PRIMOR 2KI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovtn) ^ teni* Abb. nestaie 1 gruppo C16IIB Xo(j IlT Leto XXXI. Št 17? (9176) TRST, sreda, 30. julija 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VLADA SPREJELA OSNUTEK PRORAČUNA ZA LETO 1976 Visok primanjkljaj državne uprave Več denarja za proizvajalne naložbe l1 Zakladni minister opozarja na «nevarnost» primanjkljaja, ki znaša več kot 11.000 milijard lir - Kmalu bodo sprejeli ukrepe za pospešitev gospodarstva RIM, 29. — Pod predsedstvom predsednika Mora je vlada na današnji seji odobrila proračun za finančno leto 1976. Proračun predvideva 26.556 milijard lir dohodkov in 38.072 milijard lir izdatkov. Primanjkljaj za prihodnje leto naj bi torej znašal 11.516 milijard lir. Takoj po končani seji so sporočili, °a se bo vlada ponovno sestala daje 5. ali 6. avgusta. Na tej seji naj bi odobrila zasilni načrt za potešitev gospodarstva, zakon o zavarovanju časnikarskega poklica ter nfi bi imenovala novega predsed-d'ka državne ustanove ENI na diesto inž. Girottija, ki je odstopil. Novi predsednik bo odv. Sette. Po-eg tega bi morala vlada na pri-hodnji seji odločati tudi o barvni Danes potrditev odstopa guvernerja Banca d'Italia Guida Carlija? 29. — Višji svet «Banca d Italia» bo imel jutri redno se-j?- Sejo je sklical guverner buido Carli. Po statutu držav-ne banke, bi se moral višji svet jutri ukvarjati tudi z odstopom in zamenjavo guverner-la. Menijo, da bodo na redni seji obravnavali običajna vpra-sanja in se ne bodo dotaknili odstopa guvernerja. Kljub temu Pa dodajajo, da starejši član sveta lahko isti dan skliče izred-®° sejo za potrditev odstopa Carlija in za imenovanje nove-ga guvernerja. Po dosedanjih vesteh, naj bi to mesto zasedel sedanji glavni ravnatelj Baffi, ,. -16 v zadnjih mesecih spremljal guvernerja CarUja na vseh sestankih s predstavniki vlade o tudi na nedavnih srečanjih, 0 so razpravljali o zasilnem stv f U 23 P0seešitev gospodar- Novi guverner pride formalno imenovan z odlokom predsednika republike. Ta odlok mora Predložiti predsedniku republike predsednik vlade sporazum-no z zakladnim ministrom. eleviziji na osnovi sklepa, ki ga 0 sprejel medministrski odbor za 9°sPodarsko načrtovanje v petek. Gornja številka o izdatkih državna proračuna vsebuje tudi držav-e Predujme železniški in poštni u-Pravi za kritje njihovih poslovnih Srkljajev. Upoštevajoč te iz-atke, znaša državni primanjkljaj, nrv-f lz^,atkov za kritje primanjkljaja P stne jn železniške uprave, 10.318 kot^felf ^r’ 4-254 milijard več vlJri Poro®«. ki je bilo objavljeno, čarno ?r.avč t*3 ko občutno pove-no t- avMh izdatkov samo del-čanio-i 2 rec*nimi dohodki. Pove-vi 7 0! lz?drobno razlaga Posamez-Zeto nnH KSke Pokovko za leto 1976. davčnih dri°ana, fVOri 0 Predvidenih v S d°h0d lh’ ki nai bi znašali ali 3 040njem, etU 23-431 mihjard lir, bilo n^,„.,md‘Jar_d .Ur.več kot je za 149edIÌd*en0 ^ letošnje let0- Gre S kar pa hiootPtra-Vi minister Colombo, samo govori onvelLheT delaSVoje razlage ločitvi h U ezavah točnejše dobav« davčnih dohodkov, predvsem zaradi še ne urejenih razmer ob vstopu v veljavo novih davčnih zakonov, kakor tudi zaradi dolge stavka uslužbencev davčne uprave. Dežele in krajevne uprave naj bi po pi edvidevanjih dobile v prihodnjem letu skupno 336 milijard lir več kot tetos. . Zaradi teh in drugih večjih izdatkov, bo država prisiljena vzeti v svoje breme 1.500 milijard lir za izdajo novih zakladnih obveznic za potrebe državnega zaklada. Potem ko navaja glavne postavke, ki predstavljajo glavno breme državnih stroškov, zakladni minister poudarja, da država, kljub vsemu, skrbi tudi za izdatke na proizvajalnem področju. Tako bodo investicije iz državnega proračuna za 2.000 milijard večje kot letos in se bodo nanašale predvsem na zidanje ljudskih stanovanj, na razvoj kmetijstva na osnovi priporočil gospodarske skupnosti,, na pomoč hribovitim področjem ter mali in srednji industriji. Poleg tega Colombo zagotavlja, da je vlada poskrbela za določitev globalnih rezervnih skladov za zagotovitev uresničitve ukrepov, ki se že izvajajo, kot na primer šolske gradnje, ter za nove pobude, ki se nanašajo zlasti na Jug. V osnutku proračuna so predvideni tudi rezervni skladi za pomoč deželam in krajevnim u-pravam. Colombo pravi, da ni mogoče več nadaljevati, kot v preteklosti, z 0-bremenitvijo državnega proračuna, z vedno novimi izdatki, ki gredo izključno na račun potrošnje, ker bi v tem primeru dosegli, da državni proračun ne bi bil več v stanju skrbeti za proizvajalne naložbe. V tej zvezi opozarja tudi na veliko bovečanje primanjkljaja državnega proračuna, kar je treba resno vzeti, v poštev. Zato je tudi raven zadolžitve dosegla že visoko stopnjo in prešla mejo, ki lahko povzroči za daljšo dobo zastoj proizvajalnih naložb in pobud za pospešitev gospodarstva. To bi znalo tudi škodljivo vplivati na notranje in zunanje denarno ravnovesje. Ob zaključku zakladni minister opozarja, da so italijanske banke in drugi denarni zavodi v stanju nuditi denarnemu trgu največ 16.300 milijard lir. Če upoštevamo te razpoložljivosti, pravi Colombo, ostane še možnost, da dobi državni zaklad največ 10.000 milijard lir posojila. Če bi se potrebe za izdatke povečale čez to mero, bi bilo treba zmanjšati nakazila proizvajalnim podjetjem, ali pa sprejeti višjo inflacijsko stopnjo Confindustria o političnem in gospodarskem položaju RIM, 29. — Na zasedanju izvršnega odbora Confindustrie, ki je bilo včeraj so odobrili resolucijo, v kateri govorijo o gospodarskem položaju in o ukrepih za njegovo poživitev, o političnem položaju in o odnosih med industrijo in politiko. Italijanski industrijci ugotavljajo, da bodo prihodnji meseci v pogledu gospodarskega razvoja zelo negotovi. Zato pravijo, da morajo morebitni vladni ukrepi stremeti predvsem po povečanju izvoza in okrepitvi javnih izdatkov v korist go- spodarstva in socialne potrošnje. V tej zvezi resolucija pravi, da je zelo nujno, da se poveča industrijska proizvodnja. Za dosego tega pa se bodo morali obvezati tudi sindikati. Industrijci zahtevajo tudi spremembo sedanjih delovnih stroškov, predvsem s fiskalizacijo socialnih^ dajatev. Glede odnosov med industrijo in poutiko, Confindustria zahteva- popolno obnovitev osnovnih socialnih, političnih in državnopravnih pogojev za delovanje in razvoj gospodarskih svoboščin. «Ta zahteva je v skladu z nasprotovanjem Confindustrie oblikam upravljanja, ki so pod izgovorom socialnega in političnega nadzorstva povzročile krizo celotnega razvojnega državnega ustroja». Industrijci menijo, da koristi delodajalcev ne more zastopati ena ah druga politična sila, saj pogoji za razvoj zahtevajo avtonomni prevzem odgovornosti. Jugoslovanski predsednik Tito ob svojem prihodu v Helsinke iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiimTniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiTn DANES SE ZAČNE ZAKLJUČNA FAZA KONFERENCE 0 VARNOSTI IN SODELOVANJU V EVROPI Vse je že nared v Helsinkih zn začetek zadnjega dejanja evropske konference Brežnjev, Tito in Ford prvi pni finskem predsedniku Kekkonenu - Generalni sekretar KP SZ poudaril, da se s konferenco zaključuje obdobje povojne nestabilnosti in nezaupanja - Turki odrekajo Makariosu pravico, da bi v Helsinkih zastopal tudi ciprske Turke (Poseben dopis) HELSINKI, 29. — V Finsko prestolnico, ki je od danes ne samo metropola Evrope, temveč tudi prizorišče kamor so uprte oči in ušesa vsega sveta, je čez dan prispela že velika večina od skupno 35 šefov držav in vlad, kolikor se jih bo udeležilo zadnjega in najodmevnejšega dejanja konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Popoldne so prispeli tudi jugoslovanski predsednik Tito, generalni sekretar sovjetske komunistične partije Brežnjev in z obiska na Poljskem tudi ameriški predsednik G. Ford. Predkonferenčna nervoza finskih prirediteljev, okoli 1000 novinarjev iz vsega sveta in pripadnikov varnostnih sil pa je čez dan skupno z morebitnim povečanjem pri- ] dosegla vrhunec. Helsinki so se manjkljaja plačilne bilance. medtem že prelevili v mravljišče tihe in javne diplomacije, številnih obkonferenčnih sestankov in srečanj, ki bodo po splošnem prepričanju ravno tako pomembni-kot konferenca sama. Tako se je predsednik Tito popoldne že sestal s ciprskim predsednikom Makariosom, prvim sekretarjem enotne socialistične partije Nemčije Honeckerjem in zahod-nonemškim kanclerjem Schmidtom, nocoj pa je bil gost na delovni večerji pri finskem gostitelju Kekkonenu, in sicer pred Fordom in po Brežnjevu. Finci so s tem že prvi dan izkazali jugoslovanskemu predsedniku posebno čast in pozornost. Tito ni samo najstarejši in najizkušenejši udeleženec helsinške konference, je tudi šef države z najdaljšim stažem in bo v prihodnjih dneh igral vlogo staroste zboro- iiiiiimmimiimmiimimiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiii!iiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiin;.. « čete pustile na terenu tank VClìCZUCia RO pOGrZaVlia Vest o spopadu ie izraelski glas- . • , « • i j • i nik demantiral in dodal, da je bil fllj£ BCliFOfCJSivC uFCZmC zadnji spopad na področju, ki ga omenjajo Libanonci meseca maja. CARACAS, 29. — Venezuelska poslanska zbornica je odobrila zakonski osnutek za podržavljanje petrolejske industrij> Venezueli. Zakonski osnutek bo sedaj moral odobriti senat, do česar bo po vsej verjetnosti prišlo v prihodnjih dveh tednih. Zakonski osnutek predvideva, da bodo ameriške družbe, ki že 60 let delujejo v Venezueli, prejele od-Ijeni za zdravstveno stanje Luisa 1 škodnino. Corvalana, tajnika čilske KP, in da 1 Venezuela je tretja država izvoz-ga prosijo, naj poseže pri čilskih niča petroleja po Saudski Arabiji in oblasteh zanj in za ostale politične Iranu, trenutno proizvaja 2,5 milijo- jetnike junte v Santiagu. na surove nafte na dan. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiiiMiiia ZAPLET V POLITIČNI KRIZI Nepričakovan odstop portugalskega zunanjega ministra Mela Antunesa LIZBONA, 29. — Politična kriza | Antunesa obsodil, ker se je pogajal ! krogov v Parizu, ki pa so po- na Portugalskem se je danes še bolj zaostrila, ko je zunanji minister major Melo Antunes, eden vidnih predstavnikov zmerne struje v okviru gibanja oboroženih sil, odstopil s položaja šefa diplomacije. Vest o njegovem odstopu je že dalj časa krožila v portugalskem glavnem mestu, danes pa jo je u-radno potrdilo predsedstvo vlade. Premier Goncalves, ki je s sestavo nove vlade v dokajšnjih težavah, ni še sporočil, kdo bo Antunesa nadomestil. Gre za vprašanje, ki ga bo treba rešiti prav kmalu, saj bo v četrtek predsednik republike Costa Gomes odpotoval v Helsinke, z njim pa bi moral zastopati portugalsko na zaključnem delu konference o varnosti in sodelovanju v Evropi tudi zunanji minister. Govorijo o Martinsu Guerrei-ru ali pa o odmiralu Rosi Coutinhu, oba sta člana gibanja oboroženih sil. Po drugi strani pa obstaja možnost, spričo hudih težav, ki jih ima pri sestavi vlade general Vasco Goncalves, da prevzame predsednik republike Costa Gomes začasno tudi funkcijo predsednika vlade. To je rešitev, ki jo zagovarjajo tudi socialisti, ki pa jo je glasnik predsednika republike demantiral in dejal, da prvič sliši zanjo. Zunanji minister Melo Antunes je cije Rumorja sprejel predsednik re- „ publike Leone. Čeprav ni uradnih! bil zadnje čase deležen hudih kri-poročil o srečanju je jasno, da so tik s strani večjega dela portu-govorili o sklepni fazi konference galskega tiska. «Diario de Noticias», o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki ga nadzorujejo- komunisti, je z italijanskim zunanjim ministrom navadi zelo dobro obveščeni o zade-Rumorjem, ki je obenem predsednik vab, ki zanimajo dejavnost franco- sveta ÈGS. Lizbonski dnevnik trdi. da se spričo vladne krize Antunes ne bi smel pogajati in da bi moral počakati do jeseni, ko bodo dokončno premostili vladno krizo. Isti dnevnik navaja tudi v poročilu o potovanju poveljnika COPCON Otela de Calvalha na Kubo, da je slednji dal tamkajšnji tiskovni agenciji intervju, v katerem trdi, da je socialistični tajnik Mario Soares trenutno edino upanje desnice na Portugalskem. De Carvalho je obenem izjavil, da bo Portugalska v teku leta dni «Portugalska ljudska republika». Priprave na gospodarski vrh petih zahodnih industrializiranih držav PARIZ, 29. — Ob robu zaključnega dela konference o evropski varnosti in sodelovanju bo v Helsinkih tudi srečanje med ameriškim predsednikom Fordom, francoskim predsednikom Giscardom D’Estain-gom, britanskim premierom Wilso-nom in zahodnonemškim konclerjem Schmidtom, na dnevnem redu katerega bodo vprašanja Berlina, Nemčije in varnosti v Evropi. O tem so danes poročali iz neuradnih skega predsednika. Srečanje naj bi sodilo v okvir tradicionalnih vsakoletnih pogovorov med zunanjimi ministri treh zahodnih velesil, ki so s Sovjetsko zvezo dosegli sporazum o Berlinu. Poročajo tudi, da se bo Giscard D Estaing srečal tako s predsednikom Fordom kot z generalnim sekretarjem sovjetske komunistične partije Brežnjevom. Vsi ti glasovi pa skušajo neuradno demantirati glasove, ki pa so mnogo bolj verjetni, da bodo voditelji štirih zahodnih držav začeli s posvetovanji za uskladitev ukrepov, ki naj bi pripomogli k okrepitvi zahodnega gospodarstva in s pripravami za vrh «petih» (ZDA, Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Francija in Japonska), do katerega naj bi prišlo prihodnje jeseni na pobudo francoskega predsednika. To so posredno potrdili tudi v Bonnu, kjer v vladnih krogih zatrjujejo, da bo štiristransko srečanje posvečeno proučitvi svetovnega gospodarskega in finančnega položaja. Na dnevnem redu naj bi bila izdelava skupnih pobud za o-krepitev svetovnega gospodarstva. O tem srečanju so se domenili med zadnjimi Fordovimi in D’Estaingo-vimi potovanji v Bonn, kjer sta se oba srečala in imela vrsto pogovorov z zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom. TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE Ostra obsodba diskriminacijskega izključevanja iz novega občinskega antifašističnega odbora Enotni antifašistični odbor naj takoj in odločno zahteva avtomatično vključitev vseh svojih članov v novi občinski odbor ■ Kritična ocena tistega dela programa Študijskih dnevov v Dragi, ki je namenjen 30-letnici osvoboditve ■ Vprašanje dvojezičnosti in Beneške Slovenije Izvršni odbor Slovenske kulturno je ocenil, da se v tem odraža po- 11. septembra bo zapadla druga ob- gospodarske zveze je na svoji seji v ponedeljek, 28. t. m., razpravljal o enotnem antifašističnem odboru, ki je bil 5. t. m. umeščen na tržaškem županstvu, in o nezaslišanem dejstvu, da v ta novi odbor niso bile vključene številne slovenske in italijanske organizacije, ki so včlanjene v Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju, ki je bil ustanovljen te marca 1971 in ki je vse doslej aktivno deloval. Izvršni odbor je ugotovil, da tako izključevanje predstavlja grobo diskriminacijo napram številnim slovenskim in italijanskim organizacijam in nedopustno oženje enotne protifašistične fronte. Ogorčenje nad takim ravnanjem je prišlo do izraza tudi na seji Enotnega odbora proti fašizmu in zatiranju, 17. t. m., kjer so zlasti vse, iz novega odbora izključene slovenske in italijanske litično stališče prireditelje študijskih dnevov do NOB in izrazil obžalovanje, da bodo letošnji študijski dnevi imeli tako nesprejemljivo okrnjen značaj. V tretji točki dnevnega reda je izvršni odbor SKGZ razpravljal o raznih aspektih praktičnega izvajanja zahteve po dvojezičnosti tako glede toponomastike kot glede napisov raznih državnih in zlasti javnih ustanov in organizacij. To vprašanje bo — po sklepu izvršnega odbora — na znanstveno - strokovni in politični ravni preučila posebna 3-članska komisija. Izvršni odbor je nato nadaljeval razpravo, ki jo je začel na nedavni razširjeni seji v Čedadu, katere ro se udeležili tudi predstavniki vseh beneških kulturnih in emigrantskih društev in na kateri je o aktualnih in perečih vprašanjih v Beneški Slo- protifašistične organizacije, izrecno j veniji poročal član izvršnega odbora zahtevale, da se Enotni odbor ne razpusti vse dotlej, dokler ne bo to vprašanje zadovoljivo rešeno s tem, da so v novi občinski antifašistični odboi avtomatično vključene vse tiste organizacije, ki so že doslej sestavljale stari Enotni antifašistični odaor. Izvršni odbor SKGZ je nato ocenil za povsem nesprejemljivo mnenje, da bi morale vse tiste organi-zae 'e, ki niso bile vključene v občinski odbor, šele sporoči*' predsedstvu tega odbora svoj > željo, da bi b:le vključene v odbor. Tak način je žaljiv za antifašistično tradicijo in dostojanstvo prizadetih organizacij. Izvršni odbor SKGZ je zato sklenil dati pobudo za sklicanje Enotnega antifašističnega odbora, da se takoj, z vso odiočnost-jo in enotno, postavi zahtevo po avtomatični vključitvi vseh članov Enot,lega antifašističnega odbora v novi Enotni antifašistični odbor pri tržaški občini. izvršni odbor je nadalje razpravljal o letošnjih študijskih dnevih slovenskih izobražencev v Dragi in kritično ocenil tisti del najavljenega programa, s katerim naj bi počastili 30 - letnico osvoboditve. Iz te a programa je namreč razvidno, da bo dr. Rudolf Klinec iz Gorice govoril o tem, kako je «duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem», Albert Rejec iz Ljubljane pa o «organiziranem odporu slovenskega ljudstva na Primorskem pod fašizmom», kar pomeni, da se bodo izognili odločilnemu obdobju protifašističnega boja, to je narodnoosvobodilnemu gibanju med leti 1941-1945 in oborože- Poziv odbora Italija - Čile Bojkotirajte tovor za čilsko črno junto! Tovor moke — «dar Evropske gospodarske skupnosti čilskemu ljudstvu» — čaka v novem pristanišču na natovarjanje na ladjo «Lago Hua-lahue». «Dar» EGS čilski fašistični junti očitno pomeni diplomatsko priznanje tolpe krvoločnih morilcev, ki so pobili predsednika republike Allendeja in na tisoče drugih antifašistov, več desettisočev pa še mučijo' po za-nemu boju slovenskega naroda, in ! porih. Med temi je tudi Luis Cor-njegovega primorskega dela še po- valan, tajnik čilske komunistične sebej, za osvoboditev. Izvršni odbor partije, kateremu grozijo s smrtjo. Viljem černo. Razprava je tekla zlasti o praktičnem uresničevanju nakazanih problemov v smislu izražene želje, da bi tržaški in goriški Slovenci ter njihove organizacije nudili beneškim rojakom konkretno pomoč v njihovih prizadevanjih, zlasti na kulturnem področju. Posamezni člani izvršnega odbora -o še poročali o vrsti sestankov in razgovorov, ki so bili v zadnjem času med SKGZ, oziroma njenimi komisijami in članicami, ter skupino notranjepolitičnih urednikov agenci-;e Tanjug, ki so bili na študijskem obisku v Trstu, z Zavodom za družbeno načrtovanje v Ljubljani o medsebojnem strokovnem obveščanju o skupnih problemih prostorskega in urbanističnega planiranja, ter končno z . delegacijo SZDL Hrvaške, ki se je nedavno mudila na obisku v Trstu. vanjskih hiš in o katerem bo danes glasoval. S tem se bo zaključilo poletno zasedanje deželnega sveta, ki se bo ponovno sestal v jeseni. V začetku seje deželnega sveta je odbornik za kmetijstvo Del Gobbo odgovoril na vprašanje svetovalca Lovrihe o pomoči dežele zadružni kraški mlekarni, ki je bila ustanovljena 14. decembra 1971 in ki združuje 89 živinorejcev. Odbornik je povedal, da je deželno odborništvo predvidelo 1971. leta finansiranje 79,5 mil. lir na osnovi predvidenega izdatka 110 milijonov lir. Vendar pa je zaradi raznih težav in zaradi omejitev, ki so jih predpisale razne ustanove, minilo mnogo časa, dokler ni bi izdelan načrt, ki je predvideval na ' 483 milijonov lir izdatkov, Po mnenju deželne upra-ve je bil ta' načrt predrag in zadruga ne bi bila rentabilna. Zato je deželni odbor imenoval posebno ožjo komisijo, ki je načrt pregleda- ■mil miiiiimiiiiimiiiiiiiiiiitimm mi iiimiiiiiimmiimmiiiiiiiiiiitfi limili miiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiifiiiiiiimiMiiiiiiiiiimimimiiiiii letnica fašističnega državnega udara in zato tržaški odbor «Italija — Čile» poziva vse pristaniščnike, naj izrazijo svoje demokratično in antifašistično prčpričanje, svoj odpor proti čilski morilski junti tako, da r nudijo nobenega sodelovanja pri natovarjanju blaga, ki je uskladiščeno v hangarju 64 in ki je namenjeno zločinskemu režimu. Predstavniki delavcev štivanske papirnice pri odborniku Del Gobbu Predstavniki tovarniškega . sveta štivanske papirnice so se včeraj sestali z deželnim odbornikom za kme- tijstvo Del Gobbom ter mu predo-čili probleme, ki tarejo njihovo podjetje. Predstavniki delavcev so opozorili odbornika na nujnost novih drevesnih nasadov na še neobdelanih področjih, iz katerih bi lahko štivanska papirnica v kratkem, lahko dobivala prepotrebne zaloge celuloze. Znano je namreč, da v Italiji primanjkuje te snovi. Del Gobbo je sprejel prošnje delavcev in poudaril, da je mogoče rešiti problem le v sklopu nekega celovitega načrta, ki naj upošteva različne potrebe pri izkoriščanju površin, ki so primerne za obdelovanje. Ob koncu je deželni odbornik povabil predstavnike delavcev, naj se še bolj povežejo s sindikalnimi organizacijami, da bodo slednje posredovale njihove prošnje pri pristojnih oblasteh. V ČETRTEK SE BO GLASOVANJE PONOVILO Brez uspeha trojno glasovanje o devinsko - nabrežinskem županu » i Kandidat posl. Skerk je preje! 9 glasov - Slovenska skupnost je najprej predlagala za župana socialista Coljo, nato pa oddala belo glasovnico Devinsko - nabrežinski svet sinoči ni izvolil župana, ker koalicija komunistov in socialistov ni razpolagala z absolutno večino glasov, ki je potrebna za izvolitev na prvi seji. Pač pa bo zadostna relativna večina na prihodnji seji, ki bo jutri, ko bo svet izvolil za župana posl. Albina škerka. Na treh, po zakonu predvidenih glasovanjih, so prejeli: Na prvem glasovanju Škerk 9 glasov, Colomban (KD) 7 glasov. De Vidovich (MSI) 1 glas, 3 glasovnice so bile bele. Za Škerka so glasovali komunisti in socialisti, bele glasovnice pa so oddali svetovalca Slovenske skupnosti in socialdemokrati. Na drugem glasovanju so prejeli: Škerk 8 glasov, Colomban 7, De Vidovich 1, Rogelja 1, tri glasovnice so bile bele. Koalicija KPI in PSI je tokrat oddala en glas za Rogeljo, da zagotovi možnost izbire med iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiin DANES ZADNJA SEJA PRED POLETNIMI POČITNICAMI Deželni svet pozno v noč razpravljal gradnji ljudskih stanovanjskih hiš o Del Gobbo odgovoril na vprašanje svetovalca Lovrihe o prispevku dežele za zadružni hlev na Repentabru - Popravljen zakon o razlaščanju zemljišč kmetov - Slovenski predstavnik v komisiji za šport Deželni svet je včeraj zasedal po-, la in sedaj išče razne rešitve. Od-zno v noč, da je lahko zaključil raz- bornik Del Gobbo je zaključil, da pravo o zakonskem predlogu, ki se | se je že večkrat sestal z zaintere-nanaša na gradnjo ljudskih stano- stranimi in da bo dežela podprla ZARADI PORASTA ŠTEVILA DIJAKOV Na slovenskem učiteljišču v Trstu občuten problem pomanjkanja učilnic Delegacija zavoda se je sestala z županom in odbornico za šolstvo V prejšnjih dneh se je delega- j rešitev. Ena izmed teh, morda naj-cija slovenskega učiteljišča «A. M. bolj uresničljiva, je spraznitev bo-Slomšek», ki so jo sestavljali rav- disi italijanskega, kot tudi sloven- natelj zavoda prof. Janko Jež, pod-ravnatelj prof. France , Škerlj in predsednik združenja staršev Alojz Markovič, srečala s tržaškim županom Spaccinijem in odbornico za šolstvo Luciano Bennijevo, da bi jima obrazložila trenutno, zelo kočljivo stanje zavoda. Zaradi velikega porasta števila dijakov, predvsem v zadnjih dveh letih, se je namreč pojavil problem pomanjkanja učilnic. Slovensko učiteljišče razpolaga sedaj s petimi učilnicami, v prihodnjem letu pa jih bo potrebovalo kar devet. Do porasta števila dijakov na slovenskem učiteljišču je prišlo precej nepričakovano. V šolskem letu 1972-73 se je šolalo na tem zavodu 37 dijakov, ki so bili porazdeljeni v 4 razrede. Leto kasneje jih je bilo že 59, v letošnjem šolskem letu pa je obiskovalo pouk na učiteljišču kar 120 dijakov za skupnih 7 razredov. Tem moramo dodati še 17 dijakov, ki so se vpisali v dopolnilni tečaj. Letos se je vpisalo do 25. julija v prvi razred učiteljišča 35 dijakov, v prvi razred šole za vrtnarice pa 16 dijakinj. V prihodnjem šolskem letu se bo torej šolalo na učiteljišču najmanj 163 dijakov; u-poštevati moramo namreč dejstvo, da se bodo lahko zamudniki in tisti dijaki, ki imajo popravne izpite, vpisali tudi v jesenskem roku. To pomeni, da bo rabilo učiteljišče za pouk kar, devet učilnic: dve za prvi in drugi razred šole za vrtnarice in sedem za učiteljišče. Problem pomanjkanja učilnic vsekakor ne bi mogli rešiti s popoldanskim poukom. Dijaki, ki obiskujejo ta zavod, so namreč doma večinoma iz okolice mesta, zaradi česar bi imeli nemajhne težave s prevozi. V tem primeru pa bi tudi obstajali problemi prezračevanja in počišče-nja učilnic med jutranjo in popoldansko izmeno. Zato je bilo nujno, da se je delegacija zavoda sestala z občinskimi oblastmi, da bi tako skupaj v najkrajšem času našli primemo rešitev perečega problema. Župan Spaccini in odbornica Bennijeva sta na sestanku že nakazala nekaj možnih skega vrtca, ki imata svoje učilnice v poslopju učiteljišča, tako da bi lahko učiteljišče uporabilo te štiri učne prostore. Seveda bi se takoj pojavil enak problem za oba vrtca. Tega pa bi lahko rešili z ureditvijo poslopja, ki stoji v Ul. S. Cilino ob vhodu v psihiatrično bolnišnico. Denar za ureditev poslopja bi posredovala deželna uprava, opremila pa bi ga pokrajina. Lahko pa bi tudi preuredili v vrtec stavbo v Ul. Delle Docce, v tem primeru pa bi se popravljanje in opremljanje poslopja vsekakor zavleklo in ne bi bilo dokončano do začetka šolskega leta. Manj primerna rešitev problema, ki tare slovensko učiteljišče, bi bila decentralizacija prostorov zavoda. To pomeni, da bi uredili določeno število učilnic, ki bi jih u-porabljalo učiteljišče, ki pa bi bile oddaljene od poslopja zavoda. Taka rešitev bo prav gotovo razbila homogenost slovenskega učiteljišča, povzročala pa bi tudi velike probleme profesorjem, saj vemo, da ti poučujejo v več razredih. Delegacija učiteljišča je ob koncu sestanka opozorila župana, da se bo število razredov po vsej verjetnosti prihodnje leto povečalo od sedanjih devet na enajst, kar tudi zahteva čimprejšnjo in popolno rešitev sedanjega problema. Nova turistična agencija v Trstu Včeraj so odprli na Korzu Italija 31 tržaški sedež milanske turistične agencije «Dan viaggi». Nova agencija, ki ima sedež v tretjem nadstropju, se zlasti ubada s križarjenji in z mednarodnim turizmom. Na kopanju v Piranu si je zlomila nogo Počitnice 49-letne Paimire Loredan pobudo, ki pa mora ustrezati zahtevam gospodarnosti in celoten izdatek ne sme presegati razpoložljivih I sredstev. Svetovalec Lovriha ni bil zadovoljen z odgovorom, saj je dežela zelo hitra in vztrajna, kadar gre na primer za zakon o kraških rezervatih, proti kateremu so se izrekli vsi prizadeti prebivalci. Stvari pa se zavlačujejo, ko je v razpravi zanimiva zadružna pobuda, ki je v interesu Kraševcev. Deželni svet je nato spremenil člen 21 deželnega zakona z dne 4. maja 1973 glede razlaščanj za splošno korist. Po novem določa ta člen, da se za kmete in za tiste, ki imajo največ 5 milijonov lir čistega družinskega dohodka, uporablja (kolikor je ugodnejši) zakon z dne 15. januarja 1885 (znan kot zakon Napoli) in ne zakon št. 865, ki predvideva razlastitev. Za tako formulacijo in zlasti za bistveni popravek, da se upošteva «čisti» dohodek, se je odločno zavzemal svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka. Deželni svet je nato pričel razpravljati o dveh združenih zakonih: št. 160, ki se nanaša na «ustanovitev deželnega sklada za gradnjo stanovanj» in št. 161, ki se nanaša na «izreden načrt finančnih posegov za ekonomično in ljudsko gradnjo stanovanj na osnovi zakona z dne 18. aprila 1962 št. 167 in naslednjih sprememb ter dodatkov». Zakon predvideva izdatek 10 milijard lir in ustanovitev posebnega krožnega sklada za ljudska stanovanja. Zakon spada v okvir načrta dežele, ki je predvideval izdatek 55 milijard lir za razne ukrepe, ki naj pripomorejo k premostitvi gospodarskih in socialnih težav, v katerih se je znašla tudi naša dežela. Vendar so komunisti oporekali temu zakonskemu predlogu zaradi premajhnega finančnega napora in ker še vedno ni razčiščeno, kako je s pasivnimi ostanki. Poleg tega pa je poročevalec opozicije Bosari tudi u-gotovil, da deželni odbor ni sposoben, da bi sestavil organsko skupino ukrepov in da se še ni zavedel, da je končano razdobje divjih in spontanih gradenj in da mora postati dežela posrednik in pobudnik. Svetovalec KPI Lovriha pa je v razpravi predvsem podčrtal, da 'i morali na primeren način izkoristiti staro mesto in mestne površine ter preprečiti prodor mesta v okolico. V tržaškem primeru gre pri iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiinuiiiiiiiiimii V MESTNEM SREDIŠČU IN OB BELEM DNEVU STANOVANJSKE MIŠI ODNESLE PLEN ZA NAD 7 MILIJONOV LIR Gospodar med tatvino ni bil daleč od svojega stanovanja in je nevarno padla. Z osebnim avtomobilom so jo takoj prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je zlomila desno nogo. Okrevala bo v dveh mesecih. Repenka s kolesom v avtomobil Včeraj po 16. uri se je 39-letna Ana Kalc por. Škabar iz Repna 78 peljala na kolesu iz središča vasi proti glavni cesti. Na križišču pa se ni ustavila in je trčila v avtomobil opel, ki ga je vozil Pavel Škabar z Opčin, ki je prav v tistem trenutku prispel na križišče. Repen-ko so nemudoma prepeljali na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice. Zaradi ran po desni nogi in desni roki se bo morala zdraviti dva tedna. Stanovanjske miši nikdar ne mirujejo, zlasti pa ne v poletnih mesecih, ko je njihov posel lažji; ker so zaradi dopustov in počitnic številna stanovanja prazna. Vendar pa so tudi taki tatovi, ki si v poletnih mesecih izbirajo drznejše podvige. Za primer lahko veljajo tisti, ki so izpraznili stanovanje 44-letnega trgovca Edoarda Consiglia, čeprav je bil lastnik le nekaj metrov daleč od svojega stanovanja in to v isti hiši na Goldonijevem trgu 5. Consiglio je namreč lastnik bara «Brasilia», stanuje pa točno nad barom. Kot običajno, se je odpravil na delo kmalu po poldnevu in se povrnil domov ob 20. uri, čakalo pa ga je skrajno neprijetno presenečenje. Ko je odšel iz stanovanja, je vrata skrbno zaprl, saj je zaklenil vse tri ključavnice. Zvečer pa so bila por. Tarlao iz Milj so se nesrečno zaključile. Loredanova se je včeraj vrata polomljena. Znanstveni odde-v Piranu pripravljala na kopanje, ko lek policije je ugotovil, da so tato- se ji je na skalnati obali spodrsnilo I vi vrata enostavno podrli z želez-1 benem spil kavo ali kozarček nim kolom. Ugotovili so tudi, da niso pustili niti enega samega prstnega odtisa, očiten znak, da so «profesionalci» in da so njihovi odtisi že v kartoteki kvesture. Še nekaj drugega dokazuje, da gre za izurjeno tolpo: ko so tatovi prišli v stanovanje, niso izgubljali dragocenega časa, šli so naravnost v spalnico. Najprej so pregledali omaro, kjer niso našli ničesar, nato pa so odprli predal pri postelji. Tu je bilo 3 milijone 200 tisoč lir v bankovcih in skoro 4 milijone lir vrednega zlatega nakita. Seveda so s plenom kar se da hitro izginili. Consigliu ni preostalo drugega, kot da pokliče policijo. Agenti so menda tatovom že na sledi, saj so jim menda dobro znani. Sumijo, da sta tatvino. opravila dva tatova, medtem ko je tretji stal pred vežo in pazil, če bi se gospodar vrnil. Morda je celo stopil v bar, da bi od bliže nadzoroval Consiglia in o- tem za odraz bojazni pred velikim špekulativnim in parazitskim kapitalom, medtem ko so slovenski kmetje manj zaščiteni. Deželni svet je že na prejšnjem zasedanju odobril zakon o razvoju športnih in rekreacijskih dejavnosti. Zakon predvideva deželne prispevke za izgradnjo in nakup športnih objektov, prispevek za športno opremo in prispevek za rekreacijske in športne pobude. Za prve prispevke je predviden letni izdatek v višini 100 milijonov lir, za drugi 185 in za tretji v višini 15 milijonov lir. Pri deželni službi se ustanavlja posebna deželna komisija za šport, ki bo tehnično - posvetovalni organ za vsa vprašanja športa. Že v zakonskem predlogu, ki je bil sprejet v komisiji, je bilo na predlog komunistov vključeno predstavništvo Slovencev, ki je bilo kasneje točneje določeno na predlog svetovalca Štoke. V komisiji bo tako prisoten predstavnik slovenske športne zveze, kot je to določeno v drugem členu zakona. dvema kandidatoma, ki jo zakon predvideva za tretje glasovanje. V kolikor bi namreč tudi demokristjani in misovec pri drugem glasovanju volili belo, te možnosti ne bi bilo in bi morali sejo prekiniti. Na tretjem glasovanju, na katerem se je izbiralo 'samo med. dvema kandidatoma je prejel Škerk 9 glasov, vse ostale glasovnice pa so bile bele. Seja se je zavlekla zelo pozno v noč in so na njej najprej predstavniki vseh skupin, zastopanih v občinskem svetu pedali načelne izjave. Prvi je spregovoril načelnik komunistične svetovalske skupine De Pan-gher, ki je utemeljil koalicijo in predlagal Škerka za župana. Za njim so spregovorili še: Pase za KD, Brezigar za Slovensko skupnost. Caldi za PSI, in Zanevra za PSDI. Ko je pričel govoriti misovski poslanec De Vidovich so vsi ostali svetovalci zapustili v znak protesta dvorano, misovec pa je vztrajal in govoril dobro uro. Po teh uvodnih političnih okvirnih govorih, h katerim se bomo zaradi načelne važnosti še povrnih, je v imenu Slovenske skupnosti Antek Terčon predlagal kot kandidata za župana socialista Coljo. To je utemeljil, češ da bi se tako lahko najbolje o-sredotočilo vse demokratične sile, ki obstajajo v občinskem svetu in s teni, da Colja predstavlja antifašistično gibanje, saj je bil dolgo vrsto let zaprt in preganjan. Terčon je tudi dejal, da bo poslanec težko o-pravljal odgovorno nalogo poslanca KPI in poslanca vseh Slovencev (za njega so volili tudi predstavniki Slovenske skupnosti) ter še župana, kar vse zahteva mnogo časa in naporov. Po krajšem odmoru je Srečko Colja izjavil, da ne sprejme kandidature, ker sociahsti spoštujejo sprejete obveznosti. Zahvalil pa se je za zaupanje, ki so mu ga predstavniki Slovenske skupnosti izkazali, kot so ga izkazali socialistični stranki, in pozval Slovensko skupnost, da glasuje za kandidata posl. Škerka. Kot že rečeno, se je s tem politični del razprave zaključil in je sledilo glasovanje, ki se bo po soglasnem sklepu vseh svetovalcev ponovilo v četrtek, ko bo zadostovala relativna večina glasov. Tonutti o zadržanju KD v krajevnih upravah V Vidmu se je v ponedeljek sestalo deželno vodstvo KD, ki je razpravljalo o političnem položaju zlasti v zvezi s sestavljanjem občinskih in pokrajinskih odborov. Po sestanku je deželni tajnik KD To- iiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiirminiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiuiiuiiiii S SEJE- IZVRŠNEGA ODBORA Patronat Kmečke zveze zasluži večje prispevke Pomen in vloga patronata za našo narodnostno skupnost - Delegacija bo posredovala na deželi Včeraj se je sestal na svoji redni seji izvršni odbor patronata Kmečke zveze INAC, ki je med drugim obravnaval težko finančno stanje, v katerem se nahaja ta socialna organizacija. Po globoki analizi se je izkazalo, da je glavni vzrok za tako stanje občutno nižja gmotna podpora iz javnih sredstev v primerjavi z lanskim letom, čeprav se je število opravljenih zavarovalnih pratik zelo povečalo. To pomeni, da postaja spričo naraščajočih stroškov za osebje in za tekoče izdatke, stanje nevzdržno in v tej perspektivi bo bodočnost patronata vse prej kot rožnata. Pri tem ne gre pozabiti, da patronat deluje v korist kmečkih zavarovancev in vseh drugih delovnih kategorij, saj brezplačno nudi usluge svojim zavarovancem in skrbi za vloge in njihovo ugodno rešitev pri italijanskih in jugoslovanskih zavodih za socialno skrbstvo. Vendar poleg tega splošnega delovanja na zavarovalnem področju opravlja patronat Kmečke zveze tudi nenadomestljivo etnično poslanstvo, saj skoraj v večini primerov zastopa delavce slovenske narodnosti, ki se lahko obrnejo na urad za informacije, in usluge v svojem materinem jeziku ter tako boljše izrazijo svoje probleme, kar po drugi strani omogoča, da dosežejo učinkovitejšo zaščito svojih interesov. Iz vsakodnevne izkušnje jasno izhaja, kako je potreben patronat za slovensko narodnostno skupnost. Zato ne smemo dopustiti, da bi takšna koristna socialna ustanova životarila ali celo propadla, niti da bi se ukvarjala z nerešljivimi finančnimi vprašanji. Glede na nevzdržno stanje je izvršni odbor sprejel sklep, da delegacija patronata Kmečke zveze čim-prej stopi v stik z odgovornimi funkcionarji na tržaški prefekturi in na deželi Furlaniji - Julijski krajini s prošnjo, da se prispevki, ki jih ti dve javni ustanovi letno nakazujeta, primemo povečajo in da se tako omogoči nadaljnje uspešno delovanje ter obstoj socialne organizacije, ki zastopa predvsem člane tukaj živeče slovenske narodnostne skupnosti. B. S. ta za injekcije v Naselju sv. Sergija na Trgu XXV. aprila 1. Ambulanta bo odprta od 11.30 do 13.30 in ne več od 17. do 19. ure. DO 6. SEPTEMBRA Prijaviti zaloge vinskega pridelka Kakor smo že poročali, so s posebnim odlokom ministrstva za kmetijstvo določili navodila za prijavo zalog vinskih pridelkov. Ukrep spada v okvir pravilnika Evropske gospodarske skupnosti, ki urejuje organizacijo skupnega vinskega tržišča. Na podlagi prijav bodo namreč imeli držami organizmi ter organizmi EGS jasno sliko o dejanski vinski proizvodnji v Italiji. Prijave je treba predložiti v občinskih uradih. Izpolniti jih je treba v štirih izvodih. Vinogradniki, ki proizvajajo vino samo iz svojega grozdja in ga torej ne kupujejo, lahko izpolnijo prijavo na posebnem prospektu «C», ki je na hrbtni strani zadnje kopije, in jim ni treba izpolnjevati registra o vknjiževanju. Prijaviti je treba zalogo proizvodnje vinskega pridelka, ki ga posamezni vinogradnik hrani opolnoči, 31. avgusta. Rok vlaganja prijav poteče 6. septembra. Poleg vinogradnikov morajo zalogo vinskih pridelkov prijaviti tudi trgovci. Slednji morajo prijaviti tudi količine vina, ki so ga že prodali, a ga še niso izročili kupcu. Vino, Id je 31. avgusta na poti h kupcu, mora prijaviti kupec osebno. • Tržaška občina obvešča, da bo od 1. avgusta dalje odprta ambulan- Nesreča motociklista zaradi prehitevanja Nevarno prehitevanje bi kmalu spet terjalo človeško žrtev. 19-letni Dario Osbich iz Ul. Revoltella 115 je v Ul. Baiamonti hotel s svojim motorjem MV 350 prehiteti avto, v istem trenutku pa je z nasprotne smeri privozil drug avtomobil. Trčenje je bilo neizbežno. Neprevidnega motociklista so sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice, kjer se bo moral, zaradi zloma leve noge in leve rame, udarcev po glavi in pretresa možganov, zdraviti dva meseca. nutti izjavil, da so potrdili politično linijo od 5. julija in da so sprejeli na znanje sklep vsedržavnega vodstva o sestavljanju odborov. Tonutti je nadalje izjavil, da ni mogoče uvesti nobene novosti v krajevne uprave z zmedenimi zavezništvi ali s skupščinskim delom, temveč samo z jasnim vzporejanjem večin in manjšin in da se le tako lahko okrepi demokratični sistem, konstruktivna dialektika, dobra u-prava in volja, da se nekaj napravi. KD bo na osnovi izida volitev še nadalje odgovorna za demokratični pluralizem in korektno politično dialektiko proti «hegemonističnim poskusom KPI». Zato bo izbrala opozicijo, kjer je v manjšini, ali kjer ne uspe ustvariti sodelovanja med strankami, ki sodelujejo v deželi. To ni samo zavračanje KPI, temveč dejansko jamstvo, da se ohrani demokratični sistem. V zaključku daljše izjave Tonutti ponavlja načelo o politični jasnosti in odgovornosti KD do lastnih volivcev. Odprava na Triglav prispela v Trento Udeleženci kraške odprave na Triglav so nas sinoči telefonsko obvestili, da so srečno prispeli v Trento. V skupini jih je zdaj še sedem, ker jih je nekaj kilometrov po Tolminu zapustil še Klavdij Milič. Milič ni mogel nadaljevati poti, ker mu je odpadel noht na desni nogi in je zato čutil grozne bolečine. Kot smo predvidevali, so naši planinci nekoliko spremenili program. V ponedeljek so pripešačili do Lepenske koče, kjer so tudi prespali, včeraj pa so krenili proti Trenti, kamor so prispeli v popoldanskih urah. Zaradi slabega vremena so se tudi odločili, da bodo za en dan odložili vzpon na najvišjo slovensko goro. Danes se bodo namreč ustavili v Tržaški koči ob vznožju Triglava, jutri dopoldne pa bodo opravili še zadnji, najtežji vzpon do Aljaževega stolpa. Zdravje kraških planincev je odlično. Popolnoma so že prebrodili krizo prvih kilometrov ter se sedaj počutijo povsem dobro. Edino vodja odprave, Silvijo Verginela, čuti rahle bolečine v kolenu, s športnim duhom pa bo prebrodil tudi to nevšečnost. J. avgusta na Gradu jazz koncert skupine Silvio Donati Po mednarodnem glasbenem srečanju «International meeting» bo na Gradu sv. Justa spet gostoval kvaliteten jazz. V petek, 1. avgusta, bo koncert jazz skupine Silvija Donatija, ki je eden od najbolj slavnih italijanskih jazz ansamblov. Sestavljajo jo izvrstni glasbeniki. U-stanovitelj skupine in glavni komponist je Tržačan Silvio Donati, ki igra na klavir. Njegove skladbe so prežete z otožnostjo, s sanjarjenjem, bogate s tonskimi variacijami. O-dlični so tudi ostali trije izvajalci: Edi Meiola — flavta in saksofon, Ilario Bontempo — kontrabas, Pino Fontana — bobni. Pred nastopom v Trstu so že bili na dveh uspelih koncertih v Italiji: najprej v Liguriji nato pa v Gortini d’Ampezzo. Vstopnice za predstavo, ki bo 1. avgusta ob 21.15, bodo prodajali v osrednji prodajalni v galeriji Pretti (tel. 36-372). Šolske vesti Državni strokovni zavod za industrijo in obrt sporoča, da se 30. julija zaključi vpisovanje za sekcije orodnih mehanikov, radijskih in televizijskih monterjev ter šivilj v tajništvu šole v Ul. Matteotti 12, tel. 765276. Tajništvo bo odprto vsak dan od 10. do 12. ure. Gledališča Šesti festival operete v gledališču Rossetti V soboto, 2.‘avgusta, in v nedeljo, 3. avgusta, bodo ponovili italijansko opereto «Dežela zvončkov». Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2, tel. 36372. Aldo Rigotti razstavlja v občinski V tržaško občinsko galerijo se je po treh letih vrnil tržaški slikar Aldo Rigotti, ki je predsinočnjim dal na ogled tržaškim ljubiteljem umetnosti 30 svojih olj iz novejše ustvarjalne dobe. Ker smo Alda Ri-gottija slikarja dobro poznali, nas je otvoritev nove razstave presenetila, saj bi mogel nepoučeni opazovalec videti v občinski galeriji kar dve razstavi hkrati, to se pravi dela dveh umetnikov, ker se razstavljena dela med seboj močno ločijo, tako, da so starejša dela en del razstave, novejša dela pa povsem drugi del. Ne bomo se spuščali v ocenjevanje razstave oziroma v umetnikov prehod, pač pa bomo rekli, da je v svojih slikah in stvaritvah Ri-gotti vendarle ostal zvest v glavnem Krasu in kraškim motivom kot dokazujejo motivi iz Bazovice, Gro-pade, Samatorce in od drugod s Krasa, včasih pa je Rigotti stopil tudi v Furlanijo in upodobil tam tako pokrajino, nekaj pa je tudi zimskih motivov, za katere pa bi ne vedeli ali so kraškega ali furlanskega značaja. Rigottijeva razstava bo trajala do 5. avgusta in je občinstvu na ogled po običajnem umiku galerij. MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI Predstavi: ob 21.30 «Der Kaiser-traum von Miramare» (v nemščini); ob 22.45 «Cesarski sen v Miramar ru» (v italijanščini). Ariston 21.30 «Gli amici degli amici hanno saputo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 «Il fantasma del palcoscenico». Barvni film, nagrajen na Festivalu znanstveno-fantas-tičnih filmov v Avoriazu 1975. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Tracce di rossetto e di droga per un detectiv». Franco Nero in Fiorinda Bolkan. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Nazionale Zaprto zaradi počitnic. Fenice Zaprto zaradi počitnic. Eden 16.30 «La gang dei bassotti». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 17.00 «Dal Giappone con furore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 Začenja se revija filmov ... kot Hitchcock . . . «L'altra casa ai margini de! bosco». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Maverling». Omar Sha-rif. Catherine Deneuve. Barvni film. Cristallo 17.00 «Dossier Odessa». M. SchelJ. Barvni film. Impero Zaprto zaradi počitnic. Filodrammatico 16.30 «Donna sposata cerca giovane superdotato». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18 letom. Modenio Zaprto zaradi počitnic. Ideale 16.30 «La battaglia di Pori Arthur». Barvni film o vojni. Igrata Toshiro Mifune in Yuzo Rayana. Vittorio Veneto Revija grozljivk: 17.00 «Eiacula». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.30 «Permettete signora che ami vostra figlia?». Barvni film. Igrata Ugo Tognazzi in B. Lafont. Astra Zaprto zaradi počitnic. Radio Zaprto zaradi počitnic. Mignon Zaprto zaradi počitnic. Razna obvestila Slovensko dobrodelno društvo obvešča. da sc vrnejo dečki iz kolonije v Nabrežini v četrtek, 31. julija, t avtobusom, ki odide ob 11. uri iz Nabrežine. Svojci jih lahko počakajo na postaji Križ in Prosek, ostale pa na zadnji postaji PD na Trgu Oberdan ob 11.30. Istočasno sporoča, da bo odhod deklic v ponedeljek, 4. avgusta. Te naj bodo na sedežu društva v Ul. Machiavelli ob 15.30. Včeraj-danes Danes, SREDA, 30. julija KRILAN Sonce vzide ob 4.45 in zatone ob 19.37 — Dolžina dneva 14.92 — Luna vzide ob 22.29 in zatone ob 12.02. Jutri, ČETRTEK, 31. julija IGNAC Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 26,9, najnižja 20,2, ob 19. uri 25,7 stopinje. Zračni tlak 1015,5 pada, vlaga 58 odstotna, brezvetrje, nebo 1/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI DNE 29. julija 1975 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 11 oseb, UMRLI SO: 80-letni Paolo Guzzi, 79- letni Quirino Vecchiet, 52-ietni An' gelo Collini, 76-letni Antonio Setti. 80- letni Antonio Mikus, 72-letna Elvira Tommasini, 65-letni Domenico Bramo, 69-letni Giovanni Blason, 69-let' ni Ricciotti Santini, 81-letna Maria Mercusa in 77-letna Concetta Marin- Izleti S P D T priredi v nedeljo, 10. avgusta, avtobusni izlet na Kriške goro (1587 m) in Tolski vrh (1715 m); iz Tržiča 3 ure hoda. Za turiste ogled visokogorskega zdravilišča na Golniku. Vpisovanje do 6. avgusta v uradu ZSŠDI — Ul. Ceppa 9, tel. 31-119. športno društvo Polet vabi vse svoje člane in prijatelje mladine na piknik, ki bo v nedeljo, 3. avgusta na Erzelju, in sicer na običajnem prostoru. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina - Patuna. Trg sv. Jakoba H Grigolon, Alla Minerva,. Trg V. Giotti 1; Ai due Mori. Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) , Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: ^ Samaritano, Trg Ospedale 8; Tama' ro & Neri, Ul. Dante 7. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje "J" Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tft-200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlj«-tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s, p. A. ’ • TRST - ULICA F. FILZMO - 61-^f URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 666.— Funt šterling 144®'"" Švicarski frank 247,90 Francoski frank 154. Nemška marka 259,— Avstrijski šiling 37,20 Dinar: debeli " 36,75 drobni 36,75 MENJALNICA vseh tujih valut GORIŠKI DNEVNIK NOVE GRADNJE V DOLINSKI OBČINI Marsikdo izkoristi svoj dopust za popravilo ali gradnjo hiše Nove stanovanjske hiše si zida 29 slovenskih in 12 italijanskih lastnikov - Nevarni pojavi in škodljive posledice tudi v lej občini Sk°raj vsi ljudje si v toplih po- 21 (25,6%) . za povišanje ali širjenje območju vasi so namreč podvržene letnih dneh privoščijo krajši ali dalj- že obstoječih stavb in 20 81 dopust pri morju ali v hribih na čistem zraku. Tako vlada povsod otir, razen seveda v letoviščarskih centrih in ob obali, kjer mrgoli ljudi, ki se želijo ohladiti v morskih valovih, kar pa pri nas zarad’ onesnaženja ni preveč priporočljivo. ™*sti, ki so še ostali doma, pa krenejo pod hladno senco v gozdič na Krasu, da zadihajo malo čistega svežega zraku. Zadnja leta so v Bregu razlastili veliko zemlje za gradnjo naftovoda SIOT in tovarne Velikih motorjev. Lastniki so dobili precej denarja, cenrav bi bila morala biti zemljišča boljše plačana. Glede na razvrednotenje lire so takoj pomislili na Pametno investicijo lastnega kapitala. Večina si je začela popravljati stare hiše in froditi nove. Zato tudi v dolinski občin1' v juniju, juliiu in avgustu ne kraljuje m,r in tišina, saj se že več let sliši vneto brnenje manjših dvigal ali t°žjih žerjavov, ropotanje mešalnikov in tono edmevanje kladiv. Mno-Pi domačini namreč prebijejo svoje Proste ure in uporabijo dopust za delo pri gradnji ali popravilu domačega poslopja. V poletnih mesecih se čutijo varnejše glede vremena, poleg tefa pa izkoristijo dolge dneve. Z delom pr'čnejo že v zgod-niih jutranjih urah, gredo pa k zaslužnemu počitku ob večernem mraku. Tako delajo tudi do 14-15 ur dnevno. Pri delu neutrudno pomagajo sorodniki in prijatelji, ka-tfrim se seveda lastnik obveže, da j1 m bo ob prvi priliki delo povrnil. Včasih se poslužijo tudi domačih z darskih mojstrov, ki jih je v občini precej, vseeno pa so vsi zasedeni z obilmm delom. Ko je hiša pokrita in so že postavljeni dimniki m _ strešniki, pritrdijo na vidnejšo točko vrh hiše rdečo delavsko zastavo, okrašeno z bršljanovo vejico. Zvečer lastnik pripravi likof, s katerim pogosti vse delavce, ki so mu pomagali pri gradnji. Nato pridejo na vrsto inštalaterji vode, elektrike in ogrevalnih naprav; tudi teh ne manjka v Bregu. Še zad-Pja namestitev oken in vrat, ploščic, parketov ali moqueta, ter prepleskanje. pa je hiša gotova. Pozanimal sem se pri občinskem tehničnem uradu in ugotovil, da je bilo od marca 1974 do marca letos predloženih, poleg 14 prošenj za zgraditev ali popravilo industrijskih m obrtniških objektov, 82 grad-penih prošenj, od teh 41 (50%) pro senj za zgraditev novih poslopij. (24,4%) za razna popravila starih hiš. Pr', novih gradnjah zasledimo, da se bo vselilo 29 (70,7%) slovenskih družin, od teh 24 iz občine in 5 izven, ter 12 (29,3%) italijanskih, od teh 4 iz občine in 8 izven. Če ostanemo še pri gradnjah dobimo podatek no vih hiš v posameznih vaseh glede na predložene prošnje v že omenjenem obdobju: Krmenka 11, Bo-1 junec - 7, Mačkolje in Dolina - 5, Domjo - 4, Kroglje, Log in Zabre-žec 2, ter Gročana, Ricmanje in Frankovec po 1. Pri prošnjah za zvišanje ali širjenje že obstoječih hiš ugotovimo, da je 20 prošenj slovenskih in 1 italijanskih prebivalcev. Za popra vila in obnovitev starih hiš je prosilo 16 (80%) Slovencev in 4 Italijani (20%), od katerih dva stanujeta v tržaški občini. Z delom je pričelo 52 lasnikov (63,4%), od teh so že končali 5 hiš, 30 (36,6%) pa jih ni še začelo z delom. Pri ugotavljanju teh podatkov sem upošteval predložene prošnje do 1. marca letošnjega leta, ker večina predložiteljev poznejših prošenj še ni začelo z gradnjo, predvsem zaradi dovoljenja ustanove za spomeniško varstvo. Vse hiše v kontroli te ustanove, za dovoljenje katere je treba čakati več mesecev. Zazidljivi coni sta še bivanška cona izven vasi in kmetijska cona; za obe je dovolj privoljenje pristojne občinske gradbene komisije. Za gradnjo na kmetijski coni mora biti lastnik neposredni obdelovalec s 5.000 m2 zemlje, za bivališko cono izven vasi pa je dovolj zgraditi hišo na zemljišču v razmerju 1,5 m2 prostornine na 1 m2 zemljišča. Ugotovil sem tudi, da je vedno več Tržačanov, ki kupuje slovensko zemljo v občini. Pametno bi bilo, da bi domačini dvakrat premislili na posledice take prodaje. Res je, da _ vsak potrebuje denar, katerega večji del italijanskih kupcev odšteje v gotovini, a je tudi res, da mnogokrat ni prav tako velike potrebe po prodaji in tega se lastniki zavedo prepozno. Problem je tudi pri oddajanju hiš v najem, saj se sliši za primere, ko domačini rajši vzamejo v hišo tujca z izgovorom, da ga lahko vprašajo za dražjo najemnino kot domačina. Upajmo, da se bodo lastniki pri prodaji zemlje in pri oddajanju hiše v najem bolj zavedali svoje narodnostne pripadnosti in s tem zajezili potujčevanje naših vasi. V. L. DO SEDAJ NI BIL DOSEŽEN SPORAZUM 0 VEČINSKI KOALICIJI Jutri se bo v Gorici prvič sostai novoizvoljeni pokrajinski svet Se vedno vlada nejasnost o možni večini v pokrajinskem svetu - Možne koalicije so vse manjšinskega značaja - V pokrajinskem svetu sta dva Slovenca: dr. Bukovec (PSI) in prof. Bratina (KPI) Jutri, v četrtek 31. julija, ob 20.30,. izraža zahtevo, da se stvari čimprej se sestane pokrajinski svet v Go-1 razčistijo in da dobi Tržič takega župana, ki ne bo podvržen enodnevnim muham socialdemokratskih in fašističnih svetovalcev. iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,i„(ItIimiinlllIlllllimiI|I|||ll||I||||||||||||||||{||1|||||I1|||n 2., 3., IN 4. AVGUSTA V PREBENEGU VAŠKA SAGRA Prireditev združena s proslavo 30. obletnice osvoboditve Dolgoletno mrtvilo v Prebenegu je dokončno za nami. Prebeneška mladina, ke je lani po štirinajstih letih zatišja obnovila k življenju tradicionalno šagro, je tudi letos sklenila spoštovati tradicijo in v najhujši vročini prirediti svojo šagro. Ker pa poteka letos 30 let od osvoboditve in je za ta visoki cilj Pre-beneg toliko daroval (vas je bila požgana, veliko domačinov je padlo —- spomnimo se petih ustreljenih deklet, kurirk) so mladinci sklenili, da se bodo primerno spomnili te velike obletnice. Medtem ko bo vse tri dni na prireditvenem prostoru ob novi turistični poti Prebeneg - Mačkolje, ki so ga lani udarniško uredili in ga je dal radodarno na razpolago domačin Oskar Kraljič, vsak večer ples z domačim prebeneškim ansamblom Supergroup, bp v nedeljo komemoracija pri spomeniku padlim z govorom, polaganjem venca in nastopom dolinskega pevskega zbora Valentin Vodnik. Komemoracija bo ob 18.30. Dolinski pevski zbor bo skupno z godbo na pihala iz Ric-manj sodeloval nato tudi pri kulturnem programu, ki bo lepo izpopolnjeval zabavni program sagre. Obiskovalcem bodo seveda na razpolago odlično prebeneško vino ter razne specialitete, ki jih bodo domači fantje pripravljali v dobro založenih kioskih. Manjkal ne bo tudi hlad, ki zvečer piha od Socerba in tako dobro de razgretim plesalcem in pivcemš Zato v nedeljo — vsi v Prebeneg, najvzhodnejšo brežansko vas! .............................................umu Mladinske brigade na delu v Brkinih Te dni smo obiskali mladince In mladinke; ki urejujejo brkinsko slemensko cesto. Vsaka mladinska brigada je na delu tri tedne; potem pride druga. Tako bodo na delu v Brkinih do 10. avgusta mladinske delovne brigade iz Ljubljane, Maribora in Zagreba. V prejšnji izmeni, kot smo že poročali; je bilo na delu 2a ureditev brkinske slemenske ce-tudi nekaj mladine s Tržaškega. ■Mladinci se v Brkini zelo dobro Počutijo in razumejo z domačini; katerimi tudi priskočijo na pomoč Pn poljskem delu. rici. To bo prva seja novega pokrajinskega sveta, kjer je prišlo do take spremembe sil, da ni več mogoče ustvarjati dosedanjih koalicij. Enega svetovalca je v primerjavi s prejšnjim stanjem izgubila krščanska demokracija. Ta stranka je še vedno najmočnejša, ima devet svetovalcev, prej pa jih je imela deset. Docela sta iz pokrajinskega sveta izginili Slovenska skupnost in liberalna stranka: obe sta v prejšnjem svetu imeli po enega svetovalca. Prvič po obnovitvi pokrajinskega sveta v letu 1951 ne bo v njem zastopana lista lipove vejice, ki je do prejšnjih volitev nastopala z imenom Slovenska demokratska zveza. Slovenci pa bomo tudi v novem pokrajinskem svetu zastopani z dvema svetovalcema. Dr. Štefan Bukovec, ki je bil izvoljen na listi socialistične stranke, je občinski tajnik v Sovodnjah in je bil dolgo vrsto let profesor na slovenskih srednjih šolah ter naša vprašanja dobro pozna. Prof. Ivan Bratina, ki je bil izvoljen na listi KPI pa je mlad in obetaven politik. Ni torej strahu, da ne hi našli slovenski problemi mesta v pokrajinskem sveiu. Vedeti je tudi treba, da se tako PSI kot KPI zavzemata za reševanje slovenskih vprašanj. Prvič so v pokrajinskem svetu zastopani republikanci z enim svetovalcem, komunisti so se od sedmih povzpeli na osem, socialisti pa od dveh na tri. Kakšna večina se bo torej ustvarila v novem pokrajinskem svetu? Komunisti in socialisti bi razpolagali skupno z enajstimi glasovi. Koalicija med KD, PSDI in PRI bi razpolagala z dvanajstimi glasovi in bi imela torej matematično možnost, da bi bil izvoljen za predsednika njen kandidat. Vendarle pa se zdi, da republikanci niso za tako rešitev. Baje PRI noče sodelovanja s KD brez socialistov in se zavzema celo za tristransko koalicijo med KD, PSI in PRI, ki bi imela trinajst glasov, torej absolutno večino. Tako bi porinili vstran socialdemokrate. V zadnjem trenutku pa se je pojavila nova možnost. Koalicija med demokristjani in socialdemokrati, ki bi razpolagala, tako kot levičarska z enajstimi glasovi. Republikanec naj bi se vzdržal, morda nekaj podobnega bi napravil tudi fašist. Ker pa bi bil kandidat koalicije KD-PSDI socialdemokrat Tacchinardi, starejši po letih od vseh kandidatov te koalicije, bi bil avtomatično izvoljen. To so le govorice, ki so krožile včeraj v goriških političnih krogih in jih bralcem posredujemo kot kroniko. Seje občinskega sveta v Tržiču, kjer bi morali razpravljati o ostavki župana Ferrarija in o izvolitvi novega župana, pa ta teden ne bo, ker je kandidat združene levice, socialist Maiani, nenadoma zbolel. Medtem sta tržiški sekciji KPI in PSI izdali v zvezi s petkovim glasovanjem v občinskem svetu ostro tiskovno poročilo, v katerem obsojata ne le zadržanje dveh socialdemokratskih svetovalcev, marveč tudi zadržanje krščanske demokracije, ki se noče sprijazniti z dejstvom, da so ji volivci namenili vlogo v opoziciji. Poročilo KPI in PSI Prva s«ja odbora v krminski občini V Krminu se bo danes sestal na svojo prvo sejo ožji odbor krmin-ske občine, ki mu bo predsedoval novi župan Giobatta Zar. V odboru so zastopniki socialistične, komunistične in socialdemokratske stran- ke. Na dnevnem redu je porazdelitev funkcij med odborniki. Dr. Fabbro kot tajnik iz Krmina v Tržič Krminsko občino bo s 1. septembrom zapustil njen tajnik dr. Raffaello Fabbro. Prevzel bo važnejše mesto tajnika občine v Tržiču, kjer je šel v pokoj dosedanji tajnik dr. Rizzetto. Dr. Fabbro je bil več let za tajnika v Krminu in se je zaradi svoje vestnosti zelo priljubil upraviteljem in prebivalstvu. Zamenjal ga bo dr. Marin. V PRIJETNEM HLADU SREDI GOZDOV V nedeljo se bodo na Lokvah srečali upokojenci iz vse Primorske Ob tej priliki bodo počastili 30. obletnico osvoboditve Lokve so kot letni in zimski turistični kraj sredi Trnovskega gozda izredno privlačne. Tja gor prirejajo delavski kolektivi izlete s piknikom in proslave. Področje s hotelom Poldanovcem je turistom priljubljeno za oddih. Čisti zrak in ne-onesnaženo okolje sta povod za nastanek številnih počitniških hišic. Bogata okolica z malinami je bila svoj čas dober vir dohodkov za domačine, v zdajšnjih dneh pa mikavna vaba mnogim nabiralcem sočnih sadežev. Posebnosti kraja so v dokajšnji meri prikupne tudi za upokojence, ki tu vsako poletje prirejajo množično srečanje. Sem prihajajo upokojenci, mladina in delovni ljudje iz vseh krajev Primorske in iz zamejstva, da se sprostijo na svežem zraku v veliki družbi prijateljev in znancev. llllllllllllllllUlIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllIlllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllUlIIIIUIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII V PRIREDBI SZ «MLADOST» Uspešen zaključek praznika ob Doberdobskem jezeru Tajnik Mladosti Mario Gergolet poudaril naloge zdruzenjq - Najmlajši nogometaši dobili priznanje! Zaradi zabave na prostem ob zvokih godbe je za vsakogar privlačno. Z vsakim letom se veča število u-deležencev in srečanje pridobiva na pomenu in obsegu. Postalo je običaj, na katerega so se navadili upokojenci in drugi občan: primorske regije, zato so postali organizatorji priza-devnejši in iznajdljivejši, da bi vsestransko zadovoljili izletnike. Letos bo srečanje na Lokvah v nedeljo, 3. avgusta, ki bo zaradi proslave 30. obletnice osvoboditve slovesnejše ter zabavnejše, da se z zadoščenjem vsi poveselijo ob velikem dnevu in ob spominu na najhujšo dobo, ki smo jo primorski Slovenci preživeli med dvema vojnama in do končne osvoboditve. Udeleženci in sploh komur bo do zabave bodo imeli na razpolago prostorno plesišče brez vsake vstopnine. Igrala bo izbrana kvalitetna godba od jutra do večera. Po okusu in želji bo na izbiro najboljša vsakovrstna cenena postrežba. Že po dosedanjih prijavah skupinskih izletov pričakujejo organizatorji večjo udeležbo iz vseh primorskih občin, a se še posebno nadejajo mnogih izletnikov iz zamejstva in drugih predelov Slovenije. Zaradi popolnejše organizacije se priporočajo predhodne prijave skupinskih izletov. Začetek proslave je ob 14. uri s slavnostnim govorom. Nastopi moški pevski zbor «Soča» iz Nove Gorice. V sporedu so kulturno - zabavne točke, a po želji se vključijo tudi pevci in pevski zbori. Prosta zabava se bo nadaljevala do pozne večerne ure. če bo v nedeljo, 3. avgusta deževalo, bo srečanje preneseno na naslednjo nedeljo, 10. avgusta. Kot smo že včeraj zapisali, so prireditelji poletnega praznika ob Doberdobskem jezeru zabeležili velik obisk vse dni šagre. še posebno v nedeljo se je ob jezeru zbralo na stotine ljudi, ki so ob večerni svežini preživeli nekaj prijetnih ur. Poletno praznovanje, ki ga je priredilo športno združenje «Mladost», se je pričelo v petek zvečer s tekmovanjem v briškoli. Po večurnih izločilnih tekmah je prvo mesto zasedel par, ki sta ga sestavljala Jože lllllllllllllllll■lllllllllllllllllllllllllHIlll■llllllIUnnlllItIllll|||||||||||||||||||||l|||lII||l||||||||||||lluxxlll|||||l||g OD SREDE JULIJA DO SREDE AVGUSTA Mesto je delno že v počitnicah V soboto zaprejo večje tovarne Tisoči delavcev na tritedenskih kolektivnih počitni. cah - Trume turistov čez Rdečo hišo v Jugoslavijo Gorica je delno že v počitnicah. Ko iščemo prijatelje po raznih u-raddt nam marsikje odgovorijo, da je človek, ki ga iščemo na poletnem dopustu in da se vrne čez nekaj dni ali tednov. Nekatere trgovine imajo zaprte navojnice in na njih majhen lepak obvešča, da je trgovina zaprta dva ali tri tedne. Drugi trgovci se pripravljajo, da bodo zaprli trgovine v prvih tednih avgusta. Tudi v tovarnah se bodo že v soboto pričele tritedenske kolektivne počitnice. Na dopust bo šlo več tisoč delavk in delavcev, zaradi letošnje podražitve pa bo marsikdo imel počitnice kar doma; vozil se bo z avtomobilom dan za dnem v Sesljan, Gradež ali Lignano. Ponavljalo se bo skoro vsak dan to, kar lahko vidimo že dve, tri nedelje. Poti v obmorska kopališča naše dežele so polna vozil in ob določenih urah pride do hudih konic. Precejšen je tudi prehod italijanskih in tujih turistov, ki so namenjeni v Jugoslavijo. Ti sicer Gorico le obidejo, povzročajo pa ob določenih urah konice v prometu na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši. V vročini pa ljudje iščejo osvežitve na večernih praznikih, ki jih je vsepovsod kar precej. Poročali smo na drugem mestu o treh praznikih v treh slovenskih vaseh prejšnjo soboto in nedeljo. Prepovedano kopanje ob Soči Mladinci na delu za ureditev obcestnih kanalov pri Tatrah Na majhni plaži na levem bregu Soče med pevmskim mostom in Solkanom, kamor so hodile na kopanje generacije Goričanov in kjer je moč še danes dobiti tiste, ki si že- lijo sonca in malo svežine ob preveč hladni soški vodi, so v teh dneh našli nekaj nerazstreljenih granat iz prve svetovne vojne. Ker jih ne morejo pristojne vojaške oblasti odstraniti v tem času in ker nameravajo podrobneje pregledati ves breg Soče na tem področju čez nekaj mesecev, je župan prepovedal kopanje v Soči in na katerem koli delu na obrežju. Skupina nagrajencev v Doberdobu Frandolič in Livio Trevisan (dobila sta dva pršuta in 20.000 lir), na drugo mesto sta se uvrstila Giorgio Ulian in Karel Ferletič, tretja sta bila Mine Colja in Giulio Poletto, četrta pa Jože Frandolič in Jože Gergolet. Zaradi velikega zanimanja so tekmovanje v briškoli ponovili tudi v soboto. Tokrat sta prvo mesto zasedla Claudio Fagiani in Giorgio Peresin iz Podgore, na drugo mesto sta se uvrstila Efidio Visintin in Aldo Montini, nagrade za tretje in četrto mesto pa so si razdelili Bruno Šuligoj, Ivan Vižintin, Marino Frandolič in Ugo Tolfi. Finalno tekmovanje v zbijanju «balinca», ki je bilo v nedeljo popoldne, je privabilo veliko tekmovalcev in gledalcev. Vpisanih balincar-jev je bilo 136, kar je vsekakor zavidljiva številka. Po dolgem in napetem tekmovanju, je prvo mesto zasedel Mario Kadež. Na častna mesta so se uvrstili; Silvan Frandolič, Jožef Kadež, Andrej Marušič, Marino Gergolet, Vladimir Gergolet, Franko Lavrenčič in Armando Zorz. Prvih osem uvrščenih tekmovalcev je dobilo tudi nagrade. Ob tej priložnosti je tajnik ŠZ «Mladost» Mario Gergolet pozdravil vse prisotne za številno udeležbo na praznovanju. S tem, je nadaljeval, Dober-dobci izkažejo navezanost na športno združenje, katerega naloga je, da nudi vaški mladini možnosti, da se športno udejstvuje. Prav tako važna naloga združenja je, da mladino utrdi v slovenskem duhu. Gergolet je nato ocenil letošnje delovanje na športnem področju ter ugotovil, da je društvo pridobilo veliko mladine, kar je zagotovilo za bodoče delo. Pri tem je omenil u-spehe najmlajše nogometne ekipe, ki je pod spretnim vodstvom trenerja Alda Ferletiča dosegla zavidljive rezultate. Sledilo je nato nagrajevanje najmlajših nogometašev. (Na sliki vidimo tekmovalce, ki so zasedli prva mesta v zbijanju «balinca»). Drevi v Števerjanu simfonični koncert V Formentinijevem parku v Šte-verjanu bo drevi, na pobudo deželnega konzorcija graščin, simfonični koncert videmskega komornega orkestra, ki ga vodi Piino De Anna. Izvajali bodo dela A. Corellija, T. Albinonija, E. Elgarja in W. A. Mozarta. Vstop prost. Športno društvo « JUVENTINA » iz Štandreža priredi 1-, 2., 3. in 4. avgusta ob nogometnem igrišču TRADICIONALNO ŠAGRO Spored : Petek, 1. avgusta: tek v vrečah Sobota, 2. avgusta; tekmovanje v valčku Nedelja, 3. avgusta: tombola Ponedeljek, 4. avgusta: izvolitev miss in misterja Juventine Vse dni ples z zabavnima ansambloma «The Lords» iz Trsta ter «Kraški odmevi» iz Doberdoba. Številni obiskovalci poletnega praznika ob Doberdobskem jezeru so ob zvokih ansambla «Praprot» iz Nabrežine zaplesali na brjarju (na sliki J. Naj omenimo, da sta tekmovanje v valčku zmagala Silva in Jožef Ulian iz Ronk Razpoložljiva mesta za otroške vrtnarice Goriško županstvo vabi otroške vrtnarice, ki bi želele dobiti zaposlitev tako v slovenskih kot italijanskih vrtcih, ki jih upravlja go-riška občina, naj vložijo najkasneje do 14. avgusta prošnjo na pristojni urad na županstvu. Prošnje morajo biti na kolkovanem papirju za 700 lir, dodati jim je treba še overovljeno kopijo diplome in še nekaj drugih dokumentov. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na personalnem uradu županstva. Razna obvestila Urada Slovenske kultumo-gospodar-ske zveze in Slovenskega planinskega društva, Gorica, Ul. Malta 2, bosta do konca avgusta poslovala samo v jutranjih urah, in sicer od 9. do 12. ure. Občinska knjižnica v Doberdobu bo zaradi poletnih počitnic zaprta do 21. avgusta. Pokrajinski odbor Rdečega križa obvešča, da bo ambulanta v Ulici Co-delli 9, zaprta od 1. do 24. avgusta. Pokrajinska uprava v Gorici je razpisala javni natečaj za mesto psihologa v pokrajinski psihiatrični bolnišnici. Prošnje je treba vložiti do 5. septembra letos. Podrobnejše informacije na personalnem oddelku pokrajine na Korzu Italia 55. Kino Vesti iz bolnišnice V Ulici Aquileia se je včeraj zjutraj z mopedom ponesrečil 76-letni upokojenec Federico Spesso! iz Gradišča, Ulica Gorizia 6. V go-riški bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilcem Rdečega križa, so mu ugotovili možganski pretres ter lažje poškodbe po telesu. Ozdravel bo v 10 dneh. V Gradišču je avtomobilist podrl 14-letnega dijaka Mattea Cannava-ciuolija iz Salerna, ki je te dni pri sorodnikih. Mladeniča so v go-riško bolnišnico sprejeli za 10 dni na zdravljenje zaradi možganskega pretresa. Zaradi eksplozije prednje zračnice mopeda se je v Ulici Boito v Tržiču ponesrečil 67-letni upokojenec Guido Moratto iz Ulice 9. junija 16. Ponesrečenca so nemudoma odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer se bo zaradi zloma desne noce zdravil 30 dni. DEŽURNA lekarna v gorici Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tel. 2268. Gorica VERDI 17.00—22.00 «La testa del serpente». S. Rome in H. Berger. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 17.00—22.00 «Carambola». Barvni film. P. Smith, L. Coobey. modernissimo zaprto do 3i. julija zaradi poletnih počitnic. CENTRALE 17.30—21.30 «Il presidente del Borgorosso fotball club», A. Sordi in M. Lazano. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 17.30—22.00 «Gruppo di famiglia in un interno». Barvni film. PRINCIPE 18.00—22.00 «Los amigos». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Ljubezen samo do polnoči», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Rojeni zločinec», francoski barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Shamus», ameriški barvni film ob 20.00. Včeraj-danes Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA: Andrea Leghissa, Federica Macuz, Alessia Picei . SMRTI: 87-letna upokojenka Ana Marušič vd. Petruz, 79-letni upokojenec Antonio Dreossi, 67-letni upokojenec Arduino Blason. Prispevki N. N. daruje 5.000 lir za nakup narodnih noš za folklorno f'"irtnn la Sovodenj. Motiv iz Miijskega zaliva (Foto M. Magajna) TEMA, KI JE V TEH VROČIH DNEH ZELO AKTUALNA Čeprav je voda še najboljša se nalivamo z vsem drugim Koliko tekočine potrebuje organizem - Katere pijače so bolj učinkovite - Arabci ki žive v vročih krajih, ne pijejo ledenega čaja - Beseda, dve o soli Znana je zgodba o mlinarju, ki je zapil mlin. Potem ko je s pijančevanjem zapravil bajto in mlin, ga je še vedno žejalo in je zato zajel iz hladnega tolmuna kozarec vode in ga spil. Ker je bil hudo žejen in je bila voda hladna in sveža, mu je prijala. In tedaj je rekel: «Ko bi bil vedel, da je voda tako dobra, bi mlina ne bil zapil.» Ta čeprav izmišljena zgodba nam potrjuje davno ugotovitev strokovnjakov, da je voda človeškemu organizmu najbolj prikladna pijača. In to iz enostavnega razloga, ker se je človekov organizem v milijonih let razvoja prilagodil pač vodi. Res je, da so tudi druge pijače trenutno in od časa do časa prijetne, tudi bolj prijetne kot voda, saj bi si ne mogli zamisliti omizja vesele družbe, na katero bi natakarica prinašala namesto vina litre vode, toda organizmu najbolj prija najbolj čista voda. ODPOR LATINSKE AMERIKE ZDRUŽENIM DRŽAVAM Panamski prekop postaja aktualen V zvezi s sporom se omenjajo že izkušnje iz Vietnama Vsa Latinska Amerika «bo na strani mehiškega ljudstva» NEV/ YORK, konec julija. — Predsednik ZDA Gerald Ford in njegov minister za zunanje zadeve Henry Kissinger sta v Helsinkih, kamor sta šla podpisat dokument, ki naj bi vsaj formalno pomenil konec hladne vojne in začetek razdobja boljšega in bolj smotrnega sodelovanja med državami na evropski celini. Vtem ko sta najvišja predstavnika ZDA na «stari celini», na «novi celini» pa dobesedno vre. Mislimo na razmere v Latinski Ameriki, kjer nezadovoljstvo nad washingtonsko politiko čedalje bolj narašča in kjer je skupni odpor držav Latinske Amerike vedno bolj organiziran v odklanjanju politike ZDA. Včasih poteze ameriške administracije, drugič sklepi a-meriškega kongresa, tretjič že nesramno obnašanje mednarodnih korporacij s sedežem v ZDA in še razni podobni «momenti» so neposreden povod čedalje gostejšim sporom med Washingtonom in državami na jugu ZDA. Američani očitajo na primer Braziliji, da je kupila v Zvezni republiki Nemčiji opremo za vrsto jedrskih central. Brazilija bi morala to kupiti pri njih. Ekvador in Venezuela pa sta sprta z Washingtonom, ker jima kot proizvajalcema nafte in članoma organizacije OPEČ ZDA niso dovolile onih privilegijev pri izvozu nafte v ZDA, kot jih uživajo ostale članice OPEČ. Na Jamajki vlada pod vodstvom socialistov uvaja družbene ' spremembe, ki nikakor niso po volji Američanom. Preveč je tu socialističnega duha, pravijo. Peru je prav tako preveč «predrzen». Začel je podržavljati tuje, seveda v glavnem ameriške družbe. V Hondurasu, v Kostariki ter v nekaterih, drugih manjših latinsko - ameriških državah pa so odkrili, da so funkcionarji ameriških korporacij podkupovali državne funkcionarje. Mehika, soseda ZDA, se pritožuje, ker so reke, ki prihajajo s severa, torej iz ZDA že sramotno umazane. Seveda skuša washingtonska vlada ljudem v Ciudad Mexicu odvrniti z očitkom, da mehiški tihotapci dobavljajo ameriškim mamila in da mehiški delavci skrivaj prihajajo v ZDA na delo. Skratka, vse ali vsaj pretežna večina držav Latinske A-merike ima «z velikim severnim sosedom» kak račun. Edina država,' ki svoje odnose z Washingtonom popravlja in izboljšuje, je Kuba, ki je bila do včeraj «garjeva ovca», ki je ZDA niso hotele upoštevati, ampak so jo bojkotirale in so jo z bojkotom hotele tudi zadušitj. Pod pritiskom domačega javnega mnenja in na zahtevo cele vrste latinsko - ameriških držav pa so se odnosi med Havano in Washingtonom začeli boljšati, seveda s popuščanjem Bele hiše. Skratka, tam, kjer je bilo najhuje, je začelo popuščati in tam, kjer se je do včeraj zdelo, da vse teče kot po olju, začenja postajati vroče. Kaže pa, da bo v kratkem še najbolj vroče v Panami. O tej zadevi smo nedavno tega že pisali, pa menimo, C1 se vendarle izplača ponovno spregovoriti. Leta 1903 je bil med ZDA in panamsko vlado sklenjen sporazum nekako brez roka, «za večnost», sporazum, ki je prepuščal «suvereno oblast» nad Panamskim prekopom in pasom desetih milj vzdolž prekopa Združenim državam. Washingtonska vlada se je obvezala, da bo v odškodnino za to dajala po dva milijona 300.000 dolarjev na leto, kar je danes smešna odškodnina. Panamske oblasti so že dolgo tega začele pogajanja z Washingtonom, da bi se pogodba «posodobila». Posebno so panamske oblasti bolj zahtevne, v zadnjih letih, ko so opazile, da pas desetih milj služi A-meriki kot nekakšno vojaško vež-bališče in oporišče, ki ga prvotna pogodba ni predvidevala niti v besedi, niti v svojem smislu. Zadevna pogajanja med Washingtonom in panamsko vlado se vlečejo že 17 mesecev in so bila trenutno prekinjena. Ameriški predstavniški dom je prav te dni ukinil tudi sredstva, ki so bila predvidena za vodenje teh pogajanj s Panamo. To se pravi, da so v Washingtonu odločeni «prav po ameriško» ravnati s Panamo in njenimi zakonitimi pravicami do suverenosti nad svojim 0-zemljem. Seveda s tem še ni rečeno, da ne bodo v Beli hiši in v ZDA nasploh našli nove poti za nadaljevanje pogajanj. Pravzaprav so ZDA že pristale na to, da bodo Panami vrnile večji del doslej zasedenega področja in da bodo sklenile novo pogodbo, ki bo «oročena», to se pravi, da ne bo sklenjena «brez roka», pač pa bo trajala ali 25 ali 50 let, nakar naj bi Panamski prekop in ob njem prešel spet pod suvereno oblast Paname. Sicer se je med tem govorilo tudi že o vzporednem prekopu, ki naj bi ga Panama ob tuji pomoči (seveda ne ZDA) napravila nekoliko južneje od sedanjega prekopa. Toda pustimo zadevne načrte in se vrnimo h prekopu in k pogajanjem med ZDA in Panamo. Sporazumu, ki smo ga že prej omenili, namreč sporazumu o skrčenju pasu ob prekopu ter o njegovem oročenju se najbolj protivi Pentagon. Toda na stran generalov in admiralov sta se postavila tudi senatorja Goldwater in Thur-mond. že ime Goldwater nam pove, iz katerih krogov prihaja odpor proti mirni rešitvi spora So pa v ZDA tudi krogi, ki so toliko trezni, ia odkrito priznavajo, da odpor, ki ga dajejo generali in admirali ter Goldwater in njegovi, vodi v nesrečo. V teh ameriških krogih opozarjajo, da se je treba tega vprašanja lotiti «na sodoben način», kajti topoglava trma in nepopustljivost vodita v razmere, ki so jih ZDA doživele že v Vietnamu. Izkušnje namreč pravijo, da bi se tudi v Panami moglo razviti nekaj takega, kar se je bilo razvilo v Vietnamu. Tudi v Panami bi se mogla razviti gverila, odpor ljudstva, ki hoče biti gospodar svoje zemlje. In v tem primeru bi Panamci ne bili sami. Novi generalni tajnik organizacije ameriških držav Alejandro Orlila je prav te dni izjavil, da bo vsa Latinska Amerika solidarno na strani Paname in da bodo Američani, se pravi, da bo Washington zaradi zavlačevanja pri reševanju tega spora «na vsem južnoameriškem prostoru od Mehike do konca Argentine doživel negativno reakcijo». Tudi New York Times, ki ni glasilo kake latinskoameriške države, pač pa newyorski časopis, pravi, da je stara pogodba o Panamskem prekopu in pasu ob njem v današnjih razmerah, v modernem svetu nevzdržna in predlaga zato, da naj se sklenejo čimprej novi aranžmaji, ki bodo upoštevali koncepte modernih mednarodnih odnosov. Kissinger, ki je trenutno v Helsinkih, je že večkrat skušal Panamce pomiriti in jim «naročal», da naj potrpijo, ker da bo s svoje strani storil vse, da se doseže mogočnih strojev more privoščiti tudi marsikaj, česar bi si še pred kakim desetletjem ne bili mogli niti zamisliti. Toda tega, kar nam omogoča sodobna tehno logija nam pogosto né dovolijo finančne razmere. Glede tega je najbolj klasičen primer predor pod Rokavskim prelivom, ki si ga zamišljajo že nad 100 let in so ga predlanskim že začeli kopati, napravili so prvih UOO m in razne dovoze, nato pa vse pustili v ne-mar, ker je zmanjkalo sredstev točneje, ker je energetska kriza spravila gospodarstva razvitih dežel v težave in so Angleži odpovedali. Kljub temu se grupe inženirjev in strokovnjakov vsaj teoretično izživljajo z velikimi gradnjami in podvigi. Grupa angleških inženirjev na primer je napravila načrt za podvodni most. ki bi ga gradili povsod tam, koder je gradnja navadnih tako imenovanih visečih mostov nemogoča, ali vsaj zelo težka zaradi morskih tokov, potresov in drugih več ali manj nepremagljivih prirodnih ovir. Grupa britanskih strokovnjakov predvideva, da bo prvi takšen most gradila v Grčiji in sicer blizu Korinta. Toda prav tako bi mogli takšen most .graditi tudi v Mesinskenr prelivu, da bi povezali apeninski polotok s Sicilijo. Znano je, da se glede tega že desetletja delajo načrti, da so začeli že z gradnjami in nato opustili, da so sondirali teren na eni in na drugi strani itd. O načrtu smo že zdavnaj pisali. Angleški . strokovnjaki menijo, da bi moral biti podvodni most «skupek» «dveh ali treh stez za motorna vozila ter dveh žčlezni-ških prog». Tako so si ga zamislili in tako so ga tudi predložili za Mesinski preliv in verjetno je da bi tudi pri Korintu obveljala ista ideja, le da bi morda ta most nekoliko «zožili». V primeru korintskega mostu se že vodijo pogajanja z grško vlado, s čimer je povedano, da možnost postaja že konkretna. šel podjetja, Ki načrtuje ta most, je Alan Grant. Ta je v zvezi s tem izjavil naslednje: «Na . svetu obstajajo mnoga področja, kjer je gradnja površinskih mostov težavna ali celo enostavno nemogoča iz številnih razlogov. ali zaradi dolžine mostu ali zaradi globine morja, zaradi močnih in pogosto spremenljivih vodnih tokov, zaradi vetrov in tudi zaradi potresov. Slednji so posebno značilni za nekatera sredozemska področja. Tudi ali predvsem za mesinsko področje. Poleg korintskega in mesinskega primera imamo na svetu še tri podopne primere, kjer je bilo primerno ali priporočljivo graditi podvodne mostove. Gre za primer jezera Champlain v ZDA, za fjord Har-danger na Norveškem ter za Tokijski zaliv.» Po Grantovi zamisli bi podvodni most sestavljali trije velikanski sporazum Kissinger prepričuje Pa- | predori, ki bi bili med seboj po- ______ ______________.• x xti. .——t .^i , « ZAMISEL PRIHAJA IZ VELIKE BRITANIJE Za Mesinski preiiv varen podvodni mesi Kjer so močni tokovi, kjer so močni vetrovi in kjer so potresi pogostni, je najboljši podvoden most, ki ga po potrebi lahko večamo Sodobna tehnika si s pomočjo 1 ni povezana s kopnim, ostali deli namce, da išče pravičnejšo rešitev in vzpostavitev «novih, modernih odnosov». Toda New York Times pravi s svoje strani, da gre za «neumestno zavlačevanje» In verjetno bo imel newyorški list prav. vezani in izpod vode uklenjem s sistemom debelih verig. Ti mostovi so predvideni za široke, velike prehode in bi morali biti medsebojno v štirih ali petih delih. Prva dva dela bi bila z obeh stre- pa bi bili vezani drug z drugim. Seveda je težko prikazati, kako si mož zamišlja te svoje podvodne mostove, pravi pa. da je «zasidra-nje mostu eden najvažnejših elementov podvodne gradnje.» Verige, ki bi bile pritrjene na doijnji strani mostu, bi morale biti zelo masivne. Most bi bil pričvrščen v globinah na posebne za to pripravljene «členke». Glede na dejstvo, da bi bil most pod vplivom nevarnih tokov, je njegova trdnost kljub vsem tehničnim možnostim še vedno največji problem. Zato tudi najtrši oreh za graditelje. In vendar inž. Grant, šef skupine britanskih projektantov, računa, da njegovo, podjetje bi moglo solidno rešiti to vprašanje ne glede na promet in ne glede na «vremenske razmere». On glede tega dobesedno pravi: «Gibanje mostu pod vodo je možno omejiti na največ nekaj centimetrov». Na krajih, kjer so potrebni največji mostovi, bi gradili po tri predore. V primeru pa, če bi se nekje promet tako povečal, da bi bili trije predori premalo, bi trem pridružili še četrti predor, v nekem daljšem času celo petega. Zanimivo je, da se posamezni deli predora morejo graditi na več mestih hkrati. Nato pa je treba posamezne dele prenesti na določen kraj in jih sestaviti. Podvodni most pa bi bilo mogoče postaviti na različnih globinah, v razmerju pač s potrebami prometa, v odnosu na površinski promet, v zvezi pač, kje most gradimo in kolikšen ter kakšen je promet na področju ožine, ki jo z mostom prečkamo. Načrtovalci so izračunali, da bi gradbeni stroški podvodnega mostu blizu Korinta znašali 43 milijonov funtov šterlingov, seveda ob sedanji veljavi britanske valute in ob sedanjih cenah gradbenega materiala in delovne sile. Projektanti so tudi sporočili grški vladi, da bi se tolikšna vsota kaj kmalu izplačala, celo v samih petih šestih letih, če bi se vzeli v poštev stroški prevoza in izguba v času zaradi tega, ker je danes neposreden prevoz čez to ožino zaradi pomanjkanja mostu nemogoč. Omenili smo že Mesinski preliv in most čez njo. Britanski projektanti, ki govore o svojem podvodnem mostu, pravijo, da ima njihov podvodni most čez Mesinski preliv prednost nad običajnim, visečim mostom, ker bi viseči most morah graditi na velikanskih stebrih. Ker pa je mesinska ožina na potresnem področju, mostovi na stebrih niso kdove kako varni. Podvodni most pa je varen, vsaj kar se potresnih sunkov tiče, ker je bolj elastičnen in premičen. Razen tega morejo tak most zgraditi v razmeroma veliko krajšem času in tudi bolj poceni. Gradnja stebrov v Mesinskem prelivu bi namreč bila ne le dolgotrajna, pač pa tudi zelo draga. Da je most čez mesinsko ožino nujno potreben, ni treba posebej poudarjati. Pomislimo le na izreden promet v poletnih mesecih zaradi turizma. iiuiiiMHiMiinimmiMitniiiiriiMiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiilu^UMiiHiinimiiliiiiliiiliiniiillllllfllllllllliilllillllilllllliliilliiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Novosti v poslovnem življenju. Drugih ljudi ne spravljajte v slabo voljo, če vam kaj ni prav. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne izogibajte se ljudem, ki vam hočejo dobro. Preveč ste domišljavi in to vam škoduje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Čemu bi se spuščali v tvegane posle, ko še niste izkoristili starih možnosti. Nervozni boste. RAK (od 23.6. do 22.7.) Skrajna objektivnost v presojanju dejanskega stanja. Opredehte se ali za srce ali za razum. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pozorni bodite na nekatere pobude, ki gotovo ne bodo brez skritih namenov. Ohranite mirno kri. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Strnite vse sile, kajti sicer bodo vaši načrti ostali na papirju. O-koliščine bodo vam v prid. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Več realizma, kajti pogosto ste z glavo v oblakih. Prijetno vam bo v novi družbi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Razmere zahtevajo nagle odločit- ve. Ne obotavljajte se. Prehodni nesporazum v zakonskem življenju STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ponovno se boste uveljavili. Stare prijateljske vezi so najboljše. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dinamizem in podjetnost sta dve osnovni zahtevi za vaše trenutne potrebe. Pozor na provokacije. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Priznajte, da ste se v nečem zmotili in skušajte napako popraviti. Posvetite se bolj družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pomoč boste dobili prav v zadnjem trenutku. Odlične ideje, ki vam bodo pomagale z načrti. Sicer pa je tudi sam organizem temu primerno sestavljen, saj vsebuje organizem kar 65 odstotkov vode, seveda v najrazličnejših oblikah. Največ vode imamo na primer v veznem tkivu, 80 odstotkov, nato tudi v jetrih, prav tako 80 ali kvečjemu 70 odstotkov. V ledvicah imamo približno 80 ali 77 odstotkov vode, celo v trdih kosteh je kar 25 odstotkov vode. To dejstvo nam vsa: posredno razlaga, zakaj človek laže zdrži lakoto od žeje. Znanstveno je ugotovljeno, da more človek zdržati brez hrane tudi dva meseca, brez vode pa kvečjemu 14 dni. Brž, ko se v človekovem organizmu količina vode zmanjša za 20 do 22 odstotkov, človek podleže. Seveda ne smemo misliti, da mora človek piti le vodo, zauživa lahko tudi razne druge tekočine, ki organizmu dobavljajo osnovno tekočino vodo. In vendar, kot smo rekli v začetku, je voda osnovna tekočina za potrebe organizma, le da mora biti voda v higienskem smislu čista in da vsebuje le določene količine najrazličnejših soli in drugih sestavin. V teh dneh, ko nas vročina sili k uživanju večjih količin tekočin, se logično postavlja vprašanje, koliko naj človek pije in kaj naj pije. Ko smo ugotovili, da je voda najboljša pijača, poglejmo koliko tekočine naj človek zaužije na dan. Raziskovanja so ugotovila, da potrebuje organizem 23 gr vode na kg telesne teže. Seveda s tem ni rečeno, da mora človek popiti toliko vode, piva, vina itd., saj užije del organizma potrebne tekočine tudi z juho, sadjem, solato in drugimi podobnimi sestavinami dnevne prehrane. Seveda velja to splošno pravilo za vse leto, ne velja za poletje, ko človeški organizem v obliki znoja izloča veliko več «vode», kot sicer. V poletnih mesecih zato popijemo nekaj več tekočin. Rekli smo nalašč tekočin, ker ni nujno, da pijemo vedno in izključno «najbolj učinkovito in najbolj zdravo tekočino» — vodo. Sprehodimo se zato med razne pijače, s katerimi si lajšamo žejo. Strokovnjaki, ki so ta problem posebej proučevali, ugotavljajo, da so nekatere hladilne pijače bolj, druge manj učinkovite. Staroslovanski «ol» ali naše znano pivo je zares učinkovita pijača, pa čeprav človeka v večjih količinah tudi uspava. Pivo, ki vsebuje nizek odstotek alkohola, res osvežujoče deluje. Prijeten grenak okus blažilno in osvežujoče vpliva na organizem. Pivo nadalje povoljno vpliva na pravilno izmenjavo snovi v človeku in pripomore k boljšemu izkoriščanju hrane. Vsebuje namreč ogljikove hidrate, beljakovino in vitamine iz B grupe. Pivo ima tudi nekaj hranilne vrednosti in drži stara trditev, da «pivo dela velik trebuh». V zadnjih desetletjih so močno v rabi sadni sokovi. Imamo bolj čiste, bistre sadne sokove in kašaste. Sadni sokovi so vsekakor zdrave pijače, seveda, če so izdelani iz zdravega in zrelega sadja. Zelo dobri sadni sokovi so borovničev, ribezo'/, breskov, jabolčni, marelični in drugi sadni sokovi. Ti sadni sokovi vsebujejo veliko vitaminov, predvsem iz grupe C. Posebno tisti sadni sokovi, ki imajo kiselkast priokus, so bolj osvežujoči in se smatrajo kot dragocen dodatek k hrani. Dobro in osvežujoče je tudi mleko. Čaša mleka često več zaleže kot dve čaši raznih drugih pijač. Še učinkovitejši so glede tega razni mlečni izdelki, kot na primer jogurt, kislo mleko in tudi drugi podobni napitki, ki vsebujejo poleg majhnega odstotka hranljivih snovi tudi veliko fosforja, kalcija vitamina, raznih gljivic in drugih sestavin, ki pozitivno vplivajo na človekov organizem, predvsem na prebavo. V Sovjetski zvezi pijejo zelo veliko kvasa, 1 pa nima nobene zveze z našim kvasom, s katerim si peki pomagaj» pri peki kruha. Kvas je tekočina, ki jo izdelujejo iz žitaric, predvsem iz rži in ječmena. Tekočina temelji na fermentaciji in je v Sovjetski zve zi izdelujejo več vrst, pač «v po vezavi» z raznim koščičastim sad jem. Ruski kvas je zares osvežu joča pijača, le da ga pri nas ni in ga dobimo kvečjemu ponekod v južnih predelih Jugoslavije in v Beogradu. V istih krajih, mislimo v Beogradu in drugod po Srbiji, dobimo tudi odlično osvežujočo pijačo turškega porekla — bozo. Je to nekoliko kiselkasta in zelo osvežujoča pijača, ki se izdeluje iz koruze, pšenične in druge moke, vendar človek te moke niti ne okusi. Kaj pa Coca-Cola? To je menda najbolj razširjena osvežujoča pijača na svetu. Ameriški družbi je uspelo vsiliti to pijačo prav vsemu svetu, saj je menda imajo celo na Antarktiki, kjer se otepajo z mrazom, pa posebno Američani ne morejo brez svoje Coca Cole. Resnici na ljubo je sveža Coca Cola za trenutek osvežujoča pijača. Ni pa priporočljiva ljudem, ki imajo občutljiv prebavni trakt, posebno ljudem z rano na želodcu in podobnimi težavami, še več, v nekaterih znanstvenih krogih opozarjajo celo na kvarne vplive Coca Cole, toda ti «zli glasovi» sploh ne pridejo do veljave, tolikšna je moč družbe, ki pijačo proizvaja in razpečava. Kaj pa oranžada in limonada? Spadata med najboljše osvežujoče pijače, seveda kolikor so prirod-nega izvora in pripravljene na pravilen način. Posebno za limonado je znano, da vsebuje večje količine vitamina C Nemogoče je našteti vse pijače, s katerimi se v vročih poletnih dneh zalivamo. Navedli bomo le še kako najbolj tipično pijačo, ki je v rabi v naših krajih. Mineralne vode so lahko samostojne pijače ali pa jin uporabljamo kot del napitka. Imamo mineralne vode prirodnega izvora in tudi pripravljene mineralne vode. Samo ob sebi se razume, da so boljše priročne mineralne vode, le da so včasih «nekoliko težke», in sicer zaradi svojih sestavin. Imamo namreč mineralne vode, ki vsebujejo določeno sestavino, ki je določen organizem ne. prenese Kaj pa čaj? V zadnjih letih se je tudi pri nas razširila navada ali bolj razvada, da ti postrežejo z ledenim čajem, ali ledeno kavo. Vsi se nalivamo z mrzlim čajem, ali z ledeno kavo. Tako eno kot drugo je zgrešeno, kajti čaj mora biti vroč in kot vroča pijača veliko več zaleže tudi proti žeji kot ledeni čaj. Res je, ko zlivaš vase čašo ledenega čaja, ti to prija, toda kar se tiče utešitve žeje je učinek negativen. In sploh je uživanje premrzlih pijač negativno glede utešitve žeje. V arabskem svetu, kjer se poleti še bolj kot mi mučijo z vročino, ne pijejo, hladnega čaja. Na koncu še besedo dve o soli. Sol prav gotovo ne spada med pijače, o katerih je govor in vendar je treba v teh dneh spregovoriti tudi o tem. V poletnih me secih, ko človek več pije kot v ostalem letu in se tudi veliko bolj znoji, izloča z znojem veliko soli, veliko mineralov itd. To pa naj boljše nadomesti z uživanjem soli. Seveda v hrani ali tudi v pijači. Človek mora na neki način zame njati to, kar je z znojem izločil in zato bi moral odrasli človek v poletju zaužiti najmanj 10 gr soli na dan. SREDA, 30. JULIJA 1975 18.15 18.45 19.15 20.00 20.40 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Program za najmlajše: Italijanske lutke in marionete Program za mladino: Poly v Benetkah Peto nadaljevanje ŠPORTNI DNEVNIK Ital. kronike in Vremenska slika DNEVNIK Odkrivanje morja: STARO MORJE V današnjem, tretjem nadaljevanju oddaje, ki skuša TV gledalcu odkriti zanimivosti morja, se bomo ustavili pri Sredozemskem morju, za katerega so rekli, da je «najbogatejši arheološki muzej, kar jih poznamo». To je tudi razumljivo, saj je Sredozemsko morje bilo nekoč «zibka civilizacije». Okoli Sredozemskega morja se namreč raztezajo pokrajine, ki so začenši z egiptovsko, mikensko, grško, rimljansko in drugimi poznejšimi omikami bile resnične zibke tolikerih omik, ki so pozneje blagodejno vplivale na nastanek ali razvoj civilizacij drugod po svetu. Ta področja pa so bila med seboj povezana po vodni poti in s tem je bila dana možnost, da se je v morju marsikaj nabralo in tudi ohranilo. Športna sreda Kronike športnih dogodkov v Italiji in tujini DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL DNEVNIK MED ENAJSTO URO IN POLNOČJO Film je režiral Henry Decoin in igrajo v njem Louis Jouvet, Madeleine Robinson, Leo Lupara, Jean Mayer in drugi. Filmske premiere JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Rokomet: Jugoslavija — Sovjetska zveza, prenos iz Bukarešte Obzornik Vrančeve dogodivščine, mladinski film Mladi za mlade, oddaja TV Skopje Risanka DNEVNIK ENOOKI JACK, celovečerni film Film je režiral Marion Brando, ki je igral v njem glavno vlogo. Poleg njega igrajo še Pina Pellicer, Karl Malden, Katy Ju-randa itd. Za svoj prvi film ie Marion Brando uporabil malo znan roman Charlesa Neiderja. Zgodba govori o maščevanju. Rio in Dan sta oropala banko, Dan pa je tovariša izdal in postal celo šerif malega teksaškega mesta. Po petih letih ječe pa Rio pobegne iz zapora in se hoče maščevati. Marion Brando ni ustvaril poprečnega filma, ker se je kot odličen igralec potrudil za kompletnejšo karakterizacijo likov. DNEVNIK RIKO DEBENJAK Gost v nocojšnjih MINIATURAH bo Riko Debenjak, vodilni ju goslovanski umetnik na področju barvne grafike. Obsežna tematika, ki jo Debenjak obravnava že tri desetletja, posega ludi na področja, ki so bila do nedavna skrita človeškim očem pa so vendarle del naše resničnosti: podvodni svet, sledovi na zidovih, vrezi na drevesnih deblih in starih glavnikih za volno — vse to oblikuje umetnik v svojih grafikah kot naravno in u metno ornamentiko. V zadnjem času pa je svojo fantazijo u smeril v abstrakten in barvit splet magičnih vesoljskih razsežnosti, s katerimi se človek pravkar začenja seznanjati. Bri Ijantna tehnika, filigransko niansiranje barvom odtenkov in premišljena kompozicija — to so nekatere od pdlik, ki jih bodo poskušali predstaviti v MINIATURAH o Riku Debenjaku in njegovem delu KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK Vojna proti mrčesu, dokumentarna oddaja zabavna oddaja: Franco Primo in Julio di Dio 21.40 22.45 20.30 21.00 22.40 17.10 19.05 19.15 19.45 20.15 20.30 21.00 23.15 23.30 21.30 22.20 Glasbeno TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; NACIONALNI PROGRAM -7.00, 8.00, 13.00. 15.00. 19.00 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opol- Poročila; 8.30 Jutranje popevke; dne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 9.00 Vi in jaz; 11.10 Izbran spored; 12.10 četrti program: 13.20 17.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Pisan poletni program; 14.05 Dni Koncert; 18.50 Venutijev kvartet; gi zvok; 14.40 Nadaljevanka; 15.00 19.10 Avtor in knjiga; 19.30 Zbor Program za mladino; 16.00 Sonč- in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.35 Motivi iz filmov in glasbenih revij. KOPER 6.30, 7.30, 12 30, 14.30. 17.30, niča, 17.05 Komorna in operna glasba; 19.30 Plošča dneva; 20.15 Devai - De Stefani: «Stefano»; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00. 16 00, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba 20.00 Poročila; 7 50 Rekreacija; za dobro jutro; 9.00 Folk glasba; 9.10 Glasbena matineja; 10 05 Po-9.15 Popevke: 9.30 Prisluhnimo čitniški pozdravi; 10.35 V svetu S jim; 10.10 Otroški kotiček; 11.30 lahke glasbe; 11.15 Urednikov 1 Od melodije do melodije; 11,45 Z dnevnik; 12.20 Z nami doma in na | nami je...; 12.00 Glasba po že- poti; 13.30 Kmetijski nasveti; I Ijah; 14.00 Zunanjepolitične ak- 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Pri-| tualnosti; 15.00 Ansambel La Ve- poročajo vam...; 15.10 Naši operni | ra Romagna; 15.15 Valčki, polke pevci; 16.45 «Loto vrtiljak»; 17.45 in mazurke; 16.00 Orkester Casa- Orkester Radia Koln; 18.00 Ak-dei; 16.30 Z nami je...; 16.50 in tualnosti; 18.15 B. Stritar: Veseli 17.30 Poskočne; 17.45 Domače vi- veter na Primorskem; 19 05 Neže in napevi, 18.15 Po samouprav- navadni pogovori (ponovitev); 19.25 ni poti; 19.00 Progresivna glasba; Predstavljamo vam; 20.40 An- 19.30 Zabavna glasba; 20.00 Pre- sambel Jožeta Privška; 20.50 Lah- nos RL; 20.30 Pisan glasbeni spo- ko noč, otroci!; 21.00 Koncert iz red: 21.00 Večerni zbori: 21.30 našega studia; 22.30 Veliki za-Literarna oddaja: 22.20 Praški bavni orkestri; 23.20 S festivalov siff. orkester; 23.00 Jazz in pop. jazza; 00.05 Literarni nokturno - iiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiftiiiuiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiia BRATA' piše Ciril Calè TODA BILO OE PR.EP02.N0, PRIDIRJALI DO VASI -TURKI SO ŽE 30. julija 1975 RAZISKOVANJE SLABOSTI NAŠE ODBOJKE Trenerji iz nujnosti in potrebe Češkoslovaška tudi letos TENIS POKAL «DE GALEA» Tečaji v Rovinju temelj znanja V" SZ Bor kovačnica naših kadrov - Mnenja Vodopivčeve, Pečarjeve, Peterlina, Viteza in Ušaja Ženska odbojka je bila prvi ekipni šport, ki se je masovno razvil pn Slovencih na tržaškem odkar je oživel pravi manjšinski šport. V tej panogi so bili doseženi tudi vidni u-spehi in to ne samo v krajevnem nierilu ampak v vsedržavnem. O-glejmo si skupaj nekaj etap tega vzpona: šesterka Bora je dve leti nastopala v prvi it. ligi, juniorke Bora so bile dve leti druge na finalnem tekmovanju v Italiji (prekosile so jih obakrat le članice CUS Parma, ki so kasneje pokazale svoje znanje v prvi it. ligi in državnem dresu); imeli smo kar štiri e-kipe v drugi it. ligi (Bor, Breg, Sokol in Zarja — opomba : sledil sem krajšo dobo aktivni člani Bora, ki ; dobila tudi teoretično znanje. Ušaj ..........ni obiskal nobenega tečaja in pravi: «To kar znam sem se naučil od trenerjev, ki sem jih imel: Jurkič, Veljak, Drasič in Pavletič». Tudi Pečarjeva ni obiskala tečajev, «. . . ker se je tako izkazal prar'a kovačnica bodočih trenerjev. Razlogi in prilike zakaj so postal: trenerji so zelo različne in zanimive. Vitez mi je namreč dejal, da je postal najprej trener druge ženske ekipe Bora, nato je nekaj let treniral Slogo in kasneje se je vrnil k Boru, in to «ker sem čutil, da bo naša odbojka samo z novimi kadri napredovala — glej na žalost današnje stanje». Vodopivčeva in Ušaj sta pa začela trenirati na prošnjo Sokola, kateremu je primanjkoval vaditeljski kader, kljub temu da nista imela nobenih izkušenj. Vodopivčeva je vedno tudi igrala. Pe- abecednemu redu); poleg omenjenih 1 čarjeva pa trdi: «Trener sem posta-akip so nastopali v nižjih ligah ali juniorskih prvenstvih še Ko’.tovel, še danes obstaja, ter Gaja, Polet in Primorec, ki so se pa prt-d leti združile skupaj z Zarjo v Slogo. Naše ekipe so prirejale mednarodne turnirje, ko drugim društvom kaj takega še na pamet ni padlo. stiki z jugoslovanskimi društvi • >HV t v| || a Tajništvo ZSŠDI obvešča vse tečajnice in tečajnike druge skupine, da bo odhod v Rovinj juiri, 31. julija ob 10.30 s trga Foro Ulpiano. Košarkarji bodo v Sečo odpotovali v petek, 1. avgusta. V Gorici naj se udeleženci zberejo točno ob 8- uri na Travniku. Avtobus bo peljal mimo Proseka, Opčin in nazadnje iz Trsta Vsem priporočamo točnost, doku- mente in opremo. * * # Športno društvo Polet vabi vse svoje člane in prijatelje mladine na piknik, ki bo v nedeljo, 3. av-Susta na Erzclju, in sicer na o-bičajnem prostoru. bili skoraj na dnevnem redu, tako da so se celo tržaške sodniške organizacije obračale na naša društva s prošnjo, da jih povežemo s sorodnimi organizacijami v sosednji Sloveniji. To je pa na žalost le zgodovina in preteklost. Sedanja slika je pa precej različna. Kakšna je torej da-1 nes naša moč, seveda na Tržaškem: | ena ekipa je v C ligi (Bor), štiri bo-do pa. po vsej verjetnosti nastopale v nižji ligi, deželnega značaja. Kje so vzroki tega stanja? Smo sami popustili, so drugi toliko napredovali, nimamo vaditeljev, so se športnice odtujile? In vendar so naša dekleta prav letos na šolskem prvenstvu dosegla dosedanji najvišji uspeh (pr-a tri mesta). Zaradi teh in drugih vprašani sem se pogovoril s trenerji, ki so v pretekli športni sezoni z večjim ali manjšim uspehom vodili obstoječih pet ženskih ekip in smer z Lučko Pečarjevo (Sloga), Jožetom Peterlinom (Breg;, Frankom Vitezom (Bor), Norči Zavadlal-Vodopivčevo (Kontovel) ter s Savom Ušajem (Sokol). Vsem sem postavil ista vprašanja in sem jih tudi ob vestii, da se bom pogovori z vse-toi. da ne bi prišlo do nesporazumov in zamere. O TRKNERJII Predvsem me je zanimala športno in trenerska pot današnjih trenerjev. Vsi so bili za krajšo ali daljšo dobo aktivni športniki. Vodopivčeva je igrala med drugim z Borom v prvi ligi in kasneje še dve leti v isti ligi s Casagrande iz Sa-ddeja. ko se je to moštvo potego-ya*o za prvo mesto v Italiji, sedaj vedno igra pri Kontovelu. Pečarjeva ]e igrala 7 let pri Boru (2 Prvenstvi v C lig; in 5 v B). Vitez 1® nastopal samo pri Boru (od pro-ociškega prvenstva do B lige). U-.)e ■'gčel pri Sokolu, nato je na aijeval v mladinsk; ekipi Bora in „ j® nastopal za Kras (C li-Peterlin se je pa začel siste-icno ukvarjati z odbojko pri Po-k„n: nadalje tri sezone ^ri Boru in nri ^°-v ft'mu — med šolanjem — K^tvu Vojne mornarice, trero - vidimo sta le dva današnja mnsf^u igrala tudi v italijanskih km™' ostali Pa san*0 v našem gu; vsi so pa bili za daljšo ali la, ker smo pač s trenerji na tesnem. Nisem imela več namena igrati' (potem sem morala), mislila sem si, da sem še lahko koristna s tem, da naučim druge nekaj tega, kar sama znam». Peterlin je pa takole opisal svojo odločitev: «Trener sem postal spričo dejstva, da me je ta športna panoga navduševala in zanimala — opravil sem izpit leta 1971. Zato sem odbojko izbral kot praktični predme* na Visoki šoli za telesno vzgojo v Rimu, se specializiral in tudi polagal iz tega predmeta končno tezo». Kakor vidimo je na odločitve današnjih trenerjev v glavnem vpiiva-1 nujnost in potreba; prepričanje pa v samo enem primeru. Seveda me je tudi zanimalo, če in kje so si trenerji pridobili prej ali kasneje svoje strokovno znanje. Najzanimivejši odgovor nam je dal Peterlin, ko ugotavlja, da če govorimo o odbojkarskih tečajih, so omembe vredni le tisti, ki jih vsako poletje organizira ZSŠDI V Rovinju, ko se izpopolnjujejo na tečajih naši odboj-karji-ice. («Lahko rečem, da so ti tečaji res enkratna prilika za vsakega trenerja. Poleg teoretičnih predavanj ima namreč vsak tečajnik tudi možnost, da od blizu sledi praktičnemu delu vrhunskih jugoslovanskih odbojkarskih mojstrov. Teorija praksa se take zlivata v celoto». Istega mnenja je tudi Vitez, ki je najprej obiskal tečaj v Trstu in postal trener - pripravnik; nato je o-biskal tečaj v Mestrah in si pridobil naziv efektivnega trenerja. '-Ti tečaji so pa bili zastareli — trdi Vitez —. Pridobil sem mnogo več z lastno iniciativo po knjigah in iz filmov tekem. Največ sem pa pridobil v Rovinju». Vodopivčeva je začela trenirati Sokol leta 1968 in tri leta kasneje je obiskala tečaj, pri federaciji opravila izpit in si tako pri- si nisem nikoli mislila (do septembra 1974), da bom postala trener: v tem časr pa ni bilo nobenega tečaja». Na kratko smo si skupaj ogledali športno pot naših trenerjev. Lahko takoj pripomnimo da vodstva društev ali osrednji športni organi se niso prav mnogo trudili, da bi vzgojili potrebne kadre, da bi jim dali nujno potrebno strokovno znanje. Vemo, da sta dobra volja irr predanost športu zelo pomembni; v današnjem obdobju je pa nujno potrebna tudi teoretična predpriprava. Niso samo športniki potrebni izpopolnjevalnih tečajev ampak in predvsem trenerji, ki morajo ustvarjati nove rodove atletov. Tu smo že zamudili prvi vlak. ODO KALAN (Nadaljevanje sledi) favorit za prvo mesto Italijani upajo na dobro igro Ocleppa . Moči Argentincev ni bilo mogoče dobro preveriti VICHY, 29. — Od 35 držav, Ki so se udeležile teniškega turnirja za pokal «De Galea» so se v sklepni del uvrstile Italija, Češkoslovaška, Španija in Argentina. Pokal brani reprezentanca češkoslovaške, Argentina pa je po Mehiki druga neevropska država, ki pride v poštev za zaključne spopade. Češkoslovaška bo sodelovala s To-mašem Šmidom in Pavlom Složilom, ki sta že lani osvojila pokal z jasno zmago 4:1 proti Španiji. O Argentini se ve bolj malo. Ekipo bodo sestavljali Enrique Caviglia in Fernando della Fontana ter Carlos Gat-tiker, ki bo igral le v dvojici. Argentinci so z veliko lahkoto izločili sicer šibko Avstrijo. Italija računa največ na Ocleppa, ki je praktično odločil srečanje proti Franciji. Drugi Italijan Marchetti precej zaostaja za Ocleppom vendar je dokaj borben. Španija bo morala izbirati med Jimenezom, Mirom, Torralbo in Ca-mero. Za končni turnir izgleda češko- Medcelinski pokal Jugoslavija 82 ZDA 79 BEOGRAD, 29. — Po razburljivi tekmi veljavni za medcelinski pokal je Jugoslavija premagala ZDA z rezultatom 82:79. Po prvem polčasu so Jugoslovani vodili kar za 9 točk. Jugoslavija je končala evropski del tekmovanja. Ponovno bo nastopila 7. avgusta v Rio de Janeiru proti Braziliji. liiiiiiiiiiiiiiiiliuiuiiiililiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiimiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiimuiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiMiiiiiimiiiiiiiiniimtiifiiiiiiiiiiiiiMiMi» JUGOSLOVANSKI KLUBI PRED PRVENSTVOM 75/76 slovaška najbolje pripravljena. Gre za tehnično in atletsko dobro pripravljena igralca. V polfinalih bodo posamezniki igrali 3 sete, dvojice pa 5. Finalna srečanja bodo vsebovala vedno 5 setov. Finalni turnir se bo začel v Vichyju 5. avgusta. KOŠARKA Tekmovanje v motokrosu v Brežicah Športno društvo «Planika» priredi v nedeljo, 10. avgusta, v Brežicah pri Kobaridu tekmovanje v motokrosu, katerega se lahko udeležijo tekmovalci iz Slovenije ter Furlanije - Julijske krajine. Tekmovanje bo razdeljeno v tri kategorije in se bo pričelo ob 15. uri po italijanskem času. Vsak tekmovalec bo moral opraviti dve vožnji po 15 minut vsaka. Najbolje uvrščeni se bodo uvrstili v finalno dirko. Vpisovanje sprejemajo najkasneje do 2. avgusta v baru «Casa Rossa» v Ul. Cravos 2 v Gorici. Prireditelji bodo po tekmovar nju pripravili praznovanje s plesom Nagrajevanje doberdobskih naraščajnikov Nejasen status igralcev II. lige Vojvodina trenutno v dobri lomi Po treningu v Makarski bo Hajduk igral na turnirju v Španiji Jugoslovanski nogometni klubi prve zvezne lige so na vrhu poletnih priprav za novo prvenstveno sezono 1975/76. Naporni kondicijski treningi v začetku avgusta nekoliko uplahnejo; tri- do štiridnevni treningi na teden padejo na dva. Veča pa se število mednarodnih in lokalnih nogometnih turnirjev. Tudi strokovni nogometni krogi so se po preteklem intenzivnem dogovarjanju in pripravljanju načrtov za novo sezono nekoliko umirili. Nogometna javnost pa še vedno kritično gleda na rezultate zadnje konference prvoligašev v Opatiji. Srečanje najvišjih nogometnih strokovnjakov je po rezultatih marsikoga razočaralo; predvsem so mnogi pričakovali vgč bistvenih, globljih sprememb jugoslovanskega nogometnega sistema — konferenca pa je ostala na stari tirnici golega dogovarjanja o tekmovalnih problemih, o srečanju tega kluba z onim. Še vedno je na dnevnem redu vprašanje: profesionalizem ali amaterizem. Posebno pereča je ta dilema v drugi zvezni ligi. Po dogovoru je druga liga a-materska, toda igralci morajo živeti in delovati kot profesionalci... kot je dejal igralec Zagreba Rukljač: «Težko je amaterjem v profesionalni ligi. Dolga potovanja, naporni treningi, huda konkurenca.» Na voljo je dvojna izbira, ki bi lahko rešila težki položaj: prvič, iz dveh drugih amaterskih lig napraviti enotno «B» profesionalno ligo, ali pa razcepitev druge lige v štiri manjše, lokalne amaterske skupine. Boj za zeleno mizo, boj tudi na nogometnih igriščih. Te dni je v Beogradu in Novem Sadu najmoč- ..................................im..............m................. NOGOMET TRDA DISCIPLINA NA POLJSKEM Zaradi pijanosti m pretepa in Szarmach kaznovana Branilca ne bodo mogli uporabiti za srečanje proti Italiji - Za napadalca je kazen pogojna VARŠAVA, 29. — Poljska nogo: metna zveza je ostro ukrepala proti dvema državnima reprezentantoma, ki sta bila prava stebra med zadnjim svetovnim prvenstvom v Nemčiji Gre za branilca Jerzyja Gorgo-na in napadalca Andrzeja Szarma-cha. Gorgona so kaznovali s prepovedjo igranja za 6 mesecev' in zato ne bo prišel v poštev za sestavo državne reprezentance, ki se bo v sklopu evropskega pokala 26. oktobra pomerila z Italijo. Szarmacha so tudi kaznovali za 6 mesecev, nje-. gova kazen pa je pogojna in bo lah-I ko naprej nastopal če bo njegovo I obnašanje na primerni športni rav-J ni. Kaznovanje bil tudi Ireneusz La-zurowicz, ki pa ni nikoli igral v državnem dresu. Vzrok tako hudih kazni je neprijeten dogodek do katerega je prišlo že 12. junija v vlaku s katerim so se igralci vračali iz Francije, kjer je «Gornik» igral proti postavi Vin-cennesa. Med potjo naj bi se trije nogometaši pošteno napili. Kmalu so začeli nadlegovati klubske tovariše, spremljevalce in celo potnike. Gorgon se je celo znašel med pretepom, katerega je sam povzročil. Ta pretep mu je bil tudi usoden za izključitev. Državna reprezentanta naj bi tudi grobo žalila zveznega trenerja Gorskega. Vodstvo «Gornika» in tudi predstavnik nogometne zveze sta najprej skušala vso zadevo zadušiti, osrednja nogometna zveza pa je zanjo zvedela ker je prišlo do kaznovanja igralcev v sklopu kluba. Zaradi te zamude so bile razsodbe izrečene komaj danes. Medtem se je namreč poljska nogometna reprezentanca mudila na turneji v Severni Ameriki in trener Gorski bi ne mogel najti primernih zamenjav če bi do kaznovanja prišlo neposredno pred odhodom. Italija 3 Jugoslavija 0 BON, 29. — Na mladinskem odbojkarskem prvenstvu je Italija premagala Jugoslavijo z rezultatom 3:0 (15:8, 15:9, 15:9). V moški konkurenci so se v finalni turnir uvrstile: Sovjetska zveza, ČSSR, Poljska, Bolgarija, NDR in Nizozemska. Pri dekletih pa: Sovjetska zveza, NDR, Zah. Nemčija, ČSSR, Poljska in Bolgarija. nejši nogometni turnir v Jugoslaviji — poletni turnir «Beograd - Novi Sad 75»; nastopajo Vojvodina, Cr-vena zvezda in zahodnonemški prvak Borussia iz Monchen Gladbachà. To nogometno srečanje je pomembno tudi v mednarodnem pogledu, saj nastopa prvak države, ki je nogometna velesila (Borussia je zmagovalec pokala UEFA), nastopa Vojvodina, ki je zadnje dni v izredni formi (zaporedne zmage nad Zuri-chom, Vejlom, Bold Clubom in Ein-traetom) in nastopa Crvena zvezda, ki je verjetno najuspešnejši klub v Jugoslaviji. Prvak Hajduk se pripravlja na Makarski rivieri. Na majhnem igrišču v Baški Vodi, kjer se je zbralo okrog 5000 gledalcev, je premagal domačo Uranijo s 3:1. Uspešno sta na tekmi debitirala dva nova igraL ca Hajduka: levo krilo Djordjevič (prišel je iz Bora) in srednji napadalec Balevski (iz Vardarja). Hajduk bo danes odpotoval v Španijo, kjer bo nastopal na turnirju «Ciudad de La Linea». Na turnirju bodo nastopili še Espanol (Barcelona), Steagul Rosa (Bukarešta) in domača ekipa Betis. ATLETIKA FORMIA, 29. — Italijanski sprinter Pietro Mennea — atletski «Pe-truzzu» po zgledu Anastasija — je med treningom ponovno občutil močne bolečine v nogi in bo zaradi tega verjetno odpovedal udeležbo na mednarodnem mitingu v Viareggiu. Problematična začenja postajati tudi vključitev Mennee v reprezentanco za finale evropskega pokala. * * * RIM, 29. — V Avezzanu se bodo 2. in 3. avgusta srečale moške reprezentance Alžirije, Turčije in Italije. Slednja bo nastopala z atleti do 23. leta. Za Italijo bodo tekmovali tudi atleti iz naše dežele in sicer: Sacchi (3000 m steeple), Gran-dis (110 m ovire), Zorn (400 m ovire), Bruni (višina) in Cerne (kopje). Na tradicionalnem poletnem prazniku ob Doberdobskem jezeru, katerega je organiziralo športno društvo «Mladost», je član društva Giorgio Ulian nagradil skupino domačih nogometnih naraščajnikov Lahkoatleti na predolimpijski preizkušnji ■Mi PLAVANJE RIM, 29. — Plavalna zveza je objavila imena plavalcev in plavalk, k; se bodo udeležili evropskega mladinskega prvenstva, ki bo od 8. do 10. avgusta v Ženevi. Nastopala bo tudi Tržačanka Laura Sterni. Prijavili so jo za 100 m prosto. V Montrealu so opravili prvo predolimpijsko tekmovanje. Daleč najboljši rezultat je dosegel Jugoslovan Nenad Stekič, ki je v skoku v daljino postavil nov evropski rekord 8,45 m, kar je tudi druga najboljša znamka na svetu vseh časov. Rezultat bodo uradno priznali, ker je veter pihal v dovoljenih mejah. Nastopil je tudi evropski rekorder v skoku s palico Poljak Kozakiewicz (na sliki desno), ki pa ni imel posebne sreče. Dosegel je poprečnih 5,20 m, medtem ko znaša njegov rekord kar 40 cm več janko kersnik: 4. AGITATOR «Notar te išče!» omeni oni debeli možic, ki je bil prej vabil koncipienta k obedu na delnice. «Naj čakajo, naj čakajo, ob osmih bomo pričeli,» pristavi počasi ter gloje Perutnico. A tu je bil že prihitel notar. «Za božjo voljo, gospod Koren! Ali ne bomo pričeli? Ob sedmih je napovedano in sedaj je le še četrt ure do osme.» «Takoj, takoj!» meni ogovorjeni hladnokrvno in si naloži pol ploščka kislega krompirja. «Delnico vzemite, še eno imam, puranov vrat in pol škofije je še tu!» prigovarja Lovšev Boštjan. . «Oprostite,» zavrača notar, mlad mož, majhne pa sko-raj obilne postave, ter izpodbuja vnovič Korena ; «Kaj pa bo s predavanjem in — s tombolo?» «Da, tombola, to je glavna stvar,» oglasi se s usti debeli tržan, ki je prvi vabil Korena k obedu. bo z vinom. polnimi Kaj pa ., Boštjan, ali bomo tudi vino na delnice pili?» Notar je z nejevoljnim obrazom odšel ter siknil med zobmi. «Takoj pričnemo!» klical je Koren za njim. Vstal je ter jel natikati bele rokavice na roko. «Čas je, čas — zadnji čas! Kdo ve, koliko ur bo notar i-ijjj predaval? Torej pojdimo v dvorano!» !;! Pri delničarjih ta poziv ni imel uspela. «Do tombole že pridemo!» menili so trije, drugi pa so ii! se muzali in molčali. . jjj Koren je hotel iz sobe, a med vrati je moral obstati. ■Jj Velik in obilen gospod, črno opravljen, prijaznega, jovial-:i: nega obraza preprečil mu je izhod. Vstopil je z mostovža in Ijj vedel s sabo mlado, vitko deklico. Ogrnjena je bila z dol- lil gim, s kožuhovino obrobljenim plaščem, glavico pa in pol ::: obraza je ovijala pletenina od svetlo rumene svile, Koren se globoko prikloni prišlecema. Videti je bilo, da je vesel tega pohoda. «Oh, gospod Bolè! To je lepo! V tem vremenu prihajate! Nismo se vas smeli nadejati!» hitel je v svesti si svojega posla kot nocojšnji reditelj. ................. «Hrast se omaja in hrib — a mi,» citiral je pnšiec malo neumestno, a sam smejoč se ponesrečenemu dovtipu. «Kje je doktor Hrast? Je li tu?» «Da, da, v tretji sobi! In gospa tudi!» «Oh, to je prav!» , . . . . ^ Odvedel je deklico tja ter pozdravljal na desno m levo znance v prvih sobah. Tišina je nastala v obeh in čula so se le polglasna, šepetana vprašanja. «To je hčerka Boletova?» «To je Milica?» «Zrastla je!» «Lepa je!» pristavil je Lovšev Boštjan, ko sta bila onadva že mimo odšla. «Saj je še videl nisi!» dejal je s smehom debeli tržan in z veliko slastjo obiral zadnji ostanek delniškega podjetja, puranov vrat. Pogovor pri raznih mizah se je zasukal na edini predmet, na Boletovo hčerko. Pa vtem se je čul že zvonec iz dvorane, ki je napo- vedoval pričetek besede, in večina obiskovalcev iz prednjih sob je hitela tja. «Gospod Koren, gospod Koren, kje je Koren?» oglasi se Hrast med vrati. A ta je bil že tu. «Priskrbite gospodični Boletovi prostor spredaj. In soprogi moji!» «Zaradi gospe soproge sem prišel!» deje Koren. «Torej za obe, obe!» Vrnila sta se v tretjo sobo in tu je predstavil Hrast svojega koncipienta Boletovi hčerki. Ta ji je hotel ponuditi roko, da jo odvede v dvorano, a pl. Ruda ga je prehitel. «Pokažite nam prostor!» pravi oblastno in stopi z Milico naprej. Korenu ni bilo do teh nekako ošabnih besed in ne do spremljevanja Boletove. Podal je roko Hrastovi soprogi. A vtem ko je stopil mimo prvega para, ozrl se je prvič v obraz mlade deklice. Do dvorane je šel s Hrastovo gospo za onima, a pred vhodom postal je Ruda in skozi dvorano je odvel Koren svojo spremljevalko naprej na prvi sedež pod odrom. Za njim je privedel Ruda Boletovo ter ostal spredaj poleg gospa, koncipient se je pa vrnil v ozadje. Sam ni vedel, da mu je kri silila v lice, ko se je gnetel skozi gosto nastavljene društvenike; vse se mu je videlo nekako megleno, in ko mu je Lovšev Boštjan šepnil na uho: «Dobro, dobro se vedeš, prijatelj!», niti čul ni teh besed. A sedaj že zopet zapoje zvonec in dvigne se zavesa pred odrom. , ^ Prva točka je bil predsednikov pozdrav. Dr. Hrast ga je moral govoriti in rešil je svoj nalog kratko in točno, kakor vselej, kajti ta točka ni nikdar izginila s sporeda. Potem so pevci zapeli Ipavčevo: «Bodi zdrava, domo vina!» To je bilo v Borju tudi tako ukoreninjeno, da je n: bilo čitalnične besede brez te pesmi. In občinstvo je pevcen vselej burno ploskalo, ako je bil tudi kak solist hripav Javno odobravanje in javna pohvala, ta je bila vsakemi gotova, kdor se je prikazal na odru v Borju; za hrbtom pz so ga rešetali in skozi zobe vlekli. Taki so bili borjansk kritiki ! V tretje se je dvignila zavesa in za majhno, nezagr njeno mizico, na kateri sta goreli dve sveči, prikazal se j« borjanski notar Božidar Koprivec. Vnanje osebe njegov« smo že nekoliko omenili, zato ni treba, opisati ga še en krat, zlasti ker bode v naši povesti še večkrat stopil na po vršje ter pokazal se v svoji istinitosti. Prav tedaj, ko se je globoko poklonil občinstvu, katere ga je tako, kakor prej pevce, sprejelo z glasnim ploskom, tei bil položil debel rokopis na mizico predse, kosti svojegz rojstva pa v pleten naslanjač, prav tedaj je vstopil v dvorane pri zaelnjih vratih mladi borjanski kaplan. «Servus!» dejal mu je Koren, stoječ poleg vhoda. «Dober večer!» odzdravil je oni. «Semkaj sedite, gospod Anton!» zašepetala je debelz usnjarica, ki je sedela v zadnji vrsti skoraj na dveh stoli! ter prijazno primaknila enega kaplanu. Ta je ubogal, a pre še pozorno ogledal si občinstvo po dvorani. Bil je mlad duhovnik, velike, suhe postave, a polnega okroglega lica. Ker priimek njegov tudi tržanom ni bil na vaden, imenovali ga bodemo tudi mi tako, kakor so ga t Borju klicali : gospod Anton. Notar Koprivec pa je pričel predavati. Naznanil j« naprej, da bo govoril o astronomiji in o svetovih, kateri s« sučejo in kažejo na nebesu, in o njihovi naravi. (Nadaljevanje sledi) 79 46 38 79 58 23 76 14 70 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel 79 38 08 Podružnica Gorica. Ul Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir. celoletna 17 500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2. — din, za zasebnike mesečno 24.—* letno 240,— din, za organizacije in podjetja mesečno 30 —, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» a DZS * 61000 Ljubljane, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno« upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravL Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. 30. julija 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst ZDRAVSTVENO STANJE FAŠISTIČNEGA MORILCA SE JE IZBOLJŠALO Mariu Tatiju bodo pred izgonom v Italijo sodili tudi v Franciji Obtožujejo ga nezakonitega prihoda v Francijo, posesti ponarejenih dokumentov in orožja SAINT RAPHAEL, 29. — Po kirurškem posegu v bolnišnici v Dra guignanu, se je zdravstveno stanje fašističnega morilca iz Empolija Maria Tutija, precej izboljšalo. Ko se je danes zbudil, je prosil kavo «na italijanski način», to je mečno, in nekaj peciva. Takoj so mu ugodili, kot so ugodili želji, da bi mu s kosilom prinesli tudi steklenico belega vina. Francoska žandarmerija je še poostrila nadzorstvo nad ranjenim Tuti jem: dva agenta sta stalno v njegovi' sobi, dva sta pred vratmi, e-den pa pred vhodom v oddelek. Tuti je med zasliševanjem priznal namestnici državnega pravdnika gospodični Monique Guernan, da bi, če bi se mu posrečilo streljati, gotovo' ubil italijanske policaje, a ni utegnil vzeti samokresa v roke, ker ga je komisar Vecchi dvakrat obstrelil. Guernanova je tudi pojasnila italijanskim novinarjem, česa je obtožila komisarja dr. Maria Vecchija: nedovoljene posesti orožja, streljanja v javnem prostoru in povzročitve telesnih poškodb. Na pripombo, da gre za streljanje v silobranu, je Guernanova rekla: «Soglašam, vendar gre za nedovoljeno posest orožja. Francoski zakon prepoveduje tujim policajem aretacijo na francoskih tleh in streljanje na osebe, pa čeprav so proti njim izdali tiralico. Komisar bi moral vsaj obvestiti francoske kolege, da je oborožen. Prav gotovo bi mu odsvetovali rabo samokresa. Po mojem mnenju so se italijanski policaji prenaglili. let zapora. Možno je, da bodo Tu-1 deljo, malo pred umorom, razgo-tiju sodili še pred izgonom iz Fran-1 varjal s Finellijevo, a ko so ga «MORBUS IBSENI» Feministke, ki so prve ovrgle modrček kot znak zasužnje-nosti ženske pred moškim, niso vedele, da si s tem daljšajo življenje in krepijo zdravje. To vedo sedaj, ko je danski zdravnik iz kdbenhavnskega mestnega kliničnega centra, dr. Bjoern Ibsen, objavil rezultate svoje študije, iz katerih izhaja, da so modrčki nevarni za žensko zdravje. V zdravniškem biltenu je Ibsen predlagal, naj bi bolezen imenovali «Ibsenov sintom» ali tudi «Morbus suspensori mam-mae». Gre za to, da naramnice ženskih modrčkov po več letih zarežejo v ramena globoko brazdo («sulcu Ibseni-», po novem), ki povzroča bolečine v rokah in nadlakti. Ibsen predlaga ženskam, naj modrčka sploh ne nosijo, sicer pa naj kupujejo modrčke z zelo širokimi naramnicami ali s podlogo na ramenih. V VOLČJE ŽRELO Bo že res, pravijo Norvežani, da se začenja v Helsinkih e-vropska konferenca o sodelovanju, ki temelji predvsem na zaupanju. Toda... zaupanje velja le do določene mere. Komentar gre pripisati vesti. ki jo je objavil list «Mor-genbladet». da sta norveški vrhovni štab in severnoevropsko vojaško poveljstvo NATO od novembra lani, nepretrgoma celega pol leta, dan za dnem pošiljala vso uradno, tajno in rezervirano korespondenco no kurirju naravnost v veleposlaništvo Vzhodne Nemčije v Oslu. Kurirju se je stvar verjetno zdela čudna, toda... ukaz je ukaz. Niti ni znano, da bi diplomati DDR, ki je članka varšavkega pakta, ob tem protestiral' ali se sploh namrdnili. Ko se je vest razvedela, je poveljnik NATO za severno Evropo, kontraadmiral Reidar Godoe. flegmatično izdavil: «To se pač lahko zgodi vsakomur». Norveški načelnik glavnega štaba renerai Zeiner - Gunder-sen pa ie izdal okrožnico, v kateri pravi, da «v bodoče takih napak ne nomo trpeli». Uboga Mata Haril Za znatno monrše stvari so jo spravili kljub očarljivi postavi, naravnost pred puške. cije. Vse kaže, da Tutijeve ljubice Claire Camper, ne bodo obtožili. Tuti je tudi njo prevaril in izkoristil njeno zaljubljenost, saj mu ni dekle samo nudila zatočišče, temveč ga je celo zalagala z denarjem. Popoldne so prispeli v Draguignan namestnik florentinskega državnega pravdnika dr. Luigi Pappalardo, ki se je takoj sestal s francoskimi kolegi, načelnik florentinskega oddelka za boj proti terorizmu dr. Joele, načelnik političnega oddelka Fasano in karabinjerski podpolkovnik Guerrera. Vsi upajo, da bodo lahko prisostvovali zaslišanju Tutija, kar je seveda v pristojnosti francoskih sodnih organov. V Firencah proučujejo možnost, da bi Tutija obtožili poskusa umora policajev, ki so ga zajeli v Saint Raphaelu, medtem ko se je iz Empolija zvedelo, da se Tutijeva žena Loretta, ki čaka drugega otroka, namerava ločiti od moža. V Rimu je danes notranji minister Gui sprejel komisarja Vecchija in Criscuola, ki sta ju spremljala poveljnik policije Menichino in načelnik komisariata za boj proti terorizmu Santillo. Minister je čestital komisarjema za izreden poseg in junaštvo. V uradnem poročilu notranje ministrstvo pravi, da pričakuje od francoskih oblasti formalno oprostitev Vecchija vseh obtožb, kot je bilo že ustno obljubljeno. V LATISANI Aretiran morilec zdravnikove tašče LATISANA, 29. — Preiskovalni organi so brez težav identificirali morilca 66-letne Felicite Finelli, katero je njen zet, zdravnik v Latisani, dr. Angelo Maurizio, našel v ponedeljek zjutraj zadavljeno. Spočetka so mislili, da gre za roparski umor, kasneje pa je sum padel na delno slaboumnega moža zdravnikove hišne pomočnice, 27-letnega Danila De Nobileja. Ta se je v ne- zajeli, je karabinjerjem posredoval neprepričljiv alibi. Pod težo dokazov je De Nobile danes zjutraj priznal umor, vendar vzrokov ni navedel. BERLIN, 29. — Šest strank in organizacij je na prvi seji v prestolnici NDR ustanovilo Ljudsko fronto Čila, ki združuje vse antifašistične sile v boju za zrušenje Pinochetove junte in vzpostavitev demokratičnega in protifašističnega režima v Čilu. PO DVEH DNEH ZASLIŠEVANJA Buzzi cinično zavrača krivdo za pokol v Brescii Na Bavarskem so že izpustili člana MAR Pitone - Chioda BOČEN, 29. — «Z Ombretto bova . in s tem zvrača nanje krivdo, ki so obračunala. Tudi drugi ne vedo j mu jo naprtili, to, kar jaz vem. Oni so samo mi-1 Sodniki so zapustili dvorano bo-tomani...» tako je kričal, po. enem j censkega prizivnega sodišča, kjer dnevu in eni noči zasliševanja na-1 poteka zasliševanje, vidno presene- r>i ef Trr*mnnnr* R11 v v i Lri Ì£» er a rvrL “ ■ n • _ i i -v , cist Ermanno Buzzi, ki je zaprt pod strahovito obtožbo, da je organiziral in izvedel načrt o pokolu na Trgu della Loggia, lani v Brescii. Sodniki so ga zasliševali do štirih zjutraj, nato spet opoldne in — po kratkem odmoru — popoldne in zvečer. Zaman. Buzzi je cinično zavrnil vse obtožbe, tudi take, za katere so vsi dokazi jasni in pribiti. Vse, tudi ljubimko Ombretto, obtožuje, da so «mitomani» niiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinuiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniTniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MNENJE KASACIJSKEGA TOŽILCA 0 «ZADEVI MARTIRAN0» MEDTEM KO ROBERTO S SVOJIMI ČETAMI PRITISKA NA EUANDO Za Fenarolija je splahnelo Agostinho Meto poziva Portugalsko tudi upanje v obnovo procesa Pred 17 leti je primer Fenarolija in Ghianija ločil italijansko javno mnenje - Geometer je neozdravljivo bolan RIM, 29. — Zadnje upanje Gio-vannija Fenarolija, da bi prišel na svobodo ali vsaj dosegel revizijo procesa, je splahnelo, potem ko je kasacijski državni pravdnik dr. Lapiccirella v petnajstih tipkanih straneh izrazil negativno mnenje. Giovanni Fenaroli je bil obsojen na dosmrtno ječo skupaj z Raulom Ghianijem pod obtožbo, da je sredi septembra 1958 dal ubiti ženo Mario Martirano z namenom, da bi vnovčil zavarovanje 150 milijonov lir. Res je, da mnenje državnega pravdnika pri kasacijskem sodišču ni obvezno veljavno, vendar je to prvi korak do dokončnega sklepa. Po tem se bodo vrata jetnišnice v Porto Azzurro dokončno zaprla in na Fenarolija in Ghianija, ki sta dolga leta polnila stolpce časopisov, bo legla pozaba. Vest o tem, da je dr. Lapiccirella zavrnil njegov priziv, je Fenaroli izvedel v ječi, kjer so mu odobrili izredni pogovor z žensko, s katero se je medtem (v ječi) poročil. Ko mu je povedala, je Fenarolija obšla slabost, ki bo gotovo še zaostrila njegovo stanje, saj je neozdravljivo bolan in je upal, da bo zadnje mesece življenja preživel na svobodi. Minilo je že 17 let od dni, ki so ločili italijansko javno mnenje na dve skupmi: tiste, ki so bili prepričani v geometrovo nedolžnost in o-ne, ki so odločno trdili, da je kriv. Fenaroli je zadnje čase predal sodstvu več indicov, ki naj bi potrjevali njegovo nedolžnost, vendar je kasacijski državni pravdnik o tem kategoričen: «Dokazi o njegovi krivdi so neizpodbitni». iiiiiiHiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiuiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii MEDTEM KOJC PREDSEDNIK C0WONPRISOSTVOVAL KONFERENCI OAC V KAMP AL! Nepričakovan državni udar nigerijskih oboroženih sil Odstavljeni predsednik vlade in republike ter poveljnik oboroženih sil je zavlačeval, kljub obljubi, predajo oblasti civilistom naj umakne svajo vojsko iz Angole Kurt Waldheim v Kampali priznal, da državljanska vojna v Angoli ogroža svetovno varnost - Idi Amin predsednik 0AE Tutija, če je že tako nevaren, bi lahko zrjeli na plaži, ko prav gotovo ni bil oborožen Vse bi pote-k'o po zrkoniti poti in brez krvi. Končno bi morali v tej akciji poseči izključno francoski policaji» Komisar Vecchi, kf je imel tudi danes dolg razgovor s francoskim sodnim funkcionarjem, ni hotel odgovarjati novinarjem. Potrdil je le, da bi Tuti, ki je naperi) samokres na komisarja Criscuola, prav gotovo ubil komisarja, če bi mu oo ne preprečil namere s strelom. Načelnik oddelka sodne policije, komisar Tholange je danes spregovoril v obrambo Vecchija «Vecchi», je dodal Tholange, «ie imel izredne reflekse, ker bi Mario Tuti lahko tudi ubil policijske agente. Stvari se niso odvijale ravno po vseh zakonitih pravil h, vendar je treba res pomisliti na pravila, ko so na kocki življenja policaiev in ko se človek znajde pred zločinci?» Dokler francoska sodna oblast ne bo imela v rokah italijanske zahteve po izgonu v Italijo, bodo Maria Tutija obtožili nezakonitega prihoda v Francijo, posesti ponarejenih dokumentov in nedovoljene posesti orožja. Lahko bi ga tudi obsodili na kazen od 1 meseca do 5 LAGOS, 29. — Radio Lagos je danes zjutraj javil, da so nigerijske oborožene sile pod poveljstvom polkovnika Josepha Namvana Garbe z državnim udarom odstavile predsednika vlade in republike generala Yakubuja Govvona. Garba, znan tudi kot Joe, ima 32 let, in je zelo priljubljen med vojaki. Zadnje čase je poveljeval enoti predsedniške telesne straže. Polkovnik Garba je po radiu izjavil, da so oborožene sile, upoštevajoč, kar se je zadnje čase dogajalo v Nigeriji, sklenile zamenjati vodstvo zvezne vojaške vlade, zaradi česar od «tega trenutka dalje general Yakubu Gowon ni več načelnik zvezne vojaške vlade in vrhovni poveljnik nigerijskih oboroženih s:l». Radijski napovedovalec je pojasnil, da ni bilo prelitja krvi in povabil prebivalstvo, da spoštuje zakone. Po vabilu prebivalstvu, naj o-hrani mirno kri, jo napovedovalec poudaril, da bodo proti motdeem javnega reda strogo postopali. Po vsej Nigeriji so uvedli od mraka do zore pohcijsko uro. Vsa letališča in mejne prehode so začasno zaprli, prav tako so prekinjene vse telefonske in telegrafske zveze s tujino. Že ob 2 ponoči (3.00 po italijanskem času) so nigerijske vojaške e-note obkolile letališče in tudi cesta. ki iz mesta pelje na letališče ie bila zaradi premika čet zaprta. Premik čet so opazili tudi v smeri mesta Ikeja, zahodno od Lagosa. Državni udar sovpada z deveto obletnico puča, ki ga je izvedel Gowon. Današnji je že tretji državni udar v državi po proglasitvi neodvisnosti L oktobra 1960. leta. Prvi je bil 15. januarja 1966, ko so u-grabili in usmrtiii tedanjega prvega ministra Abubakarja Tafewo Ba-le\vo. Tedaj so na čelo vlade postavili generala Aguiyia Ironsija, katerega so, ko je hotel odpraviti zvezno ureditev in organizirati e-notno državo, med krvavimi spopadi ubili. To je bilo julija 1966 in tedaj je Gowon s činom podpolkovnika postal predsednik vrhovnega vojaškega ’ sveta. • Gowon jè v krvi zatrl poskus odcepitve Biafre, zaradi katere je kar 30 mesecev divjala državljanska voj-n* (1967 - 1970). Od tedaj je vedno odlagal ustanovitev, kot je obljubil, civilne vlade. Letos se ie moral soo-prjeti tudi s študenti, ki so ?.ah-tevali ne le civilno vlado, temveč tudi boj proti korupciji. Junija letos je zvezni komisar za fina ve Ait.ai iufdr Shagari javno povab Rasni izgredi v Detroitu DETROIT, 29. — Vso noč se je mestna policija trdo spopadala s črnskimi demonstranti, ki so protestirali za nasilno dejanje nekega belega trgovca, ki je resno ranil nekega mladega črnca, ko je kradel v njegovem avtomobilu. Res pa je, da vlada v glavnem mestu ameriške avtomobilske industrije zelo napeto stanje zaradi brezposelnosti, ki je zajela 23 odst celotnega mestnega prebivalstva. Velika večina brezposelnih pripada črnopoltemu delu prebivalstva. vojaške voditelje Nigerije naj končne rom na strani Gowona, kateremu pripravijo načrt za postopno spre-1 je odločilno pomagal pri prevzemu rnembo vojaške v civilno vlado. Prvi oblasti, korak naj bi bil sklic posvetovalne ga zbora in ustanovitev odbora za ustavna vprašanja. 22. julija je tudi nigerijska sindikalna zveza zahtevala. da Gowon prepusti, najka ritje do 1967. leta, vlado civilistom. Toda Gowon ni držal tesede: zaradi prenagljenega p.enosa oblasti, je odgovoril, bi država zašla v zmedo in je potrdil prepoved delovanja političnih strank. Gowona so obvestili o državnem u-daru med konferenco Organizacije afriške enotnosti v Kampali. General je ostal nekaj minut na svojem mestu in se nasmehnil novinarjem, ki so ga takoj obkolili. Po kratkem razgovoru s predsednikom OAE in predsednikom Ugande Idijem Aminom Dado se je umaknil v hotel, kjer prenočujejo udeleženci konference, in se kasneje vrnil v kon-. grešno palačo, kjer se je ponovno pogovarjal z ugandskim voditeljem. Vest o državnem udaru je presenetila udeležence konference in nihče ni vedel, če je Gowon zapustil Kampalo. Kasneje so javili, da Gowon zadržuje s člani nigerijske delegacije v svojem apartmaju. Glasnik delegacije ni hotel . dati nobene izjave, ker ni bil obveščen o pocrobnostih državnega udara. Nigerijska delegacija se ni več udeležila konference OAE, medtem ko se je 40-letni general Gowon razgovarjal s številnimi voditelji a-friških držav. Po govoricah sodeč,, bo Gowon zapustil Kampalo in se preselil bližje Nigeriji, verjetno v Kamerun, kjer bo sledil dogodkom po državnem udaru. Baje je izjavil, da ne bo popustil in «da se ne čuti premaganega». Iz Farnesine, sedeža italijanskega zunanjega ministrstva, javljajo, da vlada v Nigeriji mir in da Italijani v Lagosu niso utrpeli noebne škode. Angleški Foreigen Office potrjuje, da vlada v Nigeriji mir, vendar je priporočil angleškim državljanom, da spoštujejo navodila nove vladajoče skupine. Glasnik angleškega zunanjega ministrstva je tudi izjavil da je Gowonova žena s sinovi na zasebnem obisku v Londonu. Rad o Lagos je zvečer javil, da je bil brigadni general Muritala Rufai Mohamed imenovan za novega predsednika republike in vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Zanimivo je, da je bil general Rufai Mohamed med prejšnjim državnim uda- LUANDA, 29. — Po krvavem spopadu, v katerem so portugalski vojaki ubili, pred sedežem organizacije, dvajset pripadnikov MPLA, so portugalske vojaške oblasti v Lizboni uvedle strogo cenzuro nad vestmi iz Angole. Medtem pa je leader MPLA pesnik Agostinho Neto preko luandskega radia pozval Portugalce. naj umaknejo iz Angole svoj vojaški garnizon. «Sedaj portugalska vojska nima več kaj iskati v Angoli», je komentiral vest o napadu na štab njegove organizacije, ki so jo voditelji zahodnjaške FNLA Holdena Roberta večkrat obtožili, da uživa podporo prav pri Portugalcih. Agostinho Neto se je istega dne vrnil z daljšega potovanja po Angoli, s katerim je hotel — med drugim — dokazati, da uživa zaupanje ljudstva in lahko svobodno potuje, kljub grožnji Robertovih čet, da bodo iz dneva v dan začele končno ofenzivo proti Luandi. Holden Roberto, ki ga podpirata Zaire njegovega tasta Mobutuja in pa ZDA, strumentalistično pa tudi Kitajska, je iz mesteca Ambritz sporočil, da manjka iz Carxita, pomembnega cestnega vozlišča, ki ga je zasedel s svojimi četami, le nekaj kilometrov do prestolnice, in da jo misli napasti. Holden Roberto je te izjave dal francoski agenciji «France Press» in spet ostro polemiziral s socialističnimi državami, češ da se vmešavajo v afriške zadeve. Roberto, ki se zaveda, da ne more govoriti tjavdan o «tujem vmešavanju», ker uživa podporo in vojaško (morda pa tudi plačance) iz bivšega belgijskega Konga, obtožuje SZ, da ni «afriška velesila» in da nima pravice dajati orožja Agostinhu Netu. Voditelj FNLA je pri tem uporabil tudi besedišče najbolj grobe protikomunistične propagande, ko je govoril o «sovjetskih satelitih, Jugoslaviji, Češki in Kubi», ki da dovažajp pomoč MPLA. Kubance je še posebej obtožil, da vežbajo čete MPLA, ni pa zanikal, da vežbajo njegove čete in plačance v Zairu kitajski častniki. O Angoli so medtem spet govorili na zasedanju šefov 46 afriških držav, ki so se sestali v ugandski prestolnici Kampali. Na prvi seji «afriškega vrha» je bil izvoljen za Agostinho Neto predsednika OAE maršal Idi Amin Dada, ki je v svojem govoru predlagal vojaško odpravo proti Južni Afriki, SZ in Kiajsko pa pozval, naj se ljubita med seboj. Pred njim so spregovorili še Huari Bumedien, za arabske države, Jakubu Gowon za Nigerijo (tedaj še ni vedel, da so ga z državnim udarom odstavili) ter Luis Cabrai iz Gvineje - Bissau. Vrh afriških državnikov je pozdravil tudi generalni tajnik OZN Kurt Waldheim, ki je državljansko vojno v Angoli označil kot «spor za oblast» in «resno nevarnost za svetovni mir in varnost». Namig na svetovne dimenzije angolskega spora pa je očiten, če pomislimo, kolikšni interesi se skrivajo za državljansko vojno. Gre namreč predvsem za pohlep po nadzorstvu nad to, po nafti ,in surovinah izredno bogato deželo. Po Waldheimu je o skominah imperializma spregovoril tudi somabj-ski predsednik, general Barre. O-menil je «afero» glede domnevnih sovjetskih baz v njegovi deželi. Kot je znano so mednarodni, ameriški in britanski opazovalci, ugotovili, da teh oporišč na obalah Indijskega oceana ni, vendar so ZDA kljub temu izkoristile afero in sklenile močno okrepiti svoje vojaško oporišče na otoku Diego Garcia, v Indijskem oceanu, kar predstavlja nov pritisk na neodvisnost afriških držav. Prihodnje dni bodo afriški državniki razpravljali predvsem o stanju v Angoli, o odnosih med afriškimi državami in Arabci ter odnosih do Izraela in Južne Afrike. V Lizboni so sporočili, da je major Vitor Alves odpotoval na čelu delegacije, v kateri sta še dva funkcionarja zunanjega ministrstva, v Kampalo, z nalogo, da se pogaja glede ukrepov, ki zadevajo stanje v Angoli. Malo pred odletom se je Vitor Alves srečal s predsednikom republike gen. Costo Gomesom. Zanimivo je, da je predsednik Costa Gomes zaupal tako delikatno nalogo prav Alvesu, ki pripada «zmerni struji» sveta revolucije in se sploh ni udeležil zadnjega zasedanja skupščine MFA. Pozno zvečer so tiskovne agencije iz Luande sporočile, da je kolona 5000 oboroženih pripadnikov FNLA začela korakati proti prestolnici. Zato so konzulati štirih zahodnih držav — Italije, Francije, Belgije in ZR Nemčije — pozvali svoje sodržavljane, naj nemudoma —-najkasneje v roku 48 ur — zapustijo Angolo. Po preteku tega roka si bodo morali sami prevzeti odgovornost za tveganje, kateremu so podvrženi. Po mnenju opazovalcev iz teh držav je namreč kazno, da se je začela državljanska vojna, ki bo krvava in malo verjetno je, da bodo pristaši te ali one skupine prizanesli komurkoli. Brand ni vključil stikal v apollu HONOLULU, 29. — Funkcionarji ameriške vesoljske ustanove so. včeraj izjavili, da kozmonavt Vanče Brand ni vključil dveh stikal, zaradi česar so v notranjost vesoljske ladje apollo začeli uhajati plini, s katerimi so se vsi trije ameriški kozmonavti laže zastrupili. Funkcionarji so pripomnili, da je Strafford s hitrim posegom preprečil hujše. čeni. Buzzi ni povedal ničesar koristnega, vsaj tako trdijo, samo zamešati je hotel vse štrene te tako delikatne preiskave. Kajti ključno vprašanje ni krivda Buzzija, Nanda Ferrarija, Angiolina Pape in drugih brescianskih fašistov, temveč povezave te teroristične celice z MSI in, kot nekateri sumijo, z varnostno službo SID, ali točneje nekaterimi njenimi elementi. Mnogi se še danes sprašujejo, ali bodo sodniki kar tako verjeli tezi o stikih med Bu*-zijem in senatorjem Tedeschijem (MSI), ki je glavni urednik lista «H Borghese». Buzzi je, meni nič, tebi nič, dejal, da je Tedeschija zaprosil za izkaznico tega lista, češ da mu potrebuje za neko konferenco v Jugoslaviji. Nekaj takega bi sodniki ne mogli verjeti. Kakšna konferenca naj bi se odvijala v Jugoslaviji, kjer bi bila neobhodno potrebna izkaznica nekega fašističnega lista? Poleg tega pa ne gre pozabiti, da je Buzzi večkrat sledil po poteh svojega predhodnika, Giovannija Venture (obtoženega za milanski pokol), ki je vztrajno trdil, da je bil agent Romunije, nato Albanije, končno pa SID. Tudi Buzzi si je izmislil, kot kritje za svoje stike s fašisti, agenturo Jugoslavije, nato pa Nemške demokratične republike. Iz Nemčije medtem prihaja vest, da miinchensko sodišče še ni odločilo, kdaj bo sklepalo o ekstradiciji v Italijo odvetnika Giuseppa Picone -Chioda, znanega voditelja neofašistične skupine MAR Carla Fumagallija. Picone Chiodo je medtem že bil o-svobojen iz ječe, ker je plačal odkupnino 15 tisoč mark. Sedaj živi v bavarskem glavnem mestu in bi se, teoretično, moral vsak dan javiti komisariatu. Kot je znano, so trem kozmonavtom takoj po pristanku ugotovili, kot posledica uhajanja plinov, laže poškodbe na pljučih. Njihovo zdrav-j Asmaro s svojimi’25 tisoč oborože-stveno stanje je sedaj boljše. ‘ nimi vojaki. Eritrcjci zahtevajo pravico do samoodločbe ASMARA, 29. — Etiopske oblasti so sklenile spet uvesti v severnih pokrajinah Eritreje obsedno stanje. Zaprli so vse dohode v glavno mesto te dežele, Asmaro, ter prepovedali vsakomur, da bi vanj vstopil. Zaplenili so tudi več tisoč koles, s katerimi so se delavci vozili na službena mesta. Ukrepe so. etiopske vojaške oblasti uvedle po krvavih spopadih z gverilci Osvobodilne fronte Eritreje, ki so 35 kilometrov od mesta napadli vojaško kolono in jo onemogočili. Tudi v sami Asmari beležijo več akcij mestne gverile proti policijskim postojankam in državnim uradom. S tem v zvezi je delegacija Osvobodilne fronte Eritreje, ki se pod vodstvom predsednika fronte Oth mana Salaha Sebija mudi na uradnem obisku v Tuniziji, povedala, da Eritreja zahteva «pravico do samoodločbe», ne izključuje enostranskega oklica neodvisnosti in oboroženega nastopa, čeprav bi raje dosegla sporazum z vlado v Adis Abebi. Pripravljeni smo na pogajanja o neodvisnosti, ker menimo, da lahko Eritreja in Etiopija živita skunaj v prijateljstvu, kot zadnjih 2000 let. je izjavil Šalah Sebi in dodal, da predlaga plebiscit o neodvisnosti pod trojnim nadzorstvom članov OZN, Organizacije afriške enotnosti in Arabske lige. V nasprotnem primeru pa bo vojska OFE napadla Zvezna republike Nigerija, neodvisna od 1. 10. 1960. Na 924.000 kv. km živi skoraj 70 milijonov ljudi različnih plemen. Prestolnica Lagos je milijonsko mesto. Je s surovinami zelo bogata, saj je leta 1972 izčrpala skoraj 80 milijonov ton nafte liiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZARADI IZSILJEVANJA PREDNOSTI Osem mrtvih in šest ranjenih v prometni nesreči pri Latini V nesrečo so bili zapleteni trije osebni avtomobili, tovornjak in dostavni avto - Trije mrtvi na cesti Rim-Civitavecchia LATINA, 29. — Zaradi izsiljevanja prednosti so zabeležili na pon-tinski cesti nedaleč od Latine eno najhujših nesreč v zadnjih letih, ki je terjala osem mrtvih in šest ranjenih. V nesrečo so bili zapleteni trije osebni avtomobili, tovornjak in dostavni avto. Neprevidnost je avtomobilista, ki je s fiatom 127 s sedmimi osebami, ki so se vračali s kopanja, privozil s stranske na glavno cesto, drago stala. V trenutku, ko je zavozil na glavno cesto, je privozil z vrečami sladkorja naložen tovornjak, katerega šofer je z vsemi silami skušal preprečiti nesrečo. Žal se mu ni posrečilo, ker je z blatnikom oplazil fiat 127 in ga zavlekel kakih 20 metrov za seboj, pri čemer so z malega vozila leteli kosi pločevine na vse strani, potniki pa so mrtvi popadali po asfaltu. Ker je popustilo kolo tovornjaka, se je del tovora zvrnil na cesto. V tistem trenutku je privozil dostavni avto ford tran-sit. šofer se je zavedel nevarnosti in je bliskovito zavil, a je vseeno oplazil tovornjak: sunek je odbil ford v obcestni jarek in v drevo, kjer je vozilo obstalo z ranjenim šoferjem v razbiti kabini prav v trenutku, ko se je renault 5, ki je s precejšnjo hitrostjo sledil fordu, silovito zaril pod tovornjak. Policija je ugotovila, da šofer renaulta sploh ni pritisnil na zavore. Zaradi strahovitega trčenja se je avto vžgal: šofer je umrl, njegovo sopotnico pa so morali hudo ranjeno odpeljati v bolnišnico. In končno je pridrvel še taksi vrste mercedes. Šofer je verjetno videl plamene gorečega renaulta, zaradi česar je še pravočasno zavil s ceste in se s tem rešil smrti, vendar je bil prisiljen zavoziti v jarek, pri čemer sta se on in sopotnica ranila, pa čeprav le laže. Med mrtvimi potniki fiata 127, vsi sorodniki, so kar trije otroci. Huda nesreča se je pripetila tudi na cesti Rim — Civitavecchia, kjer je giulio s hitrostjo 120 km na uro, verjetno zaradi okvare na kolesu, zaneslo na desno, kjer je silovito trčila ob zid. Vsi trije potniki so bili na mestu mrtvi.