JTednUtla apravai Ljubljana Kopitarjev« 1 Telefon tt.ll—M M. kleaetoa aaroAnlna M lir. — Cel tti. Ljnbljana 10.650 u naročnin« ta UJM M tnaerate. IzklJuAno la atopatvo m ocIsm ta Italija la iBoumstvai DPI & A. Uilano. BoiopiaoT so srafiam« SLOVENEC Unsere Verteidigang im Spessart und am Main gefestigt Die siidlieb Wien iiber Baden vorgedrungenen Sovvjeis in crbitterien Kampfen aufgefangen — Nordwestlich Burgsteinfurt feindliche Panzergruppc vernichtet. Aus dem Filhrorhaup(quarlier, 4. April DNB. Das Oberkommando der Wehr-lnarht gibt bekannt: Im Siidabschnitt der O s t -front hiilt der feindliche Druck zwi-bchcn der D r a u und der oberen R a a b ao. Siidlich W i e n fingen unsere Truppen die iiber Baden vorgedrungenen Sovvjets in erbitterten Kampfen auf und schossen zahlreiche Panzer ab. Zwischen dem Neusiedler See und der Donau, sovvie am Verteidigungsring von Pressburg wurden starkero Angriiie des Gegners nach aufiinglichem Ge-landegewinu zum Stehen gebracht. In den Kleinen Karpaten und beiderseits der W a a g konnten die Bolschevvisten nnsere Linieu an einzelnen Htellen zurttckdriicken, wurden im iibri-gcn aber abgewiesen. In Oberschlesien vereitelten unsere Divisionen zwiseheu I-oslaii und Jagerndorf ernucte Dnrcbbruchsversuche des Feindes. Gegen die Festung B r e s I a a setite der Gegner seine Angriiie mit starken Kraften fort. An der Westfront einge-brochen« Sovvjets wurden nach schweren Kampfen abgeriegelt. An der Westkiiste der D a n s i g e r B n e h t stehen nnsere Truppen in der Oihofter Kampe und in dor westlichen V eichselniederung weiterhin in sehwe-lem Kanipl gegen fortgesetit« starke Angriiie. Nordvv cstlirh D o b I e n scheiterten vinderholte Angriiie dor Bolschevviston. Im Westen driickten die Englan-der unsere Gefechtsvorposten am W»»l beiderseits Arnheim nach schweren Kampfen auf das niirdliche Stromufer zuriick. An der Issel wio im Raum iwischen Hengelo und den nordwestli-rhen Anslaulern des Teutoburger >V a I d e a sind heftige Angriffe des Feindes nad eigene Gegenangriffe im Gange. Panzergrenadiere stiessen nordvvestlich Burgsteinfurt in die tiele Flanke des Gegners und vernichtcten eine Panzergruppo. In den Strassen von R b e i n e und O s n a h r ii c k vvird ge-kamplt. Cber H c r I o r rl stiesen Pan-zerspetzen gegen das Gebiet von Bad t)ynhausen vor, vvarend die Besatzung von M ii n s t e r weiter verbisscn AViederstand Icistet. Im Nordahschnitt der Wcstlront vvurden gestern 51 Panzer abgeschossen. An der S i e g wiesen unsere Verbande zahlreiche ortliche Einbriiche ab. Auch die ain Rothaar-Gebirge augrei-leuden Amerikaner gevvannen nur geringliigig Boden. ln T h ii ringen verteidigen unsere Be«atzungen E i s e n a e h und M c i -ningen. An iliuen vorbeistossend ge-langten leindliche Kriifte bis in den Raum von G o t h a und Suhi. Die Ame-rikaner verloren in diesen Kamplen 23 Panzer. Auch im ostliehen Spessart n. am Main beiderseits Wiirzburg vvurden die Verteidigang gefestigt. Siidlich O c h s e I u r t vvurde eine »chwachere Panzergruppe suriickgeworfen. AVestlich W i m p I e n a. N c c k a r musste der Gegner vor den Angrilfen unserer Gebirgsjiiger znriick-weichen. In der Rheinebene siidwestlich Bruchsal blieben seine Angriiie in un-serem Abwehrteuer liegen. Aui der Landhriicke zvvischen der A d r i a und dem C o m a e e b i o-S e e vvurden nach starken feindlichen Angrif-len unsere Stellungen um wenige Kilometer an der Kanal bei Porto G a r i-h a I d i zuriickgenommen. Anglo-amerikanische Bomberrerbande grillen gestern Orte im n o r d- und mitteldeutschen Raum an und verursachlen besonders schwere SchSden in der Stadt Kiel. In der Nncbt war der Grossraum Berlin das Ziel bri-tiseber Bomben angriiie. Nemški protisunki na zahodu Berlin, 4. apr. Na zahodnem bojišču je bilo težiščo borb nadalje ob severnem bojišenem loku med Nizozemsko in pogorjem Rhon. Tukaj je sovražnik pritisnil z vsemi silami proli severu in vzhodu, ne da bi mogel vztrajati s premikom svojih Čet v dosedanjem tempu. Vztrajen odpor nemških padalskih lovcev in grenadiTjev pa mu jo zadal na nizozemskem ozemlju med Zutphenom in Nordhornom težke izgube. Kjer je sovražnik vdrl v nemške zapahe, so ga vrgli nazaj takojšnji protinapadi. Sovražno sile, ki so sililo v okolici Burg-steimfurta proti severovzhodu, so se zaustavile najprej ob prekopu Dorlnumd-Knst deloma pa ob zahodnih obronkih Teutoburškega lesa. Isto tako so se zaustavili napadi na Minister ob severnem robu. Vzhodno od Mttnstra so ponovili Severnoamerikanci svoje močne sunke ob avtomobilski cesti Beckum-Herford. Po dovozu motoriziranega topništva je uspelo oklepnikom, da so po težkih ognjenih udarcih vdrli v nemške zaporne položajo ler da so sunili na avto mobilski cesti v smeri proti llocrfortu. Protisunki nemških rezerv pa so zavrli oklepniški sunek. Nadaljnje močno napade so izvedli Severnoamerikanci proti nemškemu zapornemu področju meri pogorjem Egge in gozdom llabichls, kakor tudi pri Kasselu in v gorah med VVerro in Fuldo in iz pogorja Rhon na široki bojni črti proti odseku \Verra me»l Eisenachom in Meiningenom. Tudi tukaj so nemške rezervo s protisunki onemogočile poglobitev sovražnikovega vdora. Sovražnik je s čelnimi napadi ali obkolitvijo nemških zapahov v dolinah rek Eden, Fuldo in \Verre skušal dobiti prehodna mesta. Kljub posegu moč nih sil, ki so posebno silovito navalile pri Kasselu, Eisenachu in MeLningenu ni sovražnik dosegel nameravanih ciljev. Tudi ob Fuldi in v dolini reko Kinzig so so sovražni napadi, katere so oslabili deloma žo nemški oddelki, ki nastopajo v sovražnikovem zaledju, zaustavili ob zapahih in višinskih pdagovih Na odseku med reko Ruhr in pogorjem Rothaar in reko Sieg so jo položaj Naša obramba se je utrdila v Spessartu in ob reki Main V ogorčenih bojih so bili južno 6d Dunaja taflatavljeni Sovjeti, ki to prodrli mimo Badna — Severnozahodno od Burgstejbafurta so bile uničene sovražne oklepniške skupine. skupina. Na cestah Rhein«]* tn Orni Vflbrerjer glavni s'an, 4. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na južnem odseku vzhodnega bojišča traja sovražni pritisk med Dravo in zgornjim tekom reke Bab«. V ogorčenih bojih so naš« čet« južno od D u-n a j a zaustavile Sovjet«, ki io prodrli mimo Badna ter uničile številu« oklep Dviike. Med N e n s i ed 1 er i k i m jeie-r o m ia Donavo, kakor ob obrambnem obroču Bratislave so bili n-ustavljeni močnejši sovražni napadi po začetnem napredovanju. V Malih Karpatih in na oboh straneh V a h a j« uspelo boljševikom pritisniti naš« čete na posameznih mestih nokoliko nasaj, v ostalem pa so bili odbiti V zgornji ft lezi j i s« aa&e divicije mod Loslauom in Jagerndortom le malo spremenil. S severa je silil sovražnik pri Ilamnmu preko reke Lippe proli jugu. Nikakor pa ni mogel zavzeli Soosta. Severnoamerikanci so z močnimi silami napadli z juga ob reki Sieg in v pogorju Rothaar. Nemške čete so odstranile s protisunki vdorna inesla ali pa so jih izravnale, kakor na primer nn področju pri Siego-nu, ter uredile krajšo odporne črto. Severnovzhodno od pogorja Kotliaar so na izvirnem področju reke Diemel in Eder trdo trčili skupaj nemški in sovražni napadi. V sprememb polnih bojih so zavzeli nemški oklepniški grenadirji več krajev ter so pri tem severnovzhodno od \Vinterberga uničili neko naprej prodrlo severnoameriško skupino, Vi je s tem izgubila čez 50 oklepnikov, oklepniških ogledniških voz, prevoznih tovornih voz za moštvo in drugih tovornih vozil, kakor tudi več sto mrtvih in ranjenih. — Sovražnik skuša s svojimi sunki na področju med dolinama rek Kinzig in Tauber podpreti južni lx>k svojih oddelkov, ki so prodrli proli VVerri. Ker so napadi, izvedeni v dolini reke Kinzig, kakor tudi na jugu Spesarta ostali praktično brez uspeha, jo zbral sovražnik na velikonočni ponedeljek severno od Asehnffenburga močne sile, s katerimi je prodrl mimo Asehnffenburga rilo Lolira. Tukaj so, kakor pravijo zadnje vesti, zadeli Severnoume-rikanco znova nemški protinapadi ter jih zopet vrgli iz mesta. Sovražnik jo razširil svojo napadalno bojno črto proli vzhodu do ceste \Vertheim-\Viirzburg ter skušal z nadaljnjim sunkom proti loku reke Main pri Ochenfurtu razbiti liok nemških oddelkov. Toda tudi ti napadi so ostali spričo delovanja nemških protiukrepov po skromnih začetnih uspehih brezuspešni. Ne ozina-jo se na krajevne vdore v dolini reke Neckar so nemške čete odbile vse napad o pod vi-eokinii izgulvnmi za sovražnika in lo i predvsem večkrat ponovljeno oklepniške sunke pri Bruchsalu in Grahenu. V zapornem ognju nemškega težkega orožja pa so obležali številni uničeni sovražni oklepniku Zadnja poročila z jugovzhoda preprečil« obnovljene sovražne prebijal ue poskuse. Proti trdnjavi Breslaa j« sovražnik nadaljeval s svojimi napadi s močnimi silami. Na zahodnem bojišču vdrli Sovjeti so bili zapahnjeni po hudih bojih. Na zahodni obali Damiškega šaliva stoje naše čet« na 0 x h o 11« r K ii m p « in zahodnem delu visline nižine v hndih bojih proti nadaljnjim močnim napadom. Severnozahodno od D o -bi en a so se izjalovili ponovljeni boljševiški napadi. Na lahodu ao Angleži po hudih bojih porinili naše predstraie ob Waalu na obeh straneh Arnheima na severno obalo reke nazaj. Ob I s s e 1 i, kakor tudi na področju med Hengelom in severozahodnimi obronki Teutobur-škega lesa so v teku ogorčeni sovražni napadi in lastni protinapadi. Oklepniški grenadirji so sunili severozahodno od Burgsteinfurta v globok bok sovražnika tor uničili neko oklepniško —II Titov »vojni kabinet« Zagreb, 4. aprila. Boljševiki so našli nov trik, s katerim si skušajo kljub >de-mokratskim obljubam« zagotoviti napram zapadmiim silam samostojno gospodslvo v deželah, ki so jih zasedli. Tito je prvi, ki je izkoristil ta trik. On je bil s pogodbo s šubašičem prisiljen, da je vzel v svojo vlado več srbskih politikov, ki niso boljševiki. Sedaj pa javljajo iz Beograda, da je Tito osnoval tako zvani »vojni kabinet«, ki obstaja le iz sedmih članov s Titom na čelu. Ti člani so z eno namo izjemo boljševiki, tako da praktično na področju, ki ga obvladuje Tito na Balkanu, prevladujejo zopet čisto boljševiški politiki. Vloga lublinskega odbora Ženeva, 4. aprila. Angleški časopis »Catholie Herald« piše, da je za poljske časopise v Londonu sedaj jasno, da lublinski Poljaki prav nič ne mislijo, da bi a« zavzeli za uresničenje jaltskib fklepov. Tako pripominja »Polski« med drngfan, da je možno iz obnašanja lub-ga komiteja, ki ga podpira Moskva, brucka trajajo boji. Mimo Herlorda so sunile oklepniške osti proti področju kopališča Ojrnhausen, medtem ko nudi miinsterska posadka sovražnika ogorčen odpor. Na severnem odsekn zahodnega bojišča je bilo včeraj uničenih 54 oklepnikov. Naši oddelki so ob reki Sieg odbiti Sterilne napade ter capahaili posametne krajevne vdor«. Malo so napredovali tudi Amerikanci, ki so napadali ob pogorju K o t h a a r. V Thiiringena to hranil« naš« posadke Eitenaeh in Meiaingen. Sovražne sile, ki so sunile mimo njih, so dospele do področja pri G o t h i in S n h I u. Amerikapci so v teh bojih izgubili 23 oklepnikov. Tudi v vzhodnem S p e • s ar t n in ob reki Main na obeh straneh W U r s -b n r g a se je utrdila obramba. Južno od Oehsenfurta je bila vržena nazaj neka slabša sovražna oklepniška skupina. Zahodno od W i m p I e n a ob Neekar-j n se je moral sovražnik umakniti napadom naših planinskih lovcev. V dolini Rena so njegovi napadi obležali v našem obrambnem ognja jugozahodno od Bruchsala. Na kopnini med Jadranskim morjem in jezerom Comarchio so bili po močnih sovražnih napadih prestavljeni naši položaji na nekaj kilometrov ob prekopu pri Porto Gari-b a 1 d i. Angloameriški bombniški oddelki so napadli včeraj kraje na severnem in srednjenemškem področjn ter so povzročili posebno težko škodo v mestu Kiel. V noči je bilo berlinsko vcle-področje cilj britanskih boniluiiških napadov. Berlin 4. 4. Mednarodni informacijski urad javlja: Bitka na madiarsko-nemškem obmejnem področju je dobila drainatske oblike ter dosegla silovitost, ki je skoraj ue l)0 moči prekositi. Sovjeti so na bojni črii dolžine okroglo 250 kilometrov ». brezobzirnim posegom vseh rezerv navalili proti nemškim in madžarskim položajem z namenom, da bi uničili celotni nemški obrambni sistem. Medtem pa si je opazilo prvo delovanje obsežnih nemških protiukrepov. Na vseh odsekih med izlivom Muire v Dravo in mejo eo zadeli Sovjet« težki protiudarci, tako da eo izgubili svoj napadalni zalet V Burgen-landu so nemške čete na več mestih prodrle sovjetsko položaje, obkolile številne liojne skupine ter jih razbile in očistile obmejne zaščitne položaje razbitih oddelkov. Nasprotno pu še ni po[>olnoma uspela prevladali krizo zahodno od Neusied-lerskega jezera na obeh straneh \Viener Neustadta. Spričo premoči oklepniških sil je uspelo Sovjetom, da so na nekaterih mestih na severni obali Leithe osnovali jasno posneti, da ne bo prav nič upošteval krimskih sklepov ter fla bi ustvaritev poljske resnične vlade onemogočila dosego njegovih ciljev. Lublinski boljševiki si hočejo brez dvoma prišle-diti delo, da bi morali tako vlado pod-minirati, če bi hoteli izvesti svoje načrte. Njihov cilj ni, da bi kot Groza v Romuniji šli po počasnejši poti, temveč da bi s takojšnjo odstranitvijo ovir dosegli, kar žele, namreč priključitev k Sovjetski zvezo. Amsterdam. Kakor poroča britanska poročevalska služba, je dospel general Sinuts v torek v Anglijo. Ženeva. Na neki seji »Britanskega mirovnega združenja« je izjavil boljševiški pacifist profesor Laski, da jo blaznost, če bi kdo menil, da bi se. po končani vojni vrnilo stanje leta 1939., poroča »Mancheeter Guardian«. Čo no hi uspelo doseči med velesilami enako usmerjeno zanimanjo za organizacijo miru, potem bi kot glavni rezultat druge svetovno vojno nastala tretja svetovna vojna predmostja ter vzhodno od Radena prodrli globoko v nemško glavno bojno polje. Hitro dovedeno alarmn« edinice m oklepniške bojne skupine pn so v vo-čornih urah zagrabile sovražno oklepniško o*ti v protinapadih ter jim zadale težke udarce. Močno »i|o so prišle v noči na bojno polje, da hi wpet vzpostavile stari položaj. V teh krvavih bitkah zadnjih dni pa j« bilo več sovjetskih divizij tako močno prizadetih, da se bo čutil njihov primanjkljaj, ko bo prišel trenutek velike odločitve. Berlin. O poteku bojišča na jugovzhodnem nemškem področju je izjavil vojaški govornik Wilhelmetrasso danes popoldne, da preskakuje nekako 40 km južno od Saomballiolya ua nemško področje ter v«Prinz Eugen« kot 138. vojaka nemške vojske. SS-Brigadeftihrer K n mm se je rodil 1. oktobra 1909. v Hamburgu. Po maturi na višji realki se je izučil za črkostavca. Že septembra 1W0. so je Kumm pridružil SA, potem pa je decembra leta 1931. stopil v SS. Leta 1985. pa je bil prevzet v oddelke orožja SS. Kol četovodja se je udeležil pohoda na Poljsko ter bil odlikovan z obema železnima križema. Kot poveljnik polka je bil takratni SS- tJber-sturmbannfiihrer Kumm 10. februarja 1942. odlikovan z viteškim križcem Železnega križa. 0. iipriIn 1943. pa je dobil kot 221. vojnk nemške vojske hrastove liste k viteškemu križcu Železnega križa. Sedanje visoko odlikovanje pa jo dobil za posebno izredne zasluge, ki si jih je pridobil pri operacijah na Balkanu. Tukaj mu je uspelo kljub močnim boljšcvi-ško-bolgarskim edinicam izvesti odvoz, ranjencev, kakor tudi drugih naprav. V glavnem jo zasluga posega divizije, ki jo je vodil SS-Brigadeftihrer Kumm, da je bilo obdržano neko važno predmostje ler da je bilo možno dovesti nazaj več divizij, kakor tudi velike količine živil. Med temi boji je bilo razbitih ali uničenih več divizij Titovih tolp. Deportacije Poljakov Ženeva. List »News Wcekc govori v nekem poročilu o položaju na Poljskem o množičnih deportacijah v Sovjetsko zvezo, ki jih izvajajo kar na tekočem traku. Ostanki razpuščeno poljsko domovinske armade so nudili obupen odpor. Številni primeri sabotaž so bili Sovjetom dobrodošel povod, da so segli po najmočnejših represalijah. V zvezi s lem omenja list, da jo dal Molotov diplomatskim zastopnikom Anglije in Združenih držav razumeti, da pričakuje Sovjetska zveza priznanje poljske vlade, ki jo je umestila Moskva. Nemško vodstvo obvladuje položaj Berlin. Z merodajnega nemškega mesta danes opozarjajo, da niso nastopili po zaveznikih napovedani senzacionalni razvoji v evropskem vojnem položaju preko Veliko noči. Nasproti angloameriški senzacionalni propagandi pa ugotavljajo na nemški strani, da ima nemško vodstvo položaj vsekakor v svojih rokah. Sovražniki Nemčije so si želeli, da bi is sedanje faze vojne napravili zaključno fazo. V tem pa so se prevarali. Sedaj so izigrali vse svoje karte ter žele, da tudi nemško vodstvo to stori. Te usluge pa Nemčija svojim sovražnikom no bo storila. Zaradi tega bo sovražnik prisiljen, da ostane pri igri. Nemčija bo nadaljevala z borbo, kajti tudi sedanji celotni položaj ni nikako stacionirano stanje, temveč je v stalnem procesu nadaljnjega razvoja, v knlerem nnstopajo vedno novi momenti in ti postanejo lahko uspešni. »Grob mirovnih utvar« Madrid, 4. aprila. Dopisnik španske poročevalske agencije EFE v New Vorku l>i5e, da večina ljudi v Združenih državah meni, da bo konferenca v San Fran clscu preložena ali pa bo doživela poj>oln neuspeh. Zelo je razširjeno mnenje, da je postala Poljska tako kot povod k tej vojni tudi grob vseh mirovnih iluzij. Popolnoma javno govore o diferencah med zaveziliki. >New York VVorld Telegram« označuje moskovsko zahtevo za pripusti tev lublinskega odbora na konlerenco v San Francisco kot atentat proli bloku združenih narodov. Moskva hoče s tem vezati veliko" polilično kupčijo ter izsa ljevati Anglijo in Združene dižave. Morda pa išče Moskva povod, da se konference v San Franciscu sploh ne udeleži. »New York VVorld Telegram-; sc l>oji, da Ik> postavil Stalin svet še pred celo vrsto izvršenih dejstev. Brez logike Barcelona, 4. aprila. Zunanji politik katalonskega časopisa »La Prcnsa« ugotavlja v nekem poročilu o sovjetsko-tur-fikth odnošajih, da je Eden popolnoma v zmoti, C« označuje vprašanje Dandaoei Borba za Jadran Pred sedanjo svetovno vojno, ko so v mednarodnem političnem, go>|H>d:ir-skem in kulturnem življenju veljali še v preteklosti izoblikovani pojmi, smo vsaj prvenstveno govorili še lx)lj o državh in ne toliko o širših v nekem inislu nnd-državnlh tvorbah, ki se izražajo v določenih pojmih s Se ne docela izoblikovano vsebino, kakor na primer Evropa. Vzhodna Azijo. Panamerika, trojna zveza, angloameriška zveza, združeni narodi, interesna sfera, okupacijska slera itd. Takrat so bile državne meje pretežno tudi mednarodne politične fronto in razne tromeje žarišča visoke [K>lillčne, pa tudi kulturne in gospodarske napetosti. Tako zeinljepi-no žarišče je bila tudi bivša nemško-itnlijansko-jugoslovun.-kn Ironieio v Alpah, ki je bila obenem tudi sliknli-ščo treh glavnih evropskih narodnostnih skupin: Germanov, Slovanov in Itomn-nov. Iz zgodovine vemo, du so silnice lo-gn zemljepisnega stiknlišča dejansko ob-vladovale in še obvladujejo ves pro-lor od bližnje Koroške pa vse doli globoko v jadranski prostor. To velja še zlasti /:i Jadran, ki v sedanji novi politiki velikih prostorov svojega pomenu ni jirav nv zgubil; pravihiejia bo trditev, dn se je njegov pomen celo povečal. Današnji jKigled na Jadran nam knfe, da je jadranski prostor zoj>el križišče treh velikih sil, ki so glavne udeleženke sednnje vojne: Nemčije. Sovjetske zvezo in nngloameriškega bloka. Velik del severne jadransko obalo od Apeninov in padske nižine pa vse do Dinarskega gorstva je trdno v nemških roknh. Sovjeti niso sicer aaipl neposredno prodrli do same jadranske obale, pač pa v Dalmaciji stoodstotno znsto|Viijo njihove interese Titovo tolpe, v kolikor se jim je s podporo od zunaj posrečilo prodreti na dalmatinsko obalo. Z zahodne strani kontrolirajo jadransko obalo do apeninskih obponkov Anglonmcrikanci, ki jiruv Inko kakor ostali dve velesili pripisujejo veliko važnost temu prostoru. To se vidi že iz tega, da so prepeljali nekaj svojih i"l ludi na dalmatinske otoke, kjer formalno sicer sodelujejo s Titovimi tolpami, toda pri tem zasledujejo čisto svoje namene. To »o vidi žo tudi iz dejstva, da r-ahtevajo od Tita, naj umaVne svoje oddelke iz Albanije. O tihi anglonmeriško-sovjetski borbi za vpliv na jadranskem prostoru priča de^tvo. da Angleži še vodno nudijo zavetišče Titovemu lin-*protniku kralju Petru in nekaterim njegovim ministrom in ns-dopajo kot 'm-kn-Ki posredovalci med niimi-_i,o..dru«i strani morajo Angleii gledati v pod niiluuo oblnsljo »e nahajajoči stradajoči ItMlni — ki jo smatrajo Čisto za svojo domeno. Če žrt ne za bodočo koloni jo — knko i ni nagaja moskovska prodstraža. italijanska komunistična stranka na podoben način, kakor malo prej v Grčiji, ki jo smairajo tudi za čisto svoje področjn. Mejna črla med ungloameriškim vplivom, ki io spremlja neprestana tiha medsebojna borba, poteka torej prav tako v jadranskem prostoru, oziroma v državah, ki nanj mejijo, kakor na Kitajskem, v Perziji in na Bližnjem vzhodu. Važnosti tega prostora se zaveda tndi Nemčija, ki •» svojimi predstražaml sega globoko doli lo severnih apeninskih obronkov nn zahodu pa do Dinarskega gorstva na vzhodu. Čeprav igra v sedanji vojni velik moment premikalna vojna, je nemško bojišče tukaj že dolgo časa močno stabilizirano in nemške čete vsak meter zemlje žilavo branijo. Tudi domače prebivalstvo v zasedeni južni Italiji ni zadovoljno i. novimi gospodarji, knr nam pričajo vedno pogostejši primeri uporov, da no govorimo o kakem zadovoljstvu domačinov vzhodne obalo s Sovjeti, oziroma s Titom, rji j se nahajn na Balkanu vse polno manjših oboroženih skupin, ki vodijo za lo prebivalstvo že kar tradicionalno gverilsko vojno proli komunističnemu nasilniku Titu, kakor so jo nekoč vodili proti nasilju turških sultanov. Borba za prostor ob jadranskem mor- R'i je ostra in še niti malo ni zaključena. iso nam znani načrti za bodočnost, toda iz dosedanjega razvoja lahko z vso gotovostjo spoznamo eno: Nemčija bo svoj vpliv uveljavljala žilavo in z vsemi silami, tiha borba med Angloamerikanei in Sovjeti se bo navzlic formalnemu zavezništvu nadaljevaln, končna odločil- v pa bo padla takrat, ko bo končno odločena usoda sedanjo vojne. Naloga nas Slovencev, ki živimo tudi v območju t"-ga prostora je, da ostanemo mirni in na svojih mestih ter da nadaljujemo borbo proti našemu največjemu narodnemu sovražniku, komunizmu. kot »zasebno zadevo« Moskve in Ankare. Z isto pravico bi Anglija lahko prepustila ureditev danziškega problema Nemčiji in Poljski. Do tega p« ni prišlo, čeprav je London takrat prav dobro vedel; da bo angleška intervencija nn vsak način povzročila vojno. Anglija jo svoia načela iz lela 1939. postavila naravnost na glavo. Čo si danes ogledamo položaj, moramo ugotoviti, dn angleški politiki primanjkuje vsaka logika. Angloameriški diplomati ne smejo na Finsko Stockholm. Dobro poučeni švedski krogi nravi jo, da nameravata Velika tirilanija in Združene države odposlali regularne diplomate v Helsinke. Sovjel-ska zveza dela težkočo in je odobrila dohod lo anglosaškim jx)litičnim zastopnikom brez položaja regularnih diplomatov. Nadalje poročajo ti krogi, da m> diplomatski odnošaji med Švedsko. Finsko tn Romunijo prekinjeni, ker Moskva nikakor ne želi, da bi te deželo razvilo na švedskem diplomatsko delavnost »SLOVENEC^ četrtek, S. aprila 1045 — št. 70 Nekaj novic iz Trsta V Tretu s« v zadnjem času živi razmeroma mimo. Alarmi so sicer pogosti, preko me6ta brno večkrat velike jate jeklenih ptie, napadov pa že od hudih Februarskih dni ni bila Velik del tržaškega občinstva se pa od tega dozdevnega miru ne da zapeljati in pri vsakem opominu siren zvesto hiti v varna zaklonišča, katerih je v Trstu veliko. Okrog teh zaklonišč je vedno Živahno. Tu prebijejo nekateri, zlasti matere in otroci, cele dneve. Igrajo in sončijo se ob vhodih in nikdar ne zmanjka gradiva za premlevanje vsakodnevnih dogodivščin in opravljanja. Tu je dan za dnem neusahljiv vir žu boren ja in čebljanja. Ko zatulijo sirene, se ves otročji in ženski vrvež preseli v varno notranjost Drugi, manjši, pa korajžnejši del Trža-čanov, se za alarme veliko ne zmeni in (io možnosti opravlja svoja vsakdanja dela. Slovenski radio v Trstu je v zadnjem (ven razveseljivo poživil svoje oddaje in razširil svoj delokrog. Bogat in pester program jo zdramil tudi zanimanje občinstva, ki je začelo slovensko uro zvesto in pozorno poslušati. Mnogo privlač- * * nosti nudijo zlasti nastopi mladino. Poslušalci so satnje navdušeni in polni hvale. Tudi pevske in godbeno točko žanjejo lepo priznanje. Zadnje tedne Imamo v Trstu operno sezono. V Verdijevem gledališču je bilo izvajanih i« več znanih oper. Nastopajo prvovrstne moči in tudi godba je na višku. Zato je naval izreden ;n je le težko dobiti vstopnice. V znani Verdijevi operi »Traviata« je parkrat nastopila tudi znana pevka ljubljanske opere gospa Vidaii in dosegla velik uspeh. Zanimanje za književni sejem primorske »Socialne pomoči« je tudi v Trstu živahno. Skoda, da je v tem razmetanem trgovskem velemestu, kjer je sedaj zmeda ljudi in jezikov izredna, zelo otežko-čena razprodaja. Nerodno je tudi, ker v sedanjih vrtinčastih dneh ni lahko pritegniti in vzbuditi pozornosti. Kljub tem neprilikam je v slovenskih krogih zbudila pozornost pestrost knjig, ki jih knjižr ni sejem nudi občinstvu ln je povpraševanje po tablicah nepričakovano. Kdor hoče svojo knjižnico obogatiti z lejjo knjigo, kdor je željan dobrega čtiva, naj ne zamudi prilike in naj sd oskrbi tablice! Letalski teror nad našim podeželjem Na velikonočno nedeljo eo angloame-riška letala zopet obsula nekatere naše vasi s svojimi strahovalnimi bombami. Tako so v nedeljo proti 12. uri prileteli sovražni lovski bombniki iz smeri Žalna—Zagradec—Grosuplje nad Kopanj in vrgli več bomb. Takoj je bila zadeta Idriicani! Idrijo Je »dela hnda nesreča. Prt bomb. nlh napadih Je ostalo bre* strehe In brei vsega rellko Število Idrijskih rodbin. — Treha Jim Je takoj pomoli! — Zato ap»-llramo na vae Idrljčane In nt nJ4h prijatelje kateri so Imeli kdaj priliko poznati njih gostoljubje, da Jim poma-e s Jo bodisi s denarjem, obleko, perilom sli s čimer sl bodi. Darove i otnačbo »»a Ilirijo« sprrjema Socialna pomoč v Ljub. Ijanl, Gospnsvetska M. tel. it. 39-91, ček. ra«. it 16.5*9. oziroma Wolfova IM. Dva. krat da. kl hitro dal Za Socialno pomoč Ta oškodovance po bombnem napadu ao darovali: družina CizeflJ, Ljubljana, SOO lir, namesto ovetja na grob pok. ge. Joeiplne (■vSnovar: Sečko A., Ljubljana, Stroesmajer-jeva, 1000 lir; Gnldlca Toni, Beljaška 34, 500 liri Neimenovana iz Ljubljane 1000 Ur; Božič Ivan, Dunujska e. 35, 1000 lir; Tvrdka OorL f»s Sv. Potra c. 5000 lir. 7« Idrljčane: Klemenčič Iran, Bohoriče- r- \ 1000 lir; Winterlocher Karel, Sv. Petra c. 97. 500 lir. Za Socialno pomoč so darovali: Habo Avgusta, Tržaška e., 500 Ur; 2igon Ivan, tllinSka e**!a 5"» Ur: dr. M»rSol, CelovSka c., 1000 lir. — Vsem darovalcem iskrena zahvala. Nakupovalnica Socialne pomoči v Gradišču 4 (nasproti dramskega gledališča — tel it 30-39) kupuje obleke, obutev, perilo, posteljnino itd. po doevoih cenah. cerkev nad prezbiterijem in ja nato zgorelo vse ostrešje. Ostrešje cerkve so šele pred kratkim znova prekrili, potem ko so komunisti streho cerkve zažgali. Novo ostrešje je vse pogorelo. Nad 40 bomb pa je padlo na vas RaČno, ki leži pod Kopanjem. Zadeta je bila Štupnikova hiša s hlevom in Za-spamčeva hiša e hlevom. Na mestu je bil ubit 7 letni fantek Ivan Novak, več vaščanov p« j« bilo teie in laže ranjenih in eo jih takoj prepeljali ▼ ljubljansko bolnišnico. Domači domobranci tn gasilo! bo se takoj podali na reševalna dela in njihovi veliki požrtvovalnosti ln vestnosti se je zahvaliti, da so bili ponesrečenci takoj od kopani in da so nastale požare takoj pogasili. Našo podeželsko ljudstvo taka Mraho-valna dejanja angloameriSkih letalcev s zgražanjem obsoja. Na enega svojih največjih praznilcov j« malo slovensko kmečko vaa zadela strahotna nesreča. Vas ni bila nikakšen vojaški cilj; Uka srtrahovalna dejanja no morejo ostati brez kazni. Obvestila Prevoda Vsakdanja LJubljana. Srce hrepeni po neskonfc-(Oza nam.; Nakazila živil trgovcem za april Trgovci la zadruge dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4-II nakazila M racionirana živila po naslednjem reda: ZaAotnioe A do G v četrtek S. t. m-s U do Ko v petek 6. t. m.; Kr do Me v soboto 7. t. m.; Ul do P v ponedeljek 8. t. m.s B do T v torek 10. t m. in TJ do t in zamudniki v sredo 11. t- m. Nakar.Ua se bodo oddajala od 7 do pol 10. • Držite ae točno Javljenega redat Rižarna bo delila riž it skladišča v ri-žarnl od 9 do 14. aprila od 7 do 10.30 ter od 16 do 18. V soboto pa samo dopoldne. V skladišču sor Iž tudi plača in oddajo vreče. Delitev surovega masla za april Otroci do 16. leta ia nosečo ione v Ljub. ljani, ki dobivajo sveže mleko na nakazilo mleka. projmojo od 7. do 10. april« pri spodaj naštetih trgovcih za mesec april po 300 gramov siirOTCga masla naimisto znseke n.. štpvilčne odrezke »Mar !3, 24, JS, M« osnovno živilske nakaznice za maroc brez pretlskanlh t • ravnih črt in na odrezke »nakazila mleka«: ai, it/hi. ii/ci, Ni. i/e:, i/os« za —'1 (val odrezkl to ne odrezani!) Prejemnikom mleka na skupno »nakazila mleka« ali neposredno od proizvajalca isda odsek ta mlsko (Maistrova 10) potrdilo. » katerim dvignejo le-H na Prevodn. Gosposka 12, »oba St. 7. na predložene osnovne na. kazuico za maireo nakazilo za nakup surovega masla. M nalo bodo prodajali naslednji trgovni: Simončič (Celovška 62): Gobee (Ciril-Motorio-va 43); Kemperle (Smartinska 14); DoUnar (Zaloška 22); Koretič (Ulica 3. maja); Motoh (Krekov trg 11); Kranjc (IgriSka 15); Miklič (Rožna dolina. Cesta 11.39); Cešnovar (Do-lenjska oesta 1); Novak (Litijoka 1); Nabavna »admga železničarjev (Cesta H00 lot LJubljane); Nabavna zadruga dri. oslužbon-eev (Vodnikov trg); I. Delavako konzumno društvo (Kongresni trg) in Nabavna zadrnga mestnih uslužbencev (Prečna ultoa). Trgovci dvignejo takoj na Prevodn nakazilo masla kot običajno, maslo pa v potek S. aipirlla; ostanek masla vrnejo v sredo 11. aprila zjutraj; odrezko (nalepljene ločeno vsako vrsto) predložijo Mestnemu preekrho-valnemu uradu 12. aprila med K. In 9. uro. Blagajna odseka za mleko v Maistrovi ulici posluj« od 7 do 10. Nad 28 milijonov vknjiženo emljtika knjiga ljublj-nskega okrajnega iodiš"'. je v ptvem četrtletja t. I- zaznamo. ■ala 118 različnih vknjižb hlpotočo'*. posojil In krodltov v skupnem »nosku 28,879.834 "-. Hipolačni krediti »o bili vknjiženi zlnsti na razne nepremičnine, ležeče v kat. občinah Ljubljane in najbližje okolioe. V marcu jO bilo »1 vknjižb zi. 6,044.100 lir. Najvišji vknjiženi k rod'' v marou j« znašal 1,800.000 Ur. Zemljiške špekulacije ponehnvajo Zanimivo je dejstvo, da so loto« kaj po-r"dki prenosi lastninske pravloo na osnovi kupnih pogodi), kakor jih izvedo zemljiška knjiga. V marcu je bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih okoli 16 kupnih pogodb sa ' upno vrednost 1,250.000 lir. Lani je bilo it-r''dno mnogo ponudb prodajo zemljiških parcel, kar je letos zelo redko. Zemljiške Spe. kulac.ije nekako ponohavajo. Špekulanti seda' obračajo pozornost na razna večja poile. žclska posestva, kl jih kupnjejo, da jih bodo pozneje razparoolirall ln nato z dobičkom prodajali. Požar na šišenskem hribu Komaj je bilo v časopisih objavljeno svarilo o gozdnih požarih, kl ao slasti nevarni na SlSenskem hribu, že Je polarna kronika zaznamovala en tak primer gozdnega požara. V torek okoli 20 je bila gasilska po-s' -i tolefonično obveščena, da Je izbruhnil na Šišenskem hribu gozdni požar. Na kraj p.ižara eo odhiteli 3 gasilni, kjer je bila » akciji že gasilska četa iz Šiške.. Gorela je suha trava, stelja ln grmičevje. Tolar jo bil hitro uduSon. Operno gledališče Četrtek, S. aprila, oh 17: W. K Mozart: Čarobna plSral. Hod A Gostovanje basista Botetta Julija. ' Petek. t. aprila oh 17: Bernard 8haw: Pygmallnn. Red Četrtek. Sobota. 7. aprila ob 17: F. Lehar: Paganlul. Red Sobota. nem. Cen j. naročnihe naših listov vljsdno opozarjamo, ds lahko poravnajo naročtiino sa čuoplst tsdl v naši podružnici ns Miklošičevi cesti. Istotam »prejemamo laseratna aaročUs la naročila as »Sloven-čero knjižnico« In »Kast«. ZATEMNITVENI CAS od 20.25 do 6.20 .............i............................................................... KULTURNI OBZORNIK Knjiga o vzgoji značaja Med nsjvečje svetovne katoliško mladinske vzgojitelje itejejo pokojnega madžarskega Škofa dr Tlhamerja Totha, ki Jo napisal precej vzgojnih del, tnanih tudi ž« med Slovenol. Zadnji čas Je v prevodu p. Jožeta fiavore IzSla nova taklna knjiga z naslovom Značaj (str. 143). ki ima nalogo, vzgojiti mladega človeka v — značaj, nega človoka, kar je danes gotovo eden največjih vzgojiteljskih elljev. Za uvod v to knjigo je Totb poživil spomin na rimskega junaka Reguia, katerega so Karta-žani kot kartažanskegs ujetnika poslaU nazaj v Rim, da hi v domovini govoril za pre. mi rje a Kartažanl; če bi pa nič no opravil, pa da se mora vrniti nazaj v "ujetništvo. Regul pa ni govoril za premirje, za kar je bit poslau, temveč proti njemu, pa se je kljub temu vrnil nar.aj v ujetništvo, čeprav bi lahko uSel. Toda kljub teran, da j« vedel, kaj ga čaka. Je hotel držati besedo in se vrnil v smrt. Bil J« značaj! Ta zgled je postavil Toth v uvod knjigi, kl hoče vzgojiti mladca, da bo znal gospodovati nad svojimi čuti ln čustvi, da bo Imel red v svojih mislih, da bo delal tako, kakor mu bo urejena misel velela ter da bo živel v zavesti, da dela za srečno smrt v Bogu. Za tak ilvljonjskl načrt pa mora Imeti vaak pravi značajen fant najprej Naredba o izdaji novih postnih znamk Po pooblastilu Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« z dno 9. decembra 1941 in na podlagi $ 48. zakona o poŠti z dne 16 julija VJ.11, Službeni li.it St. 388/.">9 17. leta 1331. so izdajo v promet sledoče nove poStne znamke: I. Frankovne znamke s pokrajinskimi slikami Ljubljanske pokrajine: Lir 0.05 Križna jama pri Ložu — črne barvo, Lir 0.10 Cerkniško jozero — oranžne barve, Lir 0.20 Borovniški viadukt — rjavo-rdečo barve. Lir 0.23 Na Ljubljanskem barju — sivozeleno barve. Lir 0.50 Kapiteljska ocj-kev v Novem mestu — modrovijoiičaste barvo, Lir 0.75 Ribnica — rdeče barve, Lir 1.— Ljubljanski grad — teninozelene barve. Lir 1 ii Glavni trg v Kočevju — modre barve. Lir 1.50 Slap »Pekel« pri Borovnici — olivno-sive barve, Lir 2,— KostanjeviSki grad — tcmnoinodre barve, Lir 2.50 Turjaški grad — li-mnorjave barve. Lir 3.- 2užemberk — rde. , evijoličaste barve Lir 5,— Ob Krki - rdeče-l iave barve, Lir 10— Grad Otočoc na Krki - tomnoolivno barve. Lir 2» - Dolenjska kmetska blša - zelcnkastomodre barvo, Lir :|0,— Tabor, utrjeno oerkev kot zatočišče — vinskordočo barve. II. Portovne znamke z orlom Ljubljansko pakrajlne: Lir 0.10 or«l Ljubljanske pokrajin - olivne barve. Lir 0.20 orel Ljubljan »kn pokrajino - vijoličasto barve, Lir 0.2.» o pol Ljubljansko pokrajine - oranžne barve, Lir 0.50 orel Ljubljansko pokrajine — sivo-zelene barve. Lir 1.— orol Ljubljanske pokrajine - rdečo barve, Lir 1.50 ore! Ljubljanske •OddalBlSfei tkDDlM Jatmito ppl««K* R A Di O LJUBLJANA Dnevni spored za S. april: 7 Foroflila v nomSčini - 77 0 Jutranji i-incert, vm«) 7 .«0 Poročila v slovenščini — 'i Poročila r nemSčini - 12.30 NomSkl spo-rod nato opoldanski koncert - 12.30 Poročilo .» položaju in poročila v slovetSčini - Ra-Mjskl orkester - 14 Poročila v nom?^n!-1.10 Od dveh do treh. Sare meh - 15 NernSkl Hjred - 17 Poročila v nemSčini In sloven-•ini - 17.15 Drobne pesmi - 18 Olas sio-Mtnskcca Domobranstva - 18..1k Narodopisno uredavanjo - 1» Na harmoniko igra Avgns S arvko - 19.30 Poročila v slovenščini - 19.45 Aktnaluo predavanj, - 20 Pobila ' «»«1' £,-.ini — 20.1.1 »TI ln jaz ob svltn lupe«.— 21" Večerni koneort - » P-»rp«Ua r in nn®ovod sporeda - 22.15 Salonski orkorter - 33 Glasba prod pol noč j«. pokrajine — »elenomodre barve, Lir 2.— oirel Ljubljanske pokrajine — rjavordeče barve. Lir S.— orel Ljubljanske pokrajine — modre barve. Lir 10.— orel Ljubljansko pokrajino — črne barve. Ta naredba stopi v veljavo z dnem ob. javo v Službenem 1 istn Šefa pokrajinske uprave v LJubljani. trdna načela, to ie red v mišljenju. In sioer taka, ki vodijo v dobro. In to pot v dobro mora hoditi snačajen fant z vztrajnostjo in pripravljenostjo na žrtve. Mora iti enovito Unijo, ne spreminjati načel po gmotnih koristih, temveč zavestno tožiti za vzori. Za tak značaj vzgojiti mladega človeka, Je nad vse lepa naloga, toda opraviti Jo mora vsak človek sam. Ros da okolje, druščina, šola lahko mnogo pripomorejo k vzgoji, toda največ koristi »mo. vzgoja, kl naj pripelje človeka do tega, da bo spoznana dobra načela spreminjal tudi v dejanje, da bo torej izpolnil s svojim žlvljenjom načrt, ki ga ima z njim Bog. Zato je treba največje vzgoje volje ter z vso vztrajnostjo hlepeti po dobrem, po tistem, kar sl spoznal kot dobro in ti sedaj predstavljajo tvoja načela. Po teh smernicah daje veliki poznavalec mladenlšklh src in slabosti navodila, kako naj bo fant vztrajen ln pogumen v borbi za visoki cilj, odločen, pravilno razumevajoč svobodo, kakor jo razumeva močna duša, ki nc sme biti sebična, temveč polna odpovedi ln irtv«. Tak značajen fant si bo znal kovati svoje življenje, znal krotiti žival v sebi in zmagovati nad sabo in drugimi. Tudi če pade, bo znal vstati In vztrajati v borbi ta dobro. Taka mladina naj bo predvsem mladina z močno voljo in z veseljem do dela, ki ne bo izgubljala dneva zastonj, ki ne bo v trpljenju tožila, kl bo vesela v pokorSčlnl in ne lažniva, ampak mož beseiln. OHkrlt In delaven naj bo znnčnj, pa tudi pobožen, s voljo po učenjn in sploh z veliko zavestjo dolžnosti. Tak mladenič bo kot značajen človek zavestno hodil s Kristusom in za njim. Knjiga je pisana izredno živahno, kot že poznamo Totha po druclh, večinoma seksualnih vzgojnih delih. Knjiga je namenjena mladini, kl je v Šolah, pa tudi vzgojiteljem, ki naj po nje,1 vzgajajo našemu narodu pravih značajev, ki smo jih danes tako potrebni Stane vezana 95 Ur, broširana 60. t. d. ] Službe I j dob« B H1SNO, obenem vodi-tsljieo, odločno, > prakso in znanjem kakega svetovnega Jezika •prejme v »talno službo podjetje Ponudbe s prilogo slike na npr. »Slov.« pod »Marljiv« hišna«. — Prav tsm dobi mesto KUHARICA ki kuha družini 20 članov. Ponndbe as upravo »Slov.« pod »Vestna in zanesljiv« kuharica« it. 2281. KUHARICO dobro, takoj sprejmem. Naslov v opr. »SI.« it. 2TO. SOBARICO pridno in poStcno, takoj sprej mcm. Naslov v npravi »Sl.« pod št. 2356. VOZNIKA, poltenega, k dvema konjema, vajenega vožnje po me. »tu, takoj sprejmem. Naslov v npr. >Slov.< pod it. 2220. Hotelsko SOBARICO, PRODAMO: otomane. visoke omare, preproge, posteljnino tn otroško perilo, predsobno garniture, zložljive in leaene postelje, Šivalni •troj sa domačo uporabo, moške •oknjiče, d«mske čevljs in dru- to. Trgovina »Ogled«, lestni trg 9. Jahalne IILACE. čast niške - livoniaslenasti kamgarn - in usnjene camaše prodom. Naslov: KaMig, Mikloii-čevs 17. Otroški VOZIČEK, globok, skoraj nov, prodam. gm«rtin»k» 127. PLASC lz balonske »vi-le prodam. Pintarifi -VVolfov« 12. GRAMOFON, velik -vrini, » 43 ploičsmi sli samo ploSčc, prodam. Milatovič, Galje- vica 256._ PRODAM: 2 pomla danska plašča, damska kostum t bluzo in pai čevljev «t. 38. Naslov v upr. »SI.« »t. 2348. Izvršilne določbe k naredbt o povečanem pridelovanja oljnih rastlin Sef pokrajinsko uprave jo Izdal narodbo: Člen 1. Vsak lastnik, zakupnik aU drug obdelovalec kmetijskih zemljišč, ležečih v Ljubljanski pokrajini, je dolžan saditi oljno rastlino po predpisih te naredbo. Člen 2. Za L.inbljansko pokrajino se vob-če kot oljna rastlina predpisuje sončnica. Povsod taim, kjor sončnica no uspeva, t. J. v hladnih legah, zlasti v krajih nad 500 m morske viSine, se more namesto sončnico sa. d i ti kaka druga oljna rasUina, predvsem buče, lan, mak, ogrščica ali repica Člen I. Osebe is člena 1. morajo oddati najmanj naslednje množine oljnih »ornem: 1. pri več ko 1 do 2 ha njivske površine po 2 kg oljnih soinen na vaakib 1000 m' njivske površino: 2. pri več ko 2 do 18 ha njivske povriino po t kg oljnih semen na vMkib 1000 m' njivsko površino; 3. pri več ko 10 do 20 ha njivsko površino po 4 kg oljnih semen na vsakih 1000 m» njivsko površin«; 4. pri več ko 20 do 30 ha njivske površine po i kg oljnih semen na vsakih 1000 m» njivske površino; 5. pri več ko 30 do 40 ha njivake površino Po C kg oljnih eomen na vsakih 1000 m1 njiv. ske površine; «. pri več ko 40 do 30 ha njivske površine po 7 kg oljnih semen na vsakih 1000 m» njivsko površino. PovrSIna njiv se nloSa po Izkazu zemljiškega katastra. Clcn 4. Oljna semena ee morajo oddailii Pokrajinskemu prehranjevalnemu »avodu (»Prevodu«), ki jih plača takoj v gotovini. -O oddaji ozlr. prevzemu mora sestaviti »Prevod' točne !likata. Otao >. Oddano aamo mora M« popolno- ma dozorelo, suho, pravilno očiščeno in ne sme biti plesnivo: sicer se odbije ustrezajoči odstotek od kupne cene. Člen 6. Osebo lz člena 1., kl v polni meri zadostijo oddajni dolžnosti, prejmejo nagrado v olju, kl se ne šteje v obrok maščobo, in sicor 1. za oddane množine oljnih seme®, predpisane v čl. 3., po 1 del olja za vsakih i¥i kg oddanega oljnega semena; ta nagrada smo znašati največ 4 1 olja aa vsako osebo, ki se upošteva po določbi predzadnjega odstavka; 2. za tiste množine oljnih semen, ki jih oddajo preko množine, predpisane v čl. 3., po 2 dol olja za vsakih 2'/.! kg oddanoga olj-noga semena; za določitev te nagrade ne ve. lja omejitev iz točke 1. Prejemnik plača oljo po uradno določeni eenl. Pri določanju zgornje meje nagrade po to&kl 1. se upeštevajo polog oseb lz člena 1. tudi njihovi družinski člajil ln vse njihovo delovne moči v stalni oskrbi; upoštevajo so tudi kmetijski uradniki in njihovi družinski člani. — Osebe U člena 1., ki v polni meri zadostijo oddajni dolžnosti, se bodo tudi pri d '-.ljevanju umetnih gnojil prvonstveno upoštevale. Člen 7. Osebe iz člena 1. dobe po ugotovitvi njihovih pravic iz člena 6 od »Prevo. da« nakaznice za nakup olja oz. umetnih gnojil pri pooblaščenih trgovcih ozir. zadrugah. Olen 8. Oseb« ii člena L, ki v polni meri zadostijo oddajni dolžnosti, morejo od »Prevoda« odkupili 50% oddajnemu somouu ustrez. ne količine oljnih pogofl. — To ne velja za tiste množine oljnih semen, ki jih osebe lz člena 1. oddajo preko množino, predpisane v členu " Člen 9. S tem so razveljavljajo izvrillne iloiuibe k JI d bi o povečanem pridelovanju olju h ru Min • dno 4. aprila 1944, št. !», Služ. boni I lat St. 81/2« U leta 1944., « spremembami ia dopolnitvam! s iz s 19. avg nsla 1944, «♦■ 123, Sln«b. list it. 172/63 li Iste 1944. poSteno, zmožno nem-' a, sprejme »Soča«. — Od 7-12._ SPRETNO MOč. popolnoma samostojno . neoporečno delujočo ter izvežbano v tipkanju na pisalnem stroju, iščemo kot prevajalca (prevajalko). SS-Stan-darte »Kurt Eggers« -Kornmandn »Adria« — Ljubljana, Miklošičeva cesta 19-11. i Kupimo j NOVA TRGOVINA -»Hitrost« knpuje jedilne servise, vinske servise in razne steklene Eredmete. Plača takoj. tritarjevs nlica 2. Dve OTOMANI, čisti, kupim PIač«m komad do 4000 lir. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »4000 lir« it. 2176. Tri ŽIMN1CE, žimnate kupim. - Lahko tndi blago »tabo. Plačam do 2900 lir komad. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Zimnics« 2174.__ NOVA TRGOVINA »Hitrost« kupuje omet. nine. plača takoj. Stritarjeva^ ul. a.__ NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupuje razno pohištvo. Plača takoj. Stritarjeva ^nlica 2. ^ ščah od 4 do S mm, od 40X40 cm naprej, kupim. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 2347. Nove RJUHE In pre-Site odeje (kovtre), vse predvojno blago, knpim ali dara protivrednost. Naslov v npravi »Slov.« it. 2316. Vodno SfiSAt-tfO kn-pim. Poizve «c pri vra-larjn Univerze. SPALNICO, dobro a-liranjcno, prodam za 23.000 lir. Keržan. Go sposvetska c. 130-111. JEDILNICO, črno, ma sivno, dobro ohranje. ao. prodam. SnštcrSi čev« 12, Moste. KOLEDAR: Četrtek, f. malega (ravnal Vlncsno F«, rerij, s poznavalec* Irena, devica la mučenloa; Julljana, devica. Lunina sprememba: Zadnji krajec ob 20.18. Petek, I. malega travna: Slkst I., papež ln mučeneo; Celestln I., papež; Kre-scenoija, devioa. LEKARNIŠKA SLUŽBA i Nočno slnibo Imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 66; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. ZATEMNITEV od 29.2S do 1.20 .J ZtoJbiA novica Zvezna pisarna slovenskih narodnih pionirjev nI več na Miklošičevi cesti 29, temveč na 8v. Potra sest! 2/II. Mesečna rekolekelja u gg. duhovnik« na prvi petek (. aprila po poletnem časa: 16. skupna adoraoija, ob 17. meditacije. .. 18. konferenca. V primeru alarma se po njegovem koncu vrSi antični nrl pripadajoča vaja. — Vodstvo. Kongregaclja učltcljle pri Rv. Jožofn v LJubljani vabi sv je Slanice, da se udeleže dne 6. aprila 1946 ob pol 10 pogreba naš" blage eosestr« gospodične meCčanskoiclske učiteljice Marije Mladičeve. Gospodje s akademsko Izohrarho bodo imeli molitveno uro v nedoljo, 8. aprila t. L. v kapeli Hlom^koviga doma ob 19. (od 7.—8. zvečeri v počastitev spomina blagopokojne ge. Bs.lee Ivane le darovala g. Gnati Fnehs ova 400 lir po bombnem napadu oškodovani družini Bui':ar, Tržaška cesta. — Bog plavaj vsemi V počastitev spomina umrle ge. Cešnovsr Franje so darovali stanovalci njene hiše 4W !lr za Ellzsbetno konferenoo sv Jakoh. — Mesto vonea na grob g». Cešnovar je darovala ga. Erjavec Mar! ia 900 lir za Kliiabetno konferenoo pri sv. Jakobu. Namesto venca ta pok. Ivana Grom Josln. lastnik »Alne«, darova! 1000 lir za onemogle obrtnike. Bog plačajl Ktrojenlsnl tečaji se nemoteno vtSIjo zgodaj zjutraj, potno popoldne sil tvVer. Učne nre dogovorno po želji. Novi tečaji 5.. 6 In 7 aprila. Informacije: Trgovsko ■•člll-Sfe »fhrlstofnv učni zavod«, Domobranska resta 15. NOVI GROBOVI t Anton Podržsl. Na Jeson' i. ie dne !4. marca umrl ubit od bombnega n«p"Ha strojevodja g. Podržaj Anton, doma t Iga Pri Ljubi iani. Pokojni ie bil nclmleu katoliški človek. Naj mu sveti večna luči OSEBNE NOVICE Promocija. Dne 27. marea le bll» na iromovlrann za kn. Ali so pri na« vsem prizadotim tl podatki znanit Priporočamo: KRIK SLOVENSKE ZBMl.JE (19 lir) - TURJAK Ib Itfl - V SLU1B1 DOMOVINE (10 liri - ZA LEPO DOMAČO SLOVENSCliMO 14 tire). — Dobe »e v knjigarnah. Kinematografi KINO UNION - »Vtorol «opro»/« 9 « Žal, kapel« »v. Jožefa, k Sv. Kriu. Ljubljana, dn« 1. aprila 1941. Žalujoči: Angela, žen«; Zvonko, .in is »orod6tvo. + V globoki žalosti sporočamo, da je 18. III. umrla t Opatiji v 89. letu starosti naša draga teta in svakinja, gospodična Matilda Bohinec Mnia zaduSnica bo tl. I. tn. ob 'It 6 v cerkvi Marijinega Oznanjenj« v Ljubljani. Pokojnico priporočamo v molitev in blag sponnn. Opatija Ljubljana, Borovnica. 4. aprila 114). žalujoči sorodniki. Za vedno nas |e zapustil naS mož. in tast, gospod oče Simon Stare lesni trgovec Pogreb blagega pokojnika je bil v Bohinju v ponedeljek, dne 2. april« 1943. Ljubljana, dne 4. aprila 1945. žalujoče rodbine; Store, žmltck, PlrS, + 7.a vedno nas je zapustil« v 71. Ie(u starosti naša predobra in preblaga ljuba «e-»tra, leta, prateta in »vakinja, gospodarna Mica Mladič strokovna učiteljica v pok. Pogreb droge pokojnice bo v petek 6. aptila ob '/t 10 < Žal. kapela sv. Autona. V Sv. Ktižu. Ljubljana, dne 4. aprila 1943. Žalujoči ostali. JL. Mojega ljubega očka. naSega nepozabnega ™ zeta in nečaka, dobrega bratranca, svaka ln »trička, tragično umrlega 9. marca t. L, gospoda Mr. pli. Igorja Ramorja bomo spremili k večnemu počitku v petek 6. t. m. ob '/i9 z Žal, kapelo sv. Andreja, k Sv. Kriiu. Rlag mn spomin! Ljubljana, dn« 4. »prlls 1949. žaloječi: Andrejček. Gspnnovl In Ramorjevl < ostalim sorodstvom. Za .Ljudske Msksrnosi Jože Kramartt - Uds-ateUt Juako Kruneij - UfSdalki i.fiks Hafner.