oln t* — UH 8Jpi
UREDNIŠTVO IN UPRAVHIfiTVO: IJUBUIKA, EKLJUCNO ZASTOPSTVO m nrtlMlH M ITl M
UNIOXE PUBBLJCITA FTALJANA S. A-, MILANO
51-2«. —
iM opoldne. M«****™* naročnina 14 đta, sa tnosesnstro 90
ARIA ESCLTJSIVA per fe pobbttcita <M provenienaa ttattana <d UNIONjE PTJBBLICTTA rT ALI ANA S. A-, MILANO.
Nemčija, Rumunija in Finska o notnem stanju s Soujetsko Rusijo
ISdva fronta od Belega do Črnega morja
Vojaške operacije so se na vsej fronti pričele v nedeljo ob zori — Nemške in rumunske čete so že na več krajih prekoračile mejo in prešle na sovjetsko ozemlje — Obsežne akcije nemškega letalstva so prizadejale sovražniku
hude izgube
Berlin, 23* junija n« Včeraj zjutraj je propagandni minister dr. Gobbels prečital po radiu proglas državnega kancelarja Hitlerja, v katerem sporoča nemškemu narodu, da se je odločil z orožjem razčistiti odnošaje s SSSR, ker je ta kljub sklenjenemu prijateljskemu in nenapadalnemu paktu vodila proti interesom Nemčije naperjeno politiko in paktirala z Anglijo in drugimi Nemčiji in Italiji sovražnimi državami« Nemške oborožene sile so včeraj ob zori Skupno s finskimi in rumunskimi četami prestopile meje SSSR in pričele borbo.
Rim, 23' junija u. Italija se je v odnošajih do SSSR solidarizirala z zavezniško Nemčijo. Italijanska vlada je obvestila ruskega poslanika, da se Italija od 5*30 dne 22. junija smatra v vojnem stanju s SSSR.
Hitlerjev proglas
IVojcLm-h k;inc»Li.rJa Hitlerja,     Id    *ra je
včeraj po radiu pr»vital propagandni minister, **e v ?la.vTMTn sklada z vsebino note, ki jo j«' \v.r\H ne-m&ka itftda sovjetski vladi in ki jo j»> novinrt rj<*T3 «h javil zunanji minister Ribbentrop. Kaaarlar Hitler poudarja, da je po dolgih mesecih molka, h kateremu m jra prisilile hode skrbi, sedaj napodil ko lahko «*vo!xx1nn govori. >Ti»to navaja v progami, k.-iku -ri je Nem-c^ja   neonu »mo  priz_:»dev:d.:i.   Ha   Ki prt»pre-
M\& razflr>»nje vojne na Balkan in na evropski vihort. Zitfo Je sklenil pakt s Sov-
jr-rsKo rvmo v ieljt, da bi mod ohetna ve-filclms sosednima narodoma nikdar vrf no odJoćaio   orožje.    I <xla   m<tsk<i\ski l>r>lj*»e-
vDki so ljrrali dvolično vlogro, V nasprotju i sklenjenim dogovorom so se potastili bal-
tž&Kfn drtov ter  romunske  f^-aaranije in
Bukovine. ^Temčija je v *olj£, da oh run i dobrp  odnoAaje x Miwkvo,  «*   ti'žkim srcom
popuAcaJa m eelo nasvetovala Kumunijk da
usodi sovjetskim tabtevam. Ko pa so po-
majale rarmere vettno bolj napete, je Hit-
Itt povaMl Molot^rva v Borlin, »l.t ni z osebnimi   nizpovori   razčistil   položaj. VIo-
loiov Je takrat KtavU razne zahteve, ki jih Je moral Hitler odkloniti. Tako Je zahteval rsv^ertbo Bolj^arlJe po ?wvj<-t**kLh čet-aii, cporfSrfSa   v   Danlan^lah,   oicnpaoijo finske
in nevtralnost NVnvčije za primer sovjetskega napada na Kumunijo. Vse to je bilo očitno naperjeno proti Nernvljl. Se bolj pa se Je proti™»črička ost pokazala v primeru
bivše Jugoslavije. Prevrata v Beogradu niso ory::ini/.irali samo angleški, marveč tudi sovjetski agenti. Moskva je Balkan stalno še u vala proti Nemčiji in zagotovila bivši Jugoslaviji ze leta J 940. vso podporo v orožju ter je kontno po izvršenem prevratu v Beogradu celo sklenila zavezniški pakt z bivšo Jugoslavijo. To se je zgodilo
v easn, ko je Hitler pridobil Japonsko za to, da je sklenila h SSSR prijateljski in nenapndaJni pakt. )Le nagli  udar nemške
vojske na Balkanu je prepreeil načrt Moskve in Londona. Moskva je s takim početjem     prekršila     sklenjene pogodbe  in je . r»i<'ijo pn*zirno izdala.
Poleg  leg-a  pa je  SS8K  zadnje mesece
neprestano kopičila svoje eete vzdolž ru-sko-nemške meje. To je bilo očitno naperjeno proti Nemčiji. Nemška vlada ima do-
kare za to, da se j«* Moskva sisteinatif-no pripravljala   na   to,   da   N'emeijo 7-alirbino
napade. Zadnje dni so se neprestano množili obmejni incidenti, sovjetski letalci pa
!so kršili mejo in letali nad nemškim c»7,<m-Ijom. Si prič-o tega jo kancelar  Hit lor od-
ločil, <la napravi konee temu početju in je
i/p ;il usodo in bodoenost države nemški
Mski.
V svojom poveljn vojakom na vzhodni fronti   m : i u l:iša med drugim: I*o<lajate se v
ostro, usodepolno borl>o. 1'soda E\Tope, bodočnost in obstoj nemške države je sedaj izključno v vaših rokah. Naj nam vsem v tej borbi pomaga ljubi Bog!
Nemška nota sovjetski vladi
Berfm, 22. jun. s. Ko je propagandni minister dr. Gobbels davi še čital Hitlerjev proglas, so bili domači in tuji novinarji
nujno povabljeni v zunanje ministrstvo. Zunanji minister Ribbentrop jim je vpričo državnega tajnika v zunanjem ministrstvu Wei5zacKerja, načelnika vladnega in
Strankinega tiskovnega urada državnega tajnika dr. Dietricha, načelnika tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu dr. Schmid-
ta in drugih osebnosti prečital noto, ki yo je  izročil  sovjetskemu  veleposlaniku v
Berlinu v pretekli noči.
Nemška vlada je v tej noti med dragim povdarila, kako je spričo svoje miroljubnosti kljub razlikam med narodnim socializmom in boljševizmom 1. 1939. sklenila z Rusijo sporazum, po katerem se je ravnala ves čas, da se ne bi vojna razširila na vso Evropo. Po sporazumu o nenapadanja z dne 23. avgusta je bil ob konca septembra sklenjen se pakt o mejah in prijateljstvu. Sovjetska zveza pa je še nadalje podtalno delala proti Nemčiji. Komisar GPU Krilov je v ta namen ustanovil posebno organizacijo, ki se je poslužila tudi Nemcev, ki so se vrnili iz Sovjetske Rusije. Razvila je tudi proti-nemško propagando, posebno na evropskem jugovzhodu.
Nemška nota obeležuje posebno položaj bivše Jugoslavije v tej zvezi in navaja, da ima nemška vlada v rokah dokumente, ki pričajo, da so bili v Moskvi, kakor je poročal jugoslovenski delegat Djordjevie že v maju ^040, ko se je sestal v Moskvi z Molotovom, prepričani, da je Nemčija njihov bodoči sovražnik. Se večjega pomena je bilo rusko stališče glede srbske zahteve po orožju. V novembru 1940 je rusko vrhovno poveljništvo izjavilo jugo-slovenskemn vojaškemu atašeju: »Dali bomo takoj vse, kar zahtevate. Cene in pogoje bo določila beograjska vlada. Edini pogoj je najstrožja tajnost.« Ko se je pozneje Cvetkoviceva vlada pripravljala za sporazum z osjo. je dotok orožja iz Moskve pričel ponehavati. To je sovjetski j^jni minister tudi lakonično sporočil ju-
goslovenskemn vojaškemu odposlancu. Državni prevrat v Beogradu z dne 27. marca   pa   je pomenil vrhunec zarotniškega
delovanja srbskih zarotnikov in angleških in ruskih agentov proti Nemčiji- Organizator državnega prevrata je bil vodja »črne roke«, Shnić, ki je še vedno v Moskvi,
kjer intenzivno dela v tesnem sodelovanja s  sovjetsko  propagando proti Nemčiji.
Obširno gradivo o protinemškem delovanja   nedvoumno   dokazuje,   da   so bile
sovjetske izjave zgolj zavestno potvarja-nje resnice. Pogodba i Nemčijo je bila le
taktična poteza. Ruski dokumenti, ki so jih našli v ruskem poslaništvu v Beogradu, so dokazali nasprotno. V enem izmed njih je bilo rečeno: Sovjetska zveza bo reagirala šele v pravem trenutku. Sili osi bosta še bolj razdrobili svoje sile tako. da bo Sovjetska zveza lahko nepričakovano napadla Nemčijo.
Nota nato obeležuje na osnovi dokumentov sovjetske prekršitve pogodbe z Nemčijo in sovjetsko namero, da se boljševizira vsa Evropa. Načrt se je pričel izvajati že pred dvema letoma z izvojevanjem vojnih oporišč baltskih držav in se Je potem nadaljeval z zavzetjem teb držav, slasti pa Litve, ki je po pogodbi spadala v področje nemških interesov. Cim so bile te dežele anektirane, so se v njih pričele zbirati ruske sile. Nemška vlada Je v posebni noti Stalinu obrazložila svojo politiko in povabila Molotova v Berlin- Rusija Je tedaj postavila nove zahteve glede jamstev za Bolgarijo na vojaški osnovi, na kar Nemčija ni mogla prišteti. Rusija Je tedaj ojačila svojo protinemško politiko in navezala stike s Anglijo. Protinemško delovanje se je najbolj pokazalo s beograjskim državnim prevratom, prijateljsko pogodbo s protizakonito Simovieevo srbsko vlado, pri čemer Je rusko sodelovanje s Anglijo prišlo popolnoma do izraza.
Rusija je skušala pridobiti Turčijo za napad na Bolgarijo ln Nemčijo ter Ji Je obljubila mir na vzhodu. Zbrala Je veliko vojsko v Besarabljl in nasproti Moldaviji-Višinski Je v aprilu v razgovorih s Gaf en-
com skušal Rumunijo ločiti od Nemčije. Isto so Angleži z ameriškim posredovanjem počeli v Bukarešti. Nemške čete v Bolgariji bi morale biti napadene s treh strani, kar sta preprečilla le lojalnost generala Anto-nesea in nagli nemški pohod.
Kakor je nemška vlada obveščena, je skoraj 200 jugoslovanskih letal s sovjetskimi agenti in srbskimi prevratnik! svoj čas deloma odletelo v Rusijo, deloma v Egipt. Bolj jasno sodelovanje Anglije in Rusije z •Jugoslavijo pač ni moglo biti. Vesti o an-gleških pogajanjih Crippsa za vojaško in politično sodelovanje Rusije in Anglije, poziv Beaverbrooka Rusiji, naj priskoči na pomoč in enako povabilo Zedinjenih držav Sovjetski zvezi jasno dokazujejo, kakšno stališče je morala zavzeti nemška država.
Sporočilo prijateljskim državam
Berlin, 23. ju-n. s. Zunanji minister von
Ribbentrop je sprejel diplomatske zastopnike prijateljskih držav ter jim sporočil
nemški sklep, da prepreči nevarnost sovjetskega  napada.   Tega  sprejema   so se
udeležili: italijanski poslanik Alfieri, japonski Asi na, turški Goredo, španski Es-p in osa de Le Montere, madžarski Sztojav, švedski Richert, bolgarski Draganov, slovaški Corbak. fin sto K i vi maki, rumunski Bossi in hrvatski Bonzon.
Proglas finske vlade
Helsinki. 23. junija_ s. Vlada objavlja poročilo, Katerega so prinesli tudi vsi listi
in v Katerem je reCeno:
Slino   w   področju   neposredne nevamosti.
Da hi zajanu'ili svojo varnost, so hili rezervisti poklicani pod oiožjr. Danes moramo biti !»<>lj kakor kdaj prej pripravljeni nn. vse. SvoIkk) na in neodvisna Finska pričakuje,   da   Ko   vsak   državljan ohranil
mir in svojo hladnokrvnost v sedanjem trenutku in da ho opravil svoje delo in svojo
dolžnost s popolno vero v srečno bodoč -nost države.
Helsinki. 23. jun. rs. Finski narod je sprejel z velikim navdušenjem vest o vojni z Rusijo. Vsi ukrepi vojaškega značaja so biLi natančno izvedeni.
Pomen Ukrajine
Rim, 23. junija s. V goe»potia.rs»kUi krogih opozarjajo na veliko važnost in na velike posledice, ki jih lahko ima hitro napredovanje Nemčije v Ukrajini, ki je z £os|HMlarskega, zlasti z agrarnega stališča
pa tudi v induHtrijsikem pogledu srce Sovjetske    zveze-    Ukrajina  sama prideluje
33*/a ruskega žita in 23% sladkorne pese. Iz Ukrajine dobiva Sovjetska zveza polovico svojega prf-moga in 63«'t železnih rud. V 1'krajini se proizvaja tndi 43% jekla, 48«/8 surovinskega materijala, 42% aluminija in WS% mangana. Te številke pričajo, kako usodno bi bilo za Sovjetsko zvezo, ee bi   kontrola   in   izkoriščanje   teh bogastev
pripadlo Nemčiji.
Popis sovjetskih državljanov
v Nemčiji
Berlin, 23. jun. rs. šef nemške poiiclje Himmler je odredil, da se morajo vsi sovjetski državljani v Nemčiji v teku 24 ur javiti pri najbližu jem policijskem komisa-
riatu. Prijaviti se morajo tudi vsi bivši sovjetski državljani, kl so med tem izgubili sovjetsko državljanstvo. Ta odredba velja tudi za Češko in Moravsko.
Odhod sovjetskega poslaništva iz Bukarešte
Bukarešta, 23. jun. s. Rum unska vlada je včeraj dopoldne dala članom bivšega sovjetskega diplomatskega zastopstva v Bukarešti na razpolago osebne in tovorne avtomobile za prevoz osebja to drugih stvari na enega izmed predmestnih kolodvorov. Sovjetsko osebje je opoldne s posebnim vlakom odpotovalo v neki kraj bi i-zu meje, kamor bo dospel tudi vlak iz
^skve z osebjem rumunskega poslaništva v Moskvi- Sovjetski zastopniki bodo mogli potovati dalje šele po prihodu rumunske delegacije.
Preprečen beg sovjetskega poslaništva v BndimpeSti
Budimpešta, 23. iun. d. Člani tukajšnjega sovjetskega poslaništva so poskusili včeraj predpoldne v avtomobilu zbežatl preko meje v Rusijo. Člani madžarske tajne policije pa so jih pravočasno zadržali in preprečili, da bi zapustili madžarsko ozemlje. Na videz so se sovjetski uradniki hoteli podati amo v neko vilo v Godd-ju pri Budimpešti, ki jo je nedavno ku-1 pilo sovjetsko poslaništva Vzbudilo pa je
pozornost, da so hoteli vzeti uradniki poslaništva s seboj izredno mnogo prtljage.
Izgon ameriškega konzula v Zagrebu
Zagreb, 23. junija. Zunanji minister Hrvatske je poslal ameriškemu generalnemu konzulu v Zagrebu noto, v kateri zahteva, naj se ameriški konzulat takoj zapre. Funkcijonarji in osebje konzulata morajo zapustiti   ozemlje  Hrvatske  države  do 15.
julija. Hrvatska vlada navaja za vzrok te
odločitve dejstvo, da so konzularne oblasti Zedinjenih držav protizakonito podpirale sovražnike Nemčije in Italije.
Mobilizacija v Rumuniji
Bukarešta, 23. jun. s. Včeraj je izšla posebna številka Uradnega lista z dekretom o proglasitvi splošne mobilizacije vseh romunskih oboroženih sil na kopnem, v zraku in na morju. Dekret določa, da so vpoklicani ali mobilizirani samo oni, ki s« prejeli, ali bodo prejeli osebni poziv.
Udanost prebivalstva materinskemu Rimu
Ekscelenca Grazioli med navdušenim ljudstvom na Dolenjskem
Obisk v Sodrazici, Ribnici, Kočevju in Metliki ob toplih ovacijah prebivalstva — V vseh krajih, ki jih je obiskal, so bili Visokemu Komisarju predstavljeni zastopniki
oblasti
Ljubljana,   23. junija. Visoki   Komisar   za   Ljubljansko pokrajino je včeraj  navezal stike_ s prebivalstvom nekaterih večjih središč pokrajine. Prepotoval je široke predele po glavnih
cestah Dolenjske, kjer se je zbralo prebivalstvo s Civilnimi Komisarji, župani in župniki na čelu.
Toplo je bil Visoki Komisar sprejet v Sodrazici in Ribnici, Kjer je EKsc. Grazioli
obiskal posadko 2. polka Grenadirjev. ??a Glavnem   treu.   kjer   se   je   zbralo   mnoff o
ljudstva, je Visoki Komisar nagovoril prebivalstvo zatrjujoč, da bo Italija skrbela za delo in za blagostanje, da ho spoštovala vero in običaje dežele, kakor je obljubil Duee. računajoč pri tem na popolno lojalnost prebivalstva. S klici »Živijo« je prebivalstvo sprejelo besede VI-
sokega Komisarja.
Po obisku farne cerkve je Eksc. Grazioli
nadaljeval pot v Kočevje. Prebivalstvo, ki se je zbralo na obeh straneh glavne ceste, je s toplimi ovacijami sprejelo in pozdravilo Visokega Komisarja. Na Civilnem Okrožnem Komisarijatu se je Eksc. Grazioli sestal z Generalom Robotlijem. Poveljnikom 11. Armadnega Zbora. Nato se je udeležil maše na prostem ter se poklonil pred zastavo 2. polka Grenadirjev. Visoki Komisar je obiskal nato kočevski zavod za slepe.
Po paradi Polka Grenadirjev je Eksc.
Grazioli na Okrožnem Komisarijatu jel župane okraja, višjo duhovščino, zastopnike nemške manjšine in zastopnike delavstva. Popoldne je Visoki Komisar
otvoril   sedež   oskrbovalisc   v Kočevju.
Ob 16. uri je Visoki Komisar prispel ix
Kočevja v Metliko. Skupno b predstavniki mestnlb oblasti sta ga sprejela Poveljnik 11. Armadneera zbora ln Poveljnik Divizije Isonzo. V imenu prebivalstva je Visokega Komisarja pozdravil župan.
Poudaril je, da se čuti prebivalstvo najstarejšega   slovenskega   mesta počaščeno zaradi   visokega   obiska.   Visoki Kormsar
se je nato udeležil slavnostnega odkritja
spominske plošče na pročelju mesc. Sole»
katero je včeraj v svoje varstvo prevzel Poveljnik 13. pehotnega polka in katera nosi datum italijanske zasedbe mesta. VI-
soki Komisar je govoril narodu, potrjujoč znova zagotovila Duceja in porivajoč slovensko prebivalstvo, naj z enakimi čustvi odgovori na italijansko lojalnost m rimsko pravico.
Sledil je mimohod bataljona, pehote, na
kar je Eksc. Grazioh* sprejel na županstvu domače predstavnike oblasti. Obiskal je nato tudi trledalisce ter prisostvoval sveti maši. Kamorkoli je prišel, m* je prebivalstvo sprejelo s prisrčnimi simpatijami. Iz Metlike se je Visoki Komisar vrnil v Ljubljano.
Trije dokumenti
Berlin, 23. junija &. Takoj po sestanku na
\VilhelmstriLsse so bili skupno s Hitlerjevim proglasom in z noto zunanjega ministra objavljt-ni  trije važni dokumenti.
Prvi dokument vsebuje natančen in pre^ pričeval en penis subverzivne propagande in delovanja sovjet.ske vlade Zunanje ministrstvo je v posesti do-kazov, da Moskva niti za trenutek ni prenehala & svojim načrtom svetovne revolucije Tudi po podpisu rusko-nem^Ske prijateljske pogodbe so predstavljali Nemtrjo skupno 5 Francijo in
Anglije kot kapi ta Ust i čno- državo, ki jo je treba uničiti. Sporazum z rajhom je bi-1 samo taktične) sredstvo za kar največje tzko*-riščanje sedanje kOTjimkrure. Medtem ko se je ra subverzivna pop+ika nadaljevala in se stopnjevala, se je ustvarjalo vojno ozračje, slično onemu onstran Kanala in onstran Oceana. Treba se je spomniti raznih vojnih proglasov vojaških načelnikov, kakor n. pr. proglas k- ga je izdaj ot> koncu leta maT«a)l Bu-djertmj. KoMkcr bolj ae množe nemške vojaške zmage, tem bolj intenzivna je propagandistična in subverzivna aktrvnos-t v inozemstvu in sovražna kampanja v notranjosti. Glavni predmet te kampanje ni samo rajh, temveč tudi drage ne-m vtralne in zasedene države. Vsa sredstva so bila dobra, diplomatska igra pa je imela posebno važno vlogo. Ta igra je stremela za tem, da nahujska narode preti rajhu in da sabotira uspehe osi za novi red v Evropi in za dokončno konsolidacijo.
Drugi dokument je poroči'o vrhovnega poveljstva nemških oooroženih sil, ki se bavi s sevjotskimi napadalnimi načrti proti Nemčiji Poročilo navaja, da se je po pole-
tih čez d cm a. rkac i js^co Črto v lanski }e&ena
ug^vtovtfo, da je 10. januarja 1941 neko tuje letalo nizko preletelo nerrriko ozemlje pri
\VojciechowicaJi. Ncm^Vo vr+urvno poveljstvo ni izdalo tedaj nobenega protiukrepa,
V februariu fe prišlo do novih kršitev meja na raznih krajih sovjetske deroarteacij-ske crte. Vrhovno poveljstvo je prišlo do prepričanja, da pomeni jo ti poloti prem i -šli eno izzivanje. N'emŠkc oborožene sile «o prejele kakor pre-j. tako hidi sedaj, noveli« za skraino epreznost. V poročilu z dne 23. aprila 1941 je vrhovno pove!jstvo informiralo zvnanie minTsrtrsitvo, da sovjetska letala skoraj dnevno lete cez mojo in da gre za. sistematično kršitev sm^renega n*Jnr3kei-ga ozemlja s strani sovjetskega letalstva. 6. maja je bilo nemško zunanje ministrstva
informirano, da zavzemajo te k-rsitve vedno večji cjvseg. 11. maja je poveljnik nem-3rih oborožen m sfl sporočil, da opflroje « rastočo skrbjo Tzrrvoj, ki k-a^e na to, da sn
sovjetske čete koncentrirajo vzdolž vzhodne nemške meje.
V istem poročilu se navaja, da pomeni ruska koncentracija vzdolž nern^oe vrhodne meje mobilizacijo v pravem pomenu besede in da se mora smatrati kot priprava za rusko ofenzivno akcijo v veMkem oboegu. Poročilo dodaja, da se nevaanos* oboroženega spopada zelo približuje in da je zato treba takoj napraviti primerne protruicrepCL
V poročim z dne 8. junija 1941 jc vrhovno poveljstvo poslalo izkaz o Srevifai mejnih kršitev s strani sovjetskih letalcev in voja-
Nadoljevanje s prve strani
Stran 2
>8LOTSNSKl NAROD«, Pcnette^ek, 23. Jurrfja 1^41-XIX.
Ster-141
kov od začetka, tetoaijega leta. Iz toga poročila je bilo jaeno razvidno, da hoče Sovjetska zveza napasti Nemčijo.
Nato slede dokazi o razvoj« ofoaežne ruske koncentracije cd Črnega morja do B.- -skega morja. Iz vseh teh dejstev je razvidno, da se je Sovjetska zveza« pripravljala na napad na rajh v trenutku ki bi se ji xde[ primeren. V enem izmed zadnjih poročil nem-.kcga vrhovnega poveljstva z dne 20. jun:ja 1941 je bilo nenr^ko zunanje mi-r.V:- \.» obveščeno, da so 17. junija ob 15. uri oboroženi ruski vojaki prestopi!i mejo v odseku pri Eizevszki Po kratkem mcd5-eHojnem ob stre! jevan ju se se Rusi nmafalilj na svoje ozemlje. Potok-]o zaključuje, da je v interesu nemške urnosti ne-OHjSno potrebne, da se takoj odsitrani ta nmm- st.
P« -vcbno važno je tretje poročilo, ki ga
je sestav-! i o notranje nrvnistrstvo s sodelovanjem pove!jnHca SS in policijskim Sefom Himmlerjem c- delovanju komunTstične in-
temaciotutfe. Ta afchmrat je bila do 23.
avgusta 1939, L j. do dneva nemAo-ruafce pogodbe, znana. Upanje, da se bo to dedovanje ustavi lo. se je zkazalo za zmotna Sarno nekaj se je spremenilo: metoda. Ko-muniertačnO' subverzivno delovanje se je še poglobijo zlasti na zasedenih ozemljih. Za to so bili mobHmram na j umazane jši elementi. Kakor vedno, je bi! del prvega načrta zaupan židovskim elementom. Komin-terni je po svojih raznih tajnih organizacijah in ne<fevi!nih a«cnt:h uspelo, da je prišlo do sibctaž-nih dejanj Na piico so vzeli zlasti nemške ladje. Popolnoma dokazano je. da so se terorističnim kornun-rstič-nrm skupinam posrečila sabotažna dejanja na šestnajstih nemških ladjah, treh italijanskih in dveh japonskih. Treba se je spomniti atentata na krovu »Boceaccia« Naravno je prišlo, rudi dc nešrcvilnih vohunskih primerov Središča tec.i vohunstva so bila sovjetska diplomatska n konzularna zastopstva.
Prva vojna poročila
Berlin.   23.   jun.   DNB  poroča,   da bo
Nemčija proti SSSR uporabila v tej vojni čete. ki niso bile še na nobeni fronti. Kopna vojska, ki je dosegla že toliko uspehov in vojna mornarica operirajo že od prvih ur včerajšnjega dne. Množestve-ni letalski napadi so bili značilni za začetek operacij na v.cej fronti. Nemško letal-sto je v valovih napadlo letališča, zbira-1 šea čet in obrambne naprave ter povsod doseglo velike uspehe. Na severu se bore finske čete ob strani nemških z velikim zanosom, na jugu pa rumunska vojska s sijajnim navdušenjem.
Berlin. 23. jun. d. Na vzhodni meji v vzhodni Prusiji je v nedeljo zjutraj ob 3. nemška pehota brez topniške priprave prešla v presenetljiv napad na ruske postojanke. V akciii je bilo uporabiieno težko peho'nn orožje. Pionirji so rešili najprej važen most, da ga niso utegnili Rusi
razstreliti. Nato je pehota z nevzdržnim napadom na tem odseku fronte predrla ruske postojanke.
Berlin, 23. junija d Ruska vojska je še v noči od robote na nedelj«"- okušala pod
svitom reflektorjev do-vrševati utrjeval na dela   v  r.bmeimh  sektorjih    \'cm-ki napad
pa je prišel tako nepričakovano, da se je nemškim četam kljub ruskim utrdbam po-STCčl prodor. Samo na posebno utrjcn'h mcst'h je pred napadom stopvo v akcijo nrm-'-ko m<n«nišrvo drugod je napadla pehota brc/ t«, priimke priprave*.
Bvrhn. 25. junija d. Vernico letalstvo je izvedlo včeraj več močnih napadov na sov-jetriCC vi jftjkfl objekte. V napadih so sode!« vala borbena rušilna ;n strmogla\-na Ictnla. k: so predvsem razdejala več sovjetskih letalskih naprav. Ka/rušeni ali za/Gani so bili hangarji, vojašnice m skladi^a. Na več točkah so napadi vezali tudi mo-tortriranin k«A«nam. skupmam oklopnh vozil, /elezniškim napravam, postojankam t- pništva. Mnogo tc/ke obmeinc utrdbe so bile zadete od bomb vseh kalibrov in v znatnem obsegu razrušene.
Prvi letalski napadi na Finsko
UelMnki, 23. junija d. Finski državni informacijski urad javlja:
V nedeljo zjutraj med 6. m 7. so sovjetska vojaška letala na več toč-kah preletela nad finsko ozemlje. Ob 6. so sovjetska bombniki v dveh skupinah bombardirali finske vojne ladje, ne da bi poforočfli Sco-do. Ob 6.15 so 4 sovjetska letala napadla oSalne obrambne naprave pri Alsteru; večje š&ode ni bilo. nastalo pa je nekaj požarov. Ob 6.45 je nekaj **vjetskh letal napadlo« z velike višine finske ladje pn Abu. Sovjetska letala so potMPvno p-reletela tudi i tržno vzhod no Finsko, ne da bi metala bom-
be,
Dve sovjetski ladji potopljeni
Berlin. 23. jun. d. Nemšk: brzi bojni čolni so včeraj zjutraj napadli ob ruski obali neki 4000 tonski ruski tovorni parnik in neki ribiški parnik. Večji parnk je bil zadet od torpeda in se je potopil, ribiški parnik pa je eksploziia tud1 rvonnlnoma uničila. Nemški brzi čolni so bili na obe sovjetski ladji opozorjeni od nekega izvid-niškega letala.
Letalske izgube SSSR
Berlin, 23. junija d. I/cube sovjetskega letalstva naraščajo od ure do ure. Trenutno še ni mogoče dati končnih podatkov. Kako velike pa so te izgube 'e raz\ :<ino iz dveh primerov o priliki dveh poskusnih napadov sovjetskih letal na nemško c/zcmljc. V zgodnjih urah v nedeljo je 9 sovjetskih bombnikov napadle vzhodno Prusijo. 7 izmed nuh ie bile sestreljenih. O priliki drugega poskusa napada proti nemškim vojaškim napravam *'k za fronto na Poljskem je bilo izmed 55 napadajo-čih letal sestrel jenrh nič manj neeo 33
Opozorilo na padalce
Berlin, 23. junija rs. Poveljstvo nem:k:h
ohorr/ženih sil opozaria nemško prebival-stvo na TTKvncst akcij sovražmh pada'ccv, ki bi se mo-gli spustiti na opera c' isko ozemlje pa rudi v zaledju, da izvrše sabotažna dejanja. Prebivalstvo naj sodeluje pri akcijah za preprečitev teh dejan] N- zklju-čeno, da se bo so-n-ažnik posMužil civilne obleke. Židov in bivših Poljakov, k- znajo nemško.
Samo poraz Anglije ne bi zadostoval
Berlin, 23. jun. d. Na nekem zborovanju v Vratislavi je govoril včeraj minister za delo dr. Ley. Dejal je med drugim, da je mnogo ljudi v Nemčiji spraševalo, zakaj je bila svoj čas sklenjena nenapadalna pogodba z Rusijo, ko je vendar boljševizem sovražnik nacionalnega socializma. Toda Hitler se je najprej hotel sporazumeti s Sovjetsko zvezo, kakor je hotel priti do sporazuma tudi z Anglijo, pa mu to ni uspelo. Sklenjeni sporazum z Nemčijo pa je potem Rusija prekršila. Angleži in Rusi se niso izkazali tako pametni kakor Nem rt. Nemčija gre y novo vojno z najboljšo vojsko, najboljšimi stroji, najboljšimi letali in tanki. Nemčija ima tudi najboljše strokovne delavce. Ne bi zadostovalo, če bi Nemčija premagala samo Anglijo, kajti potem bi židovski gospodarji iz Moskve vendarle napadli Nemčijo. Stalin je baje še nedavno izjavil, da mora Nemčija samo še do avgusta počakati, potem bo tudi Rusija šla v vojno. Nemčija pa ni hotela čakati. Hitler udari takrat, kadar je čas za to.
Silen odmev po svetu
Berlin, 23. jun. s. Vest. da so nemške čete s sodelovanjem finske in rumunske vojske prekoračile rusko mejo. je povzročila nuni nemškim prebivalstvom veliko zadoščenje. Vojna WOU boljševiški Rusiji je nedvomno najpopularnejša med vsemi. To je vojna proti drugi svetovni nevarnosti, vojna zapadne civilizacije proti rdeči subverzivnosti. ki naj bi postala silno nevarno orožje v rokah anglosaške plutokracije. V svojem zadnjem govoru v rajhs-tagu je Hitler izrekel besede, ki so ostale večinoma neopaiene: Leto 1941 bo leto zmage narodnega socializma. In kaj naj bi bilo največje zmagoslavje narodnega socializma kakor uničenje onih zlih sil, zaradi katerih se je toliko rjavih srajc žrtvovalo v temnih letih prvih bitk za narodni preporod ?
Nemški narod je s posebnim zadovoljstvom in zadoščenjem sprejel vest. da se je Fašistična Italija pridružila Nemčiji v gigantski bitki za osvoboditev kontinenta izrazitega sovražnika zapadne civilizacije. Tisk toplo pozdravlja odločitev Rima.
V Bolgariji
Sofija, 23. jun. d. Bolgarski listi so objavili včeraj vest o pričetku sovražnosti med Nemčijo in Rusijo v posebnih izdajah. Zlasti s poudarkom omenjajo listi ona mesta iz poslanice kancelar j a Hitlerja, ki se tičejo Bolgarije. Bolgarski listi izjavljajo, da Bolgarija pozdravlja nemški nastop proti Rusiji, ker predstavljata komunizem in imperializem Moskve nevarnost za Bolgarijo.
Sofija, 23. jun. s. Doznava se. da se je bolgarski ministrski svet včeraj sestal k izredni seji.
Na Hrvatskem
Zagreb, 23. junija s. Hrvatski Invci so včeraj popoldne izdali posebne izdaje z velikimi naslovi L:sti pišejo, da pomeni vojna z Rusijo konec boljševizma Nemčija se je postavila v hran. da reši Evropo pred boljševzmom. Poglavnik je sprejel v avdienci nerrvicega pos'anika, ki mu je sporoči' razloge, zaradi kater h je morala Nemčija pričeti voino s Sovjetsko Rusijo. Poglavnik ie izjavi*, da bo Hrvatska kot Slanica rrozveze izpolnila vse obveznosti, ki jih bo zahteva! ta degodek Slednjič je poglavnik izrazil svoje žeVie za popoln uspeh osnega orožja proti skupnemu so-yxažn:ku.
Na Madžarskem
Budimpešta, 23 jumja s Ves* o pričetku sovražnosti med Nemčijo in Rusjo je sporočil včeraj zjutraj rtt osimih budimpeštanski radio. Prebivalstvo je spre;elo vest z disciplino in mirno. Minister za narodno obrambo je odredil zatemnitev po vsej državi.
Budimpešta, 23. junija s. Geografski polova j Madžarske, ki je dobila po ureditvi teritorialnih vpra.^anj z bivšo Poljsko precej dolgo mejo z Rus-io, ter pristop Madžarske k trojnemu paktu, sta določili zadržanje madžarskega naroda v trenutku, ko so se pričele sovražnosti med Rusijo in Osjo. Pripomniti je treba, da ie Madžarska že 1919 pod vodstvom admirala Hor-thvja dvignila proti bol j deviško zastavo v dobi kratke, a krute diktature komunista Bele Kuhna. Vest o pričetku sovražnosti med osjo in Rusijo je naredil globok vtis, ni pa vznemirila naroda. Madžarska vlada je izdala že vse potrebne ukrepe. Budimpeštanski radio poroča vsake pOl ure o pripravah za proti leta Isko obrambo in za tem-
Tutm. Z Tetikkn zadoModjotvooi so bia sprejeta radijska p«JTOČiiia c* popolni solidarnosti Italije z Nemčijo v križa rak- vojni proti boljsevišlcemu barbarstvu. S simpatijami spremlja Madžarska tudi borbo Finske, katero smatra za bratsko državo
V Turčiji
Carigrad. 23. jun. d. Vest o začetku sovražnosti med Nemčijo in Rusijo je javil najprej radio, opoldne pa tudi časopisje. Vest je napravila v javnosti ogromen vtis. Zlasti je učinkovala objava podrobnosti o svoječasnih ruskih zahtevah glede Turčije,
Na Japonskem
Tokio, 23. jun. d. Japonski listi objavljajo na senzacionalen način vest o pričetim vojne med Nemčijo in Rusijo. »Asa-hi Simbun« piše, da je bila Nemčija prisiljena, da svoje vojaške operacije razširi tudi preko vojne z Anglijo. Japonska, pravi list, bo brez dvoma prizadeta od nadaljnjega razvoja dogodkov.
V Londonu
Rim. 23. jun. s. Vest o vojni med Nemčijo in Rusijo je v Londonu prvi trenutek povzročila veliko navdušenje. Angleško javno mnenje, ki že več mesecev živi v upanju na pomoč, vidi v tej novi vojni drugo velesilo, ki se udeležuje konflikta. Po prvih trenutkih navdušenja pa se je optimizem zmanjšal. Angleška vlada je po agenciji Reuter v tem smislu izdala svoje poročilo. V diplomatskem oziru je angleška vlada seveda na strani svojih prijateljev in sokrivcev v Moskvi. Poročilo angleške vlade omenja koristi, ki bi jih mogla imeti os po zmagi nad Rusijo.
Iz poročila je razvidna tudi skrb angleške vlade zaradi posledic, ki bodo nastale na angleški notranji fronti, kakor tudi v Ameriki. Tudi sodelovanje Finske in Ru-munije je neugodno za Anglijo. »Reuter« opozarja angleški narod dobesedno: »da bi  bil  vsak   optimizem nespameten«.
V Franciji
Pariz, 23. juri. d. Pariški listi »Pariš Soir«, »Pariš Midi« in »Marin« so javili včeraj popoldne vest o pričetku vojne med Nemčijo in Rusijo v posebnih izdajah, ki so bile razprodane v ogromni nakladi. »Matin« piše v uvodniku, da je Nemčija s pričetkom vojne proti Rusiji napravila ogromno uslugo vsej evropski kulturi, posebno pa še Franciji. Z zapadane fronte
Prezgodnje veselje
Rim, 23. jun. s. Londonski radio je včeraj dopoldne ob 10.30 javil:
Nekateri Angleži si manejo roke, ker je izbruhnila vojna med Osjo in Rusijo. Ob natančnejšem pregledu položaja se pa bodo Angleži zavedli, da položaj ni tako rožnat, kakor je videti na prvi pogled. Angleži prevečkrat pozabijo, da ima Nemčija Štirikrat več ladjedelnic, kakor Anglija. Os lahko dobi sedaj v Rusiji žito, petrolej, premog, jeklo, aluminij in mangan. V Ukrajini obstoja velika industrija. Vojna z Rusijo lahko pomasa silam osi, da uspešno tekmujejo z ameriško industrijo in z industrijo angleškega imperija. Ta vojna je bolj kot katerakoli vezana na industrije in na sirovine. Zmaga nad Rusijo bi omogočila osi, da vrže vso svojo tezo proti Angliji.
Italijanske podmornice potopile 15 sovražnih ladij
Veličasten uspeli podmorniškega orožja — Sovražni
rušilec torpediran
Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil dne 22. junija naslednje 382. vojno poročilo:
Skupine  letal  so  v  noči  na ZZ. junij
bombardirale arzenal v Rurmuli na Malti.
V Severni Afriki je osno letalstvo napadlo skladišea, baterije in utrdbe tobru-ške trdnjave ter je na področju Bugbuga bombardiralo motorizirane oddelke in zbirajoče se angleške čete.
V Vzhodni Afriki so se naše čete na področju Gala in Sidama umaknile iz Džime. ki je bila proglašena za svobodno mesto, da ne bi bilo prebivalstvo prizadeto, ter so se razvrstile na novih postojankah boli proti zapadu. Majhna italijanska posadka v Džimi je predala mesto Angležem.   Izkazane   so   ji bile vojaške
časti.
Na Atlantskem oceanu so naše podmornice v vzajemnih napadih, ki so jih izvedle v rrvi polovici tega meseca proti velikemu sovražnemu konvoju, kakor je bilo omenjeno že v 370. vojnem poročilu dne 10. t. m., potopile 15 ladij s skupno 98.500 tonnmi. Torpedirale so en rušilec in sestrelile veliko dvomotorno letalo. Podmornicam so poveljevali naslednji častniki: korvetni kapetani Alojzij Longa-nesi Cattani. Manlij Petrone in Josip Ro-
selli   Lorenztni   ter  pomorska poročnika Marij Collina in Pasquale Terra.
LJubljana In Hermes finalista?
Prvi polfinale za pokal SNZ je bil odigran včeraj
med štirimi klubi
Ljubljana. 23. junija. I igre. V tem pogledu je zlasti prednjaril
Včeraj je bil odigran prvi polfinale za 1
pokal SNZ med Hermesom in Slavijo ter I
Marsom in Ljubljano. Hermes in Ljublja- j na sta slavila precej izdatni zmagi in bo-
Hud napad na Malto
Rim, 23. junija, s. Posebni dopisnik agencije Štefani   poroča  z operacijskega
področja, da so italijanske letalske skupine v pretekli noči v zaporednih vaJovih napadle arzenal na Malti in pristanišče v La Valetti. Obnovljene dele arzenala so zadele bombe velikega in srednjega kalibra in so povzročile ponovno velika opustošenja. V I>a Valetti so bile zadete pristaniške naprave. Protiletalska obramba je s pomočjo številnih reflektorjev otežko-čala, vendar ne preprečila akciio naših hrabrih bombnikov, ki so odlično izpolnili svojo nalogo. Naša letala so se vsa vrnila na svoja oporišča.
Italijanska vojska v Grčiji
Atene, 23. jun. s. V najkrajšem času bo prevzela italijanska vojska poveljstvo v Atenah. Na Akropoli bo zavihrala italijanska zastava. Prve italijanske čete Gre-nadirjev in Bersaljerjev so bile v Atenah lepo sprejete. Po vsej Grčiji so hvaležno sprejeli prve ukrepe Duceja za zagotovitev prehrane, kar pomeni zboljšanje splošnih razmer za grški narod. Velike neznanke po vojni se presojajo z manjšim pesimizmom.
sta verjetna finalista, ker ni računati, da bi nasprotnika v revanžni tekmi lahko zmagala v tako izdatni meri. Dočim je dopoldanska tekma na Hermesu potekla v redu in je bila tudi na športni višini, je v popoldanski igri Ljubljana šele po težkem in nelepem boju, ki je imel malo skupnega s sportom, zmagala nad Marsom.
HERMES : SI.AVIJA 8:2 (2:2) Dasi je bilo v naprej računati na Her-mesovo zmago, ni nihče pričakoval tako izdatnega dežja golov. Hermežani so to pot prijetno iznenadili, vsa enajstorica je igrala solidno in uspešno. Odlična je bila zlasti krilska vrsta, ki je krepko zalagala napad. Ta se sprva ni mogel uveljaviti, toda po tretjem zmagovitem golu je šlo kakor »po žnorci«. Henmes je kar pregazil nasprotnika.
Slavija je prvi polčas še nekam vzdržala in do odmora izsilila neodločen rezultat. To pa je bilo tudi vse. Po odmoru je igralcem pošla sapa, Hermes je prevzel vso iniciativo in jo obdržal do konca. Sodil je g. Pušcnjak.
LJTBUANA : MARS 6:2 (2:1) To tekmo bi lahko razdelili v dve fazi: v mirno in lepo športno borbo dveh preeej enakovrednih nasprotnikov v prvem polčasu in v nekvalificirano, skrajno nesport-no lomastenje po nogah v drugi polovici
Mars. ki je tudi prvi pričel z ostro, povsem nepotrebno igro. Svoj delež pri tem ima pri tej stvari tudi sodnik in občinstvo. Prvi je skušal sicer že v začetku zatreti vsako ostro igro. a je bil pregoreč, včasih morda nehote na škodo Marsa, kar je igralce tega kluba vidno nerviralo, a občinstvo je z nedostojnimi vzkliki in izpadi protestiralo proti poedinim igralcem, na koncu so si pa nekateri prenapeteži celo skočili v lase. Res žalostno izpričevalo. Se nekaj takih tekem, pa bo še tisto bore malo občinstva užlo z igrišča.
Ljubljana je šla sicer v borbo kot favorit, vendar precej okrnjena in zato njena zmaga ni bila povsem gotova. Res se do stanja 2 : 2 ni dalo slutiti zmagovalca, ker je bil Mars enakovreden nasprotnik, šele potem je izgubil, vendar gre visoki poraz na račun živčne prenapetosti njegovih igralcev. Mars je zabil prvi gol nekako v 30. minuti prvega polčasa, ko je Slanina pqtisnil žogo mimo presenečenega Rožiča. Minuto nato je Smole s krasnim strelom izenačil, a pred koncem je Grintal zvišal na 2 : 1. Ljubljana je še močno pritiskala, toda Marsov vratar je bil pazljiv in okreten kakor maček.
Po odmoru je Slanina spet izkoristil zmešnjavo pred golom in izenačil. Kmalu je sodnik diktiral >enajstko<c proti Marsu. Lah ova bomba je obsedela. Zdaj so Marsovci zaigrali precej robato. Toda kljub njihovi ostri igri je bila Ljubljana uspešna. Grintal je zvišal na 4:2, končni rezultat pa je znašal 6 : 2. Popreje je moral sodnik g. Camernik postaviti na hladno dva igralca Marsa in enega Ljubljane. Ljubljana pojde torej zdaj v finalno borbo.
KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 23. junija: Agripina, Edeltruda
Danaftnje prireditve Kino Matica: Prvi poljub Kino Sloga: Zlobni duh Kino Enioo: Vojna, na zapadu Kino Moste: Frasquita in Brod smrti Koncert absolventa   Glasbene akademije
Bojana Adamiča ob 19. v veliki Fil-
harmonični dvorani.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste. Zaloška cesta 47.
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali nas tečaj italijanščine danes izpustiti. Naročnike in čitatelje prosimo, da nam to oproste.
Pokrajinski sosvet sklican za sredo
Ljubljana  21. junija Visoki Komisar jc sklica' pokrajinski sosvet, ki se  seMane f  sredo   25   t. m. ob 10.30.
Podaljšanje policijske are
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi komisariatskih naredb z dne 29. aprila 1941-XIX St 13, in z rine 15. maja  1941-XIX, št. 25. odreja:
ČL 1. Čas, v katerem je dovoljen promet v Ljubljanski pokrajini, se spreminja takole:
od 5. ure do 0.30 ure v ljubljanski občini, od 5. ure do 23.30 ure v ostalih občinah.
Čl. 2. Policijska ura javnih obratov se podaljšuje do 24. ure v ljubljanski občini in do 23. ore v drugih občinah.
Čl. 3. Člen 1. in prvi odstavek 2. člena komisariatske naredbe z dne 15. maja I94i-xix. št 25, se s tem razveljavi
Čl. 4. Ta naredba st oni v veliavo z rinem 23. junija 1H41-XIX.
Ljubljana, 21. junija !941-XTX.
Visoki Komisar: Emilio Grazioli
Cene v javnih lokalih
Tiskovni urad Visokega Komlsariata je objavil:
Vsi javni lokali (krčme, gostilne, restavracije, hoteli, slaščičarne, bari, kavarne itd.) se morajo ravnati po nvaksimal-nlh cenah, kakor so bile določene s ceniki,
ki so v veljavi od 15. marca l!)ll-XL\ dalje.
Oni, ki so 15. marca 1941-XIX prodajali jedila po nižjih cenah, kakor so bile določene z omenjenimi maksimalnimi ceniki, morajo Se nadalje ostati pri teh cenah.
Vso cene se računajo v lirah po tečaja 38 lir za  100 din.
Prijava zalog glavnih življenjskih potrebščin obvezna
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Cl.  1.  Vse zaloge spodaj navedenega
blaga, ki so na dan 20. junija 194l-XiX pri p roi zvodnikih, trgovcih na debelo ln na drobno, pri zadrugah, zajednicah (zavodi, bolnišnice, zavetišča, javne kuhinje itd.), hotenh in restavracijah, se morajo prijaviti do vštetega 23. junija 1941-XIX občini, kj^r je blago spravljeno.
či. 2. Blago, za katero velja prijavna dolžnost je: a) pšenica v zrnju in pšenična moka (st. 0 in enotna moka); b) rž v zrnju in ržena moka; c) koruza v zrnju in koruzna moka; č) mefiana moka, pšenična in koruzna ali ržena; d) riž; e) testenine; f) sladkor; g) olivno olje in semensko olje; h) slanina in mast; i) pralno milo.
čl. 3. Zaloge naštetega blaga, ki so pri proizvodnikih in trgovcih na debelo, so od 20. junija 1941-X1X pod zaporo na razpolago Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino (»Prevod«), ki bo Imel na skrbi njih razdelitev za potrošnjo.
Čl. 4. Prijava se mora napisati na posebnem obrazcu, ki se dobiva pri občinskem
uradu.
čil. 5. Občinski uradi morajo zbrati vse prijave in jih poslati Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino (»Prevodu«).
Čl. 6. Kršitelji prijavne dolžnosti in tistt, ki bi prijavili neresnične podatke, se kaznujejo denarno do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom rio treh mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba blaga. Enako se kaznujejo tisti, ki kupujejo ali prodajajo blago pod zaporo iz člena 3.
čl. 7. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, dne 18. juniji 19H-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
Navodila za rabo živilskih nakaznic
Po nalogu Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino so bile v soboto 21. junija t. 1. uvedene živilske nakaznice za moko, kruh, riž in testenine.
Za nabavo in rabo živilskih nakaznic daje mestni preskrb o vami urad sledeča navodna:
1. Vsak državljan, ki stalno prebiva ▼ ljubljanski občini, dobi živilsko nakaznico, ki daje pravico do mesečne nabave 6 kg krušne moke ali 7.50 kg kruha, 1 kg testenin in 1 kg riža pri svojem trgovcu na podlagi dosedanjega popisa in prijav.
Kdor ie ni prijavljen oziroma iz katerega koli vzroka ni prejel živilske nakaznice, naj jo dvigne v mestnem preskrbo-valnem uradu. Mestni dom, I. nadstropje, od 8. do ii  ure od 23. junija dalje.
Pridelovalci žita z družinami in njih posli ter oni, ki imajo zalogo moke pa bodo imeli pravico samo na 1 kg riža mesečno.
2. Vsi lastniki živilskih nakaznic morajo takoj po prejemu živilske nakaznice izročiti svojemu trgovcu za mesec julij v enem komadu vse tri naročilne listke, ki so na desni strani karte označeni kot ^listek za zapis« in sicer za riž, testenine, moko ali kruh.
3. Trgovci morajo predložiti preskrbo-valnemu uradu do 25. junija naročilne listke, ki so jih odrezali od živilskih nakaznic.
Vsak državljan se mora strogo in vestno držati pornjlh navodil.
Vsaka zloraba bo strogo kaznovana.
V Ljubljani, dne 22. junija 1941.
MESTNI PRESKRBOVALM URAD.
Ljubljanski župan v Trstu
Trst, 23. jun. s. Včeraj sta dospela v Trst ljubljanski župan dr. Adlešič in podžupan dr. Ravnihar z nekaterimi drugimi odposlanci, ki so svečano izročili tržaški občini slikarska dela Tiepola, katera so bila med svetovno vojno prenesena v Ljubljano. Na kolodvoru je odposlanstvo sprejel tržaški župan in mu želel dobrodošlico. Gostje so nato odšli na prefekturo in v hišo Fašija, ter so si nato ogledali mesto.
fcter.   y 41
Stzsn- S
Ali znate računati v lirah ?
Zdaj se moramo vsi čim prej navaditi računati ▼ lirah, posebne pa gospodinje
Ljubljana,  23. junija
Prc: :..\inje dinarjev v lire ali lir'v dinarje MUDO na sebi ni najtežje, pač pa
niarsikJo prve dni nima šc pravega ot>Cut-
k<>':k<-» lir sune izdat?, da rn *-k nc N«-»-večji kakor dixlej. '/.a. lin. <!o>hi« <Jc^<^-a;
trikrat već kakor za dinar, zdati pa vendar nc smeš štirkrat več, da 7as**Sn: n»w
načun:, ziasiti gospodinjski, ne bodo nčcfj šepati. Večja plačilna ned»c»4 rfre !ah>-» čir-veka trenutno zapelje, da se od'oći ?& nakup, kakor da je izgub.I občutek., kaj je draijc in ka' nc.
D kler nam cene v- lirah ne bodo pr«-^te ti? le o rekoč v meso in Icri. se i:h t-rmo mora IJ učiti na pamet, da ne bo rupe* tlet topova 1 vselej s svinčnikom v roV:. Prodajalci pr, većini rrmr^r br'Tj BpTOipi, a te-73. \~e Kodo pri n ji k t j ->m-n n i u živ-?? do pre-prcavhn kmetic, ker jim bo f«f*inodrnia morala po£f*Jto razširjati, koliko bi račun znašal v dinarrh. Zadnje ča«-e 9r sicer mn^i
ljudje slroftejo p<m.i?it; s tahn'ami. a nekateri kmeoki l rud je araradi srvoie nriroiene nezaup1 j:voari raie 7&upaio svojim ra<5u nom. Zc prejfoje d.rr so začeli ko'rMvrterii marljivo prodafari tabele — k; vo jih ime-iwr Ti »preračun* — tudi na živilskem tr-£n. Tc-rla tabe>!e s«o kupovale Co%po<linie mn'ry bofj kakor kmetice.
Najtežjo n zd-  Hudem  preračunavan je
mani-^h jcnersikov i-' 7>ar v vrotinke. N'endar kmalu  ^pr^znate. da  rudi  tr> ni  tako te^ko.
če <?i zapomnite, da velja 10 stotmk fkoraj n.van-mn 29 par a> krono. kak<;r pravijo
še   večino   mnoefr   kmečki   ?T»J<Jje   (točno 2f»
zoaAa 95 srtoticdk. Po 90 stotmk pot kg kraha ne m< -re pr<xiajati pek celo lino pa tudi ne sme zaračunati   Zato bo najbrž
trebA prilagprJitj težo kn'ha rxr.\ tako da
bo veljal h'ohcc 2 Hr\ T^'m-ica liro m četrtina >•) Stotinlc Prav tako niso gladki ra-ćum pr   preračunavanju cent mleka. Pred-
UCni knjigarni.   Na  kooeart enega narlh
najbolj  nadarjenih rniarflh pianistov opo-zarair.o. i
—g Zadnji   dan   tUmatrjev   n* <#MM cestni £elezjaici je tituiea, jutri ▼ torek, bo
m o pa za tramvajsko karto ie morali trne- . ti centesime ln lire. Oposar^aiao torej, da je treba pripraviti drooi±, če se bomo tvoteli
I voziti  s  tram v a jeni.   Za  dosedanjo  tram- :
vaško karto po 1.50 Din moramo pripra- '■
v *i 60 centesirnav. Vozovnica zp. 2 Din bo '
odslej veljala SO ccntcsimoT, tramvajska ' karta za 2.50 T>in velja natanko 1 liro. za (
3 Din 1.20 lire in tramvajsko vozovnico za
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
ob 16, 1». ta H. ari
KINO UNION Telefon 22-21
Film sodobne aktualnosti »VOJNA NA ZAPADUc
pisana je maksimalna cena za mleko 3.50 L3.50 Din bomo dobili za 1.40 lire. Prebl-
T«r). Dos!
osiej je
bfl   25-rfcar-vJci k
<v\-ancc   rtu t-
manj<i denar, zato nam tu<Ii 10 <,totink povsem uvr-vra PTi malin meskih  Ko veMc,
■rLa ve-lja IO s.*. f:nk pr'K'Ižno 25 par. fe ra-c-iananje z dnoJ>ižem  p-reorosjto.  Pr>1 dinarja
velja namrcv_prihliŽP'> 20 <tfotmk (52 v*r — 20 stotinJO, ?5 par 30 st<4ink (78 par) in
dTTvar 40 frfo-tfnk (točno  1.05 din).
G ^»padinj«. ki jc dosdei kuT-rr^-aUi meso po uradno nrexlpisnn' ctm! ie plačevala govedino po 20 do 22 <\in kg. Zdaj se ho \-pra-šala. koliko sme veljati v lirah. Preračunavanje je lahko, če si dobro zapomnite, da je 10 drn .^.ftO L: ne pozabite, da je 100 d'n !v3 Mt. to sie pravi, da je 10 din desetina od 38. torej 3JO L.    P</rnTttakem ie 20 din
t .nO  L. Tn^'k'-r7'mo 2  din   T76 stotink").
je trerba r»'^čflti SO sjfvvtink. Koliko sme veljati v Mrr.h kruh. ki je bil po 5 din ks? 5 din velm natančno 1.96 L Tc?je tc pa računanje, če kupamo le pel kg kruha, kar
in liter, kar znaša 1 34 L Ceno je treba torej M-^ro-žit? na\-3rdo!, tako da velja liter mleka I-30 L (*:e k> pa 7a*>lcrožimrJ na-^c?0*. ie 7e pr^korajena ns iv;šja dovoljena mr a. Pa č;m rx»do ia;ca? D>dej so jih
r-.—> 5 ^ *s       jo r-n  -p^ ^- p»rav!, da
•^'X - o  nvirala  bit!  ■p<"'J^ei   i.-ijca naprodaj po
70 do SO stot-nk ko* 3.80 l 5 do 6 ko-I sov.
Tudi cene mno-frih dru-jjih živi jen jNkfh po-
trob n je treba pr; preračunavan ju zaokrožiti   bodisr   navzivvr  al;   na\-zdo<l. Tako
je krušna  moka. ?nf   mešana s ko-
ruzno, pri 5.5$ d'ti ie približno 2.10 L. Po čem sme bit: Bledkor v kockah? Cena je predpisana na 20.5(» d;n: 2(• d-n je T.oO L. 50 par ie pa pri n! /po 20 s»to<tink. cena v l;rah torci zn.Sa 7>i» L Jedrno o'je ie po 25 25 din. 2^ din je 9.50 L 2^ par pa 10 sto-rak<\ da sme t«-rej liter o'ia veljati O.60 L. Cikorija je p^ 31 do 2^ dm 21 din znaša 7.9S L. 7ac.ikr^-7cno R K? 2^ dm ;e pa 9.88 L, zaokroženo ° oo L Fma so' k: je v
(i n;i-j:h t*c 6 din. Icar zna>a 2 2S L. velja zaokr'-iicne   na^dor   tore i   2 "0   L.   pol kg
1.13 L
Najbolj tMK H cr-sn<d:niam poravnat' n-ir-e račune za zelenjavo in 50č:vje na trsru   Vendar so cen« zelenflve in <iOČiv-
ja že dalje časa lepo zaofcroiCTf tudi v lirah, ker n Italijan1 fe prve dni plačeval'
s. lirami. UVožc-n? prah je t>r> 12 <din kar znaša 4 >o L   zaoJc-o-zeno nav7<«or r*a  4 nO.
\m-i krompir ie b;* doslej pc večini še vedno po 10 din. ali 3.80 L. nekaj prodajalcev £a je pa prodajalo po 8 din kar je nekaj več kakor 3 lire (3.04) Upanje je. da sc bo krompir pnhodnje dni pocenil izpod
3 lire kg. Cc bi bil po 6 d;n. bi cena znašala 3.30 L. po 7 d:n pa 2.70 L Stročji fižol je se vedno po 18 do 24 din. tore i po 6 90 do 0.20 L (zaokroženo navzcjorV Po čem bodo n. pr rvT»rovn:ee. če «-e h od o pocenile      za nekaj dtnarfeT7 O bodo po
4 d;n. bo  ♦o znašajo J..SO L Pter.
Dane« že mno^i ljudje plaču-eio z lirami in ka/e, da i'm preračunavanj ne dela \ik:n:h težav kakor bi prič^.kr-^a !i.
DNEVNE
— r\wtno čekovna služba med Nemčijo
ln Spodnjo Štajersko, Promet s poštnimi položnica!ni in čeki med Nemčijo in nji priključenim ozemljem Spodnje Štajerske je uveden v nemških markah po predpisih in pristojbinah, veljavnih v Nemčiji. Za | okrajni čekovni poštni urad je določena I Poštna hranilnica na Dunaju. j
— Poletna nevihta. Začetek poletja nam ! je prinesel prve poletne nevihte. V soboto I popoldne  so  se  nagrmadili  na  severu ln severovzhodu  črni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Kmalu se je začelo bliskati j in iz daljave se Je slišalo močno grmenje, i Nevihto oznanjajoči oblaki so se grmadili ; vedno  bolj,  dokler ni  prihrumelo okrog j sedmih zvečer nad ljubljansko kotlino sil- | no neurje z bliskanjem, treskanjem in grmenjem, da je kar odmevalo izpod nebo. Vmes je večkrat treščilo prav blizu mesta odnosno v mesto samo. Izkazalo se je pa.
VESTI
Iz LinMfaae
da je točen pregovor: Mnogo grmenja, malo dežja. Med nevihto se je sicer vlila ploha, ki pa je kaj hitro ponehala, tako da je d^ž komaj dobro zmočil prah. Več dežja ali celo tudi malo toče je utegnilo biti na Gorenjskem, kjer se je nevihta skuhala. Ozračje, prenasičeno s soparico, se je po nevihti vsaj toliko ohladilo, da dihanje ni bilo več tako težko, kakor pred njo. V splošnem p» je bila sobota vro5, soparen dan. Včeraj zjutraj je bilo nebo za.-'rto z gosto, oblakom podobno meglo, tnko da nismo vedeli, kakšno bo vreme. Kmalu se je pa megla razpršila in na jasnem nebu je posijalo sonce, ki je začelo takoj pošteno pripekati, že dopoldne je kazaio, da dan ne bo minil b°z nevihte. In res so se popoldne nagrmadili zopot na se\ erovzhodu oblaki, ki so aam pa prinesli le nekaj debelih kaon,i dežja, dočim j? šla nevihta z nalivom v drugi smeri — ob Kamniških p! minah proti vzhodu m4mo L;urliane. Do večera so se Se poilili po rt bu deževni obleki, potem se je opet zjasrnilo. Kakor včeraj ziutrai. je bilo ttidi
davi nebo zastrto z me?lo. Bilo je precej hiatino. čim je pa posijalo sonce, smo že takoj začutili, da je že poletje.
— TVeaii m'mAćine na Spodnjem Štajerskem. Urad za ljudsko prosveto v štajerski Domovinski zvezi je začel prirejati tečaje nemščine v Mariboru. Celju, Ptuju ln drugih krajih. Vsak tečaj traja sest tednov in poučuje se vsak teden dvakrat. Graška »Tagespostc poroča, da se je prijavilo prvi dan B00 obiskovalcev, v prvem tednu pa je naraslo njih število že na 2300 V Mariboru bo prirejenih 60 tečajev tn v vsakem bo 40 udeležencev. Razen tega bodo pa orcramzirnni tečaji nemščine po vseh večjih industrijskih podjetjih. Te tečaje bo pesečalo okrog 2000 delavcev in nameščencev.
— Oddelek za kontrolo mer pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani in preizkuse-valnica ta tA ktroiterec pri drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani se odslej imenujeta: L~rad za kontrolo meril in dragocenih kovin ter Postaja za preizkušanje elektro-števcev v Ljubi ani. Obe ti ustanovi sta odslej podrejeni VIII. oddelku Visokega Ko-misariata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani ter sta pristojni za vse območje Visokega Komisariata.
— Drevi bo kresni večer. Kresni večer smo obhajali vsako leto po stari sloven=k; tradiciji, ki je bila živa tudi v Ljubljani. Posebno slovesno so praznovali vselej svo-iega župnega patrona /Janeza Krsrnka v Trnovem, zi^o so tam tudi kurili najlepši kresni večer in pogosto BO imeli tudi koncert   pred   trnovsko   cerkvijo,   ki   ie bila
slavnostno razsvetljena in okrašena. Na toesni večer se je vsaKo leto Ma v Trnovem veiika množ ca meščanov kakor na kakšnem   narodnem   prazniku.   Kresovi SO
na goreli tudi dmsje po me?tu. Največja kresova sta bila na Gradu in na Rožniku. Razumljivo ie. da drevi ne bomo obhajali kresnega večera v tem slogu, pač zaradi vojnega časa.
— Ij Večer Italijanske in slovenske lirike, ki se bo vršil danes v Operi, bo posvečen liriki dveh narodov in bo izvajan v dveh jezikih. Italijanske pesnitve bodo prednašane v slovenskem prevodu dr. Gradnika, slovenske pa v itaJijanščinl v prevodih: L. Salvinija. prof. Umberta Ur-banija,  ge.  šir.kovic-Majer in  gdčne M.
[ Samerjeve.  Italijanski del večera bo ob-;  segal  zanimiv prolog,  ki   ga   bo govoril i prof. Urbani ter poezije Danteja.. Petrarce, Michelangela,   Foscola,   Leopardija, Car-duceija, Pascolija, D'Annunzia, Ade Negri, ! Corazinija,   Nov are,   Fornisija. Slovenski • poeti bodo zastopajii po Prešernu. Ašker-{ cu, Gregorčiču, Ketteju, Murnu, Aleksandrovu,    Župančiču.    Sardenku, Gradniku. Golii,   Grudnu,   Pogačniku  in Tauferjevi. Opozarjamo na ta velepomembni večer, na katerem bodo recitirali: šaričeva, Danilova. Boltar-Ukmarjeva, Oebevec, Jan. Kralj in Levar. Recitacdjski večer bo svojevrsten prinos k zbližanju dveh narodnih kultur. Cnsti dobiček prireditve je namenjen v dobrodelne svrhe.
— Ij Pianist Bojan Adamič bo imel kot letošnji absolvent Glasbene akdemije iz šole prof. Ant. Ravnika svoj samostojni zaključni koncert danes ob 19. uri v veliki filharmonični dvorani. Izvajal bo zanimiv spored, ki bo obsegal Dugan-Stančičevo -Toccato«, slovito Beethovnovo >Sonato, op. 57« (Appassionato), Chopinov >Noc-turno« ter »Valse brillante«, Skerjančevlh
Deset mladinskih skladbe, znano Liszto-vo parafrazo na »Rigolettac končno pa še Lisztov »I. klavirski koncert v Es-duru«. Poslednjega bo spremljal orkester Glasbene akademije pod vodstvom absolventa Sama Hubada. Vstopnina jte za občinstvo Din 15.—, za vojake Din 8.—, za dijake pa
valstvo bo ^oto'vc Ramo tako uvidevno, da I  se bo založilo z drobižem ter z menjavanjem ne bo oviralo poslovanja in naglega prometa.
—Ij Košnja še ne bo tako kmalu končana. Prejšnji teden se je začela tudi v
Ljubljani košnja v večjem obsegu. Kdor je sušil prejšnji teden, je imel srečo, ker
je lahko spravil suho seno. Trava je zdaj že povsod zrela, marsikje celo preveč ter
ima čedalje manj redilnh snovi. Pri nas mnogi kose prepozno, da bi nakosili čim več. na kakovost sena se pa ne »žira j o. Zdaj je še približno polovica rravnikov ne. pokošenih. — Na Krekovem uijfu je tudi
/r?tos borza za kosce. Letos pri b a j a j o kosit v Ljubljano predvsem kmečki fantje z Dolenjskega, a prejšnja leta so prhajali tudi iz drugih krajev. Delodajalci plačujejo letos kosce po 70 din na dan, a razen tega jim dajo tudi hrano, saj si kosci ne morejo hodit iskat hrane z oddaljenih travnikov v mesto. Kaže, da košnja še ne bo tako kmalu končana, ker je premalo delovnih moči. da bi bilo vse delo opravljeno 7.9 v tem tednu. —lj 2ive miclilKe po mestu. Rejci malih
živaJi eedaJje bolj skrbe da tudi ljubljanski flegma.ti kri  ln zaspanci  pošteno čutijo, kaj
se pravi Imeti razrvane živoe, ćlovek bi dejal, da se svet spioh vraCa V dobo Živine
in. živ-aJi vseh vrst. Zgodovina se pač ponavlja.   Med   živali   spadajo   tudi petelini.
Laste si jih rejci malih živali. To je v redu.
Petelini niso konji, niti voh. Vsak uvideven meščan bi rejcem od srca prlvoSčil tudi koristi, Id jih imajo od reje petelinov, čeprav Le-ti ne neso jajc. niti ne vale piščancev, toda nesreča je v tem, da pojo. če bi peli dopoldne al: popoldne, bi ne šlo njihovo kikirikanje nikomur na živce. Peti pa začno, ko napoči jutranja zarja ln pojo. dokler ne zaropocejo po ulicah vozički naših mlekaric. Pojo torej kot nalašč v prvih jutranjih urah. ko se meščanom najslajše
spi. Tudi rejci malih živali radi zjutraj spe,
toda njim gre za petelinjo pečenko ali za denar, ki ga bodo dobili za svoje žive budilke. A kako pridemo vsi drugi do tega. da se moramo petelinom in njihovim rejcem na ljubo zbuditi sleherno jutro že ob I reh ? In žive budilke vzorno skrbe, da potem ne moremo več zaspati. To je malo preveč zahtevano. Način življenja v mestu se bistveno razlikuje od onega na vasi. Rejcem bi torej priporočali, naj spravijo svoje žive budilke čez noč v kleti ali pa v tako nizke kletke, da ne bodo mogli iz-tegovatl svojih hreščečih vratov.
—Ij Sojina moka naprodaj. Doslej smo poznali v Ljubljani sojo in sojino moko samo po Imenu. Priliko ste pa imeli že nekajkrat čitati, da je soja izredne redilna. Sojina moka je, kakor kažejo izkušnje, zelo priporočljiva za mešanje s krušno moko. Vsekakor naše gospodinje nimajo nezaupanja do soje; davi se jih je zvrstilo
KINO MATICA Telefon 22-41
Priljubljena igralka Dean na Durbin
v svojem najnovejšem in najlepšem filmu »PRVI POLJUB« Dodatek: »Življenje in konec sy. Jurija«. Predstava ob 19. ari danes odpade!
KINO  SLOGA. Telefon 27-30
Senzacionalni film »ZLOBNI DUH«
(Lidolo deli male)
V glavni vlogi Boris Karlov.
mnogo ob novi tržnici, kjer je mestni pre-sKrbovalni urad prodajal sojino moko po
S din kg. Po barvi je sojina moka podobna koruzni, vendar je nekoliko bolj rumenkasto zelenkasta.
—lj Rdeči kriz, sekcija za socialno pomoč, ie ugotovil, da 90 poedinci. ki so prišli po 1. aprilu na teritorij Ljubliane. prezrli naš poziv glede prijav in se doslei še niso prijavili Prosimo vse tiste, ki so dospeli po 1. aprilu v Ljubljano, da se nemudoma prijavijo Rdečemu križu, sekciji
za socialno Domoč. Frančiškanska ul. 6 1. Obenem opozarjamo vse. ki so se že pri-lavili. da dvignejo nakaznice za živila pri
mestnem prehranjevalnem uradu
- lj   Rodbina   Petrovčič   je   darovala za
trnovske reveže Din 150 — namesto venca na Krsto ge. Sifevt.
Iz Hrvatske
9 — Za novo hotelsko palačo ob Plitvičkih
jezerih je bil te dni zaključen javni natečaj. Prvo nagrado, ki je znašala 40.000 din, sta dobila Rikard Mrasovič in ing. Miro Masarovič iz Splita, drugo nagrado, ki je znašala 30.000 din je dobil ing. Anten lič iz Zagreba, tretjo nagrado, ki je znašala 20.000 din, pa ing. VraneSič in stavbenik  Gottwald   iz  Zagreba.  Po  7.500 din
so bili odkupljeni Se nadaljnl trije načrti.
— Dijaki ta pasivne kraje. Zagrebški >Hrvatski glas« poroča, da so dijaki sedmega razreda realne gimnazije v Koprivnici zbrali 15.000 din za pomoč pasivnim krajem hrvatske države. Za ta denar so sedaj kupili moko in druga živila ter vse skupaj že odpremili v najbornejSe hrvatske kraje.
— Nove hrvatske znamke. Začetkom julija bodo prišle v promet nove hrvatske poštne znamke. Serija bo obsegala 12 znamk. Najprej bodo prišle v promet znamke po 0.50, 1, 1.50 in 2 kuni, nato pa ostale, in sicer znamka za 5 kun, ki bo črnosiva, s sliko Konjica, rojstnega kraja poglavnika dr. Pavelića, znamka za 6 kun, ki bo zelenkasto siva, s sliko Dubrovnika, znamka za 7 kun, ki bo rdečkaste barve, z motivom iz Slavonije, znamka za 8 kun,
• gove džamije, znamka za 10 kun, Id bo
vijoličasta, a sliko Plitvičkih jezer, znamka za 20 kun, ki bo rumenkastosiva, s sliko Splita, znamka za 30 kun, ki bo rjavkasta, z motivom iz Srema in znamka za 50 kun, ki bo zelenkasto črna, s sliko Senja z Nehaj gradom. Celotna serija bo predstavljala vrednost 141 din. Znamke bodo podolgovate in precej velike, saj jim ie določena velikost 27 X 30 mm.
— Upokojitev vseučlli*kih profesorjev. Z odlokom poglavnika neodvisne hrvatske
države dr. Paveliča sta bila te dni upokojena redna profesorja medicinske fakultete zagrebškega vseučilišča dr. PranjO Durst in dr. Andrija Štampar.
— Za velikega župana velike hrvatske župe Lašva in Olaž je bil imenovan dr. Nikola Tusun. Dr. Ttisun. ki bo imel svoj sedež   v  Travniku,  je   tja  že  prispel in
prevzel oblast
— Razdelitev področij OIZD. Področja, ki so doslej pripadala Okrožnim uradom
za zavarovanje delavcev v Sušaku, Splitu, Novem   Sadu   in   Beogradu,   pripadajo pa
neodvisni hrvatski državi, so zdaj razdeljena tako, da pripadajo okraji Crikvenica. Novi in Senj, del okraja Delnice in otok Pag, ki so doslej pripadali OUZD v Sušaku,  odslej  OUZD  v  Karlovcu, okraji
Imotski. Makarska. Sinj, del splitskega okraja ter otoka Brač in Hvar, ki so doslej pripadali OUZD v Splitu, odslej OUZD v Dubrovniku, okraji Livno. Duvno, Bugojno. Travnik in Fojnica. ki so doslej pripadali OUZD v Splitu, odslej OUZD v Sarajevu, okraj Knin, ki je doslej pripadal OUZD v Splitu, odslei OUZD v Banja Luki. okraji Sremska Mitrovica. Ruma. Trig. Sremski Karlovci in Stara Pa-zova, ki so doslej prinadali OUZD v Novem Sadu. in okrni Zemun, ki je doslej pripadal  OUZD  v Beogradu, pa pripadajo
odslei OUZD v Osijeka
— Tobak  mora  hiti  zavarovan pred
točo. Z odredbo poglavnika dr. Paveliča morajo   biti   tobačna   polja   na   vsem   pod -
ročju neodvisne hrvatske države tudi V bodoče  obvezno zavarovana  pred točo.
Odredbo so te dni objavile zagrebške »Narodne novine«.
— Nova mešanica moke na Hrvatskem.
V soboto so v Zagrebu začeli peki peči in prodajati kruh iz nove mešanice moke. ki jo je določilo mestno poglavarstvo v Zagrebu. Nova mešanica moke je sestavljena iz koruzne (55^), enotne pšenične (35^> in ržene moke (10%). Za kruh iz nove mešanice pravijo, da je zrlo okusen.
Zagrebški listi opoznriajo meščane, nai vsakega peka. ki bi ne pekel kruha iz pravilne mešanice,  takoj ovadijo.
— Naraščanje brezposelnosti. V tednu od 4. do 10. junija je število brezposelnih v Zagrebu naraslo na 4000. Na novo je bilo prijavljenih 738 brezposelnih moških ln 250 brezposelnih žensk. V istem razdobji! je bilo brezposelnim'izplačano 175.235 din podpor.
Iz Novega mesta
Zanimive arheološke najdbe. Tri pre-urejevanju športnega igrišča v Novem mestu so naleteli na zanimive arheološke najdbe iz 5. stoletja pred Kristom torej iz dobe Iiircev. Delavci so izkopali številne okraske :z ambre, urne in primitivno orožje. V Novo mesto je prispel dr. Rajko
ki bo rdečkastosiva, s sliko sarajevske Be- I Ložar, ki bo pregledal zanimive najdeb
Famiglia signorile
cerca   ottlma completa
euoca.   Serivere   con re-
ferenze; Giraral. Casella
postale   72. Vlcenza.
Kuharico
-:ar najooljšo l*6e gosposka, družina. Ponudbe s priporočili na na-
naslov:   Oirardi, Caaella
portale  72, Vlcenza.
Stabilimento produttore di importante    pignaeoto per
colori, Ternici ecc.
cerca agente
■rt-odnttissimo. — Scriver« dctraglarr.rnre i: CassrtU 110 A Uniooe Pubblicita Iriliana   — Torino.
Tonrai   vaineg« pigmenta
za barve, firncie itd.
išče agenta
popolnoma uvedenega. Ponudbe s podrobnimi podatki na: Postni predal 110 A — Union e Pubblicita Italtana — Torino.
MALI OGLASI
KEVMAT1ZEM
je posledica čezmernega zbiranja sečne Maline. Paralizirajte jo z rednim uživanjem
AMBROŽEVE MEDICE,
ki jo dobite edino v — MEDARNI, LJubljana, Židovska ulica 6.
28 T
OTROŠKI VOZIČEK
športni, dobro ohranjen, takoj poceni naprodaj, — Ljubljana, Strossmayerjeva ulica št. 5. 1070
KAUČE
novi modeli po nizkih cenah dobite pri
£• ZakrajSek*
tapetništvo Miklošičeva 34
CRAVATTIFICIO GIUNTINI. Via Vrtnrrio 7 - Milano. Specialista in erivatte tinte nnite e fanttsia, to-cuiiCibili, sporove, per bambini. Is ti tu ti e drrtse. — Sciarpe e faz2oletti da collo per norno e doooa. Campionario contro assegno antidpo. TOVARNA SAMOVEZNTCGITJNTTN1. VI Vrtnrrio 7 Milano, bdelute na poseben način kravate, enotnih m raznolikih barr, ?rortoe ra otroke, zavode in Tojsko Kravate se ne mečkajo. Sali in rute za molke in ien*ke.   Vzord   proti   predhodnemu nakaz«.
Kil SEJE
JUGOGRAflKA
SV ? [ISA NAM.
OGLAŠUJTE V
Slor. Narod«1
BANCA
COMMERCIALE ITAUANA
CAPITALE
L. 700.000.000v
ACQllSTO: legna da ardere, motori elettrici, traaformatorl
usati, buono stato. IIII HM I  cipolle, pesehe. prugne. pere, mele.
S c r i v e r e :   BOTTTCELLI LTVIO. Corso Groveeea 4T, Ffcmra.
KUPIM:  drva. električne motorje, trajisformator^e, rabljene, a v
dobrem stanju. PRODAM: čebulo, breskve, altve, hniSke, jabolka. Naslov: BOTTTCELLI LTVIO, Corso Giovecca 47, Ferrara.
WAY - Addobbi a noto oer cerinroni?
21. Via Fontana — MILANO — Via Fontana, 21
WAY - Opreme za svečanosti na posode
Via Fontana «1 — MILANO — VI* Fontana 21
RISERVA L. 165.ooo.ooo*-
GLAVNICA L. 7oo.ooo.ooo.-
REZERVA
L. 165.ooo.ooo'-
BANCA Dl INTERESSE NAZIONALE BANKA 0BCE NARODNEGA ZNAČAJA
48
Stan«
■to*, mi
Goveje meso Ljubljani zajamčeno
Iz seje mestnega preskrbovalnega orada — Vsi sklepi soglasni
Ljubljana, 23. junija. Pod predsedstvom župana dr. Jura Ad-lešica je imel mestni preskrbovalni odbor sejo ki so se je poleg 4 članov mestnega sveta in vodilnih uradnikov udeležil: 3 zastopniki trgovcev na drobno, en veletrgovec, 2 zastopnika nabavi ialnih zadrug in konsumnih društev, zastopnik delavstva in zastopnice gospodinj ter predstavnik Prevoda« oziroma urada za kontrolo cen inspektor Prime. Složno sodelovanje k oas u m en t o v in đhzpečevaleev pri prizadevanj h mestnega preskrbovalnega in tržnega urada se je posebno pokazalo v samih soglasnih sklepih, zlasti pa je prišla do izraza glavna želja, da bi bila vsa živila pravilno razdeljena na enake deleže vsemu prebivalstvu ne glede na premoženjske razmere. Večkrat je bila poudarjena zahteva, da mora biti manj premožno prebivalstvo obvarovano pred pomanjkanjem in izkoriščanjem. Zato je bilo tudi soglasno sprejeto priznanje, ki so ga izrekle zastopnice gospodinj mestnemu preskrbovalnemu uradu za uspešno posredovanje za uvedbo živilskih nakaznic. S tem je nr šla do popolnega izraza splošna zadovoljna«^ vseh slojev prebivalstva z uvedbo živilskih nakaznic, obenem pa tu-d' ->bča hvaležnost Visokemu Komisari-5 za veliko skrb. da bodo vsa živila pravično razdeljena tako revnim kakor 1---'atim
"cinik mestnega preskrboval nega ura-dr. Ivo Frelih je obširno poročal o uvedbi živilskih nakaznic ter o prizadevanjih, naj bi bile karte uvedene tudi za druga živila in najpotrebnejše življenjske potrebščine. Poudarjal je veliko uvidevnost odločujočih osebnosti Visokega Komisar! jata za potrebe našega prebivalstva ter izredno naklonicnost. da bi bila vsa preskrbovnlna vprašanja čim najbolje urejena ter tako ustreženo vsem slojem, kolikor je v današnjih razmerah sploh mogoče.
Ker so se ljudje s fižolom precej založili, je bila prodaja fižola na mestni stojnici omejena, navzlic temu pa je mestni preskrbovalni urad dopolnil svojo zalogo se z nakupom s vagonov fižola.
Posebno zanimanje je v Ljubljani zbudila sojina moka, saj je posebno izdatna za prehrano in tudi prav okusna primes krušni moki. Zato jo je preskrbovalni urad kuoil 10.000 ks ter jo prične že te dni na trgu prodajati po 5 Din kilogram. V primeri z veliko izdatnostjo in hranljivostjo je cena zelo nizka in zato jo je mestni preskrbovalni urad reze rv i ral še 20.000 kg da bo prebivalstvo mogoče založiti tudi s to moko. če bo ljudem všeč. Ker se pa sojine moke ne sme drugi moki primešati preveč", zato jo bo mestni preskrbovalni urad oddajal samo po pol kilograma na krušno karto.
Za vse Ljubljančane posebno zanimivo Je bilo pa d-rektorja mestne klavnice Ivana  Pestotnika  podrobno poročilo
O preskrbi Ljubljane z mesom in mastjo
Iz statistike klanja v mestni klavnici v normalnih časih vidimo, da so Ljubljančani porabil: prav mnogo mesa, namreč na leto 9.000 glav goveje živine, 20 tisoč telet m 27.000 prašičev. Zato smo morali uvažati približno tretjino goveje živine in skoraj dve tretjin telet iz krajev, ki niso v Ljubljanski pokrajini. Med 27.000 prašiči je bilo 12.000 tako imenovanih peršutnikov, ki smo j.h dve tretjini zredili v krajih današnje pokrajine, drugi so bili pa debeli in mastni prašiči, ki smo j h vedno uvažali iz sedanje Madžarske in Hrvatske.
Ce upoštevamo te Številke, vidimo, da imamo v Ljubljanski pokrajini še vedi1.o 6.000 goved za zakol. 6.000 telet in 8.000 mesnatih prašičev na leto. Ker imamo sedaj štiri brezmesne dni, bomo lahko shajali 7 govejo živino, ki io bomo dobili v naši pokrajini. Glavno Je pač govedina, da ima vsaka družina vsaj juho. zato nam pa dovoz telet ne bo delal takih skrbi, ker je potrebna predvsem pač samo bolnikom. Naša pokrajina nam bo lahko dobavila 5.000 do 6.000 telet.
Huje je pa s prašiči, ker je svinjska mast v naših krajih glavna zabela. Gospodinje so doslej zvečine na trgu pri mesarjih kupovale slanino in jo cvrle za mast. Za to slanino je bilo v Ljubljani na leto zaklanih 15.000 mastnih prašičev, ki so bili vsi uvoženi iz krajev izven Ljubljanske pokrajine. Meso teh prašičev in meso 12.000 peršutnikov so mesarji prodajali sveže ali pa predelali za mesne izdelke, zlasti pa nasolili in prekajevali. Tako smo imel: dovolj zabele, dosti suhega mesa ali prtenine, dosti raznovrstnih salam in dosti naših slavnih kranjskih klobas.
Zaradi brezmesnih dni jfcocaj ne
rerno računati na dosti manjšo potrebo po prašič h. Čeprav bi porabili vseh 27.000 prašičev, ne bi prav nič kršili strogih predpisov o spoštovanju brezmesnih dni. saj mora biti jed zabeljena tudi ob brezmesnih dnevih, prav tako se bomo pa ob teh dnevih radi tolažili s prekajeno svinjino in z raznimi mesnimi izdelki. Ker poleg kruha potrebujemo slanino bolj kakor vsako drugo hrano, nam je uvoz 15 tisoč pitanih prašičev zelo potreben.
Goveje meso nam Je torej zajamčeno ■ prirejo govedi v Ljubljanski pokrajini, potreben nam je pa uvoz kakih 5.000 do 6.000 telet in predvsem tudi 15.000 mastnih prašičev.
Ce smo majnika meseca 1938. potrebovali 771 glav goveje živine, nam bi moralo biti spričo 4 brezmesnih dni dovolj 445 glav, ki smo jih zaklali letos meseca maja, kljub temu pa ni bilo dosti govedine ne na stojnicah in ne v mesnicah. Pod roko je bilo vedno dosti dragega mesa, vendar pa moramo ugotoviti, da tudi mesar ne more prodajati v izgubo in mora zaslužiti. Nove oblasti so ob svojem prihodu že našle te nezdrave razmere in so takoj posvetile vso svojo pozornost, da bi jih odpravile. Nikdo ne dvomi, da tega vprašanja ni mogoče urediti kar čez noč, in vsi, ki se jih to vprašanje tiče, so prepričani, da je razlika med nabavnimi cenami za živino in med prodajno ceno skrajno težko in žilavo vprašanje. Zato se bo pa vsa naša javnaost. tako kmet kot mesar in gospodinja oddahnila, ko bo prav v kratkem zvedela za najnovejše ukrepe Visokega Kom isari jata. Ti ukrepi nam bodo zajamčili dosti mesa po znosnih cenah, pri poštenem zaslužku mesarjev.
Pri debati o tem poročilu je župan dr. Juro Adlešič z vso odločnostjo poudarjal, da morajo biti vsi zadovoljni, predvsem pa mora dobiti meso tudi mali človek ter mu mora biti zato njegov delež popolno-* ma zagotovljen. Kar se pa tiče uvoza, je gospod župan opozarjal, kako se sam Visoki Komisar Eksc. Grazioli trudi za uvoz iz sosednih držav. Obenem je župan kot predsednik vse preskrbe našega mesta zagotovil, da ob v skrajnem primeru mestna občina pričela sama klati, če bi špekulanti še nadalje hoteli Izkoriščati manj premožne sloje.
Iz poročila načelnika dr. Freliha
o preskrbi s kurivom
smo zvedeli, da Ljubljana potrebuje na leto 115.000 kub. trdih drv in 20.000 mehkih. Ker se je pa število prebivalstva povečalo, moramo računati, da bomo morali imeti 150.000 kub. metrov trdih in mehkih drv za vse leto. Preskrbovalni urad je sicer kupil že precejšnjo količino lepih bukovih drv, vendar je pa teh drv mnogo
prebivalstvo. Sicer se pa nam ni treba bati za kurivo, da bi ga nam primanjkovalo zaradi morebitnega izvoza, saj bo izvoz dovoljen samo in šele tedaj, ko bodo vse nase potrebe pokrite. Poleg tega pa moramo upoštevati, da je že samo v razlaščenih veleposestniških gozdovih dosti drv za nafte potrebe. Poleg tega je pa to vprašanje olajšano tudi z zopetnim dovozom trboveljskega premoga, a privadili smo se tudi že rjavega premoga is domačih premogofcopov. Mestni preskrbov alni urad je posebno za potrebe manj premožnih slojev zopet že zagotovil 1000 ton kočevskega kosovca in kocko vca, vendar je pa gospod župan spet poudarjal, da je treba priskrbeti čim največ kuriva. Pri svojem poročita
o uvedbi nakaznic za Živila
je načelnik dr. Frelih spet poudarjal izredno uvidevnost Ekscelence Visokega Komisarja za potrebe prebivalstva ter ugotovil, da so karte že razdeljene, prav tako bodo pa trgovci dobili dosti moke za svoje odjemalce. Tudi sam Visoki Komisar Eksc. Grazioli se je zanimal, če bodo že v soboto dobili karte vsi ljudje. Kar se priseljencev tiče, je pa stvar še bolj zamudna in bodo zato karte pač nekoliko pozneje dobili, a za mesec julfj bodo tudi vsi priseljenci dobili živilske nakaznice že takoj   z  drugim prebivalstvom.
Živahna debata, ki so se je udeležili vsi zborovalci, je pa pokazala izrecno željo \srh slojev, zlasti pa delavstva in gospodinj, naj bi bile v čim najkrajšem času uvedene karte tudi za druga živila in živ-ljenske potrebščine, ker Je edino na ta način zajamčena pravična razdelitev, ki bo zlasti manj premožne sloje obvarovala pred izkoriščanjem m pomanjkanjem. S tem v zvezi je bila soglasno izrečena tudi želja, naj bo tudi mast racionirana in izločena mestnemu preskrbovalnemu uradu za razdelitev trgovcem. imS-P.bbbe.tz.vg.denVzhozzz zzs  s,v a
Kar se zelenjave tiče, je obveljalo mnenje, naj maksimiranje cen zelenjavi odslej odpade, ker je toliko zelenjave, da bi jo maksimiranje utegnilo celo podražiti. To je pokazal tudi zadnji razgovor pro-ducentov, prodajalcev in konsumentov zelenjave v mestnem tržnem uradu, da mestni tržni urad ni več maksimiral cen zelenjavi, kakor je doslej vsak teden dogovorno določil najvišje cene za zelenjavo.
Kakor vidimo, je seja preskrbovalnega odbora pokazala zadovoljnost vseh slojev prebivalstva s prizadevanjem Visokega Komisarijata, ker nam ta prizadevanja jamčijo za pravično razdelitev najpotrebnejših živil in življenjskih potrebščin, da bodo tudi revnejši sloji obvarovani pred pomanjkanjem.
Koncert absolventov Glasbene akademije
Razen njih je nastopila Se sopranistka Nada Stri« tarjeva iz šole ravnatelja Betetta
Ljubljana, 23. junija.
Na drugi produkciji koncertnega značaja ie nastopal del letošnjih absolventov naše Glasbene akademije: pianistki Zorka Bradačeva iz šole prof. Z^arrukove in Marija Roegerjeva iz šole prof. Ant. Ravnika, violinista Francka Ornikova iz šole doc. Rupla in Janez 2ižmond iz šole prof. Pfei-fei j a. Bradačeva je spričo sporni nslah motenj podala Bach-Taus^ov »Toccato in fugo v d-molu« dolca i nejasno in neenotno; tako seveda ni mogla oblikovati klene, dovršeno povezane Bachove tvorbe, ki zahteva za verni prikaz strogo doslednost v gradnji in polnega razumevanja. Bolje je izvedla Scarlattijevo »Suito«, najbolje pa Severacov »En Tartane«. v katerem ie pokazala dobro tehnično pripravljenost in pravilni odnos do estetskega pojmovanja umetnine. Tudi dobro ie zaigrala J. Gre-gorčevo »Arietto in kolo št. 2«. kjer je najbolj dojemljivo izstopila prav zanimivo grajena »Arietta«. Roegerjeva razpolaga ob svojem absol u toriju z lepo tehnično izdelanostjo, ki je razvidna zlasti po izravnanem nastavku, iz pravilno zajetega grajenja tonov in njihovih kompleksov ter iz zelo dobre pripravljenosti; tudi izkazuje izrazit smisel za estetsko oblikovanje ter za sorazmerje činiteljev. ki določajo enotnost muzikalne reprodukcije. Prav lepo je izvedla tri Debussvjeve skladbe (Dansen-ses de Delphes, La Fille aux cheveux de lin. Refleto dans 1'eau). ki bi za še višjo kvaliteto potrebovale nekoliko večje nežnosti, kristalno čistega prelivanja barvitih akordov in melodij ter polnejšega zvoka ne glede na stopnjo intenzitete. Tehnično prav tako vestno izdelano, pa interpretacij ski  nekoliko preveč  zadržano, malone
hladno. Je Roegerjeva izvedla Havdnov »Klavirski koncert v D-duru«. kjer jo je pod vodstvom absolventa Sama H u b a -d a povsem prilagojeno spremljal skrbno pripravljeni orkester Glasbene akademije. Violinistka Ornikova je izrazito muzi— kalno naglašen tip močnega temperamenta in čustvenega ekrživijanja, ki ji omogoča izčrpno umevanje ter izražanje vsebinskih vrednot. Pole« tega je tudi tehnično izobražena zelo vestno; nastavek ji je siguren, intonacija čista, oblikovno grajenje smiselno ter učinkovito, V skladu z omenjenimi sposobnostmi ie izvrstno izvedla prvi stavek iz Lalojeve »Svmphonie espagnole«. vsebinski zelo razgibano, nemara celo preveč izrazito, Zižmond je s svojim izvajanjem pokazal za absolventa pedagoškega oddelka zelo dostojno razvojno višino. Tudi njegov nastavek ie siguren, mestoma nekoliko preoster, ton lep in estetiki ugodno razvit v razmerju po-edinih skupin: delno ne povsem točno intoniranje je gotovo posledica razgretega zraka v dvorani. Vsebinski očitu ie violinist mnogo smisla za čim globlji odnos do vrednostno pravilnega umevania, kar je zlasti potrdil v nekaterih delih Veracini-jeve »Sonate v e-molu< in tudi v Brucho-vem * Koncertu v g-molu* (I. in II. stavek), ki ju je oba prikazal ugodno izdelano ter učinkovito. Pri klavirju sta oba violinista spremljala doc, Marjan Lipovšek in Silva Hrasovčeva. Navedeni absolventi so s svojimi prvimi koncertnimi nastopi te vrste v splošnem dokazali stopnjam primeren razvoj, seveda individualno različno po intenziteti muzikalnih dispozicij; nadejam se in želim, da bi na teh trdnih temeljih od tod. kjer se pričenja zorenje.
marži kalni kulturi pozitiven delež. Razen absolventov pa je tokrat še nastopila sopranistka Nada Stritarjeva iz šole ram Betetta. Nadarjena pevka, ki razpolaga z izvrstnim materialom izredno simpatične barve, kaže tako tehnično kakor vsebinsko vse lepši razvoj. Nastavki, lege in tonski razvoii so ii vedno bolj ustaljeni, izravnani in izdelani, obvladanje tehničnih težav v naravnih legah ter v koloraturah vedno si gume j še in lahkot-nejše. Temu se pridružil je izrazito, doži-
prednesanje. ki seveda pomeni tauvm porast prikazanih vlog. Kakor po-edini poprej navedeni absolventi obeta tudi Stritarjeva Nada kar najugodnejši razvoj. Izvrstno je zapela Arditijev »Parla-valček« in kavatino Rozine iz Rossinije-vega »Seviljskega brivca«; pri klavirju jo je spremljal Samo Hubad.
Omenjena produkcija Glasbene akademije je bila na prav lepi izvajalna ravni. Želeti bi bilo le. da bi tem prireditvam posvetilo koncertno občinstvo več — zaslužene — pozornosti. otLr—
Načrti igralca Jannlssgsa
Priprave za produkcijo italijansko - nemških filmov —
Načrti za humoristični film
Po povratku iz Rima, kjer se je udeležil premiere velikega italijanskega filma o Burih, se je Emil Jannings, najodhčnejši nemški filmski igralec, napotil naravnost v Berlin, da bi se porazgovoril o svojem nadaljnjem delovanju. Prvič v svojem življenju in prvič v svoji filmski karijeri se je Jannings znašel pred novo sezono, ne da bi imel določen načrt za bodoče delo.
Jannings je že 27 let pri filmu. Nastopal je že v nemem filmu ter se je tudi v zvočnem filmu odlično uveljavil. IgTalec je na vrhuncu ustvarjalnih sil, obenem pa razvija svoj velik organizatoričrri talent. Nova doba ustvarjanja je pred njim. Prav redek primer je igralec Jannings v zgodovini kinematografije, kajti uveljavil se je popolnoma v nemem filmu in prav tako v zvočnem firmu. Znano je. da večina velikih igTalcev, ki so briljirali v nemem fu-
mu, ni bila več sposobna za nastope v zvočnem filmu.
Kmalu po povratku Emila Janrrtrrgsca Iz Italije v Nemčijo, se je z njim razgovar-jal neki poročevalec, kateremu je Janrilrrgs izjavil: Kakor vam je znano, je Italija sprejela moje zadnje delo film >Ohm Kru-g*er< navdušeno in najvišjo polivalo in priznanje sem prejel z avdijenco, ki mi jo je dovolil Btrce. Razumljivo je, da sem se v Italiji največ razgovarjal o kmematograf-skem sodelovanju med Italijo in Nemčijo. Samo ob sebi je nastala misel, da bi se Izdelal z mojo pomočjo film, ki bi bil v vsakem pogledu dostopen duševnosti Italije m Nemčije. Prepričan sem se vedno, da so filmska dela doora ali pa slaba, ta je napačno misliti, da ne more biti všeč Nemcem kak film, ki je priznan kot dober v Italiji Danes se Italija in Nemčija borita v skupni borbi ta ne bo težko najti teksta, ki bo zadovoljil nemške ta rtaHjar*-ske obiskovalce kinov. Ne morem vam povedati trenutno, kakšne vsebine naj bi bH ta film. Lika Cavoura In Bismarcka nudita na primer tako snov, to sta dve zanimivi zgock>vtnski osebnosti, M sta se skoraj Istočasno bori M za narodno svobodo Italijanskega m nemškega naroda. Tudi tz zgodovine Italije bi se našlo dovolj gradiva za kolektivno italijansko - nemško produkcijo. Omenim naj samo Klaudia ta TTberia ter Nerona, Ce bi Izbran tako snov, bi se morali seveda ogniti vsem velikanskim scenam, ki so bile značilne za dosedanje zgodovinske filme. Ce bi me ti viri navdušflL bi se popolnoma posvetil človeškim ta pstaotoškim činiteljem pri predvajanju take snovi, vse nastope množic in podobno bi pa skrčil kar najbolj.
Zanimivo je, pravi poročevalec, da Jannings še vedno misli na ustvaritev vrednega komičnega filma, Le malo je ljudi, ki vedo, da je Jannings v občevanju v zasebnem življenju izredno humorist LV_p. <bih in da ima načrt za filmanje filmske komedije. Čeprav so ga za časa njegovega delovanja v Ameriki progrlasffl za igralca, ki je ustvarjen samo za resne vioero. Verjetno je, da se bo nova doba Janningsove karijere pričela v novem filmu, ki bo velika filmska komedi ja.
Horoskop za tekoči tedeo
Od T&. do 29* junija 1941 ~~ Tranziti planetov s solncem ob rojstvu
Ljubljana, 23. junija.
Rojeni med TL januarjem ta 19. februarjem v Vodnarju: Vztrajajte, kakor ste bili primorani že v zadnjih mesecih. Rojeni v zadnji tretjini naj še posebno zberejo vse odporne sile. Rojeni v prvi tretjini imajo se priliko za ureditev svojih družabnih in drugih odnosov.
R<>j*-ni med 20. februarjem tn 20. marcem v Ribah: Rojenim v zadnji tretjini prete nezgode. Morebitni prepiri bodo imeli zelo neugodne posledice. Vsem pa se obeta nekaj uspeha, če nastopijo energično, toda obenem taktno.
Rojeni med 21. marcem ta 20. aprilom v Ovnu: Še nekaj tednov se obeta sreča V kupčijah. Uspehi s pomočjo korespondence. Ugodni aspekti za ljubezenske zadeve izgaibljajo na moči. Opozoriti je treba na čuvanje zdravja.
Rojeni med 21. aprilom In 21. majem v Biku: E>ober teden za raznovrstne uspehe, ako ste sposobni za takojšnje uresničenje idej, ki se vam bliskovito pojavljajo. Sicer pa vam je usojena usoda popotnika v puščavi.
Rojeni med 22. majem in 21. junijem v EK-ojčkih: Preživeti boste morali precej muhast teden z dobrimi in slabimi doživetji. Rojeni v zadnji tretjini naj bodo v vsem  posebno previdni.
Rojeni med 22. junijem In 21. julijem v Rakn: Precej harmonični aspekti za ureditev prej nastalih zmešnjav.
Rojeni med 22. jnUjVrn ta 23. avguntom v Leva: Rojeni v prvi ta zadnji tretjtal naj se rzogmejo nastavljenim vabam. Uspeh zavisi od tega, kako spretno se umaknete nastali nevarnosti.
Rojeni med 24. avgustom ta 2S. nepteorv-brom v Ocvld: Ugodni aspekti za umetniško ustvarjanje ta za uspehe v trgovskih poklicih. Nekoliko kritično za ljubezenske zadeve.
Rojeni med 24, sefittvnhrom tn 23. oktobrom v Tehtnici: Skušajte ohraniti stara zveze in odnose ter bodite previdni v novih družabnih ta ljubezenskih poznanstvih,
Rojeni med 24. oktobrom tn 23. novembrom v škorpijonu: Dober teden za trgov«« ske pokličeš kritičen pa za tehnične poklice. Rojeni v zadnji tretjtai se bodo morah truditi za uspeh-
Rojem* med 24- novembrom tn 22, decembrom v Strelen: Pazite na svoje premoženje ta na ljudi, ki vam nudijo pomoč. Najborj stame in utrjene razanere se lahko zamajejo.
Rojeni med 23. floceaiibrom ta 2L Januarjem v Kozorogu: Bodite strpni do svojih chnižabrdkov, posebno, če so se %9 kdaj izkazali in vam bih v korist. Čuvajte svoje zdravje! Potrpite tudi z ljubezenskimi partnerji, ki vam trenutno povzročajo nevšečnosti. B, K-
Inseriraj v 9fSlau. Narodu44
Tito A. Spagnol: 1^
IZDAJALSKA PUNČKA
Roman
Hišnik je odšel. Stric Poldo je naslonil glavo na naslanjalo divana. zaprl oči in se zamislil. Kmalu sem opazil, da je zadremal. Moral je biti zelo utrujen po prečuti noči. Toda spoznal sem, da bi bilo zaman prigovarjati mu, naj leže k počitku. Molče sem pokadil kraj njega nekaj cigaret, potem sem pa tiho vstal, da ga ne bi zbudiL
Vsa vila je bila zavita v skrivnosten mir, ki me je težil. Da bi sploh kaj počel, sem odšel proti izhodu, vodečemu na hodnik na levi strani. Odprl sem vrata in obstal pred vrati salona, kjer je bila grofica umorjena. Karabinjer je sedel na stolu, drugi je pa stal nekaj metrov od njega pri vhodu v kopalnico.
Opazil sem, da so bila tla hodnika po vsej dolžini pokrita s klobučevino, da bi se zaglušili koraki. Ponoči nisem dobi o videl teh podrobnosti, kakor sem bil sploh prezrl marsikaj, kar bi bil opazil miren in pozoren gledalec.
Tako sem bil recimo prezrl, da so dvojna vrata delila hodnik v dva dela in da je bil drugi del nekoliko ožji.
Misel, kako bi mogel biti storjen ta zločin, me je tedaj napotila, da sem se nekoliko podrobneje razgledal po vili. Vživel sem se v vlogo policij-
skega uradnika, za kar nisem imel nobenega posebnega povoda. Pozneje bomo videli, da mi je prinesla ta igra nekaj presenečenj.
Sobe grofice Matilde v prvem nadstropju so bile na levi strani v starem delu vile. E>o njih je vodil hodnik, ki se je pričenjal na galeriji velikega stopnišča in je služil tudi za dohod k sobam grofa Silvia, k spalnici barona Scalizzia in grofa Piera.
Na ta hodnik se je prišlo še skozi druga vrata s hodnika za stopniščem. Ta vrata so vodila k sobam v desnem delu vile. Razen tega se je pa prišlo na ta hodnik tudi s stopnišča za služinčad. Te stopnice so se končale za spalnico grofa Piera.
Kot rečeno so delila dvojna vrata hodnik točno na kraju, kjer je mejil novi prizidek na staro hišo tako, da je bil del hodnika, kamor so vodila vrata salona in spalnice grofice Matilde, ločen od drugega dela. Vsakdo bi bil lahko prišel z galerije ali desnega hodnika, ne da bi ga bili slišali ali videli v drugem traktu stanujoči ljudje. Sicer bi bil pa lahko šel neopaženo mimo sob tudi vsakdo, ki bi bil prišel z zunanjega konca hodnika, ker so bila vrata dovolj debela, poleg tega je ba pa hodnik pokrit s klobučevino tako, da bi se ne slišal noben ropot.
Hodil sem nekaj časa po hodniku, kar je napotilo na straži stoječa Karabinjerja, da sta me nekam presenečeno motrila. Prišel sem do prepričanja, da je morilec lahko prišel v salon in sicer s stopnišča za služinčad, z galerije a£ s hodnika za stopniščem, Z drugimi besedami rečeno, šlo je
prav tako lahko za tujca, kakor za nekoga izmed sorodnikov ali gostov, stanujočih v prvem in drugem nadstropju vile. Mimogrede rečeno, drugo nadstropje je po svoji razdelitvi točno odgovarjalo prvemu.
Na to misel sem prišel kar tako mimogrede, ni mri pa mogla olajšati naloge, ker je preveč razširila polje domnev. Osumil nisem bil še nikogar, toda dejstvo, da sem bil dobil pregled čez razdelitev vile, mi je zadostovalo, da sem spoznal, koliko ckimnev je bilo možnih v tem primeru. Take misli so mi rojile po glavi, ko sem se vračal h galeriji. Stric Poldo se je ob mojem prihodu zbudil in si pomel oči.
— Kakor vidiš, sem že zopet na nogah, — je dejal smeje. — Pet minut mi zadostuje kot nadomestilo za spanec ene noči. Kot zdravnik mi boš pač znal povedati, zakaj rabijo stari ljudje tako malo spanja. Nobeno noč ne spim nad tri ure, večkrat sploh ne spim, pa se vendar počutim dobro. Bodi torej tako prijazen in ne beli si več glave s tem.
— Pa vendar nočeš reči, da tudi drevi ne misliš spati?
— Vidim, da me razumeš. Tako je.
— Oprosti, toda razloga tu ne vidim. Kaj ne moreš moliti tudi podnevi? Ne verjamem, da bi bil pogreb mogoč tako kmalu. Cemu si si torej vtepel v glavo, da boš tako dolgo bedel pri mrliču?
Stric Poldo mi je pa položil roko na glavo in mi posegel v besedo.
— Izgubljene duše so potrebne opore, dragi moj. Ne govorim o dušah teh dveh ubogih mrliče«. —i Ti dve sta že v rokah Vsemogočnega.
— To pot te ne razumem, stric. Morda pa namiguješ na morilca?
— Nanj in na druge, dragi moj. Na mučeno dušo, in tu jih je morda več, ne samo ena.
— Stric, ti nekaj veš.
Otožno je zmajal z glavo in me premeril s svojimi prodornimi, iskrenimi očrni.
— Vem samo, da so tu izgubljene duše, — je pripomnil po kratkem molku.
— Kaj misli poročnik Karabinjerjev?
— Tega ne vem. Z njim nisem govoril. Zaslišal je vse po vrsti, potlej je pa odšel.
— Toda upravitelj Storni je vendar dejal, da je poročnik ...
— Ne, poročnik ni ničesar povedal. Tudi on se vprašuje kakor vsi drugi, da-li ni zločinec ubogi Silvio.
— Da, spominjam se — že ko smo našli truplo pod stopniščem.
~ In tudi pozneje je odmevalo to iz vseh zasliševanj. Toda poročnik je vpraševal zaslišance samo po možnosti, ni pa izrazil nobenega svojega mnenja
Tedaj je pa prihitel hišnik Lorenzo.
Urejuj« Josip Zupančič IL Za Narodno tiskamo Fran Jeraa // Za opravo io inseratnj de] lista Vlad. Regallv fi Vsi v Ljubljani