Št. 85. V Gorici, v soboto dne 26. julija 1902. Tečaj XXXII, Izhaja trikrat aa teden t Šestih ladanjfh, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje iz-dnnje opoldne, vežemo izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stana z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po polti prejemala ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto ....... 13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........fi , 60 , , . 3-30 četrt leta ....... 3 , 40 . , , 1-70 PosamiCne številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 1002. do preklica izhaja ' ob sredah in sobotah ob 11 uri dopoludne. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabr§5ek vsak lan od 8. are zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. uro. Na naročila brez doposliine naročnine S katero deklico?« »S to Suslovsko, a i kako" ji je že ime ?« i Jaz ne mislim napraviti ž njo ničesar.. .« Nastane trenutek molčanja; na to nadaljuje Švjatecki: »Ona po cele dneve joče, da no morem več gledati tega...« Kak poštenjak je to! V tem hipu strepeta njegov glas od ganutja, da zarohni kakor nosorožec ter doda: »Pošten Človek ne postopa takoV. tovljona, ker so vsak narod uči ceniti sobo in druge, in ker jo svoboda, vsem rpnim narodom podeljena, vsacemu posameznemu narodu najbolje poroštvo, da jo sam ohrani. Nepravična in prenovama pa je naredba, po kteri kak narod predpravico uživa; kajti kolikor se ouomu več do, toliko se vzame drugim. Iz toga pa naravno nastane zavidnost, upor in strašna nesloga; a potle drŽava hira, moč jej gine, in lahko se /godi, da so vname notranji hud boj mod narodi in državljani, kar je državi in državljanom huda nesreča. častiti poslušalci! Avstrija obsega razno narode, v njej volja vse, kar som ravnokar razložil; zato in kor ni mogočo odstraniti teh različnosti, in ni mogoče proliti avstrijskih n a r o d o v k a k o r staro zvonove, je enakopravnost in svoboda n a m o d i n a p o m o č, in v tom jo moč. Kdor noče dejanski vpeljati v življonjo tega načela, ta jo vodoma ali no Avstriji neprijatelj. Naj bi Nemci in Magjari toroj spoznali, da imajo pred vsem pravični biti drugim avstrijskim narodom; kajti pravica je slomo vsaki državi! Nam Slovanom jo pa složnim biti vselej in v vsakem obziru, da bo-denio mogli v bran staviti se vsakemu napadu in vsaktori krivici. In kedar so Avstrija v tem zmislu, po polnem, v dejanji, vsa prenaredi, pote m b o m i r m od narodi in sloga in moč v državi! Dopisi. ¦ Iz Kobarida, 21. julija. — (Žreb-Carska postaja. — Šjak.) — 14 ali 16 najboljših konjerejcev je naprosilo deželnega poslanca g. Alojzija Stre kija, naj kaj stori za zboljšanje razmer na tukajšnji žrebcarski postaji. Gospod Štrckelj jo Kobaridccm v najboljšem spominu še iz Časov (¦— pred kratkimi 24 leti —), ko je bil tu vodja žrebčarske poslaje. Njega in znanega ljubljanskega šaljivca g. Urbana Zupanca se ljudstvo še dandanašnji prijazno »Švjatecki, mar me začenjaš spominjati očeta Suslovskega!?« »Nemara ... raje te spomnim očeta Suslovskega nego bi napravil krivico njegovi hčerkic. »Prosim te, pojdi mi strani«. »Prav, niti poznati te nočem več«. S tem so konča razgovor in od toga trenutka ne govoriva več s švja-teckim. Delava se, da se ne poznava, kar je tem zabavnejše, ker bivava neprestano skupaj, skupaj pijeva rano daj, a vendar nobenemu od naju ne pride na misel, izseliti se iz delavnice. Čas moje poroke z Evo se bliža. S posredovanjem »Letavea* ve že vsa Varšava d tem,.. Vsi naju ogledujejo, vsi občudujejo Evo. Ko sva bila na razstavi, so naju obkolili tak<5, da nisva mogla prodreti gnječe. Moja nepoznana prijatljica pošlje mi znovič brezimno pismom v~ katerem me svari, Češ, da Eva ni žena za takega Človeka kakor sem jaz,.. »Ne verjamem- tega, kar pripovedujejo o odnošajih gospodične Adami z gospodom Ostrinskim (piše moja prijatljica), toda ti, umetnik, potrebuješ spominja, — Zato je dobil pritožbo g. Štrekelj v roke in on je v deželnem zboru interpe-loval poljedelskega ministra. Odgovor vlade po ustih gosp. grofa Al tenis a je tukajšnje konjerejce kar izne-nadil, kajti kar vlada trdi, se prav nič ne vjema s sodbo, katero ima tukajšnjo ljudstvo. Kar vlada hvali, ni tako, kakor ona pravi, kajti naši konjerejci so vsi v takih rečeh pravi strokovnjaki, in se le čudijo, odkod neki je dobila vlada tako rožnato, zato pa neresnično poročilo. — Ali je bil morda vladin poročevalec deževni poslanec g. Janez L a panja? On je že ob interpelaciji godrnjal: ,Hu, saj ni nič res, lakih žrebcev v Kobaridu šo nismo imeli J« — Tukajšnji konjerejci odgovorijo vladi z — resnično sliko. Videla bo, da je bila napačno infor-movana. — Od znane povodnji med Kobaridom in Starimselom zaradi hudournika Šjaka smo videli danes jako čuden pojav vladine skrbnosti za našo dolino. Od glavarstva sta prišla dva gospoda zaslran — odpisa na davku. Stroški te komisijo bodo večji nego vos odpis na davku. — Vse to ogromno delo so izvršili do danes vladni možje HI Kako ostre graje je vredna tolika brezbrižnost, pokažem posebej. O teh rečeh bo pa govora tudi v deželnem in državnem zboru. Še pred 25 leti je bilo med Kobaridom in Starimselom prav grdo močvirje, ki je nastalo vslcd slabega odtoka Idrije (— večji potok, ki ob deževju narašča: izliva se v Sočo pod Idrskem —). Veliko poija je bilo večinoma pod vodo, da je rasla ondi le redka kisla trava, ali le polud, ali pa prav nič. V vodi je bila neka gnilega gošča, v kateri je našla zavetja marsikake vrste živalska nesnaga. Vsled tega je postala cela dolina jako nezdrava; mrzlica in revmalizem sta bila tu doma. — Vrhu tega je stala voda navadno precej visoko na cesti, ki vodi v Italijo. Po zaslugi rajnega g. Izidorja Pagiia-ruzzija, župana in deželnega poslanca v Kobaridu (očeta pesnika Kriiana), so dali Idriji po celi »Kobariški Blati* novo strugo. Voda je tako hitro odtekala, močvirje se je doslej večinoma že posušilo, in tamkaj, kjer je bilo prej le tvorišče bolezni in škode, so nastala rodovitna polja in travniki. Nikdar več ni bila cesta pod vodo. žensko, katera se popolnoma posveti tvoji slavi in velikosti; toda gospodičina Adami je samo umetnica ter bo vedno napeljevala vodo na svoj mlin.. .* Švjatecki je naprestano hodil k Suslovskim, toda bržkone za to, da jih je tolažil, saj vendar morajo tudi Su-slovski že vedeti za moj namen. Dobil sem od ravnateljstva gledišča neomejen odpust za Evo. Eva se je jela česati kot kmečka deklica; oblači se dokaj skromno ter nosi jopico zapeto celo pod vrat. To se ji kaj prilega. Prizor v garderobi se več ni ponovil. Eva tega ne dovoljuje! Le roke ji še smem poljubovati. To me zelo" jezi, toda tolažim se, da tudi jaz... Ljubi me na vso moč. Po cele dneve prebijeva skupaj. Začel sem jo. tudi učiti risanja. Vsa vneta je za ta pouk in za slikarstvo sploh! : ;. XXI. Gromovladni Zevs, na kaj zreš ti z vrha Olimpa! Dogajajo se reči, o katerih se ni niti sanjalo modrosiovcem. Na večer pred mojo poroko pride k meni Švjatecki, sune me z laktom Največ preglavice ob uravnavi struge Idrijci je delal hudournik Šjak. Prav kratek j tek ima in ob nalivih privleče z Matajurja strašnega grušča in kamenja. Naredili so tako, da so mu napravili čez strugo Idrije most, po katerem je tekel, odlagal grušč celo na levem bregu Idrije in se izlival v njo. Tam po zimi ob povodnji pa se je zgodila nesreča, da je Sjak- podrl gornji del mosta in zasul strugo Idrije. Cela dolina je bila na to pod vodo in ves promet ustavljen. — Citateljem .Soče« je to znano. Ako je v Furlaniji le stotina take nesreče, je takoj sam namestnik iz Trsta na licu mesta, — semkaj pa ni prišel nikdo precej časa. Takrat je zboroval deželni zbor. Šele na primerne korake zastopnikov napredne stranke je poslala vlada svoje ljudi, da so vse pregledali in odredili najnujnejše. Struga Idrije se je le za silo očistila, da gre vsaj nekaj vode pod obokom porušenega mosta. — Odposlanci komisije za zajezevanje hudournikov v Beljaku pa so naredili načrte za uravnavo Sjaka in so napravili tudi nujni bran, da oddaja Idriji le svojo vodo in ne gruSča. — Vlada torej ima načrte za uravnavo Sjaka. To je povedal tudi grof Attems v deželnem zboru. Tukajšnje ljudstvo pa ne more čakati, da vlada izvrši svoje načrte. Struga pred re-čenim mostom, pod njegovim obokom in za njim je skoro docela zasuta; voda ne more odtekati, in tako je gornja dolina pod vodo, ob deževju (kakor n. pr. zdaj) pa je ondi pravo jezero. Cesta je večinoma pod vodo, promet na njej ob deževju ustavljen. Skratka: vrnili so se časi pred 30 leti I Da, še slabše Je nego takrat! Nevarnost je tudi v z d ra v-stvenem ozira za celo dolino, ako se ne odpravi ta gniloba! Izčiščenje struge bi stalo največ fOOO K, kolikor je predlagal poslanec dr. H. Turna v deželnem zboru. — Dr. Gregorčič je hitel uničiti ta predlog z drugim, ki nas da šele v pest deželnemu odboru. Gregorčič, zdi se, nima nobene večje skrbi nego — zadrževati pravi napredek v.deželi! Deželni odbor ima torej nalog, dovoliti v sporazumljenju s cestnim odborom potrebno svoto za izčiščenje struge. — Cestni odbor naj torej takoj stori svojo dolžnost 1 Za tukajšnja ljudstvo je pač glavno to, da se zopet vrne vodi stari nagli odtok. S tem se odpravi močvirje, polja bodo vsaj za drugo leto zopet suha, — vse .drugo pa je naloga dežele in države. (Več pride). A. G—k. Dol-Otllca. (Izv. dopis.) — V obče je znano, da so naši Gorjani — (Dol-Otlieani) — najboljši delavci. Njih vrline slujejo daleč po svetu. Od daleč in blizu povprašujejo poujetniki raznih tvrdk (firm) po naših delavcih. "Že v zomi spomladi dohajajo posamezni agentje v našo občino po delavce, ki potem trumoma odhajajo čez poletje v daljni svet — s trebuhom za kruhom. Naš Gorjan je pa tudi priden in vstrajen delavec. Vsako delo, ki se ga loti, izvrši v popolno zadovoljnost gospodarjevo, in čuditi se je temu, da so prav naši ljudje oni, katerim vsako delo pri-stoji. Sosebno se odlikujejo Gorjani kot gozdni delavci, čeravno delajo semtertja tudi pri cestah. Tekoče Jeto delajo pri različnih firmah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Tirolskem, Salcburškem, Gorenje-in Dolenje-Avstrijskera, Hcvatsko-Slavoniji in Bosni. Vsekakor so pa Gorjani pravi mojstri v gozdnem delu, in med temi delavci se odlikujejo najbolj tesači, ki so neprekosljivi v svoji stroki. S svojo široko sekiro — »plankača* imenovano, obtešejo hitro in uzorno bruno, ki je videti, kakor bi je mizar poskobljal. A tudi navadna sekira in široka žaga pojete smrtonosno pesem po gozdeh, kamor dojde nas Gorjan. Kakor so padali okoli Angleži pred hrabrimi Buri tam doli v južni Afriki, tako hitro padajo stoletna drevesa v gozdu, kamor dospejo naši delavci. Ni čuda torej, ako se tako povprašuje in išče naših ljudij iz daljnih in ptujih krajev. Navadno so dobro plačani, a zgodi se vendarle tu in tam, da pridejo opeharjeni od svojih gospodarjev, da se jim trže v potu svojega obraza trdo zasluženi denar. Tako se je zgodilo letos v Bosni nekaterim tuk. delavcem, ki so bili zapeljani po brezsrčnem agentu. Neki Kari Batis, delovodja pri Vipavski železnici, je bil že prej kakih 8 let v Bosni pri firmi Steimveiss, ki posekuje lamošnje gozdove. Od te firme sta nameščena blizo Petrovca dva vodje Gruner, ki pa zelo trdo in nečloveško pritiskata na uboge delavce. V maju tekočega leta po dogovoru z imenovanim Batisen in po natančni pogodbi z istim v imenu firme smo odšli nekateri delavci v Bosno k imenovani firmi v delo. Pogodba se je glasila: Dela v gozdu od 5. ure do 7. zvečer; zjutraj pri zajuterku 1 ura odmora in opoldan IV* ura presledka; dnina znaša 4 K na dan. Ako ostanemo v istemu delu 3—4 mesece, plača nam firma potnino tja in nazaj. Imenovani Batis je bil naš delovodja, ali dasiravno ni bilo že pod njegovo komando vse v najlepšem redu, smo vendarle potrpeli. Vse drugače je pa nastalo, ko je ta človek brez vsakega vedenja in iz nerazumljivih uzrokov čez par mesecev nenadno izginil. Nekateri so hoteli vedeti, da se je spri z izredno trdima vodjema, ker mu ti niso hoteli poveriti celo sečo, kjer bi služil še posebnih nagrad. Po odhodu tega moža smo pričeli jahati stezo »križevega pota«. Na ukaz vodij so delovodje tako pritiskali na nas, da je bilo groza. Posebno se je odlikoval neki Korošec, Martinec, doma iz Malborgeta, zelo lekavo in neverjetno človeče, ki pa uživa pri Grunerju popolno zaupanje. Ta človek sme delati tudi take stvari, kar je drugimi ljudem prepovedano. Vstajati k delu smo morali že ob 3. uri zjutraj in delati je bilo cel dan s samo 1 uro prenehljaja do pol osme ure zvečer. Za kuharja scenam daii Bošnjaka, ki polente še nikdar kuhal ni. Zaprli so nam pitno vodo, tako da smo trpeli žeje. Morali smo piti in se zadovoljiti z umazano kalužnico; v tej vodi so nam tudi kuhali. Manjšali so nam dan na dan dnine* Od 4 K prišli smo na 3 K 40 h. Nekaterim od nas so cele dnine utrgali in nas osleparili. Denarničar Berger se je vsemu temu smehljal in taka krivica se mu je zdela prijetna. Delovodje, po večini sa.ui oderuhi, si vsojujejo denar od delavcev, a ko ga je treba vrniti, jo popihajo, da ni od njih ne sluha ne duha. V gozdu smo imeli vedno ogleduhe za seboj in v tem sta se posebno odlikovala .Gruner* in neki ,Ross- kopf*. Že iz imen se vidi, da so bili ti .Zelenci" in »Rudečeglavci* — strašne pošasti. Uboge Bošnjake trpinčijo in mučijo, da je groza. Delati morajo te uboge pare od vida do vida, da so črni, za borih 160—180 h. Vse, iar je najgršega, jim porečejo. Tudi nas so pitali z .magaraci", a ta lepi pridevek jim milo za drago vračamo v polni meri. Razume se, da t takih razmerah nam ni bilo obstati, in morali smo reveži mnogo pred časom, na svoje stroške domov, kajti s časom bi nas znalo še kaj hujšega doleteti. Toliko v zahvalo onim gospodom in v resen pomislek delavcem, ki bi se utegnili zapeljat;, kakor smo se zapeljali mi; drugič smo napisali ta par vrstic zato, da poizve svet, kakšne ljudi ima uslužbene sicer poštena firma Steinweiss. Z dežel«. — Zadnja »Soča* omenja, da se je Gabršček naveličal nemarnega plačevanja naročnine —kar je povsem opravičeno. Zalo bo izhajala »Soča" mesto trikrat — za sedaj le dvakrat na teden. — Žalostno je, da se glasilo napredne stranke ne more obdržati, kakor bi mi hoteli, ali vsakdo ve, da »Soča* nima.nikake podpore, in računa te na razsodnost naročnikov. Goriški klerikalni listi pa imajo svoj »Tiskovni sklad«, ali tudi ne morejo izhajati. Tje zalagajo vsi nunci, c, kr. klerik. profesorji in vsi oni, kateri so ž njimi v zvezi — in h katerim prištevamo tudi nekatere veleposestnike — ker našo slutnjo so potrdili po zadnjih volitvah! — Te kaste -v prvi vrsti nunci — ki hočejo obdržati svoje nadvladje zraven prižnice in spoved-nice tudi z glasilom, zalagajo in zalagajo, aH še je premalo »Tiskovnega sklada* ! V nekak tak namen naj bi nam služil že obstoječi »Narodni sklad*. Kakor se je do sedaj pokazalo, žal, ne more se z »Narodnim skladom* tega doseči, kakor je bilo nameravano. — Ker pa »Narod, sklad" že obstoji, naj bi se skrbelo iž njega tudi za to, da bodo mogli naši časopisi redno in brez gmotnih skrbij izhajati. Pod takimi razmerami, kakor so, pa se g. Gabršček mora naveličati. Kdo se bo raz-postavljal vsem psovanjem klerikalcev, žaljc-njem, zmerjanjem, obrekovanjem, grožnjam, toženjem itd. Celo v njegovo družinsko in zasebno življenje posegajo, hočejo razdreti zakonsko srečo. Stavil je celo življenje v nevarnost. Ni zadosti, tudi gospodarsko so ga hoteli končati, šli so mu kar na kožo, življensko žilo so mu hoteli prerezati, ker videli so, da s tem bi ga naredili neškodljivega. Zato so ustanovili »Narodno tiskarno* in nasprotni list. Za vse te žrtve naj bi Gab. trpel še gmotne škode? In naj bi se ne naveličal, posebno ko bere v drugih listih, da je Gabršček v marsičem nenadomestljiva moč, Ako bi se hotel udatt njih namenom, t. j. ako bi bil pomagal neki kasti goniti narod v temo pod črno kuto, vsega lega bi ne bilo! Gabršček bi bil vzor človeka, če ni bil razkrival lumparij, ki se dogajajo, da bi bil marsikak Don Juan nedotaknjen, da bi bil zakrival defravdacije, ki so se dogajale na škodo davkoplačevalcev, in če je bilo potreba tudi zagovarjal, vzdrževal nunce v oCeh našega kmeta še vedno v oni tajnostni višini — vsega tega bi ne bilo t »Narodne tiskarne* bi ne bilo, »Gorice* ne, sploh nikakega po- ter sklonivši na stran svojo koštrunovo glavo, rede otožno: »Vladek, K veš? Doprinesel sem zločinstvo«. »Prav, da si spregovoril!* 3dgo-vorim. »Kako zločinstvo?« Švjatecki gleda uporno v tla ter odvrne kakor sam sehi: »Da bi tak pijanec, kakor sem jaz, tak bedak brez talenta, tak fizičen in moralen propadlež oženil 'ako deklico, kak'-'¦¦¦ je Katrica, to je naravnost zločinstvo!« Ušesom ne verjamen, toda obesim se na vrat Švjateckemu, ne brigaje se za to, da me odriva. Poroka ima biti čez nekoliko dnij... XXII. Po nekoliko mesečnem bivanju v Rimu dobiva z Evo dragocen list, vabeč naju na poroko Ostrinskega z gospico Heleno Turno, primo voto Kolčanovsko. Ne morava iti, ker Evino zdravje ne dopušča. Eva neprestano slika ter kaže v tem velik napredek. Jaz sem prejel svetinjo v Pesti. Neki hrvatski bogatin je kupil mojo sliko. Sklenil sem tudi zvezo z Goupiiom. XXIII. V Veroni se mi je rodil sin... Sama Eva pravi, da takega otroka še nikdar ni videla... Nenavaden je!... XXIV. Že nekoliko mescev bivava v Varšavi. Osnoval sem veličastno delavnico. Pogostoma obiskujeva tudi Ostrin-sl:e. On je prodal »Letavea« ter je sedaj »predsednik društva, razdavajo-čega ječmenovo kašo med delavce, ki nimajo dela«. Nemogoče je, si domisliti veličanstva in spoštovanja, ki mu ga sk&zujejo. Mene trka po ramenih ter mi pravi: »no, laskavec!« Briga so tudi za slovstvene talente ter jih sprejema ob sredah. Ona jo vedno zala kakor šeu... Otrok pa nimata. XXV. Pomoči! ker umiram od smeha. Dospeli so Iz Pariza Švjatecki. Ona se postavlja kot žena umetnika iz zlate Češke; on nosi svilnate srajce, ostriženo glavo in pristriženo brada... Vse ra- zumem; razumem, da se je mogla spo-prijatljiii z njegovimi običaji, z značajem, toda kako si je pomagala z njegovo koštrunovo glavo, to mi ostane večna uganjka. Švjatecki ni nehal slikati »trupel«:; slika pa tudi druge slike. Dela tudi svetlopiso, ki pa se mu ne hote" radi posrečiti, ker te *karnacija« (barvilo mesa) vodno spominja mrličev. Vprašal sem ga po stari navadi, ali je srečen z ženo. Odgovoril mi je, da nikdar ni sanjal o podobni sreči. Priznavam, da je Katrica v mnogem prevarila moje pričakovanje. Tudi jaz bi bil popolnoma srečen, ko bi ne bilo toga, da mi je Eva jela bolehati ter je vsled tega zelo zdražljiva. Cul sem enkrat po noči, kako je jokala. Vem, kaj to pomenja. Koprni za glediščem. Molči, toda koprni. Jel sem delati sliko gospe Ostrin-sko! To vam je ženska, da ji ni para! Obzir na Ostrinskega bi me ne krotil... Ko bi ne bilo tega, da Evo še vedno močno ljubim, ne vem... Toda jaz ljubim Evo močno — premočno! lena, katera se mu sedaj mečejo pod noge od klerikalne stranke. Kardinal Missja bi bil na njegovi strani in tiskal.bi ne bil le kalamonov ampak še vse svetnike in hudiče, samo da mu je bilo do-našalo — za razprodajo te razne klerikalne krme pa bi bil že skrbel kardinal. Bil bi danes bržčas klerikalni deželni poslanec in odbornik ali celo drž. poslanec. V taki gmotni poziciji bi bil danes Gab., ako je bil obrnil dr. Turni in celi napredni hrbet in dal na razpolago vse svoje moči klerikalni stranki. Gabršček bi bil danes ravno tako klerikalec in urednik klerikalnega lista, saj nič ga ni zadrževalo, ali posvetil se je ideji, ideji, ki je vzvišena nad črno internacijpnalo. Izdaja list, kateri naj pospešuje te ideje — naj razpodi meglo, bistri pojme, nas pelje iz teme. Zato je »Soča* za Slovence potrebna, kakor vsakdanji kruh; za naš kulturni moderni in napredni razvoj naj bi ne izhajala le dvakrat ali trikrat na teden, marveč se moramo prizadevati, da še večkrat. Potem pokažemo, da se zavedamo svojih potreb v polni meri, Ako bi se pa Gab. naveličal in vrgel vso politiko v staro šaro — edina želja klerikalcev — in skrbel le za svojo družino — aH bi ostal žrtev klerikalne klavnice, kdo pride in se tako razpostavi proti tako ljuti stranki? — Nikdo I — Mi bi prišli zopet pod črno kuto v nekdanje »dobre čase*, ko bi roilostljva farovška odločevala o naši vsodi, nune se pa postavljal kakor petelin na gnoju in bi kokodakal na svoje ovce, dokler ne prideta Nemec aH Lah, da naredita red. Zato pa, rodoljubi, je naša sveta dolžnost, da podpiramo naše napredne liste, da plačuje vsakdo redno naročnino ter da širimo te liste med narod ! Le poglejmo, kako se trudijo klerikalci v takem oziru. Od naSe strani se stori pa še mnogo premalo. Zato na noge in vsak stori svojo dolžnost! Dos ta vek uredništva: Dopis pri-občujemo na izrecno željo g. dopisnika. Vipavsko, 23. julija 1902. — Med tem ko »veteranska* društva izgubljajo tla in se tudi že »bralna* nekako preživljajo med ljudstvom, oživljajo in z velikim vspehom nastopajo Sokoli*. Narod je pričel sokolsko idejo razi-nevati ter se nenavadno zavzemati za sokolskv slavnosti. Ako pri kaki slavriosti aH veselici sodeluje tudi »Sokol*, ima to na občinstvo posebno privlačno moč. Opažalo se je to že tu in tam po Vipavskem, zlasti pa zadnjič v Rihembergu in svoj čas v Ka* sovljah. Te demokratična, duha in telo kre-peca društva dobivr;o vedno širša tla med narodom, iz česar se razvidi, da nared želi resnega, krepkega delovanja ter samosvesl-nega in čilega nastopa v boju za svobodo in napredek. — Polagoma sicer, a zmagovito prodira tudi med nami sokolska ideja, katera naj bi nas čimprej prešinila, tako, da bo veljal i pri nas oni rek, kateri velja na Češkem: Co Cech.to Sokol!« Čudno in škoda je, da na Goriškem po naših trgih ne ustanove nikakega sok. društva! Ako vspeva in se že toliko let razvija »Sokol* v vasi Prvačini, koliko lože bi to bilo n, pr. za Ajdovščino-Sturje! — Na delo! - V velikim slogu imela se je vršiti sokolska slavnost 20. t. m. v Idriji ob razvitju zastave idrijskega Sokola. Hudo vreme in dež je sicer omejil vdeležbo občinstva in slavnost se je morala vršiti skrito in tiho, a vendar so kumovali ob razvitju zastave in potem telovadili Sokoli tudi iz Trsta, Ljubljane, Celja, Pulja in celo Varaždina. »Sokol* ne računa samo na lepo vreme! V cesarski Idriji, ki je lepo in čedno mesto, obdano z zelenimi in obrastenimi hribi, je bilo ta dan vse v slavolokih in so-kolskih napisih: z nad čednih hiš pa so gosto plapolale zastave. Gostoljubni in izobraženi IclrijCani so goste kolikor je vreme dopuščalo ljubeznjivo in bratski sprejemali. Idrijsko godbo ter petje domačih in tujih društev ni treba hvaliti! Ker nas je dež varoval največ v dvorani in to v hdtelu pri »Črnem orlu", se je tam slišalo tudi mnogo lepih napitnic. Telovadba je bila, ko je dež nekoliko ponehal, na prostem. Kako znajo »Sokoli* telovaditi, je znano, a v Idriji so se posebno odlikovali ti mnogoštevilni junaki te? nas odškodili za celodnevno posedanje! — V Idriji pa niso telovadili le navadni »Sokoli*, temveč idrijski »Sokol* ima tudi že mlado armado dečkov, ki so v sokolski opravi imeli več telovadnih vaj. Te malice — menda kakih 40, starih prilično po 12 let — je bilo prava milino gledati pri njih sigurnih nastopih in (Dalje t prilogi.) v Priloga »Soče" št. 85. z dne 26. julija 1902. izvrševanju lepih vaj. Vse se jim je divilo! VeC in natanjčneje nočem pisati. Drugikrat udeležite se takih slavnosti tudi Vi drugi in ne glejte vedno na vreme, katero se Slovencem samo itak nikoli ne zjasni. Donite in razne novice. Smrtna kosa. — Dne 24, t. »m, je umrl g. Ivan RenCelj-Malalan, posestnik, predsednik krajnega šolskega sveta, bivši župan itd. v Sežani. Pokopali so ga danes ob 10. uri. Blag mu bodi spomini D?ojna mera na gospodarskem polju. — Ker imajo v naši deželi povsod! veČino' Lahi, se meri tudi povsodi-z dvojno mero.. Kamorkoli se ozremo, povsodi smo prikrajšani. Najžalostnejše pa je, da sega ta dvojna mera tudi na gospodarsko polje. Kadar gre za laške potrebe, takrat se dobi hitro denar v deželni hiši in pri vladi, kadar gre pa za slovenske potrebe, takrat bi ga pa najrajši ne bilo nikjeri; ali ker se že ne more tako skrajno pritiskati nas ob zid, se pa da tako nerado in po navadi nezadostno. Izmed premnogih potreb, katere imamo, stoji paC v prvi vrsti potreba, oponioct vinogradom, ki so opustoleni po trtni uii. To je tako nujna potreba, da bi morala dežela in t njo drugi poklicani činitelji storiti vse, kar mogoče, da se pomaga poškodovanemu vinogradniku aa noge. AH zgodilo se je doslej le malo. h nekaj, toda daleč ne odgovarja istinilim potrebam, daleč smo od pomoči, ki bi kaj izdala. Koliko se je že pisalo o brezobrestnih posojilih, urgiralo in zahtevalo, koliko se je pisalu, kako treba še drugače opomoci vinogradnikom, aH kaj se je prav-zagrav zgodilo? Bore malo. Toda zakaj tako? t, zato, ker poškodovanci ko Slovenci in ker v Furlaniji se ni trtne uši. Ako bi bil poslal Bog v Furlanijo trtno us ter bi bil priza-nesel slovenskim krajem, joj to bi videli veliko akcijo od strani dež. zbora in vlade v pomoC opustošenim vinogradnikom. To bi donelo po vseh merodijnih mestih tožba in prošenj o ubogi Furlaniji, in v najtzdatniši meri bi se pomagalo. S Slovenci je stvar drugačna. Tu se zavlačuje in daje le tako beraško... S povzdignjenim glasom je klical vrli na§ poslanec Štrekelj po zbornici, da treba opomoci ubogemu vinogradniku, da se moramo otresti tiste ozkosrcnosti, ter je predlagal pri proračunski debati, da bi se zvišal ?,nesek 20.000 K na 50.000 K. Denar ni zgubljen. Za druge malenkostne reci ga je dosti, za tako važne ga ni. Ali kaj je bilo? Gias poslanca Štreklja je ostal glas vpijočega v puščavi.... Lahi so govorili, da so dali že dosti, slovenski janičarji, ki se držijo Crnc kute, so pa molčali. Za drago norišnico so bili tisoči in tisoči na razpolago, za pomoč vinogradnikom, povdarjamo za nujno pomoč, pa ni bilo na razpolago 30.000 K poviškal In zakv,', ne! Zato ne, ker se tiče Slovencev in ker Lahi niso bili baš pripravljeni, da bi bili zahtevali za kako svojo »potrebo* — enak znesek I Tako se pri nas gospodari! Tako je deželno gospodarstvo! To dejstvo kriči, pokazuje pa v svitli luči ono ozkosrčtt03t, proti kateri se je oglasil posl. Štrekelj, in pokazuje tisto siovečo dvojno mero, s katero se meri na sploh v naši deželi, pri čemur je najžalostnejše, da se jo rabi celo na gospodarskem polju. In ta ozkosrčnost je zašla celo tu sem — potem se ni čuditi, da dežela gospodarsko propada po veČini, da pa cvete Furlanija, katero znajo Lahi čudovito Sepo čuvati z deželnim in vladnim denarjem ¦ Kaj jim ni ari potem za Slovence! Tako je in tako bo tudi, dokler bodo sedeli na slovenski strani poslanci, katere držf dr. Gregorčič uklenjene pod Pajerjev jarem, ki ne smejo črhniti nobene besede, marveč le molče sprejemati milodare, beraško odmerjene, h laških rok! Dokler ne bo na slovenski strani eneržije, poguma, smisla za napredek in povzdsgo našega kmetijstva itd. ter odločnega nastopa proti laški objestnosti, dotlej bomo hodili le nazaj in ne naprej, in dotlej bodo v naši zbornici taki klici, kakor Strekljev, ostajali le glas vpijočega v puščavi. Voliici, spreglejte, kaj ste storili, da ste volili take poslance, ki molčijo takrat, kadar se je treba najglasneje oglasiti, ter ki udanbstno trpijo dvojno mero v naši deželni hiši. Škodo od tega ima le kmet! Štrekljev slučaj govori jasno. Laščlna t našem deželnem zboru. — Naš deZelni glavar govori v deželnem zboru izključno le laški. Le tako ob posebno slovesnih prilikah in ob otvoritvi in zaključku I deželnega zbora spregovori nerad par slovenskih stavkov. Deželni glavar Pajer zna dobro slovenski. To se vidi, kadar tolmači govore slovenskih poslancev laškim poslancem. Ako bi naš deželni glavar čislal sam j od sebe jezikovno ravnopravnost, potem bi j , govoril z Lahi po laški, s Slovenci pa po i slovenski in slovenskim poslancem' bi tol-mač1TgBWfflaš%lh"Trosiaiicev v-slevenšCini, dočim se obrača sedaj, kadar neha govoriti kak laški poslanec, do Slovencev ter jim J tolmači na kratko — po laški 1 Da bi to prav označili, ne najdemo primernega izraza. *~* Naš deželni glavar pa' ima glede rabe laščineprav lahko stališče, ker proti Jej rabi I na slovenski strani nikdo ne ogovarja. Ako I bi bilo v zadnjih letih le količkaj skupne I odločnosti v slovenski delegaciji, že zdavnaj '• bi bili prisilili dež. glavarja, da bi rabil v deželnem zboru tudi jezik večine prebivalstva v Goriško - GradišCanki, Ali klerikalna večina v slovenski delegaciji je s takim postopanjem dež. glavarja popolnoma zadovoljna, zlasti še, odkar se je dr. Gregorčič tako lepo ž njim »spoprijateljil«. Deželni glavar ima torej najlažje stališče, in to ostane tako, dokler bodo vladale na slovenski strani sedanje razmere. Druga oseba, ki pride za glavarjem v poltev v jezikovnem oziru, je zastopnik vlade, Sedanji zastopnik, tiamestništveni svetnik in voditelj tukajšnjega okrajnega glavarstva grof Attems, zna oba deželna jezika. Zato mu je lahko govoriti v zbornici s Slovenci slovenski, z Lahi pa laški. Tega se tudi drži, ali v zadnji seji minolega zasedanja se je pripetiio nekaj, kar je nas osupnilo in kar ne sme veljati za bodočnost. Na govor dr. Turne k predlogu posl. Lapanje o Šjaku je vstal zastopnik vlade' ter govoril le — laški. Pravilno je, kakor nam priznava gotovo tudi sam g. vladni zastopnik, da v takem slučaju govori slovenski ter potem pretolmači na laški jezik. Ali g. vladni zastopnik je vstal, govoril laški ter so zopet vsedel Da mu ni bilo mar, govoriti slovenski na slovenski govor, kaže to, da je začel govoriti laški, na kar je bilo pričakovati, da morda na drugem mestu spregovori slovenski — ali namesto tega se je vsedel, kar tudi kaže, da mu na sploh ni bito mar za slovenski odgovor. Pa tudi vstati mu ni bilo treba, ker od slovenske strani ni zahteval nikdo slovenskega odgovora od njega. Pomembno je to z obeh stranij, in morda se ne molimo, ako rečemo, da se na tak način vstvarja v naši deželni zbornici položaj, da bo poleg deželnega glavarja govoril tudi zastopnik viade le laški! Mlačnosl na slovenski strani v takem oziru je prav velika. Ko je odgovarjal zastopnik vlade na interpelacijo Naglosovo v laškem jeziku, je, ko je skončal, vprašal, ali želijo Slovenci v slovenskem jeziku odgovor. In reklo se je, da ne. Ko je pa odgovarjal zastopnik viade na interpelacijo Štrekljevo glede žrebčarske postaje v Kobaridu v slovenskem jeziku ter vprašal Lahe, ali hočejo tudi laški odgovor, so rekli da. Tako so dali Slovencem dobro lekcijo, katera pa je ostala menda po večini nerazumljena 1 Po takem postopanju, če se odklanja slovenščino od slovenske strani tam, kjer Lahi zahtevajo laščino, je umevno, da mora prihajali zastopnik vlade do nekega takega prepričanja, da slovenščine mu ni treba rabiti, da bo že shajal z laščino..... Slučaj v zadnji seji govori dosti jasno v tem pogledu. Ako bo tako, kakor rečeno, potem treba pribiti že naprej, da bo krivda na tem tudi na slovenski strani. Temelj je že položen. Nočemo danes deklaraovati o narodnih dolžnostih, tudi se nočemo dotikati neumestne rabe laščine ob manjših prilikah tuintam na slovenski strani, kar pomeni zaničevanje samega sebe, ali reči pa moramo s Koseškim bridko resnico: kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Proti predlogu posl. Treota, kateri smo priobčili v sredo, se je oglasil nekdo v tukajšnjem »Corriere Friulano". Piše na dolgo in široko, ali kratka vsebina je ta: Kakor je iluzija, misliti, da je pruski učitelj zmagal pri Sedanu, tako je po mnenju dopisnika iz Kopra v omenjenem listu iluzija, misliti, da reši kmetijstvo poduk o istem v ljudskih šolah. Razlaga tudi, da ne kaže prenesti učiteljišča iz Kopra v Gorico. — Nd, o stvari bi se dalo govoriti obširneje, ali za sedaj se le sklicujemo na predlog, s katerim se strinjamo ne le mi, marveč tudi naši umni kmetovalci po deželi. V utemeljevanju predloga pa je tudi povedano marsikaj, Ce- j mur ne more nikdo ugovarjati, ako mu je I pri srcu toli potrebna povzdiga kmetijstva v naši deDli. •Liberalna Tera". — »Obrambno društvo" v Ljubljani, katero smo razkrinkali prav mi glede .popravkov«, s katerimi se nič ne popravi, ampak prav sistematično širi laži, je začelo izdajati snopiče pod skupnim zaglavjem »Naši liberalci*. Prvi "snopič "pa'" nosi naslov: Liberalna vera. Že naslov pove vse, da hočejo namreč v prvem snopiču pokazati, kaka je liberalna vera, to se pravi, da je kriva, da liberalci so brezverci ter da radi tega delajo na pogubo ljudstva. Vera ~|e~hli^bčutijivejša stran našega ljudstva. Naše ljudstvo je verno kakor menda nikdo drugo na svetu. Ali to bi ne bilo še nič tako hudega, toda hudo je to, da se prav ta stran od strani politikujoče duhovščine naše izrablja na nečuveno rafiniran in nesramen način v posvetne svrhe, V klerikalni politiki igra vera prvo vlogo, S pomočjo vere je navezala polilikujoča duhovščina nase ljudstvo, s pomočjo vere, kateri je pridodala še svoj osoben vpliv, katerega jej daje stan. Politikujoča duhovščina je zamešala vero v posvetne reči ter vcepila v ljudstvo mnenje, da se mora duhovnika poslušali v vsem, kar reče, ne le glede verskih resnic, ampak tudi v posvetnih zadevah. Politikujoča duhovščina si je postavila mak-simo: kakor me mora ljudstvo poslušati v rečeh cerkve in vere, takisto mi mora biti poslušno tudi v posvetnih rečeh. Le ona uči vse prav, kdor ne gre • za njo v posvetnih rečeh, tisti je odpadnik od nje, ob jednem pa odpadnik od vere in cerkve, zato ker ne posluša g. nunca v vseh zadevah. Veren in dober pa jo oni, ki je udan z dušo in telesom, zlasti z žepom, črni bisagi; tisti je veren in bo zveličan, vsak drugi pa je brezverec in več kot gotovo je, da ga bodo po smrti hudifii trgali. Taki so pojmi o tem, kdo jo veren in kdo neveren mod onim delom našega ljudstva, katerega je dobila črna brezveslnost in izsesavalnost v svoje zajedljive kremplje. Ker je torej vera povsodi prva, je umevno, da tam, kadar hočejo lagati o libe-ra.^h, pridejo na dan naj prvo z vero, da kažejo: glejte jih, kaki brezverci in krivo-verci so ti liberalci. Pri tem seveda v glavnem obrek:•"¦¦*j in zavijajo dejstva. Ali pri nevednem .judslvu, katero malikuje pred črno suknjo, dosegajo prav s tem načinom največ vspeha. Kajti Seje v preobilici ljudij, ki mislijo, da je nemogoče, da bi se kak posvečenec lagal, in to najrajši takrat, kadar najbolj laže, obrekuje in zavija. Tako je tudi s knjigo »Liberalna vera*. Več snopičev hočejo izdati; začeli pa so z liberalno vero, hoteč naslikati najprvo liberalce za brezverce, potem pa bodo lagali o njih še druge reči. Kaj drugega od »Obrambnega društva*, ki širi laži med javnost ter nemoralo med duhovščino, tudi ni pričakovati. Knjižica »Liberalna vera« pričenja s tem, da pravi, da je liberalizem greh. Ljubljanski škof je nekoč v svojh muhah zapisal v neki pastirski list, da je liberalizem greh. Na to pa se je oglasil na nekem shodu v Kostanjevici vodja kranjske narodno-na-predne stranke, ki je postavil ta škofov izrek v pravo luč ter rekel tudi, da kdor tako govori, ta laže, ne govori resnice. Seveda pisec liberalne »vere* je radi tega ves v ognju, in vskipeva, da očitati duhovnikom in škofu, da laže, to je nekaj takega, da iz-zivlje odgovor. In kdor govori tako, ter se poleg tega protivi namenom rimskega kleri-kalizma, kdor govori o železnih verigah rimskega klerikalizma in njega posledicah, nevarnosti itd., tisti je strašni grešnik in tisti se upira Bogu. In čujte in strmite!------- »koliko hudodelstvo stori šele mož, stori stranka, torej ona stranka, ki je tudi Vas hotela zapeljati pri volitvah k uporu proti Bogu l* Ako ni taka pisava iz posvečenih rok o »upiranju proti Bogu* največja laž in lopovščina, potem ne vemo, kaj naj tako imenujemo. Torej proti Bogu so se upirali tisti, ki niso volili z g. nunci, in proti Bogu se upira tisti, ki imenuje duhovniško laž s pravim imenom: laž. O tej laži in o^em upiranju prihodnjič nekaj več. V. Vipavska železnica. — Kjtabu nepri-likam, katere 3e pokazujejo pri giadnji Vipavske železnice v zadnjem času, jse vendar zagotavlja, da bo dodelana do konca prih. meseca. Prometu se izroči potenndnč 15. septembra. ~ ( Sedež našega e. kr. kmetijskega društva bo od 1. oktobra letos dalje v Šolski ulici v poslopju, kjer je bila nastanjena poprej c. kr. okrožna sodnija. Poslopje se sedaj popravlja v to svrho. Deželni zbor je dovolil za popravljanje in stanarino v novih prostorih za tekoče leto svoto 5000 K. Dosedaj je bilo društvo nastanjeno v prostorih deželnega odbora skozi 30 let, in sicer brezplačno. Ker so pa v deželni hiši z uradi na tesnem, se preseli iz nje c. kr. kmetijsko društvo. V pritličju na novem sedežu otvorijo zastopstvo za prodajo strojev in raznega orodja za različne stroke kmetijstva, ki se gojijo v naši deželi. S tem pojde društvo na roko vladi, katera "namerava otvofiti taka" zastopstva v Gorici, Trstu in v Istri. Občinske volitve v Rlhembergo. — dvignjene? Cujemo, da so občinske volitve v rihemberško-brejski občini vsled rekurza od strani klerikalcev dvignjene. Je-li vest povsem istinita ali ne, še ne vemo. Ako je islinita, potem bodo imeli v tej občini nove volitve, katerih izid pa bo jednak prvemu! O tej reči nam pišejo: Župan rihem-berški je bil pri zadnjih obe. volitvah skoro enoglasno neizvotjen. Toda modra glava ne obupa 1 Nalašč je napravil nekaj pogrešitev pri razglasitvi za volitve, pri listi Itd, ter je I sedaj te pogreške lepo zbral, povil v rekurz, j dal podpisati svojim »zvestim« in ga zaribal I pod nos potom glavarstva gospodom na na-mestništvu v Trstu, Tam so volitve vsled j tehtnih pogreškov, ki jih je on hott zakrivil i in katere komisija ni mogla prej najti, ovrgli, Za tako delovanje bi zaslužil ta mož novo odlikovanje.------• I Kedo bo kriv novih stroškov, škod in raznih drugih sitnostij v občini, če no sama županova pohlepnost in njegove muhe! Da bi si pridobil nekoliko tal za novo volitve, je odprl zdaj »oimico*, kjer se pije po 20 na njegovo zdravje in prihodnjo čast (I), Da bi zaupanje nekateri sedaj izvoljeni starešini izgubili, je posameznike nanje nadražll, češ, da niso vestno in pravično porabili neke male državne podpore, Te reveže, ki so sicer pošteno porabili denar, naj bi se sedaj obesilo, a njega, ki je tisoče državne podpore brez pobotnic pofučkal in razdelil in se tudi ne ve, kako vsako leto nad 1300 K iz obč. blagajne vbogitn podari, ker ne sprejema nikakih pobotnic, naj bi se ne videle. Prejemniki pa ne govore dobro zanj. Te račune, gospod župan, je treba, da se tudi nekoliko pregleda! Hočemo! Pri prihodnjih volitvah se spet vidimo, in takrat se spet pokaže, kako misli ljudstvo! Shod kmetovalcev t Tolminu. — Naše c. kr. kmetijsko društvo skliče te dni v Tolmin shod kmetovalcev, da se dogovorijo giede razstave živine v gorah ter v svrho študij, kako se ima zboljšati kmetijstvo v go- I ralem delu naše dežele. Lep namen, želimo I mnogo zanimanja in vspehovl Slcparjcnjc z Imenom goriško »Danca frlulana*. — Po Trstu je hodil v prošlih dneh neki Leopold Lonzner, ki se je izdajal za zastopnika goriške »Banca friulana*. Dogovoril se je s 4 posestniki gledč najetja hipotek v znesku okoli 450.000 K. 2 njim je »zastopal* to banko še neki drugi človeki katerega je predstavljal za inženirja. Stvar je prišla tako daleč, da so sestavili v pisarni notarja dr. Zencovicha dolžna pisma, na kar so pričakovali posestniki denar iz Gorice. Za posredovanje si je dal »zastopnik* izplačati svoto 600 K ter se lepo poslovil. Sleparija I se je vršila toliko lažje, ker je dobival ,za-I stopnik" pisma iz Gorice s tvrdko omenjene j banke ter se je izkazoval s potrebnimi do-I kumenti. Torej je moral ta »zastopnik* imeti J svojega ».zastopnika* tudi v Gorici! Ope-I harjeni posestniki so se obrnili naravnost na zavod seveda šele potem, ko le ni hotelo biti denarja iz Gorice. Tu pa se jim je povedalo, da so žrtev sleparjev, katere sedaj i pridno iščejo. Z Lokvi) do Fovškega Kala je odtrgalo, I kakor nam poročajo, v zadnji nevihti cesto za kakih 200 m. Neki voznik, ki je peljal led z Lokvij v Gorico, bi bil kmalu ponesrečil, da ni še pravočasno zapazil nevarnosti. Moral je obrniti ter peljati nazaj in po J drugi poti v Gorico. Onega Marlnlfia iz Kozane, o katerem smo poročali zadnjič, da je utonil, so našli na j bregu Soče ob Flumičelu. I Pri Zagraju se je ustavilo pod mostom I truplo nekega doslej neznanega človeka. Vsled prevelike vode ni bilo niti mogoče, spraviti I truplo takoj na suho. Utoke proti občinskim volitvam t Krmintt je namestništvo odbilo. — Vsled j tega ostane v staraSinstvu 11 mož ljudskih . strank in 19 reakcijonarcev. Strel« razdejala zvonik. — Iz Fare v Furlaniji poročajo, da je v ponedeljek treSCilo v malo cerkvico, Zupina imenovano, ter je strela razbila zvonik. Treščilo je pa tudi v poslopje kmeta Medebta, kateremu je strela ubila kravo in konja. Drugih 7 krav takrat k sreCi ni bilo v hlevu. Škode je okoli 1000 K. Poštni voz, ki vozi iz Zagraja v Gradišče, se je prevrnil v Četrtek dopoludne koncem mosta, ker se je konj nekaj splašil. V vozu so bile 4 osebe. Tri so ostale nepoškodovane, Sebastijan Movia pa si je zlomil nogo, poškodoval roko ter se ranil na glavi. Ii bolnišnico so spustili zdravega onega Antona Kavsa, 82 let starega, iz Gorice, ki pa biva v Gradišču ob SoCi, kateri je bil 17. pr. m. skočil raz železniški most v Sočo, ali so ga rešili. Nato je moral v bolnišnico, ker sa je bil poškodoval tako, da se je mislilo, da umre. Operirali so ga na mehurju in sedaj je ozdravel. V Sočo pa bržčas ne bo vec skakal. V veliki nevarnosti je bila v sredo zreCer žeaa slaščičarja Piva. Na voglu ulice Gius. Verdi in Contavalle je padel iz prvega nadstropja del prislonka k zidu na tla prav tisti čas, ko je šla žena mimo s svojim očetom in otrokom. Kamenja je bilo za kakih 20 kilov. Da je bila malo bližje, bi jo bilo ubilo ali njo ali očeta ali pa otroka. Kaj dela stavbeno nadzorstvo?! Za delavska stanovanja. ~ Prihodnji teden skliče goriški župan odsek za nabavo malih stanovanj v to svrho, da predlagajo ter končno določijo pravila društva, ki se bo imelo pečati z zidanjem delavskih stanovanj. Ukraden Meikelj. — Iz veže deželne palače je izginil v sredo bicikelj, zaznamovan s št. 15015. Vreden je 360 K. Tatu iščejo. Kriigerja so aretirali! — Pa ne onega iz Transvala, marveč ta Kiuger je le pekovski pomočnik iz Wandsberga nekje doma. Star je šele 21 let. Prijeli so ga, ker je bil v Gorici brez dela in brez denarja. Ž njim so zaprli tudi dva njegova tovariša v enakem »položaju*. Rake je ukradel :«ekdo gostilničarju v Ajševici g. Komelu. Rakov je bilo 110 v vrednosti 20 K. O tatu ni nikakega sleda. Ponesrečil se je v kamnolomu v Sesljanu neki delavec, doma iz Trentina. Zasulo ga je kamenje, kar mu je prizadjalo smrt. Pokopali so ga v Mavhinjah. Aretirali so v bližini Sesljana v ponedeljek nekega Karla Laha, ker ga sumijo, da je ukradel bicikelj, ki ga je ponujal v Tržiču na prodaj za izredno nizko ceno. Ta bicikelj je ukradel v Gorici v mestni palači. Javni ples priredijo fantje v Zgoniku dne* 3. avgusta. — Svirala bode godba in Mavhinj. Mesto poštnega odpravnika na Žagi. — C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu razpisuje mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu (11I./5.) na Žagi pri Bovcu (pol. okraj Tolmin) proti pogodbi in kavciji 400 K, letna plača 450 K, uradni pavšal 120 K in letni pavšal 140 K za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Tomlnskega učiteljskega društva občni zbor se bode vršil dne 2. avgusta t. 1. v prostorih ljudske šole v Bovcu ob 9. qri sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Dopisi. 4. Poročilo blagajnika. 5. Prememba pravil.. 6. Predlogi in nasveti. 7. Volitev odbora. — Ker je zborovanje sosebno glede točke 5. važno, vabi uljudno k obilni udeležbi odbor. .Slovenska Šolska Matica'. — Ker se bodo začele društvene knjige za 1. 1902. v kratkem tiskati, tako da izidejo vsekako proti koncu tega leta, je treba že zdaj določiti število letošnjih društvenikov .Slov. Šolske Matice*. Zato prosi odbor gg. poverjenike, da vsaj do konca julija t. 1. naznanijo odboru svoje člane in pošljejo zanje letnino po 4 K. -—Za letos izda društvo volezanimive knjige: 1. Pedagoški Letopis; 2. Zgodovino (2. snopič) in 3. Učne sešitke k čitankam. — Razen tega založi Matica: Slovenski jezik. Vadnica za tesno združeni pouk v slovnici, pravopisju in spisju. V 5 zveskih. Spisala H. Schreiner in dr. J. Bezjak. Letos izideta prva 2 zvezka. — Obenem se prosi, naj se pošiljajo dopisi administrativne vsebine tajniku, g. nadučitelju Fr. Gabršku, denar pa blagajniku, gosp. gimn. ravnatelju Andr. Senekoviču v Ljubljani. — Za I. 1901. Izdane knjige je še dobiti pri društvenem odboru. Odbor. Razgled po svetu. Za slovensko bogoslužje ˇ Istri. — Poslanec Andrijčič* je imel povodom razprave glede liturgičnega jezika v dež. zboru govor, na katerega koncu je govoril med drugim: .Reklo se je, da se v cerkev uvaja politika. Res je. Ali ne branitelji starostoven-ščine, katero so vekovi posvetili, ampak oni,-ki jo, zlorabljajoči svojo oblast, tirajo iz naših cerkva: ti nosijo politiko v cerkev! Kdor proganja glagolico, je sposoben preganjati vsak obredni jezik, ker, ako proganja staro-slovensko bogoslužje, ki je rimskega obreda, kako ne bo proganja! onih liturgičnih jezikov, ki so druzega in ne rimskega obreda?! Do tega se prihaja, ako se sv. Cerkev identificira z latinskim jezikom! Prav nič čudna ni torej, ako je narod, ko vidi, da od svojih svečenikov ne more poslušati službe božje v staroslovenskem jeziku, prisiljen iskali si svečenike drugih obredov, ki mn z istim veroizpovedanjem vračajo v cerkev tudi njegovo — od rimske sv. Stolice tolikokrat posvečeno staroslovenščino! Ali čemu, v kako korist se zatira to naše starodavno pravo? Kaj briga vas to, v kakem jeziku se opravlja božja služba jpo naših cerkvah? Pojdite v Italijo latinizirat, ako Vas je volja. Palermo docett Tam imate, kakor čujem, 60—80 tisoč Italijanov, kateri nočejo nič slišati o latinskem jeziku, niti za rimski obred v cerkvi, temveč se držijo vzhodnega obreda in grškega jezika ter imajo dva ali tri škofe! Tam imate široko polje za svojo latinizacijo, a nas pustite na miru! Staroslovensko bo-goslužje je pravi angelj varuh sv. vere v našem narodu. V vaše ne segamo — po vaših cerkvah poslužujte se latinskega jezika, katerega vam mi hvalimo, dokler ga nam ne usiljujete — ali svoje pravo bomo branili do zadnjega diha in je potem izročimo v varstvo našim potomcem, da nam je čuvajo, kakor biser, da je ljubijo, gojijo ter da se nam narod odrešuje po njem! A ona oskrunjena roka, ki se je dvignila na to našo svetinjo in je po cerkvah našega naroda zabranjevala službo božjo na staroslovenskem jeziku, odgovarjala bo pred Bogom za zlo, katero je storila, za pohujšanje, katero je povzročila in še povzročuje med bogoljubnim in pobožnim nam narodom, ruše" v njem dušni mir in gaze posvečena mu prava. Blažene kosti sv. Cirila, ki počivajo v katoliškem Rimu, pak priprošnja in zaščita svete Sedmo-rice naših učiteljev in posvetiteljev: Cirila, Melodija, -Gorazda, Klimenta, Nahuma, An-gelarija in Save provzročijo, da med nami ne izgine sveta dedščina, katero so nam zapustili, da jo ohranimo in obranimo »ot ruke vsih nenavidešlih nas" in da se po cerkvah hrvatsko slovenskega naroda v Istri bo zopet razlegala, kakor se je do nedavno: .Slava na višnjih Bogu, a na zemlji mir človekom blago vol je ni ja". Štajerski slov. dež. poslanci in volilne reforme. — Povodom predlogov za prenaredbo deželnega volilnega reda štajerskega sklenili so slovenski deielni poslanci štajerski pri posvetovanju v Mariboru dne 19. julija t. 1. podati naslednjo izjavo: Zaradi važnosti reforme deželnega volilnega reda štajerskega so se slovenski de* želni poslanci štajerski posvetovali, če ne bi kazalo vkljub abstinence udeležiti se obravnav in glasovanja o sedaj predloženih predlogih prenaredbe volilnega reda. Ker pa ima ta načrt oči vidno edino le namen slepariti javnost z obetano reformo obstoječega krivičnega volilnega reda, pri tem pa ne le vse obstoječe krivičnosti ohraniti, temveč s pomnoženjem nemškonacijonalnih mandatov nadvlado nemškonaci jonalne stranke v deželnem zboru za nepregledno dobo let Še utrditi, uvidijo slovenski deželni poslanci, da nikakor ne kaže, da bi- s svojo navzočnostjo pomagali do zakonite veljave takemu zakonodajskemu nestvoru. — Reforme še niso sprejeli, ker ni dobiti za njo '/o večine v zbornici. Na Francoskem zapirajo sedaj redov-niške šole ter iztiravajo one kongregacije, ki se nočejo ukloniti zakonu. Klerikalci se jako trudijo vprizarjati ob takih prilikah demon- ~\ stracije proti vladi; take demonstracije so se tudi res že uprizorile tuintam. Največjo vlogo pri teh demonstracijah igrajo ženske. Vlada pa postopa energično, in prebivalstvo to odobrava. V Parizu se je mudila vojvodinja Marija d* Orleans, hči nadvojvode Josipa, zapoved-nika domobranstva, ter se je prav demonstrativno vtikala v politične boje. Vlada je to gledala nekaj časa mirno, potem pa je if. t. m. iztirala nadvojvodinjo iz Francije. — Kar se tiče odprtja novih šol ali pomno-žitve razredov na obstoječih radi zaprtja re-dovniških poskrbi vlada gotovo v najlepši meri. 2500 duhovniških Sol so zaprli na Francoskenr ^sled znanih novih določeb proti kongregacijam. Umevno, da so francoski .kavči* in menihi-učttelji pa menihinje-uči-teljice iz sebe. Ali ne pomaga nič. Francoska vlada je sprevidela, kako pogubonosen in obstoju države nevaren element so klerikalci, vsled česar iztreblja njihove moči korenito in sistematično. Menihi na filipinskih otokih morajo delati velike nerednosti, da se je obrnil predsednik Zjedinjenih držav Rossevelt naravnost na papeža, ki naj jih takoj odpokliče, drugače jih da predsednik izgnati. V Vatikanu seveda niso poslušali dobrohotnega sveta iz Amerike, naj rogovileže in drugačne ,~ileže" odpokličejo, ampak Vatikan se je postavil po svoji stari navadi na kljubovalno stališče, da jih ne odpozove. Ako jih ameriška vlada kljubu temu izžene, pa bodo govorili z nova, kako preganjajo sveto cerkev in ubogi menihi bodo .mučeniki"! Katoliški kongres t Španiji. — V Santiagu de Compostella je začel zborovati v nedeljo katoliški kongres. Prva zahteva na tem kongresu je bila ta, da se obnovi papeževa posvetna oblast in da se podredijo šole izključno le cerkvi. Nimajo slabega apetita tf .Španci*. Dasi se vrši po izsesani Španiji prevrat, dasi preganjajo nepotrebne menihe in sežigajo samostane, iz katerih je izšlo toliko gorja nad ubogo špansko, imajo na omenjenem kongresu vendar še predrznost, zahtevati nadoblast nad vsem. Papež naj bo zopet posvetni poglavar, pa vse šole morajo biti podrejene cerkvi, kar se pravi bolj po domače: Gospodje nunci morajo komandirati celi svet, vsi drugi pa »halfs Maul"! Ali vse kaže, da na Španskem klerikalna drevesa ne ..ode rasla več v nebo. Komarji t Aaelienn. — Kakor poročajo iz Aachena, prihaja tjekaj dan na dan na tisoče in tisoče romarjev gledat krilo Matere božje, Jezusove plenice, robec sv. Janeza in prtič, s katerim so bila ovita Kristusova ledja: vse to kažejo ljudstvu s stolpa.stolne cerkve duhovniki; prvi vpije: .Pokažemo vam plenice, v katere je zavila Mali božja Kristusa. Prosite vsemogočnega, Boga, da bomo gledali te svetinje v povečanje njegove hvale ter da bomo dosegli s tem večno izve- j ličanje." Nato pokaže drug duhovnik reči, nakar začne ljudstvo moliti. Naposled da duhovnik s Kristusovim prtičem blagoslov ter se dotika ž njim molkov, podobic, škapulirjev in drugih takih predmetov. Ljudstva se je lotila že neka verska blaznost, katero duhovniki čim dalje bolj netijo. Neko staro gospodično je na romanju zadela kap, neki posestnik je pa zblaznel ter letal po ulicah na pol nag. Kaplana so nblll. — „SIov. Narod" piše: V Makoljah na Štajerskem, kjer kraljuje in župniku je deželni poslanec in abstinentia veleč. gosp. Miha Lendovšek, služil je par let mlad, a objesten kaplan z imenom Anton Miklič. Dasi šele malo časa duhovnik, služil je vsled svoje prepirljivosti že na peti župniji, zapustivši povsod .najboljše" spomine. Na svoji zadnji štaciji v tej solzni dolini je jemal v svojih dolgočasnih pridigah najrajše fante na muho, zabavljal pa je tudi vmes nad vsakega posameznika ali na neduhovniško stranko, bas" kakor mu je sv. duh narekoval. Kdor seje veter, zanje vihar. Pri njem se je obistinilo reklo. Makolski fantje so bili nase letečih psovk in zabavljic do grla siti. Dne 15. t. m. srečal je kapelan Miklič, vračajoč se pozno v noči domov baje z neke gostije — verzij je več — več fantov, ki so vogla-rili. Ogovorivši jih po pravi katoliški navadi z besedami: .smrkavci, kaj iščete tu, vi bi morali biti doma", dobi v odgovor: .Vi, g. kapelan, bi pač morali biti doma, za Vas se ne spodobi, da tako pozno ponoči okrog lazite". Predrzni, čeprav umestni odgovor, razkačil je prepirljivega in bojaželjnega božjega hlapca v toliki meri, da js ves besen planil nad fante in jih, zanašajoč se na svojo večkrat aprobirano fizično moč, hotel pretepsti in razpoditi. Toda fantje menda niso mirovali, zlasti ne, ko je potegnil kapelan štilet. Resnica je, da je kmalu padel kapelan one-sveščen na tla, kjer so ga fantje obtolčenega z batinami in s kamenjem pustili ležati. V sredo dne 23. t. m. je na nasledkih poboja nemirno v Gospodu zaspal in se je vršil pogreb v petek ob 10. uri dopoldne od ka-planije žalosti. Duhovniki z vračajo sedaj z vso resnobo krivdo, čujte! na šolo in na vzgojo; liberalci in brezverci so krivi, da je storil kapelan Miklič sinit sv. Štefana. Hrvatski gimnazij t Pazlnn. — Na tem gimnaziju je bilo ob sklepu šoK leta 1902/02 klasificiranih 139 dijakov, in sicer 10 z odliko, 107 s prvim redom, 7 z drugim, 2 s tretjim, 13 jih ima ponavljalni izpit. Po narodnosti je bilo 112 Hrvatov, 2G Slovencev, 1 Ceh; 137 jih je bilo iz Primorja, 1 z Reke, 1 iz Češke. Avstrija In finslja hočeta baje skupno zahtevati, da Turčija izvede potrebne in obljubljene reforme v Macedoniji in v Albaniji. Ako bi Turčija tega ne storila, jo prisilita, ako potreba, z najenergicnejšimi sredstvi do tega. HamburŠkl parni k .Primus" se je potopil. Parobrod ,Hansa" se je zaletel vanj po nesreči in ga preklal. 109 oseb je utonilo. Potnikov je bilo 185. Kolera na Dunaju? — Poročajo, da je vodstvo bolnišnice usmiljenih bratov naznanilo magistratu, da je umrl neki delavec za .cholera nostras". Kolera. —- V Mandžuriji v Aziji razsaja kolera. Od 3. do 14. t. ni. je zbolelo v enem kraju 234 Rusov in «523 Kitajcev. Umrlo je 81 Rusov, 363 Kitajcev. Pa tudi v Egiptu je kolera, V Mušiji je bilo že kakih 210 slučajev kolere. Ubil se Je »Iclkllst Albin Jakše na klancu od Dobrepolj pri Brezjah na Gorenjskem, h klanca na most je pridrl s tako silo, da je zletel v jarek ter se ubil. Vozil je brez zavore. .Lega* v Dalmaciji. — V Spljetu pohaja .Legino" šolo 113 otrok. Od teh 113 je 12 laških podanikov, 11 jih je iz laških rodbin izven Spljeta, 19 jih je iz domačih rodbin, ki govorijo laški, 71 pa je hrvatskih otrok, iz družin, ki govorijo le hrvatski ! Pa pravijo .Legaši", da branijo le svojo narodnost! Vsled svinjske kuge pokončalo se je uradoma v Avstriji v času od 27. septembra 1900 do 31. marca 1902. 1.103.710 prašičev in je imel državni zaklad vsled tega 3,218.889 K 14 vin. izdatkov. In uspeh ?! Zadnji izkaz o živinskih kužnih boleznih nam na to odgovarja s 699 okuženimi dvorci. Seve se imamo za to gospodom Madjarom in skrajni potrpežijvosti avstrijskih davkoplačevalcev zahvaliti. Radovedni smo, akc se bo povodom nagodbenih obravnav našlo v državnem zboru primerno zadosti eneržije napram ljubim okuženim sosedom. Francoski jezuitje na Češkem. — V plzenskem okraju se nahaja samostan Marija-Tin, ki je sedaj zapuščen. Ali govori se, da utegne ta samostan oživeti, ker so ga izvohali jezuitje, kateri se morajo izseliti iz Francije. Ti ga mislijo kupiti, da se tanj naselijo. Sploh kažejo ti francoski jezuitje in drugi od tam izgnani menihi neko posebno veliko slast do Avstrije, kar pa nam ni v preveliko čast! Ali bodo znali naši visoki merodajni krogi varovati državo, da ne postane »pribežališče grešnikov" in da ne bo dobivala vedno bolj lica druge Španije?! Po vojni v Južni Afriki, — Glasom poročil našega generalnega konzula v Kap-stadtu nastalo je v ondotnih krajih vsled vojne silno pomanjkanje goveje živine in so se cene govedini zelo povišale. Konzularno poročilo opozarja torej na možnost izvoza plemenske goveje živine, ki bi bil v slučaju direktnega prevoza z ladjami velike važnosti za naše avstrijske dobre goveje pasme. — Pomanjkanje govedi v Južni Afriki postalo bode še tembolj občutljivo, ker se je v zadnjem času začela širiti zelo nevarna kužna bolezen med govejo živino, ki silno veliko živalij uniči; podobna je ta bolezen goveji kugi, bistvo njeno proučuje sedaj od angleške vlade odposlani bakteriolog. Vsled te kuge je celo delo v zlatih rudnikih obteženo, ker je vsled prepovedi prometa z govejo živino dovažanje živil z voli nemogoče. Bodočnost Barov. — Kadar dospejo burskt poveljniki v Evropo, se bo vršila v Utreehtu pod predsedstvom Kriigerja konferenca, da se določi, kako stališče naj zavzamejo Buri nasproti angleški politiki v južni Afriki. Krogi, ki obdajajo Kriigerja, se izrekajo za skrajno opozicijonalno politiko, kateri bodi namen, izkoristiti prilike, da se doseže zopet neodvisnost burskih republik. Trgovin« modnega blaga 1 E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst poseT)iidT*lzvršfnT*ih z3ff > L ^ j§ „Reale" iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika Maffonija s Budimpešti jo toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje so radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni. Tovarna uzornih telovadnih priprav joa yindyš-a, v Pragi na Smlhovu (Praha-Smichov) Vinolnadska ulice čislo 810. so priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju gokolsUlt lit Šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih, V ta dokaz je na razpolago mnogo priporočil- jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na meiečnc obroke po volji in zmožnosti, JVavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za |opolne telo vaduke pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. - 3 Poprave izvršuje po najnižjih cenah. Dobre ure in po ceni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike prva tovarna ur v Mosta (Irii) Hanns Konrad, Imz «r ter ilililie -Meti (Catko). Dobra uia Hem, iz niklja fl. 3-75; srebrna ura H«m. 0.5'$-; srebrna verižica fl. 1 -90; budiimk iz niklja 11. 1-95. 1 vi ilka je o.llikovana » e. kr. orlom; ima zlate in »ifbrfip svetinjo iz razstav ter tisoče priznalnih |ti'i.iii IluHtrovan cenik zastonj! »Goriška ljudska posojilnica*4 vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dee. 1901. tako: Hranila« vloga se obrestujejo po 4\!t%. Stalne vloge cd 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 57*%, na varščino ali zastavo 6%, na menice G%, s Vt% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%. Slani« 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1810 s 7932 deleži po • 20 K -158.040. — Hranilnevloge 1,318.905. — P o s o j i 1 a 1,379.213. Vrednost h i 9 142.643 (v resnici so vredne več). — Roservni zalog 03.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. -se dajejo le zadružnikom. Posojila [ TrJoVjko-obrtrja re^ijtroVa^a zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. i Hranilna vlaga obrestuje po 4-'a%» — večje stalno, naložene najmanj na jedno leto, po T>%. — Sprejema hranilne knjižic?, drugih zavodov brez izgube obresti. - Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na .Vletno. odplačevanje, v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščino tudi na 10-lotno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo za vsak delež po i krono na teden, t. j. 260 kron v petih Mih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža B00 kron. Stanje 1. junija 19Qi: Delati: a) podpisani.........K U79.300'— b) vplačani.........» 561.633-18 Dana posojila..........» 1.254738-23 Dopolnilni zaklad......» 191.316-57 Vloga................» 417.402-05 _________,________*<_________________. Železnato, redilno in okrep- Cajoee sredstvo; tvori krv in I krep< živce, je okusno in pre- '• navijajoče. Poizvd se lahko o tem pri kakem zdravniku. Glavna zaloga za Gorico: Mirodilnica Anton Jeretič. Naznanilo. Z ozirom na to, da se je pre-e. kr. okrajna in okrožna sod-nija, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo, na deželi svojo dobroznano gostilno •-•¦...-.-„,.— „Pri zlatem Mu" (pri Lizi) v Kapucinski ulici katera je preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in črna domača: vina.T Preskrbljenojes sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove. Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani Ivan Katnik, lastnik. pisalni stroj „IDEAL" Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prvo do zadnjo Crkc* Slroj jo jako trpežen. Na močnem mimstcrjnl-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceplnem papirju 8—10, na tanjkom papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence, — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Glavno zastopstvo za Avstro-Ogersto: l Dunai III. 3. Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. Železnato . vino LEKARJA jPiccoli-ja Ljubljani. isevlefcirnah !?*&; nervoznem slabotne osebcl Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli ,.prl Angelu" Ljubljana, Dunajska cesta. Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabrijel Picčolt v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek, ali po postnem povzetju. Je v razprodaji v lekarnah v Gorici, Tolminu, na Primorskem, v Trsta, Istri in Dalmaciji a K 2-40 steklenica. 3 Zda 1881. v 6orici ustanovljena tvrdka J I «UUH1UUUUIU, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. • Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst,^azlične moke iz Majdigevega mlina"V Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo'in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba to^i-h in po zmernih cenah. , Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Bemenllkl ulici Rt. i v lastni lii&l, kjor je »Trgovska obrtna zadruga«. Anton Pečenko * Vrtna ulica 8 pristna bala In Urna vina izvlpavcklh, furlanskih, Dostavlja i vse kraje avstro litrov naprej. Na Via Giartlin« 8 brlaklh, dalmatinskih in tatarskih .vinogradov. dom in razpošilja po železnmi na •ogersko monarhije v sodih od M zahtevo pošilja tuili uzorco, Caaa amarna. Pailraiaa paltaaa Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Milijon dam uporablja »FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Nnjnecisf.ojži obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko finost in obliko z uporabo »Feeoliua*. »Feeolin« je jz 43. najplemcnilejih in najsvežjih zeljišS sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Fecolina« brez sledu gube in ene na obrazu, zajedce, mozoli, rdečira nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvi za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejSe in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 komadom K 3-50, 6 komadom K 4. ¦•-, IS komadom K 7. . Poštnina pri 1 komada 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. Fallh, Dunaj. VII.. Mariahilferstrasso 38.1 Lekarna Cristeiolg t Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moS teh kapljic je nopro-kosljiva —Te kapljice vredijoredn o 1 prebavtjanjo, če se jih dvakrat na dan po jedno žiicico popije. Okrepi po- tVaratven« »namka). f[Vatjeni Že/odOC storž, da zgine v kratkem času omotiea in zivofna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store\ da elovek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in poSiljatve pa j edino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. ' V-Gorici ......... -^ priporoča knjige: fllkpVl I Zofka ?veder* IV> kl,i'ga »Salonske knjižnice. Cena Slovensko-ruski slovar in slovnica, $ ^ST^b.Cm Vo+oJnnJn Lev. Nik. Tolstoj, »Slovanske knjižniee« snopič 94 ldl. VbldjGIljB. Cena po pošti K S-50. Venec slov. povestij.vknji^.cenapaPo§tik 120. lUlJlZnlCa Zft\ inidUinO. 175, _ cena po 1 K. Trdo vezana; fin papir. — Štiri knjige na leto za K 3-20. Iflotair no7i7oetfi1ii> Koman. I. del. Str. 285. - Spisal pisatelj JVlBlcV IICZVdMUIJtJ. »Zaobljube« Ferdo Bečič; obsežnišl II. del v avgustu. Cena celotnemu romanu K 320, Naročniki »Slov. knjižnice* K 2-40. Pošilja se jedino po povzetju ali naprej posla.iim zneskom. r^arol praščil^, pekovski mojster in sladdičar v Gorici na Komu št. S. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za feirmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po fako zmernih cenah. Rimske toplice. j Tržič , Monfalcone . j Stalna toplina 3S°—10\ Doba traja od 15. maja do konec septembra. Zdravijo se posebno belezni v nogah, rev-matizem, rakit'čne in ženske bolezni. Išče se učenca za brivsko stroko. Da se stanovanje in hrano. Po udbo sprejema Anton 1'ncelJ, brivski mojster v Gorici. j izarska zadruga v Borici Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo veliko zalogo izgotovljenep pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Čemigoja v Trstu, Via Piazza vecchia §t t, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. Cene zmerne. Delo je lično ter dobro osušeno. n Meduse" SVETILKA da najceneje in najmočnejo acetylen-razsvetljavo na prostem. Priporočamo vinogradnikom kot najvspešnejše sredstvo proti metulju Cocbylis (grozdni čar); vlovi jih do 5000 v eni noči. Edina zaloga za Goriško: KSNJEDIG & ZAJEC trgovina z železjem v Gorici, pred nadškoitjo št. 5. Koroški imski vrelec n:ijlinej5a planinska fcislu v<>i!;i izi:u-.t;iiii ob vmIi naliodili [¦<» i-Imjo olrnStili, oh .slabem |>.i)>uvl,jiw>.Ju, ob bt>hzui\i uu mehurju in ledvicah. Zaloga: Ed. Fonzari v fJnrici Via Vrtliirini, CsistTina in v vs«1j trgovinah z iiiiucraluiitii vnd.imi. »Krojaška zadruga" vpisana zadruga z omajano zavezo v Gorici. Gosposka ulica St. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izbori dospelo novo sviv** h\;\\.\(> zaji>SRiisko in zimsko dobo, zažcnHke in ino/.kc; vsakovrstna Ktik»:i, kot: Lotlen, Cheviol, Kammgrarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forStajnov (porliot), >Lawn Tcnnis« i. dr. za žonsikc oblolcp. Priporoma izborno perilo, bombažaslo in cvirnasto, katoro prejema i/, prvili sdožkifi tovarn ; med temi ima tudi preproge, namizne, prte, zavese, žepne, rute, bombažaKtft in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovlro, žamet in pli.š v vseli barvali; prtenino, ogrinalkc itd. Lepo parilo za inožite in sicer: srajco, ovratnike, zapestnice, pranike, ovratnice, nogovice, tFiiger-srajce, za luibolazce itd. itd. Vso po iiajni/jili in zadnjih cenah brez podajanja. SW Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. *^m Pfaff-ovi šivalni stroji (LPaF- so najbolji. -^|g >t y. Pfaflovim. i i!.*E>i ;«¦ v.-.in-. ,:j. I'""' '":»nj tak« is!i Siv;i, tml.i mi i:f kot 'JO-lcliri |»o.-kii;u;i raznih li.vaniiskili ^tt-..;.-. la.M, res Pfaffovi šivalni sln.ji rmjlmlj tr|.-ini. ler.... Pfaffovi šivalni stroji t&L.'"' U)'h Pfaffovi šivalni stroji :;,;Sf fcl ,1,,,lU,"" TAhn!" ' Pfaffovi šivalni stroji S-^^Ivni^r"^;-;;;^;":;;.^;^ J Pfaffovi šivalni stroji JT^it xailio w.,,u v"ko t"v;iI,i"" Nikar naj so ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivalno stroje. Haffovih šivalnih in drugih strojev v Borici via Municipio šlev. 1 SAUNSG & DEKLEVA. Popravljal niča šivtilnib htrojov, dvokoles Kunska ulica 11 Ako ne veste kje se kupi najbolje vrste gumijevih trakov (lastike) bakrenega vitrijola žvepla in drugih za kletarstvo potrebnih predmetov vam povč ' ^A. Jeretič, mirodilničar. Tržna ulica (poslopje "oKr>fcK)dišea.) Christofie & C. 3fr r^ c. in kr. dvorni založniki Heinriehhol' Dunaj I. Opern Ring1 5 , Težko posrebrnjeno namizno orodje in poiodja vseh vrst (žliee, vilice, noži itd.) Pripoznanl najboljši izdelki izredne trpežnosti, Največja izbera najlepših modelov. l9r>Ilustrovan cenik na zahteva nje. Vsi Christoftovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofie. osti. z iS y A* Pristno kranjski Laneno-oljnati firnež prodaja ADOLF HAlffTMANN ubljani. / in sicklarsLga kleja. Ilnstrovani ceniki so franko na razpolago.