezona za dirke se bo pričela pred 6. junijem, "ko po odredbi 18. junija Povozil dekle — jo poročil Harry Oawdun je 19. januarja v Newarku, N. J., povozil >Carv Kico, ki je vsled poškodb morala več mesecev ostati v bolnišnici in Gawdnn jo je medtem večkrat obiskal. V nedeljo pa sta se poročila. Angleški letalci se pripravljajo na polet nad Nemčijo. Spredaj so zelo močrne bombe, ki jih bodo odpeljali s seboj. ____________________—^__________ ROJAKI IN ROJAKINJE! — INVESTIRAJTE V AMERIKO! — KUPUJTE UNITED STATES SAVINGS BONDS. — VPRAŠAJTE PRI VAŽI LOKALNI PO&TI AU BANKI *0 L A S N A B O D A'U New TUESDAY, MA& W1942 ~ - ggSfcg-sa-gg. " i Ti i i '* GLAS NARODA M J. at tboTi offlon: 21« ^ .H1W YORE. K. 49 th Year *«M um»" it X«*rt7 M- Ea Mlo leto t«1J« Um m A»«rtko te T—Ito »t.— : m totrt i*ta 91.10. Za New Tsrk m črto tat« w pol tete HH. r* m Mte tete »T^—j te »ol M Naroda" *«LAI NABODA." ti« WS8T ltte M» rou, n. t. BORBA NEMČIJE IN ITALIJE ZA "NEODVISNO* POMLADANSKE SAPE Pomladanske sape so zavzele in so Hitlerju strupeno vda rile v obraz—in najhujša sapa zanj je ruska. Po poročilih, ki jih prinašajo pomladanski vetrovi iz vseh krajev Evrope, zelo vznemirjajo fuehrerja naslednji dogodki: V liigi, glavnem mestu Lefcske je bilo vstreijenih sest NEMŠKIH vojakov in več Letov, ker «o nepostavno tržili z orožjem, kajti to orožje je prišlo v roke letskim upornikom. ki se bore v gueritekih četah proti Nemcem. Luksenburgu je bil vstrel.fen Wilhelm Siedler, ker tie svoje rojake pozival k uporu proti Nemcem. Lthksein-burška je zelo majhna, neznatna kneževina, pa vendar je stopila v vrsto upornih dežel, ker ne more prenašati tujčeve pete. Luksenburžani so vest o Siedler jevean ussrrr-čeuju sprejeli molče in s tiho jezo in grenkim ogorčenjem. Nemško časopisje jim stavija pred oči, da so Nemci in da je veliko sramota, da so se kot Nemci dali preslepiti od izdajalcev in se upirajo proti svojim lastnim bratom. Nemške vojaške Oblasti so v Warthelaiidu, onem delu zapadne Poljske, ki je bil priključen k Nemčiji, morale dvigniti veliko kampanjo, s katero skušajo preprečiti požige in sabotaže, ki se dogajajo vsepovsod, Nacijsko časopisje poroča, da je bilo v Waloszakowice okrožju zanete-iiili mnogo gozdnih požarov. Stoekholmski list "Tidningen" poroča, da je bilo v M i n siku, v zaisedenem delu Rusije, 5. maja usmrčenih 150 rusk;Ji *4partizanov". List dostavlja, da je bilo med njimi 30 Židov, ki so bili obešeni, ostali pa so bili vstrelje-ni. Vsi so bili obtoženi, da so Ibili člani protinemške organizacije, ki si je zastavila za cilj, da pomaga ruskim partizanom, ki napadajo zlasti nemške vlake in garnizije v ozadju nemške fronte ter so zalagali Ruse z živežem, obleko, orožjem in mrunicijo ter so jim prinašali poročila o giba ujtt nemških vojaških skupin. - - . ~ V dveh letih, odkar je bil del Poljske priključen k Nemčiji kot nedeljiv del nemškega rajha in so pokrajini nadeli ime Warthegau, Nemci z vsein svojim velikim prizadevanjem niso mogli ponemčiti prebivalstva. To je nedavno potrdil v svojem govoru na Dunaju sam Arthur (ireiser, gauleiter Warthegaua. G reiser je priznal, da je navzlic naseljevanju Nemcev v Warthegau komaj 20 odstotkov Nemcev med celim prebivalstvom, kajti Nemcev je komaj 800,000, medtem ko je Poljakov 3,900,000 in 150,000 Židov. Med Nemci jih je 250,000, ki so prišli iz Nemčije in se naselili na odkaza iiili krajih na Poljskem, 300,000 pa jih je bilo naseljenih iz krajev v vzhodni Evropi. v Pa še druge pomladamske sape brijejo Hitlerju v brke in to so njegove izjave in obljube, ki jih je dal nemškemu narodu tekom zadnjih let in tudi svečane obljube in zagotovila, ki jih je dajal tudi drugim narodom zadnja leta in ki jih od Časa do časa objavljamo pod naslovom "Tako govore Nemci." Vse sape letošnje pomladi pihajo proti Hitlerjevim namerami in načrtom. (Te dni je ia&a knjiga pod naslovo-m "Aigent in Italy", v kateri je ceio poglavje posvečeno diplomatskim spletkam Italije in Nern&ije za "neodvisno." Iz poglavja priobčujemo sledeče: , Sledi avgusta je priikipela do roiba zadeva Hrvatske, ki se je začela, da je Jugoslavija vistala proti Hitlerju, odločitev, kr je povzročila bojevanje na Balk aim. iCe je Jugoslavija padla, je postala Hrvatska posebna enota pod vodstvom Ante Paveli-ča. Vzdel si je ime "poglav-nik" vodja. . Pavel Je je takoj odšel v Rim na raagovor z Mhissolinijem in Cianom. V začetku a/p rila so ga poklicali v Berlin, kamor je odletel s posebnim letalom von Mackensena, pusti vsi Italijane, ki so osupli strmeli v prazni eedftž. Takoj na začetku vojne z Jugoslavijo je Italija začela z ire-dentistLčno propagando za Dalmacijo, del Jugoslavije ob Jadranu, med Albanijo in Trstom. Najsevernejši del te obale je politično pripadal Hrvatski. Jadran je morje, v katerem je gospodovala Italija in Italija ni hotela druge sile na jadranskih obalah. Propaganda se je razvila v ogorčeno zahtevo po "osvoboditvi" vse dbale. Gavda je v posebnem članku v "II Giornale dTtaHa* trdil- da je bila Dalmacija nekoč del beneSke republike in da je zato italijanska pokrajina. . tCkn je bila raaglašena neodvisnost Hrvatske, se je začela med Nemčijo in Italijo boriba za novo deželo in zlasti za Dalmacijo. Za ureditev meja so sklicali 3. maja konferenco na Dhnaju ki naj bi se je- udeležili Italijani na čeki s Cianoarc, Nemlei z Riblbentrapom in Hr vati s Paveličem. . neredov, če zopet ne bi izvoje-vad svojih "pravic" je sporočil Nemcem svoje zahteve in konferenca 3. maja je bila odložena. Tako mi je povedal Pinel-li, ki bi bil moral biti član delegacije. Rilbbentrap pa se je brez vednosti Italijanov skrivaj pogajal s PaveKčemf. Da bi razbil italijanske zahteve po Dal maciji, je hotel zahtevati del obale Hrvatsko, češ, da no va država potrebuje idhod na morje- Nemški zunanji minis ter je zahteval od Paveliča. da iz Hrvatske napravi kraljevino in prestol ponudi italijanski savojski hi£i. S tem bi se Ita lijanom prikupil, kajti vzbudil tbi v njkh vero, da bo Hrvatska tako .postala njihova lutka, kot se je zgodilo z Albanijo, Dalmacijo bodo pa zato radi dali Hrvatski. Mhi*«olini je o tean prvič slišal. ko mm je Pavelič sporočil, da bo napravil iz Hrvatske kraljevino na čelu s savojskim kraljem Dnce je bil vidno zadovoljen. Zanj je to bila nova možnost povezati italijansko kraljevo hišo s fašizmom, V italijanskem časopisju so začeli izhajati dolgi članki o ne-odvusnir, devetsto let stari kra- SLO VENCI HOČEJO ŽIVETI" IA Italijani, ki so bili razočarani % os odo svojih zahtev po Nioi, Korziki in fiovoji prejšnje ga leta, so slutili, da bi «e utegnilo kaj podobnega pripetiti tudi 3. maja na Dtanaju. {Ker Mussolini ni mogel dati Italijanom pravega kruha in spagheti; j®1 j* hotel dati vsaj večjo Italijo. Ker pa se je bal na Dunaju limanic in v Italiji mirja I. Iz Kvirinala je Paivelič odšel v beneško palačo na obisk k Mussolini ju, da z žnjirn ztre-di vprašanje dalmatinske ctoA-le. Duce je bil dobre voljo in pristal je na p rikljucitev Dalmacije Hrvatski, Pred svojimi svetovalci ee je pohvalil, da jo je zagodel Rib/beutropu. Nova kraljevina bo možicelj Italije.'. [Ni pa vedel, da je Pavelič štiri dni pred svojo ponudbo italijanskemu kralju sklenil z Nemci drugo pogodbo. Tako ste 18. maja v Rimu Italija in Hrvatska podpisal iv pogodbo o medsebojni pomoči in spoštovanju in Italija je ujradno priznala, da odneha s svojo zahtevo po Dalmaciji. Nato je Mus solini pofvaibil Ribbentropa naj doda še svoj podpis; ta pa je odklonil, če£. da je to italijan-ško4hrvatska stvar, v katero «e Neničija ne more vmeševatL V resnici pa samo ni hotel jan^čiti hrvatskih mej, kar bi storil, če bi »odpisal italijan-isko-Tirvatoko pogodbo. ^taUjjansko časopisje se jo kosalo z navdušenimi članki o skorajšnjem kronanju novega hhrvatskega kralja na Du-vanjskem polju v južni Bosni. Prikazovali so vse skupaj kot velik triumf za Italijo. Slike in življenjepisi vojvoda in njegove žene so izpolnjevali časopise, čeprav noben ni hote* ourteniti, da je vojvodinja pred Peter Zgaga PI8H0 Naročnica M. K. iz Pittsbur-gha, ki noče Itjiti imenovana s celim imenom, piše: Priloženo dobite za naročnino, ki bo prihodnji mesec potekla, m če hočete natisniti teh par vrstic Vam bom hvaležna, ker je čas1, da se tudi drugi naročniki -zavedo svoje narodne dolžnosti. Misli mti uhajajo za deset let nazaj v čas velike depresije. Imela sem štiri nedorasle otroke in moža, ki devet mesecev ni mogel dobita, dela. Kako smo živeli, vam ne morem opisati. Malo smo sprosili, nekaj so nam pa prostovoljno dali ljudje, ki so bili slučajno na nekoliko boljšem stališču kakor mi. Gospodar je čakal za stanarino, katero smo šele po štirih letih odplačali. Grocer in mesar nista več kreditirala. Oblačili smo se, sfcoro bi re kla, v cunje. Pri tem pa moram nekaj zapisati v Vaš kredit. Ijevini rfrvatBki, v kateri je poroko bila grška prinoezinja. nekoč vladal kralj Zvonimir L Sedaj pa da želi Hrvatska ob-Inov&ti kraljeviivo pod Zvoni-mtirjem H., italijanksim prinesem. Po dolgih raagovorih v Kvi-rinalu je Viktor Emanuel določil spoletekega vojvodo Ai/mo-na za bodočega kralja Hrvatske. Dne 17. maja je v spremstvu 200 rs task ih razbojnikov prišel v Rim Pavelič, da ponudi prestol novemu kralju. Fašistična stranka je izdala ukaz. naj narod "z navdušenjeirt" napolni ulice od postaje do Kvirinala. i V preetofai dvorani je sedel gorčeni. kralj m kraljico in okrog njih so stali člani vladarske hiše v slavnostnih oblekah Pavelič je ponižno zaprosil, če sme ponuditi hrvatski prestol konuu iamed članov s a vojske vladarske hiše. Viktor Emanuel je pokazal spoletskega vojvodo in Pavelič je pokleknil pred njim in ga nagovori1? kot kralja Zvo-nitnirja IL naslednika Zvoni- ^H Najboljši prijatelj ▼ nesreči vam je* Jugoslovanski Informacijski Center V \>w Yorku je izdal knjiiito z naslovom "THE SLOVENES WANT TO LIVE" (Slovnici hočejo živeti), Id jo je napisal Anglei Joseph Cltaold, biv-Si angleMki vojaAld atašej pri angle-škem konzulalu v Zagrebu. Tfilkoj v uvodu pisatelj omenja, da so sovražniki Jugoslavije svetu predstavljali Jugoslavijo kolt umetno državno skrpucalo in tvorlbo, ki je niti najmanj ni ibilo treba. To nadziranje pa Cliasold odločno za- vrača in zelo spretno utemeljuje potrebo in pravico do samostojne jugoslovanske države. Poeefbno zanimivi ste poglavji "Prvo razkosanje lefta 1919" in "Drugo razkosanje leta 1941." V posebnem poglavju zopet opisuje preganjanje slovanskih intelektualcev i n zatiranje kmetov na Štajerskem. V krajih, kjer gospodarijo Nemci, to je na štajerskem" in Gorenjskem, je slovenski jeeik prepovedan, zaftrte so (bile vse slovenske kulturne vstanove in »ploh zatrt slovenski -živelj. Knjiga je za nas tako velike važnosti, da bi jo moral brati vsak Slovenec. Toda ne samo to: tudi AmerifcaroH jo bodo brali k velikim zanimanjem in se bodo s pomočjo te knjižice natančno spoznali t našimi kraji, z našo zgodovino hi nafio kulturo. NaroiiHte to knjižico, aa jo sami čitate in jo tudi razširit« med svojimi ameriškimi prijatelj pri. ' Jugoslovanskem Pomožnem Odboru, Slovcorito Mkeija, U57 S. Lawndale Avenue, Chicago, OL SLOVENSKA NARODNA! PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do I 6. leta starosti. ČLANSTVO: 60,000 premoŽenje ; $ 10,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte Lokalnega tajnika društva SNPJ jg Glavni itan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Oiicago, 111. IMSiMllM IV temi času pa je Nemčija prevzela vto oblast v Hrvatski in za svojega poslanika imenovala človeka, ki se »voje^ra dela ni učil v S(turnn) A(Ne vem več. kako se mi je iz rok in iz nje je padlo iraio- igo piteem. Eno v veliki modri kuverti, je padlo naravnost k »mojim nogam. Ker se je bilo zbralo okrog božjastnega moža ležečega na stopnicah mnogo radovednežev, sem lahko modro pismo nemoteno pobral in -spravil. Pri tem sem se-milmo-grede ozrl nanj in srce mi je ielo močneje utripati. V levem kotu pisma je bilo zapiteano: "Vrednost pet tisoč funtov." Prijatelji! Poštenost pri polnem želodcu ni nobena umetnost. Če pa človek šti-r? dni ni jedel, mora imeti mnogo močneJ5R značaj od mojega. eiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiig Note § za PIANO-HARMONKO ali § KLAVIR breezes of spring TIME OF BLOSSOM i OTfrtnl Žaa) 55 SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA_ == SLOVENIAN DANCH ||§ V AN D A POLKA_ = PO JEZERU KOLO_S OHIO VALLEY = SYLVIA POLKA_ 55 TAM NA VRTNI GR1BDI MARIBOR WALTZ_ = SPAVAJ MILKA MOJA S ORPHAN WALT2_ = DEKLE NA VRTU == OJ. MARINKA. PEOLJAJ = "Prišel sem torej v Afriko, kjer sem hitro napredoval in obogatel. Vest me je pa neprestano pekla, dokler se nisem vrnil v Tx»ndon, da bi povedal svojemu dobrotniku čisto resnico." "Ali je vam odpustil?" sem vprašal. "Ne samo to," je odgovoril Fred, ''temveč mi je zaupal celo svojo tajno. Modro pismo Vi sem frtu ga bil z denarjem vred izročil, ni pripadalo njemu tem/več njegovemu konkurentu Jaarmoi^u Tayloru. ki je stanoval eno nadstropje višje." Odmev vseslovenskega kongresa -v Jugoslaviji-- posrečilo skočiti iz istega avto-Ibusa. Ničesar n^sem razumel. Saj vendar nihče ni mogel poznati mojega optea v tako krat keni času. Slednjič sem se po-•mriril in jel razmišljati o svojih prenapetih živcih. Gotovo je bila vsega kriva moja lakota. Tako sem se odločil, ne da Ki točno vedel, da-li je v pismu gotovina. «em zavil v bližnjo restavracijo. Sline so se mi cedile, ko je prinesel natakar juha Že sem bil segel po žlici, ko se je začul natakarjev glas: "Gospod, če se ne mot Hm, imate modro pismo,** iHladen pot mi je obTil čelo. Motite se, sem vzkliknil — in že sem bil zunaj. Na vogalu sem se zaletel v raznašalca novin. Ko sem se resKl neprostovoljnega objema se je ozrl name in za mrmral: 4To je mož z modrim pismom.' Udaril sem ga, da st> mu novine odletele iz rok in kakor da se pode za menoj furije, sem jo ubral čea ulico. Mimo je baš privozil avtotaksi, Ustavil sem ga in skočil vanj. Potegnil sem nesrečno pisano iz £apa Fn povedal po naslovu na kuverti. fcrat služila domovini in m~o- '(JTO.) — Londonski radio je podal v svoji oddaji za Jugoslavijo poročilo o Vbeslovan-skero kongresu v Dcitroitu, iz katerega prevzemamo sledeča važnejša mesta: ** V Ameriki je bil te dni Vse slovanski kongres, ki »o se ga udeležili predstavniki vseh slovanskih narodnosti v Združe-riih držaf\*ah in todi predsstav riiki našega naroda. Znano je. da je v Ameriki okrog milijon Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki skupaj nastopajo kot Jugoslovani in tako daleč od svoje domriovine prispevajo k uresničevanju naših največjih idealov. Odkar je Amerika stopHla v vojno, t=e je naš narodni element pokazal veren idealom naiŠega naroda V silni foorbi proti sovražniku demo krači je in človrtštva — Hitlerju in njegove sodrge. Na vse možne načine pomaga&o Jugoslovani svoji novi domovini Ajme riiki in s tem direktno dajejo podporo svoji stari domovini. Naši sinovi so v ameriški vod tski, ki raste od dne do dne. Nahajamo jih na daljnih bojiščih, kjer ameriške sile bore proti rumenim pošastim, azi-jafflcim Hitlerjem. Naši potoni in sinovi se iborijo v vrstah generala MacArttourja. Oni pranje jugoslovanskega ame S VA2NO ZA NAROČNIKE CALIFORNIA: Baa Francisco, Jacob UmU* KOLORADO: ***..... Poebio. Peter CaJI«. WtUMbnm. M. J. B«ik INDIANA: IndUnipolte: Frank Zupan«* Chicago. J dcero, i. Slovenci, ki se borijo po svojih domovih- v planinah rn 'v go-B&ovifc, borijo v vftrtah generate ^SaoArthnrja. po oceanih in po daljnih bojiščih in povsod branijo čast svoje poštene slovanske krvi. fPofldr avl jasno brate Jugoslovane v Ameriki, kjerkoli so, karkoli delajo, tiste v tovarnah kot tiste v vrstah vojske in mornarice Združenih držav. Prosimo vse zavezniške radij- _____ ske postaje v Ameriki, naj race naše pozadrave našim rojakom v Amctfflki, našim jugoslovanskim bratom!". Nato govornik čita pismo, ki ga je Hrvatska Bratska Zajed-nica poslala bratom Srbom-Podaja najvažnejša mesta o složni borbi proti nkupneimu Sovražniku. Nato čita rezoki-ciio Hrvatske Bratske Zajedni- d v kateri se obsoja Pavelič. _ _ 1 1« o x. Cblsholm, J. Luk*nlcto m pokolji Srbov- . — fKorično se zahvaljuje Vse-felovaniskemu kongresu v De-troitu. Predstavn8ti 15 milijonov Slovanov v Ameriki in zlasti Jugoslovani so odlično nastopili -za Slovanstvo, ki je v novamosti. Nato je bila preci-tana rezolucija kongresa, ki jo poznamo. Z mnogimi podrobne strni je govornik tudi omenil Poles nailora je nevidno do kdaj Inate plačano narofinlno. Prva itevllka pomni mesec, droga dan is tretja pa leto. D« nam prihranite nepotrebnega dela ln strotkm, Ve« proalmo, da sknlate aaroSaft-no pnTOCaaao poravnati. PoMjlte naročnino naraencat ua ali Jo pa plačajte naflhmr aaatopnlkc v VaSara kraja ali pa kateresa laased saatopnlkoT, ko jih imena ao tiskana a MeUMI črkami, ker ao oprarl-6enl ob laka ti todi draga naaelbtoe, kjer' je kaj naMb rojakov hm> ljenfb. ZastopoLk bo Vate lara«l potrdilo aa plačano naročnino HMNaa \ Chicago, tAaara U> llllaol«) Jollet, Jennie ttambleb La SaUe. J. Speitcb Mascoutah, Martin Doleuc Norta Chicago ta Waokejiaa, Matt. TAKO KOTE SLAVA TU GA SVETA. iAoglija potrebuje železo za zlivanje svojih topov in za bonfbe. Kakor povsod drugod, fcudi tu iščejo »tare železne reči, ki niso več potreibne. Sedaj na veliko zbirajo staro železo. Najbolj vnete so železniške družbe, ki stalno dobavljajo stare vagone lokomotive, traiSnice, kretnice itd. Te dni L morala iti med »staro železo 3i stara zgodovinska lokomotiva, spomin na kronanje Jurija V. To lokomotivo so izdelali leta 1911, ko se je kralj Jurij V, takoj po kronanju peljal iz Westimjnstra v "Windsor in je ob tej priliki ta lokomotiva prvikrat vozila. Odslej je ta lokomotiva edina prevažala kraljevski par. Toda oba Jurijeva sinova, Edward m sedanji kralj Jurij VI. »ta večkrat potovala e to lo-kon*>tivo, čeprav bi labko uporabljala drugo, modernejšo. JPred dvema leti je ta lokomotiva dosltržila. Postavili so jo v železniški muzej. Sedaj So določili tudi to lokomotivo 2a topove in granate. Na ta način bo lokomotiva zadnji- 21 DA NA MARELA < polka) VESELI BRATCI (ptaaurka) RARČICA MLADI KAPETANK_ ko ptic1ca ta MALA zvedel sem nekaj_ POJDI Z MENOJ DOL S PLANINE oremo na Štajersko STAJERlft__ HAPPY POLKA ČE NA TUJEM 35 centov komad 3 za $1. MOJA DEKLR Jfl PatSe MLADA pH KNJIGARNI BLOVKN1C PUBLISHING 00. II« Weat lMk 8C Ne« Tak i kam naj me odpelje: J. Taylor 5717 Oxford St. Pred naslovlifenčevo hišo sem naročil Šoferju, naj me počaka. Prijazno je pokimal, rekoč: "Gotovo imate modro pi» mo." Pot»>m sem se pa ustavil pred možLčem. ki me je motril •skozi isvoje naočnike. Povedal sem mu, da sem našel pismo pred pošto. John Taylor je pazljivo poslušal potlej je pa odprl pismo, vael iz njega deset .bankovcev -po petsto funtov in me vprašal, v kakšnih razmerah živim. Ko je zvedel, kako bedno je meje življenje, je dejal: 'Fant moj. akoraj nerazumljivo je, da so na *vrtin še tako pošteni Jjudje. Moram ti pomagati'r In dal mi je n ekaj denarja. Ko sem.se vrnil k njemu »it, da sem komaj dihal, mi je dal vozni listek za potovanje s parni-kom do Kapitala priporočilno pfcmo svojemu ondotneara pri-jateljo in tifioč funtov. Ubral sem m pa svečano obljubiti da odpotujem še istega dne. Ko sem prišel na kolodvor in narhu.. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla j« nova knjičie&, ki daje poljudna ameriški državljan. Poleg vpraftanj. kj jih navadno iitdnlkl stati Jo pri izpitu za ^r-Zartjanstro, vsebuje knjižica fe> t It. rtrtn nekaj Tnžnlh letnic la jgodovlme Zedihjeoih držav, v III. delu pod naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-ojenih držav, Llneolnor govor t Oetty*urgo. Pi*d*dnlki Zedlnje-alb držav ln Priedtae drteve. OMa khjKM Jfe samo 60 ceitoT. ln ae dobi prt: SL0VENIC FUBUSHINO 00. »C Wcat 18th gt^ New tark živijo, čeprarv tako daleč, v duhu tradicij naših narodnih velikanov. ki eo vedeli kako o-hraniti svobodo in pravico in čemu dati življenje za domovino, če se od njih zahteva ta zadnja žrtev. . V Sredozemskem morju je an^eriško brodov^e — pravi predsednik Roosevelt. Morda je v tej mornariei ta in drugi mornar z naše krasne dakna-tinske ribale in sedaj gteda na Hofbrovnik ali Boko, ki jo dr-žijo_rtalijani. Saj je ne bodo dolgo! Drugi naši Jugoslovani, izseljenci, delajo po ameriških tovarnah, ki so včasih velike kakor mrista. Ogromne to- nrarne, v katerih se kuje smrt na Nemce. Japonce in Italijane. Hitler poisktfša po radiu prepričevati naše ljudi, da a-meriŠke tovarne ne morejo delati z vso paro zarodi stavk in da so ladjedelnice prazne. To co laži iz Goebbelsove kuhinje, ft" pr«d vojno «mo vedeli, da s/- je Amerika pned vsem svetom odlflcovala po hitrosti in solidnosti delovanja. Sedaj pa je v^e to podvojeno. Ameriške ladjedelnice iTgotavljajo vsak dan dve ladji, vsako z 10 tisofiS tonami. Izdelovanje je tako ogrorrtno in volja delavstva taiko močna, da so dela it-fviršerfši tedne, da ne rečem mesece f>red izračunanim ča®om. tBTefcUa, ki so že doživeli težka razočaranja, bodo doživeli še nova, ki jih ji ri^ripravlja Amerika. Goebbels je govoril o premoči nemškega letalstva. Kje je ta premoč- ko anglefika letala letajo od angleške obale rfiflko po 800 km daleč, do Ang^burga brez izgdtj? Zastonj sedaj kričijo, da so borrfbardi-rali civilno ^prebivalstvo. Ma vsi vnmn, da je samo ^Temoc ktvnftc civilnega ljudstva. Goebring govori o nemfiki proddkciii. A mi vemo, da je v Ameriki človek- z imenom Ford, ki je v mirnem eai«ti delal čudeže m ki sedaj izdela <4e4ieroo uro po en bombnik. In kje so »vsi drusn anteriSci tovarnarji 1 Nemjčija je nedvoon "no zaičela vojno z veliko premočjo. Nemčija jo je tudi pri-nravliala, dočim so drugi hoteli mira . . A denfoikraeije so oborožene. Oboroženi so Srbi, Hrvati in riSkega ti«ka o kongresu. i i MOLČEČI NAROD. Xe\i«yorski "Times^ prinaša 24. maja v nvojem teden-skesnl pregledu vojnih, dogodkov sledeče: "IProti-osiŠČne sile na evropskem tretjem bojišču navadno ,ne izdajajo uradnih poročil. Bore se proti zatiralcu izza zidov tajnosti in cenzure, skozi katerega od čaPa do "časa prodre glas o delovanju, oborožene vojske, kakršna je četniška vojska generala Ifiihajloviča. ffartok UABILiAND: rit—Till I *r MICHIGAN: Detroit. L. ■ay, joa. J. Peanel Bveledi, lxmla GmH . Gilbert, Loul« Veaael Hlbblog. J ob u PovSa MONTANA: Boundnp, M. U. Panlaa Waahoe., L. Cbaatpa — NEBRASKA: Omaha. p. BrotteHek *WW TOBK: Brooklyn, AMkaay SvN I Cleveland, Anton Bohek. Ckaa. linger, Jacob Reanlk, /oh« Sla pola Olrard, Anton Nagoda Loraia, Lonii Balaut, Jona KomJa Toungatown, Anton KlkaU OKEQON: Oregon City, J. Kofelar i P8NNSXLVANla: Beai mer,. John JevoUcar ConenuMigh. J. Breuvw Coverdale ln okolica, Joa. Pa.ernd Kiport, Lonifl Supančit Farrell. Jerry Okorn Toreat City, Malh Kaala rr. Blodnlkar Qrcenabnrg. Krink Novak Homer City. Fr. Ferencbak Imperial, Vence Palcicb Johnstown, John Paiaata Krayn, Ant. TautelJ i. o treme. Frank Ballocb Midway. Juuo Žaat Pittsburgh ln okoliea. PMItp Prafar Stpeltoo, A. Hren Tortle Creek. Fr. Scfclfrer Weat Newton, Jovan WISCONSIN. Milwaukee, Weat Alltc. Kr. Hkak . Sheboygan, f»lrtle Fall*. Worcester, Peter Ba4c OHIO: WXOMINO: Bock Spring*. Laada Diamond vlile, Joe Botleb Vuk aaatopalk Isda paU^lla aa a»a-ta, katera Je prejet Xaatopalk* lapto cFMva *0iii ill Xarvzlic tvimi, da o njih malo vemo, se oni odločno bore kot sabo ter i, napadalci iz zasede, teroristi in uporniki. Njikov cilj je razcepitev nemjške vojaške moči in omajanje nemškega ozadja. Njihove izgube no resne in velike. Po suiiih Številkah fiodeč, so zasedne oblasti doslej ustrelile 250.000 do 500,000 ljudi. Število nesrečnikov, ki so umrli od lakote in nalezljivih bolezni ni znano." BOJ ČSTHTKOV. Na radijski postaji WHOM, je dne 4. maja Louis BudeBte poročal: 44V Jugoslaviji so čet-niki napadli oddekk italijanske pehote in pobili čez 200 fašističnih vojakov in častnikov. •Cetniki so zajeli večje število težkih in lahkih strojnic, 300 pušk, obleko in drug vo jajčki materijaL'' JCRBY KOPBIVSEK te nJegaT aH«*ter m pla«6* Tereslska Polka Ha pUmlocah—val?ek Itr, M 979 In BEQUBSNE UNIVERSITY TAMBCRICA — 6tv. M 571 ^alte t*aT#OHN UL^tCti b^ aa> bm ar 11 Bfa^a y .» •v* »aa duiui --©w zura PONUDBA ZA POLOVIČNO CENO Zadnja popolnoma nova izdaja slovite prve po-četniske vrtnarske "biblije"— V2 Price Offer! The Latest Brand-New Edition of the Famous Original Amateur Gardeners' "Bible" Garden Encyclopedia 1HH98 mmms* M1H« Formerly $4.00 $ Now only Tha Cbmplata GuMtofer Your War Qardan Garden Encyclopedia PREJ $4.— Sedaj nmo $1-98 V ANGLEŠČINI V UČNI IN TRPKŽNI PLATNENI VEZAVI SKORO 1480 STRANI — 7M SUK Popolni voditelj za vaš vojni vrt. Popolna vsaka beseda, vsaka stran, vsaka slika — mnogo NOVE anavt norih ilustracij! Nikdar prej In naj-brif nikdar pameje — za tako nitka edina vrtnarska enciklopedija za domaČo potreba i Nif visokih besed — rm je jasno, razločno. vporahna. PVHY ward, po0«, pietur* oboh K pl«i«—with mwch NEW aMrM, NEW lllullratiorut N«v«r b«for. -psi liups iwnt agoin — ot thif low ^fktl Hit oflly Gord«n CiKyclcpidn praparad wprmly far tka omota«r11 naaitbl Na Kaovy tacKnS««! ta (V_ avarytUnf it daor, wplitH, nabla. Amwart any gordan quaitien quickly. Naarfy 1400 pepas, 750 pictara*. Over 500,000 Copies Sold at Higher Prices! Hara I« a ungU beak it EVBtYTHINO YOU NEED TO KNOW AtOUT ANYTHING YOU WANT TO GROW! 10,000 ortido* hraUi ovary datoil d urlormotiaa oboat plflnnin^, plont* lili, fertilising and caring lor your garden. Now features indwdi Soil-hm (Mmin®, now moMiodt of da-ifrajring putt, Wild Fhw*r Oordon-Ing, Now Pfowor A/rott^oatools/ AI-phobtHcol arroa^aotaot d ivb|iiH onobla* yoa to find wbot yoa wool quickly. Praporad for oil U. J. dl-mate*, soils, seasons ond nttkodi by American oxporti. Ed i tad by E. L D. Seymour, S*S«A« Proisod by garden-Ing ootboritio*. Tho WiHmthtphim I*-quirar't gordvn editor collod thh "tba f ordooan will (v*r nood or wool for whbt thoy Kov« ar droom oft" Or dor this omoxing bargain now. !___aopfaa of Iba NEW OAIOCN ENCYCLOPEDIA, by LLC. Soywour, B.5.A., ot $1.98 ooch. □ I aw day gtymmt Q Cood C.O.P. Nama Abecedno kazala Tam pove takoj, kar Mite. Prirejeno za vsako pdoebje v Zdraienik driavab, sa vsako zemljo In vsako Tukaj j* v eni sami knjiri VSE, KAR VAM JE TRERA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI l 10.9SS člankov vam podrobno pojasni vse a vrtnarstvu, a saditvi in sejanja, o (nojraja ln oskrbi vrta. NajnovejSe p a je VRTNARSTVO RREZ ZEMLJE: nova metotfe za onife vanje Škodljivcev, sojenje divjih rastlin, nove oeatavine cvetlic! — POŠLJITE ZA KNJIGO ŠE DANES, KER JE ZALOGA OMEJENA! To knjifo je oredil E. L. D .SEYMOUR, R. S. A* poznana Meba v vrtnarstva, ki ga cenijo vrtnarski Izvedenci. Odgovori na vsako vprašanje o vrtu NAROČITE LAHKO PRI: Knjigarni! Slovenic PublishingCo. 216 Weftt l&h Street New York, N. Yo a* •G LAB NABODAL New ¥«rk TFESDAY, MAT 26, 1042 V8TANOVUEN UM TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBEBT GANGL 15 Prestopil je dvakrat in stal pred Iz Jugoslavije Pod naslovom "BORBE V JUGOSLAVIJI" poroča Urad Jugoslav Information Center sledeče vesti, ki so iz raznih virov. BORBE V JUGOSLAVIJI (JIC.) — "Nova Hrvatska" neodvifenosti. Hi bič stopi izza mize. Pavlom .roke v žepih. "Ivuj si rekel!" ga vpraša obraza« Začuft;! je Pavel, kaiko sope težko in rasdburje»no Vsi so skočili ^ stolov. Lenka se je obrnila v stran. Za hip j "^treUla o j«* zavladala v sobi tiihota. Iz sosednje pivnioe je šumelo pijano blebetanje. "Kaj si rekel!'' viprtfša zopet Bibič, "povej še enkrat, če imaš pogum." I A nka je zbežala iz sobe. Obstala je pri vratih prve m i be in tropetaje čakala, kaj se zgodi. Pavel se je uprl z eno roko ob mizo, z drugo je pri jel "koza ec. Hripav nni je bil gla>, ko je kričal, da so se mu napele žile na vratu. "Oni-le tam pri miz: . . . tisti' iz Za vi nk ovce-v je prišel -- da — piisel, da me poanaga ubiti — ubiti. . . Toda ne bo me! Zavwi'cmil je roko s kozarcem in jo obrnil proti Zavinšča-ku. A lučaj je prestregel Ribič in iztisnil iz Pavlove roke vso moč. Iz pesti je zdrsnil kozarec na tla in se je razletel v ko«e. 1» bič ni izgovoril niti besede. Dvignil je Pavla izza mc&e ^ ura ne-el »kosu prvo sobo na cesto. . Ki tega nikoli z dne 30 dec. 1941 piše: "Del- ne bomo pozabili." nioe- 27. dec. — danes ob 10.1 • * * dopoldne je bil v Sungeru po- i4 Pest ep Uovd' piše: "Kui-, . .. . , j greb delnišikega župnika in ka- turverband ie imel v Novem SklTis! T ^^Inonika Slavka Sporjerja, ki ga Vrba™ slavi ost. ki se je je je z ločin^ka komunistična ro- udeležil poslanik Hama. Izja- vil je: 'Deželo smo v skupnih1 bojih osvojili ia rok Turkov in j Isti list v svojih decembrskih Nemcev. Danes «e Madžari in' in delno v januarskih Števil- Nemci ritoupaj bore proti slo-' kah prinaša na »lehemi strani vaneki nevarnosti v Evropi.' z velikimi o; kam i nadipis: 'Naš Zato mora prebivalstvo Bačke novac jest kuna,' kar pomeni. za svojo bojjgo bodočnost soda se narod Še vedno ni naučil delovati z Madžari in NemteL" Ha nova imena in da denar že' vedno po starem imenuje dinar. Slmžbena in uradna poroČe-valna družba "Croatia" javlja: "Poroeniik hrvatske voj-j PROTEST MED JUGOSLOV VOJNIMI UJETNIKI. Po Ribičevi spalnici so odmevali pozno v noč trdi koraki, iti luč je hod 1 gor in dol. Mahal je z rokami po zraku in jih zopet sklepal na hi'btu. Nemirno je plapolal plamen debele p-večt* ki je gorela na mizi. da se je dvigala in krčila Ribičeva >apa. 1'rtala se je po tleh in po stenah kakor črna halja, ki se ziblje v vetru. Tu zdola.i. koder ima Ribič zdaj svojo mesnico in gostilno. jt svoje dni trgoval on, Pavlov oče Umrl je že davno, ali v ponočnih urah, ko nr spanja, prihaja k Ribiču, Zbuja se mu v njegovih spominih ki pospe zopet tedaj, ko» pridejo z jutrom vsakdanje skrbi in vsakdanje delo. Tudi zdaj se dviga Pavlov oče iz Ribičevih opominov. Bled, do siuirtr utrujen stopa iz njih. Njegovo umorjeno življenje kliče po osvt4i.. Bila sta prijatelja. Ribič in Piesec.. Še preden je moral Ribi« k vojakom, je bil Pletscu najljubši tovariš. V dvanajstih letih, ko je h il Ribič pri vojakih, si je ustanovil in utrdil Plesec prodajalnieo Bila je mod prvimi v mostu. Vešč in •krben je bil nje mladi go-spoda.r. Obetala se mu je lepa bodočnost, ko se še oženi in si ustanovi lastno ognjišče. Še srečnejše je bio pn.'-ateljstvo med Ribičem in Pleseem ko se je p rvi vrnil od vo jakov. Vrnil se je Ribič, bogat v izkušnjah in doživljajih. Z njimi je kratkočasil prijatelja.1 ifYine^el .je tudi nekaj denarja s seboj. Po dalnjih krajih in deželah, koder ga je vodit ghts vojaške tromfbe ee je dalo tudi kaj prislužiti in priigrati. Zakaj dobro se je spoznal Ribič na kvarte. Že pred vojaškimi let? je bil zaverovan vanje, a pri vojakih je spoznal vse tajnosti te igre, poštene in nepoštene. A tudi v srcu se ie izpr«m?nil. Kar je bilo v njem dobrega in mehkega, je posirovelo in akamionelo, in kakor prej, tako sta tudi zdaj prijatelja večkrat poflevartala.. A sreča se je vedno naklanjala k RibiT-u. Plesec je zmeraj segal v žep. Pa saj je lahko, kaj se mu tudi pozna ta malenkostna Lzjguba! Tako je bilo pri Ribiču vedno nekaj drobiža. Toda samo ob tem ni smelo ostati. Oče je imel majhno gostilno. Da je privabljal goste, je imel za točajko lepo, žvo dekle. Stari je u rnrl, sin je prevzel, kar je ostalo po njem. Tudi točajka .ie ostala ipri hiši, in pol leta po očetovi smrti se je Ribič poročil ž njo. Nista vprašala src, ali je prav tako ali ne, vzela sta se, ker je obema kazalo: Ribič je vedel, de si pridrži stalne •JTosto, a ona, da se preskrbi za starost. Dmgoval mu je pri poroki Plesoc. Bila ista najboljša prijatelja, in tudi nevesto je poznal, odkar je služIla pri Ribiou. Po težkem dnevnem delu se je mnogokrat veselil tanrtkaj. V istem letu ise je oženil tudi Plesec. Vzel je dekle, ki ie bilo nekoliko let starejše od njega, ki ni bilo lepo, a je imety nekaj denarja. Pri Plešcevi poroki je drujgoval R!R>iČ. Tako se je zdtlo, da je med obema hišama sklenjeno nerazdrožno prijateljstvo. . O Plesjcu se je jela širiti govorica, da je bogat. Zavidno ■so ga začeli gledati ostali trgovci.. 'V drugih meščanih pa je obujal zaupanje in spoštovanje. Poverjali so mu razna častna mesta, a da utndi med meščanstvom domnevanje o svojem bogastvu, «e je ob mnogih prilikah kazal radodarnih rok. To ua tudi zategadelj, da naj bi (bila zavest drugih trgovcev opravičena. A z ženo ni prišla v njegov dom ona sladka m(oč, ki priklepa moža na hišo. Ob večerih je rajši posedal pri Ribiou l%i je bil zgovoren in zabaven in katerega žena je bila vljudna prav tako. kakor prej pred poroko. Stari Plesec je bil tak, kakršen je zdaj Pavel. Lepo je pel in imel goreče oči, ki so si želele drugačne žene nego jo ima. Sfpremljal je petje na kitaro. Ko so prišle pozne ponočne ure in ko je že vino poganjalo kri v glavo, je sedel, naslonjen na ziid. na svojem navadnem prostoru, pel in brenkal in Ribičeva žena je spremlala njegovo petje z visokim, zvonkim glasom. . Naposled je vzel Ribic iz omare kvarte. "Ali jih ne br nekoliko wigla," je vprašal Plesca. Plesec pa je samo čakal na to vprašanje. < Ribič je začel igro s trezno glavo Ptt-esca je slepilo vino. Igrala sta za lep denar. Rasli so bankovci na mizi. Višja in višja je bila vsota. Še ena flevarta. — V trepetu so čakali prsti enega in drugega, kdaj eežt-jo po kupu denarja. V stra-iu in upu so drhtele žile. Okna so bila skrbno zagrnjena, da ne bi videla noč. kam se nagne sreča. Toda Ribič se je laOTcmel na kvarte. Igral je v početflcn tako. da je upal Plesec na dobiček. S tem mu je sibujal strast in moril trezni poudarek, a naravnaval jc tok igre v svojo korist, in ko je padla zadnja kvarta, »o pobledela Pleeoo lica; izrabljeno! — S pritajenim smehom je pograibil Ribič denar in ga Shranil v žep. Namignil je ženi, ki je na točila Plesen kupico: "FCaj bi žaJovali! Bo pa prihodnjič drugače. Pijte!" '' Ha. kaj to! Saj imamo!'1 se je tolažil Plesec. Z vinom si je pregnal čudno tesnobo, ki se mil je dvigala v gTlu. _______ (Nadaljevanje.) ■ (JIC.) — Društvo "Ameriške in vftaških oddelkov Mu !can Friends of Yugoslavia" stafa Kavazovič iz Banjaluke, priodxnjje. je padel v Bosni v borbah s j " Pisma, ki so jih nedavno komunističnimi bandami." "Hrvatski Narod" 18. aprila: "Komisar velikega vstaetke-ga štaba in zastopnik Nikola Jurišič je padel junaške smrti v borbah proti komun isti Shim č:tniškim bandam v okolici Rwgojna.. • • * I"Pester Lloyd" iz Beograda; " Beograd i prebi v a lei smejo na cestno železnico samo e posebnimi izkaznicami s številkami, ki jih izdaja beograj-J sko županstvo." • • * Agencija Havas iz Sofije: "V spopadih dne 9. in 10. aprila v Bosni, ko so oddelki vsta-Skega polka iz Sarajeva stopili v boj proti hrvatskim komunističnim upornikom in srbskim če tni kom iz okolice Petrove gore je padlo 257 hrvatskih komunstov in srbsfluh upornikov. Ranjenih je bilo nad 600. Po tem boju je bilo mogoče zavzeti nekaj vasi se-veinovzhodno od Sarajeva. Te vasi so bile v zadnjem času v oblaki srbskih in hrvatskih komlunistov." • * * Hiavas iz Budmpešte: "V prejeli člani diuštva od svojih sorodnikov v ujetnlšlkih taboriščih govore, da vlada med jugoslovanskimi vojnimi ujetniki velika potrtost, kajti količina hrane, ki jo dobivajo, se ne more sploh primerjati s količinami, ki jih prejemajo ujetniki drugih narodnosti. Ujetniki raznih narodnosti so skoraj vedno v istih taboriščih, tako da vsi vedo, kdaj in koliko živeža dobi neka narodnostna skupina Iz podatkov, ki jih iinanuo, je razvidno, da vzrok temu ni pomanjkanje denarja ali potrebščin, ki jih je mogoče dobiti v Združenih državah za naše u jetnike, temfveč pomanjkanje prostora, ki je za te po-šiljatve določen. Obstoja upravičeno upanje, da se bo situacija s sodelovanjem odgovornih faktorjev v .bližnji bodočnosti popravila. . ?V n«rt^i:!h in italijanskih uj-etniških taj/iri^čih je še o-krog 200.000 jugoslovanskih ujetnikov. Za Francozi so Jugoslovani največja skupina. V dvanajst ill mesecih njihovega ujetništva .so po podatkih, s katerimi razpolagamo, dobili najmanj pomoči od zunaj navzlic dejstvu, da je Jugoslavi- v Srbiji morajo v*i židje prijavi- danp^ ^ država v Ewo_ ti oblast,m vse svoje premično! ^ oboroženem — nepremično imetje. Prav m tako vsa tista imetja, ki so jih izročili ali prodali ne-židom. Po tem ukazu se morajo rarv-nati,.tudi cigani. — (Ukaz se; seveda nanaša samo na tiste NOVA IZDAJA-—— Dobri Atlas je nujno potreben ... Fn ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važn6 delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznatn mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. VSEBINA ATLASA Zemljepisni svetovalni odbor Je izbral izmed reč tisoč slik samo najboljše barvane slike— la zbirka Je tako popolna, da je za vsakega neobhodno potrebna tekom vojne in po vojni. Vključeni bo nanulednji zemljevidi: — »vet, Evropa (danrs), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne). Angleško otočje. Francija, Nem-čija. Itflllja, Švica, Holandska, Belgija, Šved-. Hka. Norveška, Danska, 1'nija sovjetskih socja-lističnih republik. Bolgarska, Rumunska, Jugoslavija. Gr$kn, Albanija. Azija, Turčija, Sirija, Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje In Malajski polotok. Indija, Burma, Kitajska, Ja> pomka. Pacifik Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (juini del), Afrika. Severna Ameril^i, Kanada Združene države, Mehika, 0-srednja Amerika in Zapadna Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki snm sebe popravlja, ima oh men reSiti marsikatera nasprotujoča kI vprašanju, ki nastanejo v raznih razgovorih. Strani so skladišče svetovnega znanja in podajajo razsežnost zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine !b ctobočfno oceanov in J»er, dolgost najdaljših rek in prekopov, povrčino poglavitnih otokov In visokost svetovnih gora. Tu so odgovori na mnnpi danaSnja vpraSanja. SEDAJ 40 PO V URADU centov POŠTI — 35 CENTOV ::: ^jrsr^iiCTaa1: rrarnnH ■XwmatiaFaKHiaisaBHW^ 48 VELIKIH STRANI NaroČite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. odporu proti Nemočni. (Posledice tega stanja utegnejo biti zelo na&ne. Poročila \vz verodostojnih virov trdijo, i da jugoslovanske ujetnike v . . _ , .. 3 i-^.vse večjem številu puščajo kraje Srhije ki so pod oblastjo ,