IZDAJA ZA GOMIŠMO I3T BEAEČIJO e o imenovanju D. De Castra) Na angiocmeriški vojački upravi zaradi nedelje ni mogoče zvedeti, kakšno bi bilo stališče ZVU glede morebitnega imenovanja De Castra. V neuradnih britanskih krogih mislijo, da bi bili britansko in ameriška vlada masprotni imenovanju, ki bi se moglo tolmačiti kot korak, ki bi bil naperjen proti Jugoslaviji. Ti krogi izražajo zaskrbljenost V zvezi z vestmi iz Rima in poudarjajo, da bi De Castrovo imenovanje lahko preprečilo napore za rešitev tržaškega vprašanja. V. krogih zapadnih novinarjev v Trstu omenjajo, da čeprav za imenovanje političnega svetovalca ni potrebna soglasnost ZVU, vendar bi po londonskem sporazumu morale takšno imenovanje odobrili obe zapadni vladi. V zvezi s tem se v teh krogih ne izključuje možnost, da je vest o postavljanju Diega De Castra za političnega svetoval, ca nekakšen «preiskuan,i balon.« italijanske vlade, katerega so iapmstili v cilju proučevanja stališča obeh zapadnih vlad glede takšnega korakaš. Da bi naši čita&elji čim bolje spoznali, kakšen odnos ima CLN-ovski emisar rimske vlade do Jugoslavije, do nas tržaških Slovencev in do tržaškega vprašanja sploh, objavljamo v današnji številki na tretji strani prikaz njegove zadnje knjige o Trstu. To nje. govo sovražno stališče do FLRJ pa je De Castro v še večji meri izrazil v dolgi vrsti člankov, ki jih je v zadnjih letih napisal v tukajšnjem klerofašističnem «Giomale di Triesrte«. Dejstvo pa, da je De Castre po poreklu iz Istre (kamor se je baje njegova rodovina pred mnogimi leti doselila iz Španije), dokazuje da je hotela s tem rimska vlada dati pouda. rek svoji akciji, ki jo vrši za priključitev ne sami cone B, temveč vse Istre k tako imenovani »materi domov inii« smatrajoč najbrž pri tem, da je z londonskim sporazumom cono A že vtaknila v svoj beraški imperialistični žep. Zato Tržačani nadvse upravičeno pričakujejo, da se v Londonu in Washimigto7Vu z imenovanjem De Castra ne bodo strinjali. V nasprotnem primeru bomo upravičeni dvomiti, da so bile vse besede izrečene v prid želji uresničenja dobnh odnosov med Jugoslavijo in Italijo — ie gole jraze. Vest O imenovanju za političnega svetovalca pri ZVU enega izmed najbolj strupenih šovinistov in iredentistov, prvaka iste teroristične organizacije, katere teroristične akcije so bile že na tolikih procesih razkrinkane v jugoslovanski coni STO, da je bila prisiljena jugoslovanska vlada zaradi tega vložiti celo posebno protestno noto pri rimski vladi, vedno bolj razburja ne samo tržaške Slovence, temveč tudi vse demokratične Italijane v Trstu. Z e v našem nedeljskem uvodnem članku smo poudarili, da to imenovanje v nobenem primeru ne more bi, ti sprejemljivo za Zavezniško vojaško upravo, oziroma za vladi v Londonu in Washing-tonu, ker nasprotuje osnovnim načelom politike pomiritve in miru med dvema sosednima državama z obeh strani Jadrana. Nemogoče je namreč, da bi človek, ki se je javno v svojih člankih in v svojih knjigah izkazal nedvoumno kot brezkompromisni in strupeni sovražnik Jugoslavije in Jugoslovanov na tako odgovornem mestu mogei služiti cilju ureditve jugoslovansko - italijanskih odnosov, katerih najtežje vprašanje predstavlja vprašanje Trsta. Imenovanje osebnosti takšnih protijugoslovanskih teženj se zaradi tega ne more tolmačiti drugače kot tako, da je hotela rimska vlada s tem svojim aktom izvršiti protijugoslovansko provokacijo in s tem že sedaj napele odnose še bolj poslabšati. Nadvse zanimivo in važno je, kaj o tem poroča dopisnik jugoslovanske agencije Tanjug iz Trstu. Njegovo poročilo se glasi: «Vest o imenovanju Diega De Castra, znanega, iredentista in enega izmed organizatorjev diverzantskega komiteja za tinaciorialno osvoboditev Trstas za političnega svetovalca pri generalu Winterto-nu je izzvala osuplost v tržaških demokratičnih krogih. Slovenski politični krogi v Trstu imajo tak korak italijanske vlade za grobo protijugoslovansko provokacijo in poudarjajo, da bi prihod De Castra v Trst še bolj zastrupil odnose med obema sosednima državama. Indipendentističrn krogi se za sedaj vzdržujejo komentiranja in pričakujejo uradno poročilo. V teh krogih pa se poudarja, da bi edina kvalifikacija osebnosti kakršna je De Castro za položaj ZVU bilo zajamčeno sovražno stališče do Jugoslavije. Poštnina plačana v gotovini Spedlzlone in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 8. julija 1952 GOVOR MARŠALA TITA V NIŠU OB OBLETNICI LJUDSKE VSTAJE V LR SRBIJI Zveze med narodi se morajo ustvarjati v njihovih dušah in njihovi zavesti i Svečanemu sprejemu, ki se je vršil rtccoj v Prezadiju ljudske skiuš&ine Srbije so prisostvovali tudi grški parlamentarci, ki so pred dnevi prispeli v Jugoslavijo. Danes so grški parlamentarci obiskali Aran-djelovac in Topolo v Srbiji. N,a včerajšnjem sestanku v Zagrebu So na italijansko-jugo-slovanski konferenci za les sprejeli sklep podkomisije in »e sporazumeli, da se razširi in olajša izvoz lesa iz Jugoslavije v Itplijo. Nadalje je sklenjeno, da bo eventualne spore reševala posebna italijansko-jugo-slovanska arbitr,aža. Na sestanku je ustanovljen komite petih članov, ki se bo sestal 25. julija v Italiji. Po sestanku so itali. jamski gostje obiskali Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita. Nato pa so odpotovali kot gostje vlade Slovenije v Ljubljano in nia Bled. Pod naslovom eBeneška Slovenija, dežela brezzakonja» današnja «Borba» objavi jg daljši članek o težkem življenju beneških Slovencev pod Italijo, ki se že skoro 90 let borijo za svoj' nacionalni in gospodarski obstoj. Rim budno pez; na beneške Slovence in duši vsako- manifestacijo njihove naoionalne zavesti in nacionalnega obeležja. ((Primer beneških Slovencev dckaizuje v kakšni brezpravnosti živijo naše nacionalne manjšine pod Italijo«, poudarj.a «Borba». «Toda niti policijska kontrola niti italijanske šole niti nasilja niso uspeli, dia zadušijo njihovo nacionalno zavesit. Oni nadaljujejo svojo borbo Za de—, go najosnovnejših človeških pravic«. B. B. OSTRA BORBA TAFT-EISENHOWER že na prvi seji republikanskega kongresa pilili! r SENATOR TAFT «Times» pa pravi: «Naj pade v Chicagu kakršna koli odločitev gre samo za pripravljalno dejanje. Ce bo novi izolacio-nizem prevladal, bodisi v osebi senatorja Tafta ali pa kakega drugega kandidata, se bo y novembru pokazalo, kdo v resnici predstavlja ameriško stališče. Ce bo republikanski kandidat senator Taft ali Mac Arthur, bodo imeli demokrati ne enega pač pa tri temeljna vprašanja, glede katerih bi vsakdo od njih z veseljem sprejel bitko: zunanja politika, zadnjih dvajset let socialnega napredka v notranjosti države in tako imenovani . macarturi-zem. V teh pogojih je guverner Stevenson, ki je zdaleč najmočnejši mogoči demokratični kandidat, praktično obvezan kandidirati. in to je tisto, kar mora republikance pripraviti do razmišljanja v Chicagu«. Kakor rečeno, imajo demokrati to prednost, da se bodo glede izbire svojega kandidata lahko ravnali po sklepih republikancev. Kongres demokratične stranke bo 21. julija, a verjetno je, da bo prišlo do razjasnitve glede njihovega kandidata kmalu po zaklju-čitvi republikanskega kongresa. Pripravljeno novo besedilo odgovora o Nemčiji PARIZ, 7. — Ameriški, an. gleški in francoski diplomatski izvedenci so danes pripravili še zadnje podrobnosti v zahod, nem odgovoru na sovjetsko noto o Nemčiji. Besedilo odgovora so že poslali trem vladam v odobritev in za sedaj ne predvidevajo drugih sestankov v Parizu. Možno pa je, da bo potreben nov sestanek za dokončno revizijo dokumenta. Vsekakor pa računajo, da bodo odgovor poslali v Moskvo v polovici tega tedna, Adenauer čaka, da ga obvestijo o vsebini pregledanega besedila, preden se to pošlje sovjetski vladi. Zelo verjetno bo Adenauer pregledal to besedilo jutri. Zahodnonemški notranji minister Robert Lehr je danes na tiskovni konferenci izjavil med drugim, da ni še prišel trenutek za »zbližanje s sovjet skimi voditelji«, toda bonnska vlada načelno ne nasprotuje pogajanjem med štirimi. Izrekel pa je dvom, glede upanja na uspeh takih pogajanj Govoril je nato o položaju ob demarkacijski črti in dejal, da ni nobene vesti o kršitvi me. je po vzhodni policiji. Dodal je, da za sedaj ni potrebno prositi za pomoč zahodnih okupacijskih sil Izjavil je tudi. da bo zahodna policija uporabila orožje v primeru potrebe, in je pripomnil, da je prepričan, da vzhodna policija in sovjetske čete ne bodo podvzele nobene obširne akcije. Nato je Lehr ijjavil, da upa. da bo ustavno sodišče še pred koncem meseca prepovedalo novo nacistično stranko «Sozia-listische Reichspartei« in da bodo sodniki enako razsodili glede kominformistične stran. me** štirimi političnimi ***»"* kb 4. uri zjutraj .napotila v Tržič z 'košaro jajc, ki jih je nameravala tam prodati. Toda že jutranje sonce je bilo za šibko ženico usodno. Nesrečen izlet sta prišla v Gorico na motorju «Bianchi 125» z evidenčno tablico TS 1651 že predpoldne. Ko sta se zvečer okrog 18. vračala domov, sta na Tržaški cesti zadela v vojaški kamion, ki ga je vozil orožnik Dominik La Malfa. Prosečana sta zadela v vojaško Vozilo v trenutku. ko je to nenadoma zavilo s Tržaške ceste v neko stransko pot. P)-i ue§r&či.:.st^ ‘iba^Pimj31' in Capponi, zletela na tla in se precej potolkla. Rešilni av.-to Zelenega križa ju je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ju zdravniki nemudoma pregledali ,in ugotovili, da imata oba več ran po raznih delih telesa. Ozdravela bosta v osmih dneh- GORICA, 7. — Včeraj popoldne sta se ponesrečila 28- letni Alojz Cappon in 22-letna . . Srečka Puntar, oba doma s! Ofl 1*1. 00 ll. flVBUSla Izlet v Avstrijo Proseka pri Trstu. Izletnika Rezijanske narodne noše GORICA. 7.'— Zveza slovenskih žena v Italiji vabi vse člane in prijatelje na zanimiv štiridnevni izlet v Avstrijo. Spored izleta: Dne 14. avgusta odhod iz Gorice ob 5.30; potovanje skozi Conegliano - Cortina d'Ampez-zo - Toblach - Brenner - Innsbruck. Ob 13. pristanek v Innsbrucku za kosilo do 15. Ob 15. odhod proti Nemčiji skozi Rei-bentall. Prihod v Salzburg ob 19. Prenočevanje v Salzburgu. Dne 15. avgusta odhod iz Salzburga ob 9.30, kosilo v Linzu in ob 14, odhod iz Linza proti Dunaju s kratkim pristankom v St. Poeltenu. Prihod na Dunaj ob 18. Prenočevanje na Dunaju. Dne 16. avgusta odhod z Dunaja ob 14., kratek pristanek na Semmeringu in prihod v Graz ob 19. Prenočevanje v Grazu. Dne 17. avgusta odhod iz Gra-za ob 9. uri, ob 13,30 kosilo v Raifintzu na Vrbskem jezeru . t. m. Pritožbe sprejema goriško o-krajno sodišče (Pretura). Kriza tržaškega velesejma Tiskovna konferenca qlavneqa tajnika avstrijske Trqovske zbornice * najvažnejši včerajšnji dogodek tržaškega velesejma - Nezadovoljstvo razstavljavcev zaradi zelo nizkega števila obiskovalcev Najpomembnejši včerajšnji dogodek na tržaškem velesejmu je bila prav gotovo tiskovna konferenca, katero je imel giavni tajnik avstrijske Trgovske zbornice na Dunanju dr. Franz Korinek v paviljonu MSA (Uprava za vzajemno pomoč). Dr. Franz Korinek je dal precej obširen pregled o avstrijskem gospodarstvu, predvsem pa o njegovem razvoju v povojni dobi. Poudaril je, da razstavlja Avstrija na letošnjem tržaškem velesejmu izključno izdelke, ki jih lahko izvaža in ki sq, glede na svojo solidno izdelavo in ceno v svetu cenjeni. Izrazil je upanje in željo, da se trgovski odnosi med Avstrijo in Trstom poglobijo ter da tržaško pristanišče tudi v bodoče služi avstrijskemu gospodarstvu. Po glavnem poročilu so nekateri predstavniki lokalnega tiska postavili razna vprašanja; oglasil se je k besedi tudi gospodarski urednik «Mes-saggera Veneta«, katerega je zanimalo predvsem to, ali bo Reka resnično prosta luka za Avstrijo in kakšni bodo v zvezi s tem odnosi Avstrije do tržaškega pristanišča. Dr, Korinek je odgovoril, da je to vest čital šele v časopisju, da pa o njeni resničnosti ni bil še uradno obveščen. Na vsak način, je poudaril, je od Trsta samega odvisno, kakšni bodo še nadalje odnosi med njim in Avstrijo, čim boljše pogoje bo Trsta nudil, tem bolj živahne bodo gospodarske vezi med njim in Avstrijo. Ob zaključku tiskovne konference je spregovoril nekaj besed- tudi predstavnik avstrijske delegacije v Trstu, ki je pohvalil vodstvo velesejma ter izjavil, da ima omenjena delegacija predvsem nalogo urejevati in voditi promet in trgovino med Trstom in Avstrijo. Pri tem delu je sicer naletela včasih na ovire, ki jih je pa skušala vedno, v okviru možnosti seveda ugodno rešiti. Tudi on je poudaril, da bo Trst lahko še nadalje, pristanišče Avstrije, če ji bo nudilo ugodne pogoje. Čudimo se predstavnikom Avstrije, še bolj pa odboru tržaškega velesejma, da niso po- skrbeli tolmača, ki bi govor in diskusijo prevajal v italijanščino: večina navzočih novi- narjev se je namreč počutila, kot riba na suhem, ker ni razumela tega, kar je govornik povedal; nerazumljivi so jim ostali tudi odgovori na razna vprašanja. Zakaj takšne pomanjkljivosti na tiskovni kon-fenrenci, ki je za spoznavanje gospodarstva države, katera razstavlja na tržaškem velesejmu, zelo važna? Obisk na tržaškem velesejmu je bil včeraj še bolj klavrn, kot pretekle dni; nekaj več občinstva je privabila ob večernih urah reklama, da bodo volili «Miss tržaškega velesejma«; toda dobiček od tega so imela le zabavišča in bari, medtem ko so razstav-ljalci zopet zaključili dan s skorajda brezpomembnimi kupčijami. V nedeljo si je velesejem ogledalo več skupin izletnikov iz Avstrije in Italije; za prihodnje dni so napovedane še druge skupine, Celoten pogled na tržaški velesejem je dokaj klavrn — malo obiskovalcev in še manj kupčij. Mnogi razstavljalci pravijo, da se prihodnje leto pod takimi pogoji velesejma ne bodo udeležili. Obvestilo otrokom ki gredo v kolonije v Slovenijo Staršf otrok, ki so se vpisali za počitniške kolonije v Sloveniji, obveščamo, da bo odhod v četrtek 10. t. m zjutraj. Otroci iz mesta, dolinskega in miljskega okraja naj bodo na tržaški postaji ob 5.45 uri, iz Sv. Križa na postaji Sv. Križ ob 6.45 uri, iz Nabrežine na postaji v Nabrežini ob 7.15 uri, s Proseka na postaji Prosek ob 7.15 uri in z Opčin na postaji na Opčinah ob 7.30 uri. .t Otroci, ki niso še oddali rojst. nega lista, naj to store čim prej, ki naj ga izroče Odboru za počitniške kolonije v Ulici Ruggero Manna 29. Otroci naj prinesejo s seboj obvestilo, ker brez tega ne bo. do mogli odpotovati. razorava proti podkupovalcem ameriškega narednika Včeraj se je pred zavezni. škim vojaškim sodiščem nadaljevala razprava proti Scala-ku, ki je s svojim govoričenjem, da ima prijatelje pri Za. vezniški vojaški upravi, pre. mamil lastnico zabavišča «Tro_ cadero«, da je, obenem z obto. ženim Torosom hotela podkupiti narednika ameriške vojske Maecawa, da bi ostranil tablo, ki prepoveduje zavezniškim vojakom vstop v zabavišče. Po govorih branilcev je sodnik Bayliss izrekel sodbo in sicer; Scalak je bil obsojen na 12 mesecev zapora ter na globo v višini 50.000 lir, ki jih mora plačati že do konca tega meseca, sicer bo moral odsedeti še tri mesece; Del Tattova, last. nica zabavišča je bila obsoje. na na 6 mesecev zapora (pogojno) ter na plačilo globe 50.000 lir. Toros je bil obsojen na 9 mesecev zapora (pogojno) ter na plačilo denarne globe v znesku 100.000 lir ali na 6 mesecev zapora, če bi teh ne plačal. 200.000 lir. ki jih je policija zaplenila Del Tattovi, je sodišče zaplenilo v prid ZVU. Predsednik: Bayliss; tožilec: dr. gavona,; obramba: odv An. tonini in Sblattero- Prispevajte za KULTURNI DOM Odbor profesorja De Benve-nutija očividno ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za dostojen sprejem uglednih osebnosti, ki ga bodo počastile s svojo udeležbo, da bi lahko razkošno pripravil kroge in salone furlanske in videmske visoke družbe. Prispevki mestnih u-stanov so dobrodošli pobudnikom nagrade ne samo zaradi olajšanja neznosnih finančnih stroškov, ampak tudi zaradi tega ker osebnosti, ki bodo počastile domačo visoko družbo, bodo zapustile Furlanijo z najboljšimi vtisi o vljudnosti in bogastvu. Treba pa je še nekaj pripomniti glede prispevkov domačih ustanov in žal, zdi se mi, da se ne sme tega opustiti, kakor bi zahteval čut dostojanstva, čeprav je zelo mučno združevati dve tako nasprotni stvari, kot so denar in poezija. Toda za. nas Furlane je preveč poniževalno in nečastno, da se domače u-stanove, ki nikdar niso prispe. vale niti groša za furlansko književnost in gledališče, zdaj izkazujejo tako radodarne in skrbne za to pobudo, ki ni popolnoma domača. Mnogo bolj razumljivo je, g. ravnatelj, dejanje vlade, čeprav je v bistvu še bolj škodljivo. Toda to nerazumevanje, ta slepost domačih ustanov do naše kulture v primerjavi z nebrzdano željo poklonov tujcu, ni morda nekaj neverjetno nizkotnega in obupnega? Težko si je misliti na možnost tako nizkotnih stvari, laže na podtalno politično rovarjenje za uničenje vsega kar je furlanskega, da bi zadovoljili zahteve nacionalističnih fra-masonskih krogov. Zadeva je vsekakor težka, toda zame vseeno manj obupna. Hotel bi še dodati, da to po. vzroča nerazumljivo odstranjevanje furlanske književnosti v okvir diletantizma in z barbarsko surovostjo uničuje plodne poganjke stebla, ki so ga naši predniki vsadili. Toda o tem se ne sme govoriti pred odborom dam in občutljivih podpornikov domačih podjetij. V barbarski sili tujskih milijonov vidijo najbolj sladko bistvo civilizacije, medtem ko je zanje kmetavs kdor se taki sili noče klanjati s priliznjenim nasmehom. R. B.» Ime podpisnika je označeno samo z začetnicami, jasno pa je, da je to zelo znana oseba, tudi zaradi poročila v reviji, ki je pismo objavila. tfiig ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo na stadionu »Prvi maj«, . Ul. Guardiella 7 v četrtek, 10. julija 1952 ob 21. uri Goetzovo dramo v treh dejanjih (sedmih slikah) DEDINJA p*t«k, 11. julija 1952 ob 21. uri Držičevo komedijo v treh dejanjih DOltlDD UAROII Opozorilo tvrdkam Mooer s Danes, 8. julija 1952 ob 21. uri na prostem na Trgu nasproti Muzeja (v primeru slabega vremena - v gledališču) Cvetko Golar Komedija v treh dejanjih Scenograf: Akad. slikar H. Pečarič Režiser: Tugo Klasinc OSEBE: Vdova Rošlinka - Stana Mlakar; Manica, njena hči - Lada Luksa; Tončka. Maničina prijateljica Tončka Ventin; Rožmanov Janez - Viljem Tomšič; Balantač, pobožni romar -Dušan Kralj; kmetje; Jer-nejec - Oskar Venturini; Gašper - Tugo Klasinc; Tomažin - Stane Pukšič: Blažon - Evgen Frelih; Tinče, pastir - Alojz Usenik. Godi se na Gorenjskem, v hiši vdove Rošlinke. Inšpicijent: Stane Pukšič Sepetalka: Mila, Luksa Razsvetljava: Clsudio Nichelli. Sceno je izdelal gledališki kolektiv. Vstopnina: Sedeži po 59 din; stojišča po 30 din. Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIHURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu« kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure- TRST - Ul. Torrebianca št (vogal Ul. Carducci) GORICA. 7. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja vse prizadete tvrdke na zakon, ki določa da je dovoljeno imenovati za čokolado samo zmes kakaa in sladkorja ter kakaovega masla in drugih dišav. Tudi čokolado, ki so ji primešane druge snovi, se lahko prodaja pod imenom čokolada v tem primeru pa morajo proizvaljalci navesti na čokoladnem zavoju morebitne primesi, in sicer; mlečna čokolada, lešnikova čokolada itd Čokolado kateri je primešana kakršnakoli moka, škrob, mast, k.i ni kakaovo maslo ali pa oljnato seme razen lešnikov in mandeljnov, je imenovati ((Čokoladni nado'me-stek«. Besedo »nadomestek« je treba natisniti na čokoladni zavoj prav tako vidno kot vse ostale navedbe. Uspeh otrok v Standrežu STANDREZ, 7. — V nedeljo zvečer so z velikim uspehom ponovili v Standrežu na prostem otroško igrico ((Desetnica Alenčiča«. Tudi tokrat so igralci in igralke štandreške otroške igralske družine zadostili vsem pričakovanjem številnih gledalcev. Nesreča ob mlačvi GORICA, 7, — Včeraj popol. dne je 24-letni kmet Andrej Vižintin iz Standreža peljal voz pšenice k mlatilnici na Majnicah. Med mlačvo se je Vižintin mudil okoli svojega voza in ga pripravljal za raztovarjanje pšenice. Pri delu pa se je s krivcem vrezal v desno zapestje. Rano so mu obvezali v mestni bolnici Brigata Pavia. ZDRAVNIK ordinira v Ul. S. Cilino 107. Dr. Sonja Mašera ne sorejema od 2*i. junija do 20. julija t V tnadnem gorskem ziaku. ali ob modrem Jadranu Vam bo čitan.fe ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA« samo v oddih. — Naročite se na list za kakršnokoli dobo in za katerikoli kraj. tudi za inozemstvo. 15-dnevna naročnina 180 lir-UPRAVA LISTA Tel. 7338 A D E X IZLETI 26. IN 27. JULIJA IZLET V Opatijo 27. JULIJA IZLETI V Ajdovščino Vipavo Črni vrh Rovinj Vpisovanje do I2J,ulUa £n «Adria-Express». Ul. r. be-vero 5 b - Telefon 29243. ZAHVALA Čutimo dolžnost, da se tem potom oddolžimo za izraze srčnegš leega sočustvovanja ob izgubi našega nepozabnega sožalja in globo- OČETA in BRATA Nai gre zahvala častiti duhovščini, pevcem in obema pevovodjama, govornikom darovalcev cvetja, prijateljem ter nepregledni množici, ki ga je spremljala na zadnji Družina DOLJAK in sorodniki Maša zadušnica za pokojnik« bo v sredo 9. julija ob 7. uri zjutraj v goriški bolnic1. rešuje profesor Prečifcati obširno knjigo Diega De Castra, znanega iredentističnega publicista in strokovnjaka za tržaško vprašanje, je zanimivo iz več razlogov. Teh 700 strani dokumentacije o diplomatskem razvoju vprašanja italijansko-jugoslovanskih ™eia v zadnjih 10 letih lahko 'oristno služi vsakomur, kogar 0 vprašanje zanima, če jih, seveda, bebe kritično, ker je knjiga vse prej irot; objektivna, čeprav zaznamuje veliko šte-dejstev. Glede neobjektiv-josti se (_u res njmamo čemu cudrti, ker je v današnji Ita-^al malo, zel0 malo ljudi, ! so sposobni, da pišejo ne-Pnstransko o vprašanju vzhod-*ta'jjanskih mej. Iredenti-®”cni pisci, in med njimi tudi De Castro, ne morejo drugače, kot da se poslužujejo navijanja dejstev in potvorb. De Castro ne govori resnice, ko pravi v uvodu svoje knjige: «Vsako tu “Vedeno dejstvo je točno, a vsiko negotovo dejstvo je po-,s avf jen o kot tako.» Ko je pro-csorju De Castru potrebno, da ? nečem dokaže svoje protijugoslovanske teze, se niti ma-0 ne pomišlja in navaja neresnice kot utrjena dejstva, celo brez navajanja virov. Pa Udi sama izbira njegove literaturo, katere se poslužuje, ne govori v prilog njegove objek-lvnosti. Dovolj je omeniti, da !o zanj najbolj verodostojni avtorji za vsa vprašanja notranjega razvoja Jugoslavije Fotič (ki ga De Castro hvali zaradi njegove «znane objektivnosti«) !a dr, Ante Celiga, pa nam poslane jasna tudi De Castrova objektivnost. Zanj je dovolj, da neki tui avtor govori samo malo pozitivno o jugoslovanskih Partizanih in že ga stavi na indeks, ker ((idealizira' stvarnost« in «dela propagando za Titov režim«. Vendar je taka izbira bibliografije popolnoma Prirodna, če upoštevamo, kakšne so teze. ki jih skuša De Castro dokazati s pomočjo takih «cbjektivnih» avtorjev. Toda o tein pozneje. De Castro torej ni navaden kronist suhih dejstev, temveč nh neprestano, na svoj poseben nnčin razlaga in izpopolnjuje, vse v duhu svoje jasno izdelane linije. Toda ko prihaja v nevarnost, da se mu ta linija Pretrga zaradi pomanjkanja dejstev, sj jih zna sam preskrbeti in ustvariti, .prav take. knlcršne so mu potrebne, da lahko nadaljuje s svojo zamislijo. Ta zamisel ni niti malo originalna, ker se vleče skozi vso italijansko jadransko politiko, vse od časa Salandrovega »svetega egoizma« pa do današnjih dni. Toda zato ni nič manj zanimiva, ker De Castro to politiko spretno razčlenjuje, izpopolnjuje in širi, pri tem pa ne odstopa niti za korak od strateškega načrta italijanske ekspanzije, ki jo je s takšno vrremo ustvarjal Mussolini. — Knjiga De Castra je bila napisana in objavljena v času, ko skuša Italija ponovno povezati konce svoje imperialistične politike in odkrito začenja igro za ponovno osvajanje svojih izgubljenih položajev. De Castro se zaveda, da se lahko danes marsikaj glasno pove o tem, o čemer se je prej molčalo. Občuti potrebo, da odvrže spokorniško obleko nekega premaganega imperializma in da je treba oživiti »italijanski nacionalni ponos«, ker je prišel čas za protiofenzivo. Treba bi bilo mnogo časa in prostora, da bi obdelal; vsa De Castrova stališča 0 posameznih obdobjih italijansko-jugoslovanskih odnosov in tržaškega vprašanja, o posameznih potezah velikih sil itd. Tu se bom zadržal samo na glavnem in poskušal prikazati bistvene elemente Castrove razlage italijanske politike do Jugoslavije. V kolikor nam to kaže najnovejša praksa italijanske zunanje politike, je treba De Castru priznati, da .io zelo dobro razlaga. Tržaški Italijan Angelo Vi-vante je v svojem odličnem prikazu jadranskega iredentizma, še pred 40 leti zelo jasno prikazal italijanske ekspanzio-nistične težnje do Vzhoda. ((Jadranski iredentizem«, pravi Vi-vante. »ne pozna meja za svoje zahteve, temveč je vzhodno-italijansko mejo stalno pomikal od Soče pa vise do Kotora in celo dalje.« Diego De Castro dobro pazi, da bi se nekje ne zaletel in ne odrekel nekega dela jadranske vzhodne obale. Na nekem mestu pravi, da je točna etnična meja med Italijo in Jugoslavijo Wilsonova črta, na drugem pa pravi, da je rapalska meja na Julijskih Alpah tista, ki jo je «narava» dala Italiji. Toda pri vsem tem se ne odreka niti Dalmaciji. Vsaka meja, ki jo postavlja, je zanj samo nekakšen taktični kornpro- #l srečen, kakor nikoli, ker je budi on borec slavnega Kondlčevega bataljona... Prisluhnil je. »Hej, sokoli!« je zaklical oster, veseljaški glas. »Rabim šest bombašev. Kdo se javi?« Milanče ni pomišljal. Izstopil je iz vrste. Levo in desno od njega so še mnogi izstopili. On se je to pot osemnajsti" javljal kot prostovoljec. Ko je zdajle to pomislil. so se mu prsi napolnile. da mu je postalo pretesno v zategnjenem pasov-ju. Hlastno je zajel iz svežega nočnega ozračja. Napel je trebušne mišice, da bi ne- koliko zrahljal hlačni pas, ki ga je stiskal. »Sest sem rekel, ne pol bataljona,« se je smejal Rade. Zakorakal je ob prostovoljcih, ki niso bili v sklenjeni vrsti, marveč v raz nih razdaljah drug od drugega. Pri vsakem se je u-ustavil in ga pogledal, Ce ga je izbral, je tlesknil z roko po njegovem ramenu in ga imenoval. Potem se je vrnil pred stroj. Prostovoljci so stopili na svoja mesta. Rade je stopal pred bataljonom, pet korakov sem, pet korakov tja. Ustavil se je, potem =e enkrat. Oziral se je na pot, ki je sla v vas. Izmenjal je s komisarjem nekaj besed. Komisar se je oddaljil. Ko je prišel na pot, so njegovi koraki ostro odmevali v noč. Rade se je še naprej sprehajal. Pet korakov tja, obrat, pet korakov naz-aj. in spet... In spet... ,.Nafnk^ si je med hojo prižgal ciga reto. Za trenutek mu je plamenček vžigalice osvetrl profil, ki ie bil droben in oster. Eh, Rade, Je v tistem trenutku pomislil Milam e, kakor da si Je samo tega želel. Potem ga je videl, kako 1e obstal. Z eno roko si je je šel v bok, z drugo je nosil cigareto v usta. Naenkrat je ogorek žarel v zaporednih utripih, ker je bil pristavil roko k ustom in je ni odmaknil. Zdaj seslja čik, si je dejal Milanče. Cik je v velikem loku odletel v noč. Rade je spregovoril: »Poslušajte, bore',« je rekel s svojim ostrim mladeniškim glasom. «Komlsar vam je povedal, za kaj gre. Cez deset, petnajst minut krenemo v dolino. Na ukaz štaba brigade ima naš prvi bataljon pred drugimi prekoračiti reko. «GovorU je brezskrbno in lagodno. Brez poudarkov, s svojstvenim, v rahlo prirojeno hripavost ovitim kovinskim glasom, ki je imel zadirčen prizvok, kakor ga imajo vsi. ki so primorani za dolgo nositi orožje in poveljevati oboroženim ljudem Narečje, ki je v njem govoril, je bilo narečje knežpoljskih ljudi, zategla govorica s pojočimi vo-kali, kar pa ni moglo omiliti ostrih «s»-jev, ki jih je Izgovarjal s koncem jezika. Se si je prižgal cigareto, preden je z nekakšnim omalovažujočim poudarkom nadaljeval: «To storimo preko mosta v M ... Uničiti bo treba bunker, ki na nasprotnem pregu brani prost prehod čez most. To opravijo bombaši. Potem bo naš bata. ljon na onem bregu zasedel položaje- Nedaleč od mostu je okupatorska postojanka, ki se bomo morda proti njej morali boriti, da bi zaščitili prehod ostalim bataljonom. Se razumemo?« »Razumemo.« se je oglasil odgovor iz stroja. «Dobro potem, Vsak ve, kaj mu je dolžnost. Upam, da se boste izkazali. Smrt fašizmu!« »Svoboda narodu!« Gez travnik se je v teku bližal jezdec. Ustavil se je ob Radu. Jezdec se Je sklonil v sedlu ter se nagnil k njemu. Nekaj sta po tihem govorila. Jezdec je Krotil nemirnega konja, ki je hotel z mesta in venomer suval z gla vo gor in dol. Rade Me ne kaj pritrjeval. Bilo je videti, kako si je naravnal uro. Tu di jezdec si, je naravnal svojo. Potem je s konjem za plesal pred bataljonom. »Čestitam vam Prvi maj, borci prvega bataljona!!« je zaklical. B'l je brigadni komandant. Konj je nemir no poplesaval. »In želim vam Srečo! Da se mi dobro spoprimete s četniškimi in ustaškimi psi!« Konj je zahropel. Vzpel se je na zadnje noge. Potem se je obrnil za sto osemdeset stopinj in zdivjal po travniku. Skozi vrste je stekel šepet; «ZdaJ gremo. Gremo, gremo....« Crni zid je oživel. Vse se je mahoma zdelo kakor neko podtalno gibanje z mnogovracnimi zvoki in glasovi... Culo se- je mrzlično prestopanje nog. Udarci kovine ob les. Cvileče škripanje usnjatih predmetov. Govorjenje. Kratki polkllci zaskrbljenih glasov... V zabojih je ropotala municija. Vznemirjeni konji so hrzali. Neka mula je divje zarigala-(Nadaljevanje sledi) V SOVJETSKI ZVEZI vzhajajo vse češče na dan izrabljanja uradnega položaja, poneverbe in podkupovanja. V Dnjeprodjerdiinskemt o ukrajinski SSR je n. pr. direktor trusta «Ze!enstroj>., ki nima potrebne kvalifikacije, zavzemal v zadnjih letih razna direktorska mesta in izrabljal svoj uradni položaj. Direktor Stepanov iz istega kraja je prav tako menjal v kratkem času več vodilnih služb, čeprav je bil povsod odpuščen zaradi izrabljanja svojega položaja. Podobno je tudi z direktorjem mestnega prehrambenega kombinata Dimitrijevskim in ravnateljem «Kooptorg» ter Kuliko-vim, ki so kradli državni denar. V vseh teh in drugih primerih. ki so jih obravnavali pred sodiščem, so bile izrečene izredno mile kazni. **■* Pred časom sta POLJSKA >» sovjetska vlada podpisali pogodbo o gradnji edvorca kulture in znanosti» v Varšavi. P.o tej pogodbi bi morala dati sredstva in strokov-delovno silo za gradnjo tega objekta Sovjetska zveza. V okviru priprav za gradnjo edvorca kulture in znanosti^ ki naj centralizira vse poljske znanstvene in družbene ustanove, zaradi popolnejše podreditve ZSSR, grade Poljalki sedaj v Jelonkah blizu Varšave celo stanovanjsko naselje za sovjetske strokovnjake, ki bodo gradili dvorec. Do sedaj so že zgrar dili nad 50 zgradb tega naselja, medtem ko grade še ostalih 133. Poleg tega grade še trgovine in restavracije, t) katerih bodo našli ruski strokovnjaki zabavo in razvedrilo. * * * V zadnjem času se vrste v ČEŠKOSLOVAŠKI procesi proti diverzantskim in vohunskim skupinam. Samo v enem tednu so bili trije procesi take vrste. Na procesu v Brnu sta bila dva od skupine desetih obtoženih obsojena na smrt, ostali pa na ječo od 14 let do dosmrtne. P mestu Nova Paka je bito pred sodiščem S oseb. Obtožene so bile, da so razbijale zadružniško gibanje in tudi diveržitntsko delovali. Glavni obtoženec Vladimir Cerman je bil obsojen na smrt, ostali pa na kazni od. 1 do 25 let. P Bratislavi je bila oblo-žena neka skupina, da je kvarila električne transfor-matorie, pretila ljudem, ki so pristaši režima, ter zbirala orožje in razstrelivo. Dva izmed obtožencev sta bita obsojena na dosmrtno ječo. * * « Velika tovarna cementa na MADŽARSKEM bi morala biti dograjena že pred nekaj meseci. toda do danes še ni dokončana. Krivdo za ta neuspeh. kakor tudi za vneor-ganizacijo delaš na stavbiščn zvračajo na madžarsko gradbeno ministrstvo. * * * Na zasedanju tako imenovanega sveta za pokrajino BVKARESTA je prišla ponovno do izraza težnja za izkoriščanje kampanje proti finančni politiki Vasila Luka za nadaljnji pritisk na delovne mmožice vasi. Po pisanju lista sRomania libera» so na zasedanju posebno poudarili, «da je. veliko število gospodarstev neopravičeno oproščeno plačevanja davk ot'». Na tem zasedanju so tudi sklenili, da bodo podvzeli ostrejše mere za davčno obremenitev siromašnega sloja kmetov. * * * BOLGARSKA vlada je objavila odredbo, po kateri je dovoljeno podaljšati delovni čas za dobo setve, žetve itd. od 8 do 10 ur. Za daljši delovni čas ostane enaka plača kot za normalni. «■ * « Pred kratkim so v VZHODNI NEMCU] likvidirali vsa društva prijateljstva in za kulturne zveze, z inozemstvom, razen društva nem-ško-sovjetskega prijateljstva. Med ukinjenimi društvi je tudi Nemško-poljsko društvo za mir in dobre sosedske odnose. Namesto ukinjenih društev je ustanovljeno Društvo za kulturne vezi z inozemstvom, ki ima nalogo, da por pularizira kulturne prid.n%c-ve iiprijateljskiht dežel, ker med vzhodnonemškim prebivalstvom — kakor poudarja tisk — se vedno vladajo nepopolne in napačne predstave o Vzhodu. ■ * O * Po odloku mestnega odbora BUDIMPEŠTE mora biti obr-njena posebna pozornost na govor, ki ga obredni matičar naslovi na nova zakonca. Matičar mora namreč opozoriti novoporočenca na dolžnost, da prispevata »t- povečanju uspeha ljudske demokracije in krepitvi miru«. .(Jugopresi) i/ D r )l il r Vremenska napoved za danes: Vlil A/l I* Nekoliko vetrovno z roenja- T I \ L. I Y I L. jočo se oblačnostjo. — Tem- peratura brez večje spremembe- — Včerajšnja najvišja temperatura y Trstu je dosegla 34; naj nižja 25.3 stopinj. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA 8. JULIJA 1952 »lili lili :::::::::::::: ir.ittrt:::::::::: :::::::: ui uu. J. ™ Opozarjanao vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 13.50: Igra orkester JLA iz Portoroža. 18.30: Dumas: «Dama s kamelijami*. — Trst II.: 21.00: vest - Bevk: Kresna noč - 2. ski: Simfonija št. 4 v f-molu. černi spored. — Slovenija: 14j tet, pojeta Rezika Koritnik in RADIO Dramatizirana podel. 22.00: Cajkov-— Trst I.: 20.15: Ve-.00: Igrta Vaški kvin-Sonja Hočevar. Nolten zmagovalec dvanajste etape Coppi je kontroliral položaj. Magni je ostal na petem mestu. Napredoval je Ruiz VRSTNI RED: 1. Nolten (Hol.) 8.13:19, povprečno 30.528 km na uro; 2. Dotto (Fr.) 8.14:46; 3. Moline-ris (J.-Z.) 8.17:03; 4. Bertaina (J.-Z.) 8.18:26; 5. De Hertog (Bel.) 8120:01; 6. Ockers (Bel.) 8.20:07; 7. Robič (Fr.) isti čas; 8. Bartali (It.) 8.20:20; 9. Coppi (It.); 10. Gelabert (Sp.); H. Ruiz (Sp.); 12. Lazarides (Fr.) vsi isti čas kot Bartali; 13. Serra (Sp.) 8.20:59; 14. Magni (It.) 8.21:04; 15. Perez (Sp.) isti čas; 16. Van Est (Hol.) Isti čas. (Naše poročilo) MONACO, 7. — Na dvanajsti etapi kolesarske dirke «Po Francijis je zmagal Holandec Nolten, trideseti na lestvici, ki doslej ni spadal rned znane pojave Toura. Vse do 145 km ni nihče od 82 tekmovalcev kazal bojnega razpoloženja, V nogah je bila še včerajšnja vožnja čez gore, prav tako sta kalila) dobro voljo dva hriba 11. kategorije, ki sta bila poleg enega III. kategorije, na današnjem sporedu. Pri prvih, strminah proti vrhu Tende je zbežal Robič, ko pa jo njegov naskok postal nekoliko večji, je Coppi začel z zasledovanjem ob spremstvu Nol-tena, Ockersa, Mallejaca, Mo-linerisa, Dottoa in Serre. Dohiteli so Francoza pred vrhom, toda Robič je kljub temu nekaj metrov pred skupino prvi prešel vrh T.endo (1320 m) z naskokom 1:20 pred Bartalijem in njegovimi, medtem ko sla imela Geminiani in Lauredi, danes v krizi, že 2:45 zamude’. Pri spustu so se vodeči prepričali o brezsmiselnosti bega ir dopustil,, da se je stvorila ha čelu močna skupina 30 ljudi, v kateri je od boljših manjkal samo Lauredi. Nato se je začela druga vzpetina dneva: Col de Brouis (880 m), kjer je začel sovražnosti Bartali, izkoristil pa je vso stvar Dotto, ki je na vrhu vozil sam 50 s .kund pred Bertai-no, 90 sekund pred Nbttenom, 2:15 pred Ockersom, Coppijem, Robiccmi Bartalijem, Molineri-som, Wagtmansom in De Her-togom. Do konca se potem ni mnogo spremenilo, kar pove že vrstni red na cilju. Nolten je z odlično vožnjo prehitel najprej Bertama, kasneje Dottoja, bil prvi na vrhu Turbie (480 m) in ravno tako na lepem stadionu v Monacu. Na cilju je imel zmagovalec 1:27 pred Dottojem, 3:44 pred Molinerisom, itd. V zadnjem delu etape j e med prvimi in vozači, ki so bili v ozadju, nastala precejšnja časovna razlika, Geminiani je n, pr. privozil enainštirideseti z 19:41 minut zaostanka, Lauredi pa kar s 37 minutami 'za Nolte-nom. Magni je zaradi defekta padel na peto mesto, Carrea Pa na sedmo. Znova je vozil dobro Close, kakor tudi Spanec Ruiz, Ockers, predvsem pa zmagovalec Nolten. Z včerajšnjo izredno zmago Ccppija v Sestrtere je zanimivost Tkmra utrpela še en hud udarec. Naskok preko dvajsetih minut — ne da bi pri tem privlekel na dan vse točke svojega repertoarja — pomeni, da Coppi letos nima resnega nasprotnika. Zbeži kadar hoče, nihče mn ne zdrži za kolesom. Ako si Coppi he polomi nog ali še kaj hujšega je prvo mesto brez debat njegovo. Skoda da nima enako vrednih nasprotnikov: Kobleta v formi, Kuebler-ja, Bobeta. Tak Tour bi bil vse drugačen. Italijanska moštvo je Coppija končno priznalo za najboljšega. Ko je imel danes prvič defekt, mu je dal svoje kdo Magni, drugič pa celo Bartali, kar pomeni, da je tudi usta-ri» odprl oči Pred stvarnostjo in Si ne dela/ več utvar, da je ie vedno enakovreden Faustu. Jutri 216 km do Aix en Pro- vence. JACQUES COPAIN LESTVICA : 1. Coppi (It.) 77.46:54; 2. Close (Bel.) 78.10:54; 3. Ruiz (Sp.) 78.12:18; 4. Ockers (Bel.) 78.12:19; 5. Magni (It.) 78.12:54; 6. Bartali (It.) 78.13:40; 7. Carrea (It.) 78.17:08; S. Roblc (Fr.) 78.18:42; 9. MolLneris (Jug-zahod) 78.20:40; 10. De Hertog (Bel.) 78.21:16. DRŽAVE: 1. Italija (Bartali, Magni) 233.39:46. 2. Franclja (Dotto, I-azarides) 233.59:57. 3. Belgija (De Hertog, ckers, Close) 234.08:52. 4. Holandska (Nolten, Van Est, Van Breenen) 235:27:06. 3. Španija (Gelabert, Ruiz, Serra) 235.28:04. Coppi, Robič, O- Jugoslavija-Slovenija 16-0 (6-0) Reprezentanca države v nogometu zadovoljila v vseh pogledih LJUBLJANA, 1. — Jugoslovanska državna nogometna re-prezantancp j,- premagala v trening tekmi reprezentanco Slovenije z visokim rezultatom 16-0 (6-0). Igralci državne enajsterice so zadovoljili v vseh pogledih, kolikor se to seveda lahko vidi v igri proti podrejenemu nasprotniku. Blanker*Koen v formi AMSTERDAM, 2. — Eamny Biankers-Koen, holandska »leteča gospodinja* prihaja pred olimpiado v formo. Včeraj je tekla na progi 100 yprdov v času 10.6 in s tem izboljšala za dve desetinki svoj državni rekord. _______ HELSINKI, 7. — V prisotnosti princa Ericka vam Fremkel-la so otvorili v Helsinkih največje olimpijsko naselje, kjer bo stanovalo okoli 5.000 tekmovalcev. Brvi prebivalci naselja so že dopotovali. Na sliki so indijski nogometaši, ki bodo igrali svojo prvo tekmo olimpijskega turnirja proti Jugoslaviji. Na fotografiji, so Indijci bosi, vendar kaže, da jim bodo naredili posebne lahke čevlje, podobne našim telovadnim copatam in torej ne bodo igrali v Helsinkih bosi, kot se je mislilo. Z zmago nad Lucchese 1-0 Tržačani upajo na edino prazno mesto v lini A V nedeljo odločilna tekma med Triestino in Brescio V igri, ki ‘je popolnoma odgovarjala stanju obeh enajsteric na lestvici, si jie Triestina v 31. minuti drugega polčasa z golom BoscoLa pridobila pravico, da igra proti Bresci za 18. mesto v ligi A. Tekma je bila slaba. TrieSti-na je večji del prvega polčasa — kot tudii prejšnjo ntcteljo — napadala, medtem ko je Luc-cbese prihajala do nasprotnikovega gola z redkimi, a ne. varnimi protinapadi. V drugem delu igre je tržaška obramba začela popuščati, igralci Luc-cheise pa so postajali nevarnejši. Sele gol je Tržačanom dal nov polet. V glavnem lahko rečemo, da je od obet; vratarjev imel De Fazio mnogo več dela, da so Tržačani zastoji j ali kup ugodnih prilik in da je zmaga zaslužena, ker je pač v nogometu že tako, da nekdo mora zmagati, četudi nobeden od na-1 sprotziikov tega ne zasluži. Akcija, ki je dala gol: Be-ta-gma je iz obrambe poslužil na center Ciccarellija, ta ie Po izr menjavi žoge z De Vitom podal v levo, kjer je bil Bosco-lo. Desno krilo je vodilo žogo proti golu in končno streljalo. Zoga Je v čudni paraboli poletela na desno stran vratarja, ki ni mogel ubraniti. Triestina je do konca držala igro v svo. jih rokah in ohranila rezultat. 210 minut igre je bilo potrebno za obsodbo Lucchese, ki je s tem padla v ligo B. Tekma TriestinarBrescia bo morda v nedeljo v Boloniji. MILAN, 7. — Danska teniška igralca Ulricb in Nielsem ste začela trenirati na igrišču, kjer bo v petek, soboto in nedeljo dvoboj za evropski polfinale Davisovega pokala med Dan-sko in Italijo. A Prvi stiki nove egiptovske vlade s političnimi predstavniki Anglije in ZDA Uspeh tržaških juniorjev na dirki .Po Vojvodini* Predvčerajšnjim se je začela mednarodna mladinska kolesarska dirka po Vojvodini, ki je vsako leto v okvirju proslave dneva vstaje ljudstva Srbije. V prvi etap' Novi Sad. Sombor je zmagal Romano Ppolucci iz Trsta izpred Giu. seppa M^ticchija iz Pulj. V drugi eitapi Sombor-Subotiea je prišel prvi na cilj Avstrijec Herbert Schutt. Po drugi etapi je plasma naslednji: 1. Romano PaoJucci (STO) 4:58.33; 2. Giusappe Mpticchio (Pulj) 5:00.9; 3. Alberto Hrvatin (STO) 5:03.0. Z vseh vetrov O V Luksemburgu se je končala šestdnevna etapna kolesarska dirka za amaterje «Qkrog Luksemburga», na kateri so sodelovali tudi jugoslovanski kolesarji Petrovič, Panič, Perne in Poredski. v ekipnem plasmaju so dobili jug, kolesarji skupno z dvema Nizozemcema (v ekipah je bilo po šest kolesarjev) prvo mesto s časom 62:46:25. Nadaljnji vrstni red moštev je bil tale: Luksemburg II 63;10:33, Belgija 63:28:22 Luksemburg I. 63;37:54 itd."Tekmovale so tri ekipe Luksemburga dve francoski, dog belgijski in po ena iz Nizozemske, Posarja in Jugoslavije. V posameznem tekmovanju je bil najboljši Van den Breckel (Nizozemska), ki je prevozil progo v 22,45:15. Petrovič je dosegel sedmo mesto 22;58:05, Panič 24, mesto. Perne 32. mesto. Poredski pa je odstopil v zadnji etapi. O Po dvotedenskem bivanju v Vel. Britaniji sta odpotovala v Jugoslavijo Frane Matošič in Sime Poduje. Matošič je bil na posebnem tečaju za trenerje. C e je napravil izpit, za kar bo zvedel šele sredi prihodnjega meseca, bo Matošič dobil diplomo britanskega nogometnega trenerja. ALEKSANDRI JA, 7. — Novi egiptovski ministrski predsednik Husein Sirri paša je sprejel danes angleškega opolnomočenca, ki nadomestuje trenutno odsotnega poslanika Stevensona, in poslanika ZDA Cafferya. Ob zaključku sestanka je Sirri paša izjavil, da so ob tej priliki proučili sedanji položaj angleško - egiptovskih odnosov, s posebnim ozirom na morebitno ustanovitev o-brambnega poveljstva za Srednji vzhod. Ameriški poslanik pa je dejal: »Razpravljali smo o angleško - egiptovskih odnosih in o sudanskem vprašanju«. Vafdistična stranka je za danes organizirala javen shod na čast bivšemu notranjemu in finančnemu ministru El Din paši, ki je bil po štirih mesecih iz-pušče-j. na .svobodo. Ob tej priliki je El Din paša obdolžil bivšega ministrskega predsednika Hilali pašo, da je hotel diskreditirati vafdistično stranko. Po mnenju političnih krogov v Kairu je Sirri paša že od preteklega decembra pripravljal načrt v zvezi z rešitvijo anglo - egiptovskega spora. Po zatrjevanju teh krogov naj bi ta načrt vseboval nove pobude, ki naj bi zagotovile Egiptu najboljše pogoje v primeru, da bi bil soudeležen pri obrambnem poveljstvu Srednjega vzhoda. Vsekakor pa naj bi bila odločitev prepuščena egiptovskemu parlamentu. Položaj na Koreji PAN MUN JO M, 7. — Današnja plenarna seja za zaprtimi vrati je trajala 45 minut. Zavezniški glasnik ob zaključku ni hotel dati nobene izjave. Domnevajo pa, da se razgovori nanašajo v glavnem na repatriacijo vojnih ujetnikov. Včeraj in danes je prišlo do živahnih trčenj na bojišču v bližini Pan Mun Joma, pri čemer se je zavezniška kolona nekoliko umaknila. Leteče trdnjave z oporišč na Japonskem in v Okinatvi so včeraj napadle nasprotniške transporte na Severni Koreji. Zrakoplovi z letalonosilk so bombardirali korejsko obalo. Južnokorejska vlada objavlja danes zakonske spremembe, ki jih je v petek potrdila narodna skupščina in na podlagi katerih bo predsednik voljen s splošni- mi volitvami, parlament bo sestavljen iz dveh zbornic in skupščina bo lahko izglasovala nezaupnico vladi. V pričakovanju volitev je Singman Ri včeraj ponovno izjavil, da nima namena ponovno kandidirati. Kljub temu pa bo njegova stranka, to je liberalna stranka, predložila v avgustu Rijevo kandidaturo. Kakor poročajo iz Londona, je angleška vlada v stalnih stikih z ameriško in z drugimi zainteresiranimi vladami v pogledu zadnjih severnokorejskih predlogov, ki se nanašajo na premaknitev pogajanj v Pan Mun Jomu z mrtve točke. To je potrdil v parlamentu tudi minister Selwyn Lloyd, ko mu je bilo zastavljeno vprašanje v zvezi s trenutnimi tajnimi pogajanji na Koreji. Dodal pa je, da angleška vlada doslej nj prejela formalne ponudbe Ja posredovanje v tem vprašanju. Na predlog nekega laburističnega poslanca, naj bi bila imenovana parlamentarna delegacija in poslana na Korejo zaradi proučitve položaja, je ministrski predsednik Churchill odgovoril negativno. JACKSON, 7 — V isti jet. nišnici kakor letos aprila, so se zaporniki ponovno uprli in si pridržali dva paznika za talca. Vstajo so zatrle čete, ki so se poslužile strelnega orožja. pri tem je bil ranjen en jetnik. Iztirjenje ekspresnega vlaka na progi Luksemburg - Bazel 1. julija. Kakor smo že poročali, je nesreča zahtevala štiri mrtve in trideset ranjenih. NOV REKORD V PREKOOCEANSKI PLOVB Ameriška ladja „ United States44 je preplula Ocean v treh dneh, desetih urah in štiridesetih minutah LE HAVRE, 7. — Ameriški prekooceanski parnik »United States« je danes ob 5.16 z vso brzino plul mimo Bishop’s Rocka, ki predstavlja cilj v prekooceanski hitrostni plovbi. Vreme je bilo nadvse neugodno. Padal je gost dež in vel si. lovit veter, toda na parniku so imeli praznik, kajti ladja je dosegla nov prekooceanski rekord Ocean je preplula v treh dneh, 10 urah in 40 minutah, se pravi, s povprečno brzino 35.659 vozla ter s tem za deset ur zmanjšala bivši rekord pre. kooceanske ladje «Quen Mary». Potniki so bili nagneteni pod zaprtim poveljniškim mostom in navdušeno zaploskali, ko je sirena naznanila, da je bil dosežen nov rekord. Večina 1660 potnikov na kro. vu je bila Američanov Ladja je pristala v Le Havru ob 18.50. Potnike bodo izkrcali jutr-i zjutraj. Narašča število žrtev vročine LONDON, 7. — Tudi danes poročajo iz več evropskih držav o smrtnih primerih zaradi sončarice. Na Švedskem so včeraj zabeležili prvi tak primer, ko se je nenadno zgrudila in obležala mrtva 40.1et-na ženska. V Franciji so doslej našteli 14 žrtev v petnajstih dneh vročega vala. V Nemčiji je cela vrsta neviht znatno znižala temperaturo. Kljub temu imajo v Porenju še vedno 29 stopinj toplote. V Bonnu je strela ubila dve osebi. Konec tedna je v Westfa. liji utonilo 22 ljudi. S tem je število utopljencev v zadnjih desetih dneh naraslo na sto. V Avstriji je padla temperatura od 38 na 30 stopinj. Vročina je pojenjala tudi na Holandskem, kjer pa so silni vetrovi in nevihte povzročili precej škode., Na južnem Holandskem je vihar odkril šest hiš. Zaradi izredne vročine se je v občini Melfi vnelo in zgorelo nad 200 stotov žita. Nasta. la škoda presega pet milijonov lir. O podobnih požarih poročajo tudi iz drugih itali. janskih pokrajin. V glavnem uničujejo plameni slamo in seno. Iz Modene poročajo, da je toplomer pokazal v senci 39.2 stopinje. Tudi tu je bilo mno. go žrtev sončarice, med temi celo dva primera blaznosti. Vročina zelo ovira mlačev in marsikje so se mlatiči domenili z delodajalci za nočno delo. Ponekod so celo stavbni delavci pričeli delati ponoči. Stotine žrtev zaradi tajfuna HONG KONG, 7. — Sele dane® se je izvedelo, da je tajfun, ki je pretekli teden divjal ob obalah Kitajske, povzročil smrt 260 ribičev, vkrcanih na ribiških čolnih v bližini Ma-kaoa. Vsi so potonili, ker jim je vihar prevrnil čolne, in samo deset se jih je rešilo smrti. CHICAGO; 7. — O priliki zadnjega »dolgega weekenda» je bilo uradno ugotovljenih 600 6mrtnih primerov. 346 o-seb je umrlo zaradi cestnih nesreč, 69 zaradi požarov, 185 pa jih je utonilo. Volitve v Mehiki MEXICO CITY. 7 — Po doslej znanih rezultatih je sko. rajda gotova zmaga vladnega kandidata Adolfa Ruiza Corti-nesa. Doslej je zbral 65 odstot. kov glasov, v državi Vera Cruz, kjer je Cortines že pet let guverner, pa celo 95 odstotkov. Cortines je izjavil novinarjem, da je mehiški narod pri teh volitvah, ki so potekle dokaj mirno, pokazal visoko demokratično zrelost in da bo morala nova vlada nadaljevati s politiko predhodnikov kar zadeva prijateljske odnose z drugimi državami. LONDON, 7, — Odločitev angleške vlade, da bi ukinila pirepoved izvoza nekaterih vrst blaga v Spenijo, je vzbudila dokajšnje ugovore s strani laburistov, ki so danes v spodnji zbornici zahtevali zadevna pojasnila. Minister Selwyn Llcyd je na kritike odvrnil, da je s trajanjem prepovedi prizadteta trgovska plat angleške industrije. Laburisti so nadalje očitali vladli, da je cdrekte neifcate<-rim. demokratičnim državam dobavo prav istega blaga, bi ga namerava sedaj nuditi Španiji. Ena največjih nemških industrij vam je ustvarila \ '^■c'-"cv"r^čfvr ' -r AEG L 85.000 POOBLAŠČENA ZA PRODAJO; UNITERSALTECNICA ISTRSKA ULICA 13 - TEL. 94465 - KORZO GARIBALDI 4 - TEL. 21243 IS a velesejmu v Trstu - Stojnica 560-19 bis KINO V TRSTI Rossetti. 16.30: «Ognjena sled«, Excelsicr. 16,30: «Dva tedna ljubezni«, J. Powell. Nazionale, 16.30: »Za eno noč ljubezni«, O, Joyeux. Fenice. 16.30: «Jekleni morski volkovi«, W. Holden, N. Olson, Filodrammatico. 16.30: »Gola, a ne preveč«, D. Priče. Arcobaleno. 16.00: «Hačeroo shujšati«, B. Hope. Astra Rojan. 17.00: »Nobenega umiljenja z možmi«, Russell. Alabarda. 16.30: »Rdeči mesec«, Aurora. 15.30: «Leteči vragi«, J. Wayne. Ariston. 16.00: »Tatovi koles«, režija De.Sica. Garibaldi. 15.30: »Zorrove sanje«, W. Chiari. Ideale. 16.30: »strupene ustnice«, Impero. 16.C0: «Marakatumba, toda ni rumba«, R. Rascel Italia. 16.00: «Kora Terry» M. Rokk. Kino ob morju. 16.30: «Kt»1) src«, M. Chevalier. Moderno, 17,00: »Skrivnostno tetoviranje«, J. Miles. Savona. Zaprto zaradi počitnic. Viale. 16.00: «Sestanek na 38 vzporedniku»,L. Mc Callister. Vittorio Veneto. 17.00 «Bojim se ga«, R, Basehant. Azzurro.' 16.30: «0mi pajek«, W. Hull. Belvedere. 17.00: «Zelezna krona«. Marconi. 17.00: «Vrnil se Je zmagovalec«, J. Stewart Massimo. 16.00: ((Mongolski upornik«, V. Bruce. Novo cine. 17.00: »Zaprte žaluzije«, M. Mirotti. Odeon. 17.00: «Rdeči čeveljčki«, Radio. 16.00: «Cantiflas in trije mušketirji«, Venezia. 16.00: »Krvno sovra- štvo«, R. Stack. Poletni kino Rojan. 20.45: «Ma- non«, Cecil Aubry. RADIO JUGOSLOVAN SIKE CONE TRSTA 254,6 m ali 1178 kc TOREK 8. julija 1952 7.00 Poročila. 7.15 Slovenske narodne. 13.30 Poročila. 13.45 Od včeraj do danes. 13.50 Igra orkester JLA iz Portoroža. 18.30 Dumas: »Dama s kamčlijarni«. 5. nadalj. 19,00 Znani simfonični biseri. 19.15 Poročila. 20.00 Umber-to Giordano: Andrea Chenier« Opera v 4 dejanjih. 22.00 Plesna glasba. 23.10 Glasba za lah/ko noč. 23.30 Zadnja poročila. TRST II. 306.1 m ali 980 kc-sek 7.15 Poročila, 7.30 Jutranja glasba. 11.30 Lahki orkestri. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13 00 Gl&ba po željah. 14.00 Poročila. 14.15 Lahke melodije. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Prokofjev: Koncert za klavir in orkester. 18.40 Glasba iz filmov in revij. 19.00 Kraji in ljudje: Benetke v boju proti pesku. 19.15 Pestra folkloristična glasba. 19.30 Clau-d:o Arrau in Jose Iturbi — dva slavna pianista. 19,45 Poročila. 20.00 Rapsodije in fantazije. 20.30 Aktualnosti: Država in državljani nekdaj in danes. 20.45 Lahke melodije. 21.00 Dramatizirana povest — Bevk: Kresna noč — 2. del. 21.30 Slavni pevci. 22.00 Čajkovski: Simfonija št. 4 v f-molu. 22.39 Komorna glasba. 23.00 j Zmerni ritmi. 23.15 Poročila. ' 23.30 Polnočna glasba. TRST 1. 7.45 Jutranja glasba. 11.00 Simfonična glasba. 12.15 Orkester. 13.30 Italijanske pesmi. 14.15 Kolesarska dirka po Franciji. 16,30 Filmska glasba. 17.00 Orkester. 17.30 Spored BBC. 19.50 Kratke športne vesti. 20.15 Večerni sporedi. 21.00 Dvajset, štirideset, šestdeset... 22.15 Koncerti. 23.00 Kolesarska dirka po Franciji. 23.30 Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 m 202,1 m 212,4 m 12.00 Igra Orkester Radia Ljubljana. 12.30 Poročila. 12.40 Zabavna glasba. 14.00 Igra Vaški kvintet, pojeta Rezika Koritnik In Sonja Hočevar. 14,40 Koncertni valčki. 18.30 Zabavni zvoki (plošče). 1910 Poje komorni zbor studia Maribor. 19.30 Poročila. 19.40 Zabavna glasba. 20.15 P I. Čajkovski: Romeo in Julija, fantazijska uvertura. L, Bernstein: Jeremija, simfonija. 21.15 Koncert lahke glasbe. 22.00 Poročila. VWWy%WVWWftWAWWWAWW^WAWWWWWUWyšAW9WWWtfViAWWVVWMVWWWWWWAVVlWWWW«WAAWiVVWWW5WW5WA%WAWWWWA5WWAWAA5W%WAVWlVAVW^ Chableb U)tckmb 26. Prevedel prof. dr. Fr. Bradač”] ni-,- nmrr rr rr «Tak je bil njegov povratek — povratek, po katerem Je v toliko žalostnih letih tako vroče hrepenel, ki ga Je stal toliko hudih Žrtev! Nihče se mu ni nasmehljal v pozdrav, nihče ga pogledal, češ da mu Je odpuščeno, ni ga sprejelo domače ognjiče, nobena roka mu ne pomaga — nič, nič — celo v rojstni vasi ne! Kaj je bila njegova samota v brezljudnih gozdovih lin puščah v deželi njegovega pregnanstva to njegove sramote v primeru s to zapuščenostjo v domovini!* »Zdaj je prvič občutil, da Je v daljni tujini mislil na svoj rojstni kraj samo, kakšen je bil, ko ga Je zapuščal — ne pa, kakšnega bo našel, ko se bo vrnil. Zaloetna resničnost ga Je zazebla v dušo in poslednji ostanek poguma mu je upadel. Ni se upal vprašati ali se razodeti, pokazati edini osebi, ki bi smel upati, da ga bo dobrotljivo, sočutno sprejela. Sel je počasi dalje, krenil kakor zločinec, ki si je v svesti krivice, s poti na travnik, ki se Je nanj še prav dobro spominjal, si pokril z rokami obraz ter legel v travo.* «Ni opazil, da se je vrgel zraven moža, ki je ležal tam in je zdaj radovedno sedel. Tudi Edmunds, ki ga je šum prebudil iz omame, je dvignil glavo. Neznanec je bil mož sključene postave, obraz mu je bil razoran In bled. Po njegovi obleki sodeč, je bil morda iz ubožnice; videti je bil star, toda ne toliko prileten, kakor zgodaj ostarel zaradi razuzdanega življenja ali hude bolezni. Dolgo je zrl Edmundsu v obraz to, čeprav so bile njegove oči spočetka medle to brez leska, se je zdelo, da je čez nekaj časa zagorel v njih nenaraven, bojazen to vznemirjenje zna-neč ogenj — in slednjič je bilo, kakor da mu hočejo oči skočiti iz jamic. Edmunds se je počasi povzpel na kolena to zrl staremu prav tako ostro to zmerom ostreje v obraz. Oba sta molče strmela drug v drugega.* »Stari mož je bil bled kakor duh. Grozilo ga Je, ko se je postavil na opletajoč« se noge, in stopil je nekoliko korakov nazaj. Edmunds Je skočil k njemu.* ««Govorite, da čujem vaš glas!** je dejal z votlim, zlomljenim glasom. ««Poberi se!»» Je zakričal starec to strašno zaklel. Deportiranec je stopil bliže predenj. ««Poberi se!»» je ponovil starec, pobral besno svojo palico in močno udaril Edmundsa po obrazu. »»Oče — vraga!** je zamomljal Edmunds skozi zobe. Divje je planil na starca to ga zgrabil za grlo — toda bil je vendar njegov oče, in onemoglo mu je omahnila roka. «Stari mož je glasno zakričal, da se je razlegalo čez samotna polja kakor rjovenje hudobnega duha. Obraz mu Je počrnel, iz ust in nosa se mu Je ulila kri ter pordečila travo okrog njega, on pa se je opotekel in zgrudil na tla. Počila mu je žila in čez malo trenutkov je ležal mrtev ob sinovih nogah.* «V kotu pokopališča*, je nadaljeval stari gospod po kratkem odmoru, «ki sem prej o njem govoril, leži pokapan mož, ki Je bil tri leta po tem dogodku pri meni v službi; bil je tako skesan, izpokorjen to ponižen, kakor morda nihče na svetu. Razen mene ni za njegovih živih dni nihče vedel, kdo je bil in odkod je prišel; — bil je John Edmunds, deportiranec.* SEDMO POGLAVJE. Kako je gospod, Winkle, namesto da bi ubil vrano, streljal na vrano in ranil golobčka. Kako je igral Cricket club iz Ding-ley Della proti Muggletonu in kako je ves Muggleton obedoval na stroške Dingleg Della in druge zanimive in poučne prigode. Utrudljivi dogodki dneva ali pa morda uspavalna sila duhovnikove povesti sta tako vplivala na veke gospoda Pickwicka, da so se mu komaj pet minut nato, ko Je prišel v svojo spalnico, precej zakloplle in se zopet odprle šele, ko je drugo Jutro sonce že davno pošiljalo očitajoč« žarke v njegovo okno. Gospod Pickwick ni bil zaspanec; kakor bojaželjen vojščak je skočil Izza posteljnih zaves. «Krasna, krasna pokrajina!* je vzdihoval navdušeni Pick-wick, ko je odpiral okno. «Kdo, ki je ie enkrat okusil radoisti življenja na kmetih — le enkrat gledal zunaj naravo v takšni lepoti, bi mogel še dan za dnem gledati zakajene hiše in nič ko hiše in strehe ter živeti! — živeti, ne da bi gledal drugega kamenja kakor cestni tlak, drugega zelenja kakor zastor na oknu, drugih cvetic ko cvetlice v loncih! — živeti, da posluša namestu veselega petja in žvrgolenja ptic le drdranje voz ln vpitje glasnikov!* Sladki vonj senenih kopic je prihajal v njegovo sobo; sto vonjev z malega vrta spodaj je napolnilo zrak; temno zeleni travniki so se lesketali v jutranji rosi, ki je blestela na vsaki v nežni sapici se tresoči bilki; in ptice so pele, kakor da Jim je vsaka svetla kapljica vir navdušenja. Gospoda Pickvvicka so objele očarujoče to sladke sanje. »Hej!* ga je hipoma zdramilo. Gledal je na desno, pa ni nikogar videi — na levo, pa tudi tam ni bilo nikogar; zrl je naravnost v daljavo, nato proti nebu. a tudi tam se ni pojavila živa duša, ki bi zahrepenela po njem. Slednjič je storil, kar bi bili navadni ljudje najprej storili — pogledal je doli na vrt, in res, tam je stal nekdo, gospod Wardle. «Ste dobro spali?* Je zaklical dobrovoljni stari gospod. »Kaj ne, krasno jutro? Veseli me. da ste tako zgodaj vstali. Pridite hitro doli, počakal vas bom tukaj.* Gospod Pickwlck se je pozivu takoj odzval. Deset minut Je še porabil za svojo toaleto ta je bil kar kmalu pri gospodu Wardlu. «Kaj nameravate?* je vprašal, ko je bij na vrtu in videl, da ima gospod Wardle v roki puško, druga pa da leži na trati. «Vaš prijatelj in jaz.* je odgovoril gospod Wardle, «pojde-va pred zajtrkom vrane streljat. Je dober strelec, kaj ne?» «Slišal sem ga to trditi.* Je dejal gospod Pickwlck, «videl ga pa nisem še nikoli s puško v roki.* «Dobro,» je dejal gostitelj, «ampak zdaj bi bil že lahko tu. — Joe!* Joe se Je pokazal med vrati, zaradi svežega jutranjega zraka niti na pol tako zaspan kakor sicer. »Pojdi gori, pokliči gospoda in ga pripelji za nama na vranjo stezo — slišiš?* Joe je slišal in sel izvrševati naročilo. Gostitelj je peljal gospoda Plokwicka z vrta, noseč obe puški kakor drugi Robinson Crusoe. »Sva že na mestu,* je rekel, ko je z gospodom Pickwlckom v nekaj minutah dospel do drevoreda; ne bilo bi mu treba tega oglasiti, ker so vrane z neprestanim krakanjem same dovolj jasno to povedale. Položil je eno puško na tla, drugo pa je nabijal. (Nadaljevanje sledi) NAROČNINA: Cona A: ineaečna 350. četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod lO.mesečno 210 din. - Poštni tekoči račun za ST« . ZVU; Založništvo trža5kega tiska, Trst 11.5374. — it Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska Ljubljana Tyr5eva 34 - tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST.