Stev. 201 ¥ Trsim f ttrffc 22, JmIUm 115, Letnik XI Izhaja vsak dan, tudi ob nedeijah in prazniki!!, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. F ^nHtkd Asiskega st 20. L nsdst^ i ; i>: nfli se » :;jajo redr.istvu ista. tirana pis rtjemajo in rokopisi se ne vračap. in orni urednik čteia.i Godina. Lastnik s-tr li.-k sV.jth .t cinosti*. vpisane . i oirStvom v Timu, ulic* Sv. Frfntfška AsiSkega Telefon liieOni&va ta j-pra\e itev 11-57. Narocpina znaša: Za ceio i eto........K 24.— Za pel leta.................12.— za iri mesece......................G.— za nedeljsko izdajo za celo le* i .......5.20 za pol !eta Tfdajatelj liste .te crrejenin Potamezne Številke .Edinosti" sc prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolon; Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....fnm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oelasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj p.i 40 vinarjev. Oglase sprejema i n s e r a t ni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. I Prodiranje zveznih čet proti Minu in Ivangorodu. - Nemški uspehi no Kurskem in ob reki Nnim - Rusi so se umaknili ml vrsta Varšave. Srditi boji o ML - Nemški uspehi u AttoniL - Napad francoskih letalcev na mesto Rolmar. I av;lri DUNAJ, 21. (Ko».) Uradno se objavlja: 21. julija 1915: IVa Goriškem so Italijani tudi včeraj u svoje splošne napade. Ob robu planote pri Doberdobu in v goriškem predmostju ie divjala bitka ves dan. Zvečer se je sovražniku posrečilo zavzeti hrib Sv. Mihaela (vzhodno Zdrav-j čine). Danes zjutraj ie generalmajor Boog z dviiwdaj zadrževan i m i silami zopet priboril višino. jugovzhodno Zdravščine se drže naše j čete / največjo žilavostjo. Kriini napad z Razv alinske višine vzhodno Zagraja, je vrgel sovražnika končno ti?di tu nazai. Italijani so ob velikih izgubah pobegnili v kritja. Ker so naše čete obdržale tudi ves jugozapadni rob planote in so v goriškem predmostju krvavo odbile vse sovražne napade, z velikanskimi žrtvami plačani napori Italijani torej zopet niso meli nobenega uspeha. Na ostali primorski fronti vlada razmeroma mir. Na koroški meji se ni zgodilo ničesar List v enega. Vzhodno Schluderbacha so trije sovražni bataljoni napadli Monte Piano. Bili so odbiti, nakar so pobegnili, izgubivši dve tretjini mož. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. fml. Komunike Ccfiorne. DUNAJ, 20. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana sc poroča: (Poročila sovražnih generalnih štabov): Italija, 19. julija 191 Sr — V Cadore so prodrli naši oddelki, med tem ko se je v ozemlju Falzarega zapričeta ofenziva ugodno razvijala, na planoti Ansisi v smeri Misurine proti Schluderbachu in so napadli sovražne čete, ki so napravile pri Pon*e delle maragne (? Ponte del palu-detto) strelske jarke in so zavzele tri kuie. Na Koroškem se je pričelo po nagli pripravi obstreljevanje utrdbe Hermann severovzhodno Bovca Zv znatnimi poškodbami. Na Soški ironti je naša počasi, toda žilavo, med trajnimi boji napredujoča ofenziva, dosegla včeraj občutile uspehe. Po energičnem in krvavem boju. pri katerem se je sodelovanje prodirajoče pehote in podpirajoče težke in poljske artiljerije izkazalo kot popolno, je zaitnoglo okupiranje kraške planote napredovati. — Več ..-st močno oklopljentfii in z žicami za-"" zaklon«)v bilo zaporedo- ■\Q<\ii*.:'t P^eniCaTŽ osvojenih. Ujeli smo 2 ^ .. •/, med njimi 30 oficirjev in uple-' liili 6 strojnih pušk. 15.000 pušk in velike množine municije. — Danes zjutraj smo na vsej Soški ironti pričeli nov energičen Iz Italije. Potopi ;čv križarke »Giuseppe Garibaldi«. \a I u#ana ix>roča.»o 20. t. m.: i orpedi-ranja križarke Giuseppe Garibaldi« do e vefno ni omenil noben italijan- C V C i » III VIIIIVIIII 1^'UVII HUI1JU11 ^ list. Vtisk na ljudstvo bi bil silno ve že zaradi ominoznega imena »Giusep t pe Garibaldi*. Od istotam se poroča: Dočim so doslej poizkušali v Rimu zamolčati potopitev križarke »Giuseppe Garibaldi«, se danes, 20. t. m., zastavljajo vse sile, da bi se vtisk te izgube zmanjšal kolikor mogoče. Predvsem priobčuje načelnik generalnega štaba, general Gadoma, nekako poročilo o italijanskih zmagah, ki pa je tein sumljivejše, ker niso nikjer imenovani kraji, kjer naj bi bili Italijani pridobili dotične zmage. Časopisje seveda na vse mogoče načine proslavlja te »zmage«, nakar pa prihaja poročilo vodstva italijanske vojne mornarice o »skupni, dosedaj avstro-ogrskemu brodovju zadani škodi« in šele na koncu se poroča o izgubi križarke Giuseppe Garibaldi«. Časopisje izraža v svojih komentarjih svojo jezo in razočaranje vsled tega dogodka, kar jasno kaže, da so bili vsi ti previdnostni ukreni zelo potrebni z ozirom na sedanje razpoloženje v Italiji. O moštvu križarke pravijo edino le, da je večinoma rešeno. Splošna mobilizacija v Italiji. Iz Lugana se poroča 20. t. m.: Ker se je bati, da bi se potem, ko zaveznika popolnoma izrineta Ruse iz njihovih postojank ob Visii. inogla udeležiti vojne proti Italiji tudi močna nemška armada, je kralj odredil vpoklic vseh starostnih razredov, drugega in tretjega poziva. Odredba sto~ pi v veljavo 5. avgusta t. 1. Lahi zlorabljajo nevtralne zastave. Iz Berolina se poroča: Že preje se je javljalo s Krete, da italijanske trgovinske ladje po vsem Egejskem in deloma tudi po Jadranskem morju iz strahu pred pod-vodniki vozijo pod grško zastavo. To vest potrjajo sedaj tudi poročila od drugod. Dokazano je sedaj tudi, da uporabljajo laške ladie grško zastavo v svrho špijonaže po grških vodah. To dejstvo vzbuja veliko ogorčenje v grških plovbe-nih krogih, ker tako preti grškim ladjam ista nevarnost, kakor ladjam v Severnem morju. Italijansko umikanje v Uibiji. Kakor poročajo italijanski listi, je težavno in izgubonosno umikanje italijanskih posadek iz notranjosti Libije sedaj končano. General Ameglio, ki je prevzel upravo Libije, ojačuje sedaj utrdbe v Tripolisu, Zundri in Homsu, da bi bil tako pripravljen na napade vstašev, ki jih je pričakovati po ramazanu. Pomankanje premoga v Italiji. »Frankfurter Zeitung« poroča, da je zaradi pomanjkanja premoga uprava italijanskih državnih železnic skrčila železniški promet na vseh progah za četrtino. Velika sleparstva v Genovi. Milanski »Secolo« poroča iz Genove: Redarstvena oblast je razkrila žalostno dejstvo, da se od dne do dne dogajajo vedno večja sleparstva v pristanišču. — Včeraj je bila ukradena večja množina sodov olia, ki so jih potem prodali v mestu. Danes pa gre za večja sleparstva, v katera so zapletene velike trgovske tvrd-ke. Sleparstva so se izvršila v škodo milanske občine. Za kaka sleparstva gre in kako so bila izvršena, se še ne ve, ker oblasti strogo molče o stvari. Govori se, da škoda znaša okoli pol milijona lir. PODLISTEK GREŠNICE. ttoman. — I rancoski spisal Xavier de Montćpia — Prav praviš, dragi moj...! Torej o-^tanem pr. tem, da se bomo zabavali in sicer temeljito! — Ti me moraš naučiti vsega tega, — je dejai Karel. — kajti sam se ne spoznam v teli stvareh. — Le nt skrbite za to, — je odgovorila Kahpso. — v nas dveh boste imel najboljša učitelja. — in to bo gotovo še tem lažje, ker lagam sedaj s svoto dveh tisoč frankov. — To je imenitno! — je vzkliknil Hektor; — s tem denarjem lahko živiš po kneževsko. — Potem pa dobim za svoj god in o božiču gotovo tudi še kak priboljšek. • — Vsa čast tvojim staršem! — je dejal Hektor, — in ker so moji napram meni skoraj ravnotako darežljivi, sva midva, če zloživa najine zaklade, najbogatejša dijaka, kolikor jih je mogoče najti v Parizu, kajti sloga jači, kakor veš. — Meni je popolnoma prav tako, — je odgovoril Karel, gledajoč Kalipso, ki ga je že celo minuto požirala z žarečim pogledom. ne glede na njegovo zeleno suknjo. Hektor je opazil to njeno manevriranje, ki mu očividno ni ugajalo posebno. Sklenil je. da zlo odpravi s korenino vred. — Da se posvetiš pariškemu življenju, Z uvstrilsko-riskeifl Milita. DUNAJ, 21. (Kot.) Uradno se objavlja: 21. julija 1915, opoldne. Sovražnik se ie južno železnice, ki pelje od Cholma preko Lublina v Ivangorod, postavi! še enkrat v bran. Kljub trdovratnemu odporu se je zveznim četam posrečilo na več krajih prebiti rusko fronto. Pri Rožani si je armadni zbor fml. Arza skupno z nemškimi bataljoni izsilil pot v sovražne linije. Jugozapadno Biskupic so bili Rusi ponoči prisiljeni od Nemcev k umikanju. Med Bystrzyco in Vislo je zadela armada nadvofvode Jožefa Ferdinanda na močen odpor. Na obeh straneh Borzecho-wa so iztrgale naše čete po srditih bojih mož proti možu sibirskim polkom njihove 7?«avo branjene postojanke. Pri tej armadi je bilo privedenih včeraj 30 ujetih oficirjev in 6.000 mož in uplenjenih 9 strojnih pušk. Med Vislo in PMico je bilo zasledovanje nadaljevano. Nemški deželni bram-bovci so severovzhodno Zwoena prebili pred postojanke predmostja pri Ivangoro-du. Za sosednje postojanke se boj še nadaljuje. V vzhodni Galiciji so se razvili pri So-kalu zopet srditi boji. Ob Zloti Lipi in ob Dnjestru je položaj neizpremenjen. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Položaj na ruskih bojiščih. »Tagespost« objfcvlja sledeča vojaška razmotriv^anja o položaju na ruskih bojiščih: Zvezne čete nadaljujejo ofenzivo na o-gromni fronti Mitava—Sokal z vso energijo. Na Kurskem so prispeli Nemci 20 kmo pred Mitavo. Severna kolona prodira z uspehom ob liniji Tukum—Riga proti ozemlju Dvinsk—Riga. Zdi se. da se pripravljajo Rusi pred Mitavo na skrajnf odpor. Nasproti liniji gornji Bob r-N a r ew je nepričakovano naglo prodiranje Nemcev onemogočilo vsak ruski odpor na zapadnem bregu reke. Nemci se nahajajo pred Novvogrodom (zapadno Lom-že), pred O s t r o 1 e n k o, pred trdnjavama Rožan in Paltusk in na obeh straneh dolnje Wkre nasproti trdnjavi No\vogeorgijewsk. Okupacija dela pasu Ostrolenke bo olajševala napad na tem mestu. Nemški napad je naperjen tudi na ozemlje med obema predmostjema. Pred Varšavo. Južno Višje se je Rusom posrečilo, izogniti se še pravočasno sovražnemu vplivu. Kot mojstri v umikovalni strategiji, so se Rusi skoro brez žrtev umaknili iz postojank ob Bzuri in Rawki pred Varšavo. Nemške čete so prispele tu pred linijo Rlonje --Grojec, ki so jo Rusi kot stražo Varšave jako močno utrdili. Pred Ivangorodom. Južno krilo tukaj napadajočih nemških čet je varovala naša armadna skupina, ki je prispela včeraj do linije Radom—Ko-stryzyn in tko podpirala prodiranje ar-rnadne skupine Woyrscha. Ta armada je zavzela včeraj oddelek Ilzanke in nada- ti je treba predvsem dveh glavnih stvari, — je dejal: — Katerih? — Pipe in ljubice. In to ti preskrbiva midva. — Pa kako? -— Za pipe preskrbim jaz. — In za ljubico? — je vprašal Karel. — To ti preskrbi Kalipso. — Jaz? — je vzkliknila Kalipso. — Da, ti sama. Ogrni si takoj šal in de-ni si klobuk na glavo. — Zakaj? — Pojdeš k svoji prijateljici Krinolini. — Aha, razumem! — je dejala Kalipso. — To mi je ljubo. Ali veš. Če je prosta? — Mislim, da je, ker se je sprla z O-skarjem. — Sicer pa, ali je prosta, ali pa ne, naj le pride semkaj; obedovala bo z nami in pri desertu jo poročim s Karlom. — Dobro, — Je odgovorila Kaiipso in vzdihnila. Obžalovala je bridko, da sama zase ni mogla obdržati kalifornijskega ljubimca, ki naj bi ga nabavila svoii prijateljici. Ker pa o kakem ugovoru ni moglo biti govora, se ie vdala svoji neizogibni usodi in se je pripravila na odhod k svoji pri- Ijevala s prodiranjem med Vislo in železnico Ivangorod—Radom proti Ivangorod u. Krasnik—Lublin. Vsled dogodkov neposredno zapadno Visle, se bo načrt Rusov, da bi se dalje časa upirali južno Lubiina, težko uresničil. Četrta armada je Urzedovvko, potem linijo Lihava—Pilaskovvice, bojišče zadnjih dni, že prekoračila in nadaljuje s prodiranjem na obeh straneh ceste Krasnik-Lubiin. Enajsta armada je v zvezi s tem pričela z zasledovanjem severno Krasno-stavva in je vzhodno tega kraja že prekoračila predozemlje zadnjih bojev. Vzhodna fronta. Na vzhodni fronti, ob Bugu in Zloti Lipi, je položaj neizpremenjen. Na severnem bregu dolnjega Dnjestra se boj nadaljuje. Rusi so ob dolnjem Dnjestru zbrali močna ojačenja in so skušali iztrgati našim četam na levem bregu Dnjestra osvojene postojanke. Toda vsi napori so bili zaman in postojanke so prejalislej v naši posesti. Razvili so se srditi artiljerijski boji. _ Z nentiko-riukega bojišča. BERLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21. julija 1915: Vzhodno bojišče. Vzhodno Popeljanov in Kuršanov se sovražnik pred našimi prodirajočimi četami umika. Zapadno Šavelj je bila zavzeta in zasedena z naskokom zadnja sovražna postojanka in zasledovanje nadaljevano v vzhodni smeri. Ob Dubisi, vzhodno Rosienja, je nemški napad prebil ruske linije. Tudi tu se sovražnik umika. Južno ceste Marjampol—Kowno, so naše čete zavzele z napadom vasi Kie-kieryszki in Zanowko. Osvojene so bile tri zaporedoma ležeče ruske postojanke, istotako se je končal napad naših deželnih brainbovcev na sovražne postojanke severno Novvogroda, ki so jih Rusi še držali, s popolnim uspehom. Rusi so se u-maknili, pustivši 2000 ujetnikov in dve strojni puški. Dalje južno ob Narewu, je bila zavzeta z naskokom močna utrdba predpostojan-ke Rožana, ujetih 560 mož in uplenjene tri strojne puške. Sovražnik se skuša ob tej reki trdovratno upirati. Njegovi obupni protinapadi z naglo zbranimi četami iz predmostj Rožana, Pultuska in Nowo-Ge-orgijevva, so se izjalovili. Rusi so imeli težke izgube in so pustili v naših rokah tisoč mož. Postojanka Blonje—Grojec je nudila sovražniku le kratko zatočišče. Pod pritiskom našega, z vseh strani itinožečega se pritiska, so pričeli Rusi zapadno Grojca izpraznjevati svoje postojanke in se umikati v vzhodni smeri. Naše čete slede tik za njimi. Jugovzhodno bojišče. Na zasiedovanju so dosegle nemške čete generaJobersta \Voyrscha včeraj prednjo predtnostno postojanko južno Ivan-goroda. Po takojšnjem napadu so zavzele sovražne linije pri WIadislawowu. Za sosednje postojanke se boj še nadaljuje. Med gornjo Vislo in -Bugoin se je sovražnik armadam generalfeldmaršala Ma-ckensena zopet postavil v bran. Kljub trdovratnemu odporu so udrle avstrijske čete pri SkrsyniecA-Niedrzavlca Mahr (jugozapadno Lublina), nemške čete pa jugozapadno Piaskega in severovzhodno Krasnostavva v sovražne postojanke. Napad napreduje. Vrhovno armadno vodstvo. Z zapiMa feojifla. BERLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21. julija 1915: Zapadno bojišče. V zapadnem delu Argonov so zavzele naše čete v zboljšanje novih postojank še več francoskih jarkov, so ujeie 3 oficirje in 365 mož in uplenile eno strojno puško. V Vogezih «o se vršili v ozemlju Miin-stra trdovratni boii. Francozi so večkrat napadli našo postojanko med Lingekop-fom (severno Miinstra) in Mtiiilbachom. Napadi so bili odbiti. Na posameznih mestih je udri sovražnik v našo postojanko in ga je bilo treba pregnati iz nje po srditih bojih mož proti možu. Jugozapadsio Reichsackerkopfa ima šo kos naših jarkov v svoij posesti. Noč in dan so bile napadena fronta in sosednje postojanke do Didolshausna in do HHsen-iirsta pod srditim sovražnim ognjen«. U-jcii smo 4 oficirja in okoli 120 mož, večinoma alpskih lovcev. Neki nemški letalec ie prisilil pri Ba-paumu neko francosko letalo, da ie pri-ia-lo. Letalo je nepoškodovano v naši posesti. Sovražni letalci so obmetavali mesto Kolmar z bombami; 10 jih je padlo na hiše in ceste mesta; en civilist je bil ubit, ena ženska ranjena. Vrhovno armadno vodstvo. Moratorij. IV. Kako je z najemščinami? Potem, koje izbruhnila vojna, si je mar-sikak najemnik mislil, da mu ni treba plačati najemščine za stanovanje. 2e prej pa smo obrazložili, da terjatve na najemšči-nah in zakupninah niso bile deležne splošnega moratorija. Vlada je spoznala, da imajo hišni posestniki veliko breme s plačilom davkov, obresti in povračevanjem kapitala. Cim ni dovolila odloga za plačilo davkov, obresti in anuitet, tudi ni mogla odtegniti gospodarjem dohodkov iz najemnin. Iz istega razloga je tudi moratorij, katerega more dovoliti najemniku sodnik, jako neznaten. Izven vojnega okoliša sodnik najemniku sploh odloga dovolili ne more; le pri najemščinah za obrtne prostore more plačilo razdeliti na mesece, kadar ima obrtnik plačati najemnino četrtletno. Če pa plačuje obrtnik polletn , mu sodnik lahko plačilo razdeli na dva četrtetna obroka. Sodnik ima tudi pravico odgoditi pačilo najemščine takim o-brtnikom, ki živijo od tujskega prometa ali od kupčije z inozemstvom. Mnogo večje pravice ima sodnik v tkzv. vojnem okolišu (n. pr. Trst, Pula in večina goriških okrajev). Tu lahko odloži >1 it«;J' '--- ■» jateljici Krinolini, ki je stanovala v rue de la Harpe. — Ti si res vzor prijatelja! — je vzkliknil Karel, ko sta ostala s Hektorjem sama. — Ne govori o tem, — mu je odgovoril Hektor; — storim zate, kar bi v nasprotnem slučaju gotovo storil tudi ti zame. Torej niti besedice več o tem. Pokadiva še vsak svojo .pipo, preden prideta dekleti. Nažgala sta si pipi in pogovor se je nadaljeval. . Bil pa ta pogovor ni toliko zanimiv, da bi se izplačalo, govoriti o njem našim ljubeznivim čitateljicam. Po poteku ene ure se je vrnila Kalipso s svojo prijateljico. Le-ta je bila ljubka, majhna brunetka, še ljubša kot Kalipso. V moralnem pogledu je bila Krinolina, ki se je s pravim imenom imenovala Pavlina. dekle brez značaja, brez strasti, brez energije, nezmožna iskrene ljubezni, toda ne zlobna in ne nevarna. To je bila ljubimka, ki jo je določil Hektor svojemu prijatelju. X. Boštjan Crochard. Naše ljubeznive bralke se spominjajo, da smo zapustili malo Mignonno v g. stilni »K srebrni skledi«, ki je bila lasi poštenjaka Boštjana Crocharda. Povedali smo, kako jej je gostilničar postregel z jedjo in pijačo, da bi se okrepčala po dolgem in težavnem potovanju. Tamkaj jo posetimo zopet sedaj, dan po njenem prihodu. Biio je kratko pred poldnem in sobice je s svojimi sijajnimi žarki sijalo v Mi-gnonnino sobico. Uboga deklica je še trdno spala, dasiravno jej je solnce sijalo skoraj v obraz — okno ni imelo zastora — in najbrž so prijetne sanje razveseljevale njen sen. Ljubek smešek jej je odprl rožnate ustnice, izza katerih so se lesketali snež-nobeli zobje. Ta smešek je gotovo še bolj razigraval njen ljubki obraz kot pa sohi-čni žarek in jej je napravljal na svežih licih dve preljubki jamici. Mignonne je sanjala o ravnici 114 skali v svojem domačem kraju. Videla je tamkaj Karla de Saint Andrčja in skoprnevala Je ljubezni in blaženosti v njegovem objemu. Stran IL rtrk 20 1. V Trsta, dne 22. julija 1915 plačilo najemščine zaenkrat do 31. de-čeinrra J915. vsakomur, ki dokaže, da je po vojnf prizadet. Sodnik bo zaslišal do-t*čne?a gosrodarla in bo potem po lastnem prevdarku dovolil primeren odlo^ čeloma ali deloma, vendar le. če s tem gospodarju ne prizadene velike škode. Sodnik torej ne bo mogel v vsakem slučaju dovoliti odgoditve, zlasti ne, če gospodar dokaže, da mora plačati še mnogo davka. ObrazIozili smo tudi že. kake velike u-godnosti vživaio voiaki. Njihovih družin gospodar ne more spraviti z hiše tudi če mu prav nič ne plačajo. Zadovoljiti se mora z zastavno pravico na mobilijali. Zgodilo se je že mnogo slučajev, kjer je gospodar ne inore spraviti iz hiše. tudi če zapusti stanovanje. Na ta način innoge stranke zlorabljajo dobrote zakona. — Mnogi na tihem raznašajo vse boljše mobilije. da oslabijo stališče gospodarja. Naredba je v naprej prepovedala glede vojakov vsako varnostno izvršbo na plačo. Vendar Frankfurter Zeitung« piše, da se je dne 13. aprila knez Biilo\v razgovarjal s Sonninom, pa ie nemški poslanik priobčil ta razgovor avstrijskemu poslaniku baronu Macchio. a ta ga je sporočil našemu ministrstvu za vnanje stvari v tej-le brzojavki, ki pravi glede Trsta: »Kar se tiče Trsta, je konsta-tiral knez, da podatki, po čem da Sonni-no v resnici stremi, so popolnoma nejasni. Na pripombo, da mu je pred očmi podoben položaj kakor pri Hamburgu, je odvrnil knez Biilow, da je Nemčija zvezna država in da radi tega ni tu prava analogija. Sicer je Biilovv z vso svojo energijo rekapitulira! razloge, zakaj monarhija ne bi se mogla odreči Trsta. Najhuja razprava je nastala glede dalmatinskih otokov. Baron Sonnino mu je priznal, da je v tem takozvano jadransko vprašanje. I-talijanska obal ne nudi od Benetk do Ta-renta niti enega ugodnega pristanišča. Italijanska mornarica da je radi tega na Jadranu v stanju inferijornosti. — Minister mornarice in ves njegov resort da sta pritiskala nanj in vsa dežela, da pričakuje od njega, da vspe s popravljenjem te situacije. Z največjim cinizmom je minister pripomnil, da se mora sedanji moment izrabiti, ker se tak čas ne povrne nikdar več. Na vprašanje, kako se te ekshorbi-tantne zahteve strinjajo s tolikimi izjavami Sonnina, da želi ustvariti boljo podlago za obrambo trozveze, je odgovoril italijanski minister, da hoče ta cilj doseči s tem, da čim bolj iztrebi iredentizem-- Glavni razlogi, ki dominirajo italijansko vlado, bi bili: bojazen pred Angleži, strah pred revolucijo (zdi se, da se te na dvoru sedaj bolj boje, nego vojne). Z druge strani drži italijansko vlado v omahovanju negotovost glede moči trosporazuma in centralnih vlasti.« — Iz te brzojavke poslanika barona Macchio, ministru Buria-nu kar kriči neiskrenost gospoda Sonnina. V kaki luči se kaže v luči sedanjih dogodkov zatrjevanje Sonnina iz meseca aprila, da hoče utrditi trozvezo!! to, da se zacelijo rane vofoe, da se zagotovi Trstu trajno ono mesto, do katerega ima pravico kot prvo trgovsko mesto Avstrije. Trst, ki pripada avstrijski državi skozi stoletja ne po slučaju usode, ampak po nerazdružljivem zgodovinskem in gospodarskem zakonu, si je ravno v zadnjih tednih šele postal svest ozke in neraz-družljive pripadnosti cesarju in državi. — In na tei pripadnosti naj nikdar več ne ruje noben zunanji, pa tudi ne noben notranji sovražnik. Na zunaj nas varujejo nasi ostri meči in brezprimerna žilava hrabrost naših junaških čet. Rovarenje onih pa, ki so skrivoma skušali razlivati strup nezvestobe, mora definitivno prenehati. Namestnik bo nastopal proti vsakemu takemu poizkusu s skrajno strogostjo in brezobzirnostjo in skrbel zato, da bodo v bodočnosti v Trstu samo Avstrijci. — Ti pa bodo v polni meri vživali vse one svoboščine in ugodnosti, ki jih more dati mogočna, na pravici in zakonih sloneča država svojim zvestim in pridnim državljanom. Trst dobro avstrijski za vedno! bodi geslo in v tem znamenju naj vzcvete lepo mesto, pod mogočno zaščito avstrijskega orla, k novemu življenju. V pojasnilo. Graška »Tagespost je te dni prinesla vest o hrabrem vedenju ene stotnije »tržaškega domačega polka» (des »Triester Hausregimentes«). Dopisnik graškega lista je v zmoti. Ali istotako tudi marsikak našinec. vojake na bojišču, ampak tudi za vdove in sirote padlih in pa za invalide. Hrabrim vojščakom in njihovim rodbinam gre neizbrisna hvaležnost vseh prebivalcev monarhije in ta hvaležnost naj se uveljavlja pred vsem v klanjanju izdatnih darov! Pozdrav z Njeg. Vel. ladje »Leopard pošiljajo: Anton Obreza, Ivan \Veiss. Jakob Marzetič, * Adolf Podčajt. Edvard Hvastja. Josip Hrvatin. Učiteljstvo goriškega šolskega okraja, ki dosedaj svojega bivališča še ni naznanilo, se vabi, da svoj natančen naslov sporoči c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Gorici. Kdo ve kai? Fran Miklus in žena Katarina iz Osla-vja pri Gor-ci | št. 123 (vprašuj« M. Primožić. c kr. dež. sod. sretnik, Opatija). Družina Melan p. d. Urbeničevi, Svi no pri Ko-i baridu fvDrašuje Ivan Melan, * 9 * Adela Batič, Ana Batič, Magdalena BatiČ se nahajajo pri svoji sestri Valentini Buban, Dunaj-i sko Novo mesto. Hagenmullergasse 8. „Poizvedovalni urad za begunce" ▼ Trstu, ulica Boschetto 32, vrata 23, daje med uradnimi urami j od 8 do II dop. in 4 do 5 pop. naslove sledečih i beguncev: Iz Trata: B&umann Marija, AveUa Kari in Ana, Battara Atiiio, Battistig Alojz, Battagliirin Franc, Baschiera Marij, Benes Josip, Beranek Ari»o, Bianchi-Biele Alfred, Boico Oskar, Borghi Kari, Bremlc Ivan. Brana Herman, Camocmo ^Pavel, CappeUan Marij, Caris Vinko Josip, Cap-' pellan Leonilda, Chenda Otilij, Chitta Jakob, Cianliandi dr. Leopold. Iz Gorice: Bežek Josip, Calluzzi Viktor, Ciau-liandi Elsa de Mavlli, Glotti Anton, Marega Adela, Pettarin Atiiio", Rom Edvard. Sušmel Ja-hob, Sušmel Agata, Sušmel Rita, Visintin Rug-giero, Obid Ana z otrekom. Iz Gradl&6a : Calligaris I., Corso Anton. Iz Krmina : dr. Viaci Ivan in Elvira. Iz Tržiča: Dieudonne Herman. Iz Moftčenlo: Bulzinič Cvetko. Iz Voloakega : Viškanic Stanislav, Jelušič Hinko, Iz Kaatva: Cikovič Anton. Cene mesa v Trstu, C. kr, namestništvo je na podlagi § 51. obrtnega reda določilo naslednje najnižje ce.ne za prodajo govedine na drobno: Prednji deli z doklado: I. vrste K 4*08. II. „ „ 3*68. Zadnji deli z doklado: I. w „ 4-72. II. 4-32 Te cene stopijo v veljavo 22. dne meseca julija t. 1. Po višjem nalogu se to javpo razglaša s pripombo, da se bodo prestopki te odredbe kaznovali v smislu § 131« obrtnega reda z globo do 1000 K ali zaporom do 3 mesecev. Trst, 20. julija 1915. Cesarski komisar: Kreklch-Strassoldo. DomaČe vesti. Komite tržaških meščanov pri namestniku. Namestnik baron Fries-Skene ie sprejel včeraj komite tržaških meščanov, ki si ie nadel za nalogo pospeševanje pa-trijotienih namenov in mu med drugim predložil prošnjo, da naj se prekrsti Piaz-za Grande v »Cesarja Franca Jožefa trg«. — Namestnik se je zahvalil za izraz uda-nosti in podložnosti Njegovemu Veličanstvu ter obljubil, da bo poročal o tem na merodainem mestu. Prava in lepa misel je, da se oči zvestih prebivalcev Trsta v tem resnem času zaupljivo obračajo na vzvišeno osebo ljubljenega cesarja in gospoda, ki ie dobrotljiv in pravičen zaščitnik vseh narodov in ki se mu ima ravno Trst zahvaliti za nenavaden napredek. Po njegovih očetovskih intencijah se bo Trstu tudi v bodoče posvečala vsa pozornost. V tem težkem času je naloga namestnika. da lajša težke žrtve, ki jih mora prenašati prebivalstvo. Ko pa pride z božjo pomočjo in po zmagi hrabre arma-1 de časten m*.7, potem bodo skrbeti vsi za- Smrtna kosa. Iz Ljubljane nam pišejo: V Dravljah pri Ljubljani Je umrl nenadoma g. Ivan Batista, inspektor c. kr. straže v Trstu. Pokojnik je prihitel naproti svojemu sinu edincu, poročniku Ludoviku. ki se je vrnil iz Galicije, kjer je bil 10 mesecev neprenehoma v boju. Ali le malo dni je užival srečo svidenja z ljubljenim sinom: pograbila ga je smrt nenadoma. Pokojnik je bil zaveden naroden mož in v obče — tudi pri tovariših- in višjih — priljubljen radi svoje ljubeznjivosti in mirne naravi. Pogreb se je vršil v soboto dne 17. t. m. v Dravljah pri Ljubljani. U-deležilo se ga je nekaj prijateljev in znancev, nekaj častnikov in drugega vojaštva, a častno spremstvo je tvoril oddelek c. k. redarjev iz Ljubljane*. Gospej vdovi in g. sinu Ludoviku iskreno sožaljel Pokojni Ivan pa snivaj v miru v lepi naši slovenski zemlji! Iz Pule. Povodom proslave zmage pri Visu leta 1866 je šla po mesfu godba, spremljana po veliki radostno vsklikajoči množici. Mesto je bilo odičeno z zastavami, med katerimi je bilo tudi precej slovenskih. Dalmatinske oblasti. Listi so bili raznesli vest, da se del dalmatinskega na-metništva povrne iz Krina v Split, ampak bo tu nekaj časa uradoval le odd. name-stništva, ki se bavi z aprovizacijo dežele. Drugi oddelki ostanejo v Krinu dalje. V Zader pa se povrne te dni za stalno višje : deželno sodišče. Prošnja na aprovizacijski odbor. Prejeli smo: Z ozirom na objavo v včerajšnji „Edinosti", da je dovolj koruzne moke na prodaj, prosimo aprovizacijski odbor, naj tudi konzumno zadrugo c. kr. državnih uradnikov založi z moko, tako, da bodo mogli vsaj nekateri člani — oni, ki ne jedo samo piščancev, ampak tudi polento — dobivati na teden vsaj po 4 kg moke (zdaj jo dobe le dvakrat po 145 dkg.) Žalostno je že to, da je ta tako hvalisana samopomoč — zadruga — morala ustaviti vsak, tudi najmanjši kredit, a vrhunec žalostnega položaja pa je, če ta zadruga ni bila tako situirana, da bi vsaj za gotovo plačilo mogla svojim članom v teh časih, ko je pomoč nujno potrebna, prodajati vsaj vse ono blago, Id se v Trstu Se dobiva. Ali naj oni uradniki, ki zdaj ne morejo plačevati služabnic ter nimajo otrok nad 14 let, morda sami na trgn čakajo po par ur na 1 aH 2 kg koruzne moke? Tu bi morala biti strokovna konzumna zadruga v položaju, da bi oskrbovala družine c. kr. uradnikov za drag denar s potrebnimi živili. Ce pa zadruga, ali zaradi lastne, ali krivde drugih, — ni bila pripravljena za take čase — potem seveda se ne čudimo, če si državno urad-ništvo ne ve pomagati, kako bi čuvalo stanovski ugled ter utolažilo svoj in svojih otrok želodec 1 županu svojo skrivnost, kje je mogoče v Ljubljani na trgu najti živila tako poceni, kakor ste nam mislil natvesti, Vam da postaviti spomenik sredi ljubljanskega tržišča, ali Vas pa vsaj da v mestni posvetovalnici v okvir z Vašim polnim kovčgom vred. Odtam boste mordcMudi slišal grmenje topov s soške fronte, kakor ga čujejo drugi ljudje v Ljubljani, ki ne mislijo samo na to, kaj bi boljšega — snedli. Cene razniiTTltfFu Trstih (Dne 21. julija 1915.) Moka (pšenična, mešana z rženo) ... K 2'— k3 Moka. (za kuhinjsko rabo)......K —9G kg Sladkor....................K 1*— kg Meso (goveje) sprednji deli • • . K 3 6S, -4'OS kg zadnji r S . . . 4-32, 4 72 kg Meso telečje ...........K 8 — kg Meso koštrunovo . . • . . K 2 40 do 2 60 kg Slanina fsoljena) . . . . . . . 4.40 do 5.40 kg G-njat, kuhana............K 12.— kg Maslo sirovo..................K 6-— kg Kokoši . . • ....... K 6 50 do 8*50 ena Piščanci ........ . K 2 50 do 3.50 eden Polenovka stiha . . . ......K 2-20, 2 40 kg „ namočena • . . ...... 1-28 kg Fižol. .............K 1-50, I GO kg Bob ...... ....... ....K! 1.80 kg Ječmen ........... ...... K 2 80 Fižol (stročji) vinarjev 40, 44, kg Grah , ........ 72, 80 kg Kromp'r ..........20, 28, kg Paradižniki , ..........24 kg Radič , .....<> do S merica Salata , . . • . . 8 do 10 glava Česen „ .......10, 12 glava Čebnla „ .... K 140 kg Jajca „ • ... 18 do 20 komad Buče w . .... 6 do 10 komad Pesa „ •••••3 do 4 komad Malancano „ ......8, 10, komad Kumare , • . . . 8 do 10 koinad Koleraba „ . .... 2 do 4 komad Mleko „ • i •......56 liter Olje (najceneje) .......K 2 24 liter Darov!. — Za begunce iz Furlanije in Soške doline daruje g. Tomaž Žadnik, mesar, K 50. Denar hrani uprava. — Za naše hrabre branitelje južnega bojišča so dalje darovali: gdč. Šetnicar 400 cigaret, gdč. Antonija Slavik 700 cigaret, g. dr. Jos. Wiltan zavitek tobaka, gdč. Antonija Zlobec K 1 in gdč. Fani Colia 60 vin. — V korist skladu za vdove in sirote v vojni padlih sta darovala Mihael vitez Ga-latti in Julija pl. Galatti v spomin Roberta Ganzoni K 50. V isto svrho je dešlo cesarskemu komisarju od osobja „Primo Stabili-mento Industriale Giulio Pollak" K 25 v spomin gospe Ane Pollak. — Za okrepčevalnico ranjencev Kobdilj-Šfanjel je došlo cesarskemu komisarju od g. dr. Filipa Brunner K 300. — V korist skladu za brezposelne je došlo cesarskemu komisarju K 24*80 kot tedenski prispevek delavcev mestne plinarne (tovarna, električna centrala in zažigalnica). — V poljubne svrhe je poslal g. dr. Ivan Martinolich cesarskemu komisarju znesek K 100. Cesarski komisar je določil K 50 v korist skladu za brezposelne in K 50 v korist obubožanim družinam. XII. izkaz darov, došlih c. kr. namestni-štvenemu predsedstvu za begunce iz Furlanije in Soške doline : Grof dr. Franc in Ivan Sordina K 1000, dr. Alfred pl. Lili, okrajni glavar v Katzfiihlu K 50, zbirka cesarskega komisarja 22. in 23. izkaz K 278 28. Skupaj 1328-28. Doslej izkazanih K 71431-68. Svota K 72.759 96. VIII. izkaz darov, došlih c. kr. namest-ništvenemu predsedstvu za okrepčevalnico , ranjencev Kdbdilj Štanjel: Teresa vd. Bruna , v počast tev spomina Teodolinde Genel K ; 30, Alojz Ed. pl. Luigi K 20, inž. Josip Brunner K 20, Josip Angeli, zaloga vrv K 100, Sokrat in Alojzija Cufodentis K 30, Ne-I imenovani K 10, Mihael vitez Galatti in Ju-' lija pl. Galatti K 50, baron Anton in dr. i Rudolf Rinaldini v počastitev spomina Ono-1 rine grofice Sordina, roj. baronica Scrinzi K 30, dr. Filip Brunner K 300, Hoerner in Honsell K 30. Skupaj K 620. Doslej izkazanih K 185. Svota 4805. : Milo iz lllijnega mleka Steckenpferd r S Bergmann & Co., Dešin na Labi, Tetschen S J uživa vsestransko priljubljenost vsled svo- * g iega izbornega učinka in dokazani nepreko— » si ljivosti za oapravo poletnih mehurčkov in B S racijonelno negovanje kože In lepote. Na J B tisoče zahvalnih pisem, finoga odlikovanja ! ■ ■ Paziti je pri nakupu na znainko „Stecken- ■ J pferd" in na polno ime tvrdke ! Dobiva se [' ■ po K 1*— v lekarnah, mirodilnicah in par & ■ femerijah. Ravno tako se je obnesla lilijna, B 0 krema „Mincra" (80 stot.) za ohranitev g b nežnih belih rok. ■ » ■■■■■aHimmHiBiaiaisiHBBMaB MALI OGLASI. Volno novo, staro kupujem po K .'V2H naj vej. Pa v lovi iS, ul. Vasari 11». 31G NfjlfillOitO maslo za čaj, naravno in vedno llujllllvJdL -veže se dobi po nizki ceni v skladišču ulica Commerciale št. 14. 317 NK*HH)lTfim slav. občinstvu, da danes 22. in imnnnjam 23. julija bom prodajal fižol prve vrste po Iv 1 50 kg. Ulica Scorzeria 1*2. 31S MftŽM 7a skladišče, ki je prost vojaščine, z dobrimi liU£U spričevali išče JAKOB POLLAK, tr» Lipsia 7 od 12*/, do 1pop. 31'J fMivff in žganje furlansko se dobi po nizki cen1 £jJlliI v odlikovanih žganjarnah Jakob Pollak, trg Goldoni 5, ul. San Sebastiano 2, Riva Pešca-tori in v skladišču trg Lipsia 7.| 320 !!Saa paste in mum uprave!! Mast - Ogrski salam - Klobase - Soljeno meso -.Mesne konserve - GulaS kon- serve - Švicarski In inozemski sir •» Steri« lizirano m!eko kakor ludi druge jestvine prodaia po ceni Đ. D. Frat^l&i Trsi, al. fsrducci 14 (ax TojrenSs) ZsSos3 ustrojenih hoi VeJika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potrebžr ^ r^dl&rJp Listnica uredništva. Izletnik II. — Predvsem vedite, da brezimnih dopisov ne priobčujemo. Glede na vse onof kar ste napisal, za nas in našega dopisnika naravnost žaljivo — odurno, pa vam svetujemo, da se nemudoma vrnete v Ljubljano, kjer je vse tako strahovito poceni in dobro. Zakaj neki niste kar ostal tam gori s svojim polnim kovčgom na ljubljanskem trgu tako poceni kupljene fine pšenične moke in drugih dobrot. Ue poveste ljubljanskemu Umetno-folcgrafični m Trst. ulita del Rivc it. 42 (pritličje) Trst Izvršuje vsako fotografiČn o delo kakor tudi razglede, poscetke notraujost lokalov, porcelanasto plošče za a sakovrsL spomenik«. POSEBNOST: POVEČANJE lis VSAKE FOTOGRAFIJE CM Kadi udobnosti gosp. naročnP kov sprejema naiočbe in jih is-\riuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po najzmernejSih cenah.. Trst, ul. del Rivo žtev. 42 Zgled v posoMank. Urad za vojno o-skrbo nam piše: Tovarna usnja C. O. Po-gatschnigg 6t C. v Beljaku nam piše: Ker našim vrlim vojakom, ki branijo našo domovino pred tujinsko invazijo, ne bomo mgli nikdar izkazati svoje hvaležnosti v tisti meri, kakor zasJužijo, moramo vsaj deloma poravnati svoj dolg ter nakloniti v tem smislu večji znesek uradu za vojno oskrbo.« Fo nezvestobi Italije naši monarhiji vsiljeni boj je podal — kakor pričajo gornje vrstice — požrtvovalnosti prebivalstva nove impulze. Darila uradu za vojno oskrbo dajajo lepo Izpričevalo o domovinskem otfšljenju, ki Žlvf v Avstro - Ogrski. Zavratno izdajstvo naših prejšnjih zaveznikov postavlja urad za vojno oskrbo pred povečane naloge, ki jim lioče zadovoljiti po svojih mo£eh, v kar pa potrebuje podpore vseh krogov prebivalstva. Kajti njega naloga nI samo. skrb za Velika prodaja speha! Od danes naprej se bode predajalo kakor po navadi v ulici Ugo Foscolo 3 Z vagona finesa soljenesa spehe po sledeči nizki ceni: pri odvzetju 5 kilogramov po 4 K 40 vin. kg. iz pod 5 kilogramov po 4 K 50 vin. kilogram J Cenjeno občinstvo se opozarja, da naj se sedaj preskrbi s J špehom. — Toplo se priporoča: Albin Anžič. } ■■■■MM.MHHMMi'«^