"Amerikanski Slovenec" LET ZA SVOJ NAROD AMERIK L PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI . Geslo: Za vero in narod — za pravico m resnico — od boja do zmage) GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI I N URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. KUPUJTE VOJNE BONDEI ŠTEV. (NO.) 123 CHICAGO, ILL., PETEK, 30. JULIJA — FRIDAY, JULY 30, 1943 LETNIK (VOL.) Lil. Odstop ne bo rešil zločincev POVDARJA ROOSEVELT NARODU V SVOJEM GOVORU Washington, D. C. — V sredo večer je imel predsednik Franklin D. Roosevelt velik govor svojemu ameriškemu narodu, kakor tudi vsemu svetu. Takoj v začetku svojega govora je začel razpravljati o vojnem položaju z osiščnimi silami. Italiji je naravnost povedal, da brez- LEPO VREME, VROČE. DEŽ . . . pogojna udaja velja za nje na Churchilla. Na razne opazke vsej črti in dokler se niso pri- nekaternikov, da Amerikanci in pravljeni brezpogojno predati Angleži ne morejo dobro izha-Združenim narodom, bo vojna jati skupaj je dejal: Tunizija proti lijim nadaljevala z vsemi in zdaj Sicilija postavlja vse ta silami. Glede Mussolinijevega padca je povdaril: Zločinski ko-ruptivni fašistični režim se drobi v kose in to je prva razpoka v osiščni fronti. Fašisti in njegova fašistična banda bo prive ke na laž. Najboljše medsebojno razpoloženje vlada med moštvom naše in angleške vojske. Pred nami pa so še hudi in trdi boji. To,so le prve zmage. V ta namen je treba sodelova- ZEDINJENA SLOVENIJA NAS CILJ OD LETA 1848 Ko se je pokazala prva razpoka v zgradbi osisča, priobču-jemo naslednji posebno pomenljivi govor Dr. M. Kreka- --Angleži pripoznavajo in podpirajo ne samo jugoslovanske četnike, temveč tudi partizane, in so napravili mir med obemi. Najino9?? HL kak°n ^n«POT*dali j« zelo važno za moderno vojskovanj«. SSl V- dvorani. Grand Rapid,. Mich. Po Tojni bodo te vrste mladih vremenskih pre- rokov našle obzirno polje ▼ civilnem življenju. KRIZEN SVETA dena na odgovor in kaznovana. nja 'j1 P°Ž"VOVanJa od vse«a Nobeno rezigniranje ali kak'n.ar Treba je največjega pob*g ne bo rešil zločincev. j^P*«** dela doma, da se bo = dovolj produciralo orožja in zi- SV. OČE ŽIGOSA DIKTA-! O Nemčiji fn Japonski je na-1 veža za vojsko. Tega se mora TORJE, PRAVI POROČILO glasil: Hitler, Tojo in njihove zavedati vsak državljan. 12 VATIKANA I ... bande, bodo morale biti pora- Premaganim narodom je ob- ! XT v . „ „ _ _ _ _ žene na njihovi lastni zemlji in ljubil prostost na podlagi šti- ****** N' Y' ~ An*le"' T NeDwJork> N- Y- — R*dio ------R H JH mi ne bomo odjenjali preje, ka- rih atlantskih svobod. Zavezni- sk° P°ročil° včeraj vest iz Budapešte javlja, da so čije došla poročila omenjajo, kor le pri totalni zmagi. kom kar največje mogoče so- ome^&l° *ovor sv- Očeta na okupacijske oblasti v Atenah da so Madžari naprosili turško Govoreč o zaveznikih je »elo delovanje, da bo mir čimpreje vatlka*skem radi°> v katerem izdale najstrožje odredbe gle- vlado naj za nje pobara za pohvalil junaške Ruse in njiho-j dosežen. Predsednikov govor Je sv-Oce Pij XII. obsojal dik- de civilnega prebivalstva. Lju- mir pri zaveznikih vega voditelj« Stalina.- j« napravil na ve« narod mogo- J? Anglijo in njihovega voditelja čen utis, kakor tudi na ves svet.', tie: -0- Podpredsednik vlade Dr. Miha Nihče ni lepše in popolneje Krek o zed in jeni Sloveniji napovedal kako naj se po seda- Zedinjena Slovenija v fede- njem niučeništvu v obnovljeni rativni Jugoslaviji! To je na- Jugoslaviji soglasno uresničita rodni in državni program Slo- in izpopolnjujeta naravno na^ vencev. rodno pravo in jugoslovanski Nismo ga iznašli šele tekom ?rž?.™ idea1' kot sam veL Vftinp __ nootn i«*- kralj Peter II., ki je v ameri- škem senatu povdaril: "Vidim in zamišljam bodočo kraljevino te vojne -— nad sto let je star — ali v tej vojni smo ga izčisti- li, se zanj utrdiji in zanj dali , ™aoco kraljevino svoi težek krvni H«r Jugoslavijo urejeno po vzorcu MADŽARI BI SE RADI REŠILI PRED KONČNIM POLOMOM. London, Anglija. —- Iz Tur- svoj težek krvni dar. "Zedinjena Slovenija", to geslo so napisali na svoje boj- POROČILA 0 ITALIJI IN Z RAZNIH FRONT niti za vsako ceno. Tozadevni predlog je usilil Hitler baje Mussoliniju na zadnjem sestanku in ga je Mussolini tudi sprejel. Ko ga je pa razodel armad-nemu štabu so armadni poveljniki revoltirali in prišlo je do Mussolinijevega padca. Nemške divizije so že v Italiji in iz Madrida poročajo, da so se jim . . - - . - — — .v«uniu. Celo za- sisteme vladavin^ Med dje morajo hiti sonce , mejni t jugoslovanski vladi v je dejaTšv. O^TFudTto-^nfi svojem domu. Med 8 uro i Londonu so sporočili Madžari zvečer in 5 uro zjutraj so vsaka da so pri volji dati Jugoslaviji "Nikakor ni prav, da si kdo shajanja strogo prepovedana, nazaj vse ozemlje, ki so ga osvoji potom moči in sile pravi- __ Moskva, Rusija. — Sov- Pre<* dvema letoma zasedli. To co vladanja. V takem sistemu jetska vlada je te dni imenova- J* Prekmurje, Medžimurje in postane ves narod žrtev strasti ja ruskega poslanika v Londo- nekateri drugi deli v Banatu. takih posameznikov, njihovih nu Ivana Maiskya za podkomi. Glejte, glejte spokorne ma-napak m fantastičnih domiš- sarja zunanjih zadev> Posla. džarske kozle! Ko je pa Hitler J1J' . nik bo ostal kljub imenovanju napadel Jugoslavijo leta 1941 Dasi m sv. Oce imenoval na svojem mestu. Zunanji urad so bili madžarski polki prvi, ki imenoma nikogar je vsakemu ima zdaj po}eg Maiskya tj so vkorakali v Jugoslavijo in umljivo, da je moral imeti v mi- podkomisarjev. Med temi je ;tam kleli in Pobijali Slovence. _ Ali „„ U „ ___II___. . Združenih Držav Severne Amerike". ne prapore naši preporoditelji Dragi °d MatiJ"e v revolucionarnem letu 1848 Zl,Jske*a do Antona S programom "Zedin jene Slo- :?lomska'od Vodnika in Pre- venije" je ustanovil voditelj f*™ ^J?^? ™ koroških Slovencev Gregor . 1d° tlv°lsklh resolucij 1. Einspieler svoj prvi slovenski ^ majske dekla- politični list v Celovcu. "Zedi- racije *917 ,n odtlej do dana^ njena Slovenija" je ona čudovi- nJegr?.dne sn?° stremeli • to lepa, zaželjena deva, o kate-!Peneh za^bodnim *°ncem, ki ri je sanjal in pel naš gorSdJ^^^ff^ slavček Simon Gregorčič; Zedi- SlovemJa v federativni Jugosla- njeni Sloveniji so svoje življe- ^ S°lnce Vldlln vzhajati, nje posvetili naši prekmurski p,bIak! VOjn? zastiraf ^ovo mučeniki - voditelji Ivanoszi b'a*°dej"0st; A una }°>nih za" in brata Klekla. "Zedinjena stavahuzdr«zenih demokracij Slovenija" je odmevala po se Pr^ija in zari tako lepo in ; veličastno, da bo oživelo sleher- Bem, Švica. — Najnovejša poročila omenjajo, da so Nemci poslali deset divizij v severno Italijo, da zasedejo severni del Italije od Pise na zapadni obali do Cesene ob Jadranu. Nemci smatrajo to črto za najbolj važno in so jo sklenili zasesti in bra- "rw™' "" Je morai imf™ V.mi" podkomisarjev. Med temi je tam kleli in pobijali Slovence, niti za vsako ceno. Tozadevni - ^ iasizem, Ki se je v Italiji te tudi Maksim Litvinov poslanik ^lije bo to madžarskim ko- V Milanu na Italijanskem je Zr"31 ' ' v Washingtonu. nastala vstaja. Poulični boji č — Madrid, Španija. — Cen- divjajo po vsem mestu. Faši- PREKO ALP V ITAf I in " tralni izvršni svet znane stran-stične tolpe so se zabarakadi- ^ V 1IALIJO ke Španske falange je sklican rale in se branijo pred rednim Bern, Švica. — Kje se naha- Za drugi teden na važno zboro- London, Anglija. — Angle-vojaštvom italijanske vojske. Mussolini zunanji svet prav vanje. Tudi vladni kabinet je Ški in amerikanski letalci že od Fašisti so nalovili večje število nič ne ve. Njegov zet grof Cia- zadnje dni v stalnem zaseda- te zadnJe nedelje sem nepre-žensk in otrok in jih drže kot no, govorijo, da je pobegnil v nju radi naglo razvijajočih se stano izvaJai° siIne zračne na ljudskih taborih prejšnega 3to- let j a v vseh krajih slovenske ™ dejavne, zemlje. "Zedinjena Slovenija"! borbene ljubezni našega krva-je bila od svojih velikih sinov VeCega naroda jza Jugoslavijo, poveličevana in od sovražnikov D . . najbolj pljuvana in sovražena Bnt™c* P^poznavajo obe ,ku-bojna tarča v dunajskem par- i pmi borbenih Jugoslovanov lamentu in v vseh narodnostnih Kairo, 21. julija (Posebno bojih pokojne in za večne čase Poročilo New York Herald Tri-pokopane Avstro-ogrske mo-i^une). — Danes je prišla v narhije. Da bo polno življenje Kairo vest, da so Angleži sto-zaživela Zedinjena Slovenija, i Pili v zvezo, obenem z jugoslo-so ji svoja mlada življenja da- vanskimi partizani in z glav-rovali Bidovec in njegovi somu-inim stanom generala Draže Mi-čeniki na Bazovici. Zedinjene hajloviča, jugoslovanskega voj-Slovenije iskat je šel slovenski! nega ministra in vrhovnega ko-narod na križev pot sedanje mandanta. Angleži si prizade-strašne vojne. vajo koordinirati odpor jugo- Nikdar pa ni ideal Zedinjene slovanskih gerilskih skupin pro- ______• • a- i TI AOl l* Ali + /n« n «> — j "" j • ... • . i( o * v* <«vi ow iciaisAi upa^u- 1940 je bilo sklenjeno le pre-! demonstranti po ulicah in kri- stavljajo po vseh važnih pro- nitre spremembe v Italiji. Valci videli hamburške plame-mirje. Zdaj bi radi mir s Fran- če: Doli s fašisti, doli z Nemci, metnih križiščih. To je zname- /aj ,ris ]e S1,ln? , nervozen ,ne 200 milj daleč. mirje. Zdaj bi radi mir s Fran- če: Doli s fašisti, doli z Nemci, cijo pod pogojem, da ta ne do- mi hočemo mir! voli Združenim narodom vsto-; Boji v Siciliji se nadaljujejo. pa na svoja tla. S tem bi Nemci j y okolici Catanije je nastala za radi oprostili svojih 40 divizij, ^ - čaga pozicijska -na ki jih držijo v Franciji. Ah bo- ... , , A _ . „ . , . do Francozi tako nespametni,!Kaj bodo storih zdaj Nemc1' kl da bodo pristali na kaj takega, bra™jo ta sicilijski vogal in so | , , v i— ""'j Mesto je nje, da Nemci nameravajo za- °1bramb,e dezele» bo skoro dobesedno razdejano. testi Italijo, kolikor največ jo Itallja kaPltuhrala. ker Bolga- 0dkar je vojna je bilo napa-bodo mogli. riJa bo »rt*™ Predmet odprte-tdeno že 103 krat. Hamburg je --- ^napada od strani zavezni- |ena največjih pomorskih luk na svetu. Tam so največje nem-— Stockholm, Švedska. — ,ške ladjedelnice in baza za ŠVEDI POSTAJAJO BOLJ NEODVISNI . _____ ;...................^ Ufl uuuu 1»11B1»H na la&eKa,!----------------— ------------j Stockholm Švedska_Šved ' ^ esti iz Nemčije omenja- nemške podmornice. Razde ja zlasti zdaj, ko vedo da se reši- osamljeni, se še ne ve. Dolgo v gka vjada ki'je pred dyema le" J° nemire zlasti med katoliški- nje tegja mesta je za Nemce si tev hliiA? tatom ofomi, it^/I*.««!; «« iJ , ,' " mi diiaki in naziii. Knfnlišti ir^^if takem stanju vzdržali ne bodo. toma dala Nemcem na razpo- ^ tVaki.in ?aziji- Katoliški lovit udarec. -O- KAJ SE GODI NA RUSKI FRONTI IN DRUGOD London, Anglija. — Polkrog okrog Orela se neprestano zo- lago svoje železnice za prevoz ^ Vf€™C1J1 30 Zadnje dm, čet in vojnega materiala preko Z&Ceh °dprt° nastoPatl Protl| ZAVEZNIKOM NI MNOGO njenega teritorija, zdaj dela nazi^m ,n ?a označujejo kot ZA ITALIJANE načrte, da za naprej te konce- P°-RUb® neim«ke»a na^a. Na-j Alžir, Afrika. — Okupacijo sije odpove. V to jo vodi naj-!Z1J1 Jlb Vsl®d tega Poganjajo.. Italije, če bo ta zaprosila za brže spoznanje, da bo osišče?*w' N- Y- — v ita" 'mir bodo morali zavezniki se-vojno zgubilo. I . delih tukajšnega me- veda izvršiti. S tem pa si bodo Slovenije nastopal sam zase. Kdorkoli bi čisti lepoti Zedinjene Slovenije podtikal kakršnokoli zahrbtno, sebično, separatistično misel, bi žalil ves idealizem Slovencev, ki se je nabral tekorp desetletij pod geslom "Zedinjene Slovenije" v mozaik našega narodnega čustvovanja in stremljenja. "Zedinjena Slovenija" je bil vedno in vselej osnovni, začetni in temeljni kamen našega jugoslovanskega državnega programa. "Zedinjena Slovenija" je vedno vsebovala ljubezen do bratskih jugoslovanskih narodov ti osišču, ter spraviti njihovo borbo v sklad z zavezniškimi načrti za ofenzivo na ozemlju južne Evrope. Vesti, ki prihajajo iz Jugoslavije, trde, da je središče najhujših bojev zdaj v Bosni, kjer so začeli partizani ofenzivo proti osišču. Njihov vodja je skrivnosten človek po imenu Tito. Glasom zadnjih poročil so partizani poklali italijanske posadke v mestih Kladanj in Vlasenica. Mesto Kladanj se nahaja v gorah, komaj 5 milj severno od Sarajeva, bosansV^ sta zbijajo na račun Mussolini- nakopali tudi veliko odgovor- . . . _ . J - - ja vsakojake šale. Najnovejša »nost. Hraniti bo treba 45 mili-ožuje in Rusi so zopet napredovali na vsej fronti skupaj za se- najo dnevno nad pet tisoč. V šala, ki jo je opaziti na stenah jonov Lahov, zalagati jih s predem milj, navajajo zadnja poročila iz ruske fronte. Hudo utr- okolici Leningrada zapadno od hiš je Mussolinijeva slika, pod mogom, katerega so zdaj dobi-jene nemške pozicije je treba pač uničevati in ruvati postopno, Umen jezera ruske čete zadnja isto pa napis: "Benito e finito". vali iz Nemčije V tem oziru bo toda te ruske operacije stalno ---dva dni tudi napadajo in pri- — Curich, Švica. — Slova- Italija za zaveznike veliko bre- napredujejo in Orel se nahaja kakih 250,000 Nemcev in do- jčakovati je večje ofenzive tudi Ski notranji minister Sanjo »ne. S stališča vojskovanja je pred padcem, kakor zgleda prinašajo velikanske zgube. j v tem delu fronte. Mach je baje pobegnil in se na- pa seveda važna, ker na njeni zdaj. Mesto Orel je eno naj-| y okolici Kurska imajo Rusi Iz Londona poročajo, da se fiaja na potu v Južno Ameriko, zemlji bodo čisto blizu Nemčije, odkjer bodo lahko vodili na- ' UilU 11UUJV '>UU1 ------------U Dl, ---J — fuvw . « uauu AIIlCtlAU, važnejših prometnih križišč za zlidnJa dva dni zaznamovati je jugoslovanska zamejna via- se poroča iz Dunaja. Zakaj bi Nemce v Rusiji. Zato ja s toll- da odločila, da se preseli v Kai- bil Maeh pobegnil ni podrobno pad; tri jrt. I h„ V — Mi**, je eden onih, ki ---------------—jw — ^ ^— v niKipi, ua oo oiizje aomo- cem Orela se bo sesula za več trj d™ so Rusi uničili do 155 vine in y boljšem stiku z yodi_ kakor 200 milj nazaj vsa nem- nemških letal, veliko število telji, ki vodijo odpor v Jugo- ška fronta v Rusiji. Orel brani tankov, nemške zgube pa raču- slaviji proti okupatorjem. bi se rad rešil iz potapljajoče Hitlerjeve ladje, predno se po-toj^i. pade na Nemčijo. o- Biti brez slovenskega lista v teh čauh se pravi biti brez zve-te s svojim narodom. Srbov in Hrvatov, ki so z nami prestolnice. Vlasenica pa je 15 po krvi in jeziku ena, nerazde- milj na vzhod od Kladnja. ljivf Jugoslovanska družina.! Partizani so se pretolkli iz Politična modrost in uvidevnost Črne gore na sever, ter prepre-je poleg tega vedno narekova- čili vse poskuse močnih voja-la, da smo vsi Jugoslovani na- iških sil osišča, ki so si prizade-vezani radi osnovnih potreb vale, da jih obkolijo in uničijo, življenja na skupno državno Bahave nemške izjave, da so zgradbo, ki naj poveže naše razbili in razpršili glavne par-politične in gospodarske moči,! tizanske sile, so torej brez dvo-da se bomo mogli uveljavljati ma prazne laži. v mednarodni tekmi. Iz narave Drugi partizanski oddelki, smo torej kot Slovenci rojeni, a ki se nahajajo na Hrvaškem, so bistven del naše slovenske na- glasom teh poročil v zadnjem rave je jugoslovansko prepri- letu dni napadli in uničili 250 čanje. vlakov osišča. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 30. julija 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Pi*vi in najstarejši slovenski lidt v A meriki. Ustanovljen leta 1891 Izhaja rsak ior»k in peidc. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto-------------------------:L.$4.00 Za pol leta__________________2.00 Za četrt leta _________________________ 1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto______________:—$4.50 Za pol leta___________2.25 Za četrt leta___________________1.50 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891 Xuuftd »very Tuesday and Friday. S tem, da hranimo v življenju in svoj zaslužek razumno in spametno investiramo, najbolje skrbimo za svojo bodočnost in sigurnost. Skrbimo pa tudi razumno za svojo bodočnost s tem, da si ustvarimo po možnosti lasten dom, tak dom in v takem kraju, -kakor nam bo najbolj koristno. ••M«*f**H*t«*tMM«m***H*M«»«HM***, Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year___________________$4.00 For half a year___________2.00 For three months________________ 1.25 Chicago. Canada and Europe: For one year_______________$4.50 For half a year_____________2.25 For three months_____________150 : NAZNANILO Vsem delničarjem Tiskovne družbe "Edinost" se naznanja, da se bo vršila v torek dne 10. avgusta 1943 izredna seja delničarjev in odbora te družbe, v lastnih prostorih na 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois, ob 8. uri zvečer. Vsi delničarji so prošeni, da se te izredne seje udeleže. Oni, ki se radi oddaljenosti ne bodo mogli udeležiti seje, naj podajo odboru svoja mnenja pismeno in odbor bo iste seji predložil. Odbor Tiskovne družbe "Edinoat" POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me-aec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisniki so proianL da dopisa pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ ' 0 SIGURNOSTI DELAVSKIH DRUŽIN PO VOJNI II. LEMONT — ZBIRALIŠČE AMERIŠKIH SLOVENCEV Piše Anton Grdina Cleveland, O. V nedeljo 25. julija smo zopet preživeli lep gorak sončen dan v Lemontu. Tukaj se zopet in zopet, tudi v teh vojnih , časih, vsaj enkrat na leto, ako ne večkrat, srečamo tisti, ki smo bolj oddaljeni od Lemon-ta. Okoličani iz Jolieta in Chicage imajo toliko lepšo priliko, da se tam nedeljo za nedeljo v senci košatih hrastov sestanejo in prijetno razvedrijo. Slovenske Brezje v Lemontu služijo namenu, ki so bile zanj ustanovljene. Tu je shajališče vseh ameriških Slovencev od vzhoda in zapada. Tu je naše kakršnega Zadnjic smo nekaj razmotrivali, kako bi si delavske družine lahko pripravile za bodočnost boljšo sigurnost, kakor je mogoča v takih načinih življenja delavskih družin, v središče, KaKrsnega mma-kakoršnih so sedaj večinoma povsod. To je, da so delavci mo nikjer drugje. Tu se doga-in njihove družine v zgoščenih okrožjih naseljeni, stisnjeni ja, česar nikjer drugje ne mo-eden pri drugem in nad drugim v zgoščenih mestnih indu- remo pričakovati, strijskih okrožjih, kjer ni niti pedenj zemlje za kak vrt, ne Vse to vem iz lastne skušn-za kako drugo uporabo. Bivati morajo kakor v kletkah v Je- Sa-» tudi ni minil° leto» da zakajenih in zaprašenih ulicah. Taka bivališča tudi iz nfb^il pohitel na Lemon* j , . . . j • j• . , :u j ski hribček, odkar so se tukaj zdravstvenega stalisca niso priporočljiva. Ljudje v takih zače]e Ameriške Brezje in g0 zgoščenih bivališčih so ze na pogled bledi, zgarani in brez rojaki začeii romati tja. Tu-vsake barve. Taki so tudi njihovi otroci, ker jim manjka kaj 8Q se vršile že razne, za sonca, zraka pa tudi sveže hrane, ki jo nudi zunaj dežela nas katoliške Slovence poseb-vse bolje, kakor pa zaduhla mesta. no pomembne slavnosti, vse Glede starostne dobe in onemoglih je zdaj vsaj neko- od tedaj, ko so blagopokojni liko preskrbljeno. Zadostno in popolnoma ni poskrbljeno, ; knezoškof ljubljanski Dr. An-pač pa le v taki meri, da takim prizadetim za naprej ne bo ton Bonaventura Jeglič v slo-treba vsaj kruha stradati. ».Socialna zavarovalnina to krije. To je preskrba le za postarane in onemogle. One družine pa, kjer so še v stanu, da lahko delajo in to zlasti sedaj v teh vojnih časih, ko je dela vsepovsod dovolj in so delavske plače izredno visoke, imajo najlepšo priliko prvič, da si od tega kar največ morejo prihranijo. Res je življenje renjskih Brezjah, drago in so izdatki višji kakor v normalnih časih, toda Od tedaj naprej ugodne prilike so tu še vedno, da si oni ki služijo, ob previdnem ravnanju lahko nekaj prihranijo. Zdaj je čas, da si zamišljajo lastne domove. In ko to zamišljajo, naj upoštevajo, kaj bo za nje najboljše v bodočnosti. Dom z neko- Tako romanje in slovenski tabor obenem smo imeli zopet zadnjo nedeljo. Organizacija naših slovenskih žena in deklet je že več zadnjih let priredila romanje v Lemont, kjer se vrši ne samo božja služba na prostem pri lurški; £a je votlini, temveč tudi primeren narodni program, podobno kakor je bilo na raznih romanjih, ljudskih shodih in ljudskih taborih v stari domovini. Tudi zadnjo nedeljo so se na povabilo uradnis S2Z zbrale podružnice in posamezne članice od blizu in daleč. Tudi iz Clevelanda, 400 milj daleč, so prišle članice in uradnice ter drugi prijatelji Lemonta z njimi. V naše veliko veselje šmo videli in slišali nastopiti tam še KSKJ uradnike, kar je vredno posebnega povdarka. Da, to leto se je romanju S2Z nekako uradno, bi rekel, pridružila še KSKJ, v imenu katere je imel Mr. John Germ, glavni predsednik, prav pomenljiv govor. Tako vidite, rojaki, se vsestransko uresničuje namen in cilj, zaradi katerega je bil Lemont ustanovljen, in narod dobiva v njem nadomestilo onega, česar nam zdaj ne more dati stara domovina. bodo romanja vsako leto. vršila redno "LEPŠEGA KRAJA NI, KAKOR MINNESOTA" Eveleth, Minn. Tukaj je zanimivo pismo, ki poslal Edward Zelesni-kar iz fronte v Severni Afriki. Odposlano je bilo 2. junija, sem pa je prispelo 28. junija. "Sedaj, ko je vojna v Sever- DOGODKI ■Md Slovenci pf Mrs. Joe Radež v Chicagi Chicago, 111. — V ponedeljek je nas obiskala Mrs. Joe Radež iz Richmondville, N. Y., ni Afriki končana, imamo vsi ki se J'e udeležila romanja SŽZ več ali manj prilike, da spet v Lemont, 111., zadnjo nedeljo, prideno do sape. Sončni dnevi Obenem je obiskala svoje pri-in kopanje v morju me spo- JateI-»e' družino Mr. in Mrs. minjajo na dneve, ko sem stal ??hn _OŽ?oit in družino Mr. in Toplomer Cleveland, O. — Znani toplomer, ki izide od časa do časa v A. D. in kaže, kako napreduje Pomožna akcija slovenskih župnij, je imel dne 23. julija naravnan kazalec na svo-to $4,817.03. Iz dežele čarodejstev Chicago, HL — Pvt. Tony Trinko piše, da se nahaja v deželi črne magike, toraj mora biti nekje v Indiji. Pravi, da mu ne gre slabo in da tehta več, kakor je prej. Vpoklican je bil v začetku tega leta. Dvakrat zlomila roko Chicago, 111. — Rojakinja Mrs. Mary Poldan je doma v sobi tako nesrečno padla pb preprogi, da si je zlomila roko na dveh mestih. Pa je vseeno dobre volje in pravi, da bo že prej ali slej spet prišel čas, ko ji ne bo treba pestovati lastne roke. Mrs. J. Peranich v Chicagi, ki se jim vsem lepo zahvaljuje za gostoljubnost in prijaznost. Še eno pismo Cleveland, O. — Mrs. Mai-mie Perše-Marin, 1160 Norwood Rd. je dobila iz Ljublja- na straži v Pensacola, Fla., pred kakim poldrugim letom. Tu in tam moramo delati vse mogoče, kakor pobirati razno izrabljeno in zavrženo kovinsko blago, stati na straži, stra-žiti ujetnike — stražiti ujetni- ke je v resnici bolj zabava ka-, g posredovanjem Rdečega kor delo, stražiti italijanska križa od sestre Anice par be_ sed. Piše, da sta njen mož vesni procesiji pri ogromni u-deležbi naroda posvetni podobo Marije Pomagaj, brezij-ske Kraljice, podobo, ki je natančen posnetek prvotne podobe Marije Pomagaj na Go- so postale Lemontske Brezje božja pot za ameriške Slovence. Tja romajo vsako leto, " mnogi več- ujetniška taborišča je pa že samo na sebi nekaj najbolj zabavnega na svetu. Izgleda, da imajo vsi sorodnike v Ze-dinjenih državah in vsi stre- Stanko in njegova sestra Lojzka še vedno v italijanskem u-jetništvu na otoku Rabu. Dalje piše, da je mrtev njen bratra- mijo samo za ejio rečjo in ta nec Žan Zaman iz St. Ruperta je: priti Ameriko po tej vojni. Drugi pa da so vsi zdravi. Pi-Nemci se ne zmenijo toliko; smo je bilo datirano v Ljublja-tisti, ki sem jaz ž njimi prišel ni 17. decembra 1942. v dotiko, so govorili angleško Pri takih prilikah se moramo s HvaleMttoStjo spomniti o- Rojakinja umrla Milwaukee, Wis. — Dne 12. julija je na svojem domu na 722 W. Washington St. umrla Mrs. kaj razumljivo, toda so bili naziji do mozga. Tudi tedaj, ko jim je voda že v grlo tekla in niso imelr člruge izbire, kanih, ki so nam slovenski Le- kor iti v smrt ali pa se podati, Mary Kocjan, stara 52 let in mont ustanovili kot narodno so še vedno verjeli svojim vo- doma iz vasi Doblice pri Čr-zbirališče. Prav tako moramo diteljem, ,da bodo vsak hip nomlju. Poleg soproga Johna, biti hvaležni vsem onim, ki so zmagali; celo v ujetniškem zapušča še tri sinove, Johna, ga potem vsa ta * A požrtvovalnostjo Za slovenske ujetnike Cleveland, O. — Dne 13. julija se je v Slovenskem delavskem domu v Collinwoodu ustanovil odbor, ki bo nabiral prispevke za slovenske vojaške ujetnike v ameriških taboriščih, katerim bo za nabrani denar pošiljal cigarete in druge priboljške. Takoj na prvem sestanku so nabrali $86. Predsednik tega odbora je Jos. Žele, tajnik pa Vincent Coff. Pismo iz Slovenije Cleveland, O. — Gdč. Mary Hudolin, 1044 E. 62. St., Cleveland, O. je dobila s posredovanjem Rdečega križa pismo od svoje mamice, Ivane Hudolin iz Sodražice. Pišejo, da so vse sestre še žive in tako tudi sorodniki, ki žive vsi na svojih domovih. Prav tako tudi Gorni-kovi. Pozdravljajo vse sorodnike, prijatelje in znance po Ameriki. Pismo je bilo oddano 7. januarja letos in sicer v odgovor na pismo, ki ga je Mary pisala tudi s posredovanjem Rdečega križa 2. maja lanskega leta. leta z veliko taborišču jih mnogo noče ver- Franka in Josepha, dve hčeri, negovali ter jeti, da so kraji kakor Oran Mary Barbarich in Frances ga razvili do tako visoke stopnje. Z ustanovitvijo Lemonta krat v letu, da častijo Marijo,' smo pridobili mnogo, da se in Casablanca rikancev. V rokah Ame- Penne ter sestro Katherino Ag-nich v Calumetu in brata Petra liko zemlje okrog, kakor smo to že zadnjič govorili, je naj- priporočajo. Kraljico Slovencev, in Na drugi strani rečemo,- da cela pa lahko dežela iz- se ji med nami ohranja slovenska jgled& boJj vesela ^ srečna idealnejši dom za delavsko družino. Prvič, ker nudi pri-| * od tedaj, ko so bili prev- fe°n Te^restan nov dotok slo" ~ St°tinG smehljajočih se A~ ložnost za pridelovanje raznovrstnih potrebščin za pre-; zvišeni knezoškof Dr. Jeglič venskih duhovnikov. S to usta-hrano, in drugič, ker življenje zu$aj v predmestjih ali na med nami, se je že marsikaj j novo pa gre roka v roki tudi deželi nudi delavskim družinam več zdravja, kar je najpo- j spremenilo. Na hribu sta se glavitnejše za vsako družino. Zdravje je največje boga- dvignila dva mogočna kolegi stvo na ma. Bolan Dokler je človek zdrav, mora gledati za bodočnost, takrat skjh duhovnikov in slovenskih slovensko leposlovje. je zanj cas, ne pa, ko ze onemore, da delati vec ne more. se^ter učiteljic, in je tako o- Prvi vseslovenski katoliški mogočeno da se nadaljuje in shod se je vršišl v Lemontu le-krepi ne samo naše versko, j ta 1929. Udeležilo se ga je 2jse za vsako aruzino. z-aravje je največje Doga- mučena Koiegi- svetu. Zdrav človek je bogat, če nič drugega ni- s katerima je poskrbljeno, Dlan človek je revež, pa magari sedi na milijonih, j da bodo Slovenci v Ameriki i-. , j 1 j j.- j - 44-1—4. mel1 vedno svez dotok sloven- nabožna revija "Ave Maria," ki si je pridobila velike zasluge za lepo družinsko življenje našega naroda v Ameriki, po možnosti skrbi pa tudi za Kako priti do lastnega doma, dajajo številne gospodarske ustanove premnoge nasvete. Posebno federalne posojilnice ali stavbinska društva nudijo za take namene j temveč tudi naše narodno živi najboljše načrte, da si družine na lahke mesečne obroke jenje. s tem se bodo nadalje odplačujejo svoja domovanja skoro prav tako, kakor bijvale tudi naŠ€ narodne dobri rabcev se vrača na svoje domove in salutira ameriškim vojakom, zraven pa kliče par amerikanskih besed, ki jih je eden ali drugi pobral o priliki. Izrazi, ki so se jih najprej privadili, so "Chewing Gum?"' "Cigarette?" "Bon-Bon?" "Vino?" Med nekaterimi našimi pohodi smo si ogledovali vsakovrstno vojaško opremo osiš- Časnikar umrl Calumet, Mich. — Dne 21. julija je bil pokopan John J. Plautz, eden prvotnih sloven-Roma v Clevelandu, O. Pogreb skih časnikarjev v Ameriki, se je vršil iz cerkve Sv. Janeza star je bil 70 letj rojen pa je Ev. na Holy Cross pokopališče. bil v Dobličih pri Črnomlju. — i Pred petimi leti mu je umrla Namesto piknika | žena. Zapušča več bratov. V Chicago, 111. — Svetoštefan- Ameriko je prišel leta 1887 kot ci so letos sklenili, da to poletje 14-leten fantiček po dovršenih ne bodo imeli običajnega letne- dveh gimnazijskih razredih v ga farnega piknika. Namesto Novem mestu. Njegovi starši so tega so darovali cerkvi do se-, bili že tukaj. Bil je več let ured-daj že nad $760, nekaj pa nik Glasnika, slovenskega ted-morda še pride. Izkupiček na nika v Calumetu; list je prene- pikniku je bil navadno uporabljen za obresti na farni dolg. hal izhajati že med prvo svetovno vojno. naborne komisije v Evelethu, za svoj narodni obstanek , 10,000 ljudi. Naša KSKJ, pod j ča, ki so jo Amerikanci zaple- je bil prestavljen v glavni u- svobodo lepe Slovenije. m katere okriljem se je vršil i- nili. Če samo enkrat pogledaš rad v Minneapolis. Po vsem tem, kar slišimo in plačevale najemnine in vendar si odplačujejo lasten dom, ?e in Rednosti ki so spremlja 1 J le nas verni katoliški evangelija. menovani shod, je dala nare- te velikanske kupe zaplenje-diti filmsko sliko, ki je bila na- nega blaga, ti ne bo nič več narod rejena za gledališča in je sta- težko razumeti, zakaj je bilo la okrog dva tisoč dolarjev, tako težavno premagati osišče v Severni Afriki. V avtomobilih, v katerih so se vozili prej generacije so ki je čez nekaj let plačan, če gre vse posreči. Tudi vladne, od generacije do ustanove na slične načine nudijo posojila, na daljše dobe. 3d ti tih č * ■■ -.-j 1 j . , ,- j 1 • - JU tlsl»n časov, Ko so nasi Vse to se prišteva nasi kato- Eden ah drugi način je praktičen, m družinski očetje m pradedje prejeli luč svetega! nški kulturi, za katero so tu-matere naj take načrte pogosto proučujejo in se jih naj po-, služijo čimpreje mogoče. ^ Zdaj, ko smo v vojni, tudi vlada apelira na delavce naj ne pozabijo hraniti. Zdaj vlada trosi bilijone za vt)jsko. Zaslužek je izredno visok. Da se vse to ne bo neprevidno razmetalo za razne luksuzne stvari, brez katerih se da prebiti prav tako, kakor če bi jih ne bilo, vlada sama opozarja kajšnji častiti očetje frančiš- ošabni nemški in italijanski Ko sedaj ameriški Slovenci kani veliko storili. Pri omen- častniki, se zdaj vozijo ame-gledamo nazaj v domovino in Jeni priliki se je odzvala tu-j riški polkovniki in majorji. Ti z grozo prejemamo poročila, di katoliška mladinska orga- avtomobili še daleč ne dose-kaj se dogaja na Gorenjskih nizacija slovenskih Orlov iz gajo naših ne glede sile in ne Brezjah, se nehote vpraša- Clevelanda, pod vodstvom č. glede hitrosti, vendar pa se e-mo: ali ni bila v tem božja S- Matije Jagra. Tako smo vi- nemu ali drugemu, pa magari .. •• , * j , . • j 1___. •_____.• i previdnosst, da so bile ustano- deh zadnjo nedeljo na že postarnemu, polkovniku le- Vjene Ameriške Brezje ravno Lemontskem hribu slovensko po zdi, da se včasih pelje v ob času, ko je imela priti nad mladino v krojih, in šicer mal-; avtomobilu kakega tujega iz-rojstno domovino najbolj čke in odrasle dekleta iz Jo- delka, in jim tega pač nihče grenka bridkost in najtežji u-i 1?eta, ki so nastopile pred ob- ne more zameriti. Pvt. William E. Pogachnik, čitamo o groznem trpljenju in sin Mr. in Mrs. John Pogach- strašni bedi, v katero je Sloven- nik iz 104 Norman Ave., je bij ce Pahnila barbarska sila kru- poslan v Arkadelphia, Arkan- tega in brezobzirnega fašizma s as, kjer bo hodil kakih pet vseh vrst' se prav dobro zave" mesecev v armadno letalsko ?an\° djeJstva' da manjka na-šolo, preden bo postal letalski ljudem v zasužnjeni Slove- niji prav vsega in tako tudi in še posebno obleke, vrhnje in .„ . . _ , „ , spodnje, sedaj in da jim je bo prišel iz Fort Bending, manjkalo tudi tedaj, ko nam jo kadet. Korporal Frank L. Laurich je Georgia, na 15-dnevni dopust bo mogoče poslati tjakaj^ rajo svoje prihranke v vojne obveznice (War Bonds), s čemer najbolj pomagajo svoji deželi, pa obenem napravijo tudi najbolj sigurno in varno investicijo na svetu. Kajti dokler bo obstala dežela, in ta bo obstala, o tem ni najmanj- darec trpljenja ? Nečloveški činstvom z izvajanjem raznih To je tisti letni čas v Afriki, Šega dvoma, je varen vsak cent. V nasprotnem slučaju, zatiralec našega naroda, naše formacij v korakanju. Do se- ko bi si Človek želel počitnic, če bi Zgubili vojno, kar se ne bo zgodilo, pa bi ves naš denar vere> in našega jezika je pre- daj se je v Lemontu še vse raz- če bi ne bil pri vojakih. Vre- - , , # B a -| .j ' ma X*1 1— " __ _____* • Oil * «*«« 4- <% A A« "5 A 11 ^T J** i t • i ■ • Zato je investiranje v vojne bonde domov k staršem Mr. in Mrs. John Laurich. Domačinka. -o- IZ URADA ŠT. 8 JPO-SS Chicago, 111. RESOLUCIJA Ze dve dolgi leti nam ameriškim Slovencem krvavi srce ob nezaslišanih krivicah, ki jih de- prečil, da bi se mogli Slovenci vijalo tako, kakor je bilo v met cvetlice, rastlinstvo in kra- |lajo našemu narodu v stari do-zbirati v lastni domovini. Bož- stari domovini na narodnih ji za kopanje — vse je izvrst- movini nemške, laške in maja previdnost pa nam je pre- shodih in božjih potih. no. Vse to sem videl, pa mo- džarske tolpe podivjanih naci-skrbela Brezje v novi domovi- Lemont nai bo tudi v^ bodo-: ram še vedno reči, da ga ni |jev in fašistov s pobijanjem, . . , ni, kamor lahko romamo in če, 4n to v še" večji meri, ro- boljšega kraja, kakor MI-! požiganjem, ropanjem, zasuž-njem V vojne bonde hranimo sami zase, karnam bo kasne- kjer se svobodno lahko zbira- marsko središče in narodno NNESOTA." jnjevanjem in raznarodova-je V poznejših letih življenja zelo prav prišlo. Zato naj ramo in skupno prosimo božje1 zbirališče slovenskega verne- ^ • njem a obenem pa zadivljeni vsi, ki morejo, kupujejo vojne bonde do najvišje mere, ki jo pomoči za naše nesrečne bra- ga naroda v Ameriki. KSKJ in i Joseph T. Turk, Sk. 1st cl., i občudujemo juriaši odpor slo-zmorejo. Boljše investicije ni. j te. ^^ S2z pa naj poskrbita, da se ■ ki je bil na čelu mornariške venskega naroda, borečega se itak ne bil nič vreden, dvakrat važno, prvič, da pomagamo svoji deželi in vladi in s tem sami sebi, ker vlada smo v Ameriki vsi ljudje, drugič pa pomagamo s tem tudi vsak samemu sebi, ker z vlaga- Prav je, da se pobirajo denarni prispevki med nami z namenom, da se z njimi pomaga našim bratom in sestram onkraj morja po njihovem osvoboje-nju in se jim kupi košček kruha. Ker pa je poleg hrane tudi obleka neizogibno potrebna za dostojno življenje prosvetlje-nega človeka in ker vemo, da se da med nami z organiziranim ravnanjem nabrati na tone in tone še uporabne obleke in obutve brez posebno velikega truda in velikih stroškov, ker smo prepričani, da je potreba obleke nujna v Sloveniji, in ker (Nadaljevanje na 5. str.) AMERIKANSKI SLOVENEC 0 MUSSOLINIJU, SEDANJIH RAZMERAH V ITALIJI IN DRUGEM POJAV MUSSOLINIJEVEGA FAŠIZMA IN NJEGOV KONEC. — AU BO MUSSOLINI KAZNOVAN? — KDO STA KRALJ IN MARŠAL BADOGLIO? VELIKANSKO DELO Novica o Mussoliriijevem padcu in o razsulu njegovega fašizma bo stara že teden dni. Zgodilo se je nepričakovano. Kakor nepričakovana bomba je padla vest in povedala, da razboritega nekdaj tako gostobesednega italijanskega fašističnega kričača Benita Musso-linija ni več. Kdo je Benito Mussolini ? silnejša preganjanja. V Trstu so požgali- Slovenski narodni dom. Slovenske mladeniče so streljali v hrbet. In to so tisti fašisti, ki zdaj kakor bojazljiv-ci dvigajo roke in se predajajo zaveznikom, ker pred enako oboroženim človekom jih je strah. Mussolini vlada kot trinog Benito Mussolini je bil rojen 29. julija 1883. v Dovia di Pre-dappio, v severni Italiji. Njegova mati Rosa je bila šolska učiteljica, njegov oče Alessan-dro pa je bil vaški kovač. Njegov oče mu je dal ob krstu ime Benito Juarez, ime razboritega mehikanskega revolucionarja. Benito Mussolini je bil v deški dobi že trmast dečko. Izšolal se je za učitelja.- 2e pred prvo svetovno vojno je ustanovil časnik, ki ga je urejeval v radikalnem socialističnem du- j ubil. hu. Leta 1915 je ustanovil stranko, iz katere je nastala pozneje fašistična stranka. Med svetovno vojno je služil v italijanski vojski, kjer je dospel do sarže narednika. V vojski je bil ranjen. Njegovi ženi je ime Donna Rachelle, katera se pa ni nikoli izpostavljala v javnosti, otrok. Gospodarsko je Mussolini vso deželo spravil pod korpora-tivni totalitarni sistem. Industrijo je podržavil, toda od tega je imel narod malo koristi. Na- i vijal je davke do najvišje mere. Vsi dohodki pa so šli v nenasitno fašistično žrelo. Mussolini je gradil italijansko vojsko, ki so jo kontrolirali in vodili fašisti. Kdor je ugovarjal je moral pred fašisti s poti. Kakega tekmeca poleg sebe Mussolini ni trpel. Maršala Balboa je spravil s pota s tem, da ga je poslal v Etijopijo, kjer se je REŠEVANJE POTOPLJENIH LADIJ Orjaški spomenik človeški iznajdljivosti j« ogromni jas Shasta Dam. ki bo kmalu dovršen na reki Sacramento, blizu Reddinga, Calif. Jez bo omogočil namakanje polja, obenem bo pa tudi dal mošnosti za novo proizvodnjo vojnih siL Ko bo dogotovljen, ga bomo s jezovoma Grand Coulee Dam in Bulder Dam šteli med tri največje jezove na svetu. 2IVLJENJA IN SVETA Mussolini začne s silo osvajati Leta 1936 izziva Ligo narodov in ves civiliziran svet s tem, da popolnoma rteizzvan napade ubogo Etijopijo s svojimi mehaniziranimi četami. Rodila mu je petero Tam je ukazal moriti prepro-'ste Etijopce s strupenimi plini. OS1ŠČE POSLALO RESERVE goče dobiti delavcev. Tudi stro-j ških utrdbah, municijs'kih skla-NAD SRBSKE ČETE ji so vedno bolj obrabljeni, ob- diščih, prevozih, tovarnah in Instabul, Turčija. — Hudi noviti jih pa ni mogoče. boji med četniško vojsko gene- o- rala Draže Mihajloviča pa med USTRELIL SODNIKA IN ŠTI- Kako je prišel do moči? Po vojni v letih 1919, 1920 in 1921 so zavladale v Italiji izredno težke gospodarske in socialne razmere. Ljudske mase so se že nagibale h komunizmu. Vrelo je po vsej deželi. Protivladne demonstracije so se širile vsepovsod. Dne 23. marca 1919 je sklical zborovanje svoje stranke v mestu Milanu. Prišli so bivši vojaki iz bivše vojske, za katere ni nihče skrbel. Iz teh elementov je Mussolini povečal svojo stranko in ji dal novo ideologično podlago, na kateri je začel sestavljati ogrodje za fašizem. Stranka se je polagoma jačila in večala. Cez tri leta je tako narastla, da je štela že nad deset tisoče udov. Kriza v deželi je naraščala. Vlada ni imela nobene moči več. Takrat 28. oktobra 1922 zbere svoje čmosrajčnike in prikoraka z njimi na čelu v Rim. S posebno skupino svojih fašistov gre pred kralja, opasan s posebnim pasom, na katerem mu je visel ob strani revolver. Tam na dramatični način nastopi in zahteva predajo vlade, če ne*, grozi, da jo vzame s silo. Kralj Emanuel kot slabiček se ga ustraši in mu prepusti vlado. Fašisti zasedejo vsa vladna mesta in Mussolini začne graditi fašistično korporativno državo. Leta 1939 udere v Albanijo in jo zasede, V juniju 1940, ko se je Francija zgrudila pred Hitlerjevimi hordami, napove Franciji zahrbtno vojno. Predsednik Roosevelt je ta Mussoli-nijev korak označil za "zabod v hrbet". V oktobru 1940 je zopet izzivalno napadel Grčijo iz Albanijo. Toda hrabri Grki so Italijane več mesecev prav temeljito učili kozje molitvice in bi se morali sramotno umakniti, da mu ni prišel spomladi njegov idejni bratec Hitler na pomoč. Mussolinijevo propadanje se prične nemškimi, bolgarskimi in italijanskimi oklopnimi gorskimi četami se vrše v centralni in vzhodni Macedoniji, kjer je osišče poslalo v boj sveže rezerve, posebno letalske. Odkar so Zavezniki napadli Sicilijo, so se jugoslovanski gerilci z vso ljutostjo zagnali v boj. Najbolj se bojujejo na Suvi in Mokri planini qb reki Ibar, posebno še v Kačanik kotlini, jugozahodno od Ljudotina, Suve, Reke in Peča. Ko so četniki RI DRUGE Ogden, Utah. — Pred kratkim je sodnik dovolil razporo-ko ženi 38-letnega Avguština Cox. Ta je toliko premišljeval o tem, da je končno podivjal. Vzel je puško in šel v hišo, kjer so mu rekli, da je njegova žena. Tam je ustrelil vsakega, ki -------—■ — — w ■ "j r* — šel v hiši. Nato je šel na sodnikov dom in iz vrta ustrelil sodnika v njegovi sobi. Dva voja- vzeli to okrožje in uničili nje- ška policista sta mu izvila pu-govo bolgarsko posadko, so |ško. Zahteval je, naj tudi njega Nemci hudo bombardirali ta samega na mestu ustrelijo. kraj 6 stukami. Jugoslovanskij —o- gerilci in grški patri jot je so tudi odločno napadli Novo selo in Strumico, blizu bolgarsko grške meje. -o- Fašisti postanejo prave beitije Pod Mussolinijem je fašizem razvil prave zverinske strasti. Kdor se ni pokoril fašistom so ga kruto preganjali. Posebno so pod tem zverinstvom fašistov trpeli naši Slovenci v Primorju, v Istri, na Krasu in na Goriškem. Bilo je kakor v peklu. Zaničevanje, trpinčenje in preganjanje Slovencev je bilo tako kruto, da zgodovina kaj takega ne pomni. In pozabiti se ne sme, da se za uboge Slovence prav nič ni zmenil noben Italijan, ne kak Badoglio, ^ne kak kraljiček. Reveži so morali živi umirati in trpeti naj- Od kar so Mussolini j eve fašiste dobro mazali Grki, se Mussolini ni več tako gostobesedno postavljal. Napadel je še bližnjo sosedo, zahrbtno, to je Jugoslavijo. Povzročil še nešteto gorja in krivic našemu trpečemu slovenskemu narodu. Toda že pa se pričenja njegovo propadanje. Angleži vzamejo Italijanom Etijopijo. Potem začno iste prijemati v Libiji. Nekaj malega časa so uživali neke uspehe, a kmalu se obrne. Lani poženo Angleži Italjjane in Nemce iz Egipta, nato jih tirajo preko Libije v Tunizijo, jih iztirajo tudi iz Tunizije, zasedejo važne otoke, invadirajo Sicilijo in Italijani in njihov slavni duče že slišijo pokanje topov prav v Italijo. Bojazljivi italijanski fašisti se podajajo v deset tisočih. Mussolini obupa in z njim vsi strahopetni Italijani. Da bi rešili svojo deželo postavijo v ospredje svojega malega kraljička in v svet pošljejo dramatično sestavljeno poročilo, da je njihov kraljiček z."resno potezo" rešil Italijo propada. Mussolini za hrbtom malega kraljička sramotno odloži odgovornost in skrb za domovino in izgine iz površja italijanskega političnega življenja. Mussolini, italijanski kraljiček in drugi bi se radi rešili S tem, da so Mussolini, italijanski mali kraljiček in maršal Badoglio razglasili strmo- ELEKTRIČNA ŽICA Blue Island, 111. — John Gu- STARA NAVADA V Wunsiedelu se je ohranila prav stara navada. Na večer pred sv. Ivanom prižigamo kresove. V Wunsiedelu pa je navada, da okrasijo stare vodnjake z venci iz poljskih cvetlic, a brezžičnih postajah. Pri tem so izgubili 17 letal; ta napad je bil izvršen v večjem obsegu. Grški letalci so prvič sodelovali pri bombardiranju sovražnikov na grškem ozemlju. -o- LETO TREH CESARJEV Leto treh cesarjev imenujejo Nemci leto 1888. Spomladi tega leta je namreč umrl prvi nemški cesar Viljem I., star skoro 91 let. Sledil mu je že 57 letni sin Friderik III., ki je pa prišel na prestol samo umret. Imel je namreč raka v grlu in po 99 dnevnem vladanju, oziroma trpljenju, ga je odrešila smrt. Mnogi so bili pričakova- V boju proti mornic gradita britanska vlada — poleg drugih sredstev posvečenih varnosti pomorskih potov — tudi precejšnje število posebnih ladij. Naloga takih rešilnih ladij je, da dvignejo poškodovane ladje na površje, jih na mestu kolikor pač mogoče popravijo ter jih nato odvleče-jo v pristanišča, v katerih se nahajajo ladjedelnice s potrebnim suhim pomolom. Posadke rešilnih ladij so sestavljene skoraj izključno iz Specialistov in strokovnjakov izurjenih v tem posebnem poslu. Rešilna ladja je torej nekakšna kombinacija plavajoče mehanične delavnice in na prave z izredno močnimi se-salkami. Mehanična delavnica je podobna tovarni, ki razpolaga z vsem potrebnim z& izdelovanje posebnega ortfdja in celo manjših strojev. Sesal-ke, ki so vdelane v rešilno ladjo, pa so tako močne, da presegajo povprečno kapaciteto sesalk za vodo, ki delajo v vodovodih srednje - velikega mesta. - | Rešilne ladje morajo biti pri-: pravne za plovbo na visokem morju, morajo biti pa kljub temu plitkega dna, tako da se morejo približati tudi ladjam, ki so nasedle na pesek. Reševanje potopljenih ladij je ena najvažnejših nalog vojnega ; napora — trdo in nevarno delo, o katerem je javnost mnogo premalo poučena. Kapitan rešilne ladje ima pod seboj vse upravne posle in je seveda edini odgovoren za ladjo, dokler plove na mor-i ju. Kakor hitro pa dospe ladja na mesto, kjer je treba začeti rešilno delo, prevzame poveljstvo takozvani šef reševanja (salvage master), ki je li, da se bo zaradi bolezni na- r.edno *ta/ejŠi človek 2 bo^a" sledstvu odpovedal, toda nje- t,im gova častihlepna žena Viktori- Njegova naloga je, da reši ja, hči angleške kraljice Vikto- Poškodovano ali potopljeno rije, bi tega ne pustila. Sedaj je I ladjo s tovorom vred. Vse do- «<•*.... .....__x:i__»_ j - - , zak je napeljal električno žico tudi z venci iz smole. Zvečer iz hiše na dvorišče in je šel v prižgejo te vence, da svetijo v hišo, da bi zaprl električni tok. noč. Z zgodbo korakajo nato Ko je prišel nazaj, je našel svojega triletnega sinčka mrtvega na tleh. Otrok je medtem vtaknil konec žice v usta in tok ga je ubil. o ' domačini od vodnjaka do vod njaka ter prepevajo narodne pesmi. Ta običaj je imel namen, da bi blagoslovil vodo, da zavladal tretji cesar, to je bil 29 letni Friderikov sin Viljem II., ki je, kot znano, bil tudi zadnji nemški cesar. -o- KAKO STARA SO DREVESA Nekatera drevesa dosežejo zelo visoko starost, vsekakor j nirji, izvedenci za sesalke in pa mnogo višjo kakor človek, potapljači. kler vrši rešilna ladja ta posel reševanja, je on edini odgovorni poveljnik. Razen tega pa se nahajajo na rešilni ladji seveda še najrazličnejši strokovnjaki, Specialisti za lotanje, strojni inže- Najstarejša lipa, ki so jo poznali, je preživela 870 let, naj- PRALNICE PREOBLOŽENE Chicago, 111. — Čudno je videti, kako mora veliko fantov,! ki služijo pri mornarici, v te j j vročini hoditi po Chicagi v pla- angleških in grških aeroplanov vih zimskih uniformah. Cika- je minuli teden pri belem dne-ške pralnice jim ne morejo za- vu priletelo nad otok Kreto dosti hitro prati belih poletnih blizu južnega konca Grčije in uniform. Vojni delavski urad pošteno naklesitlo ta otok od jim ne dovoli ne zvišati plač enega konca do drugega. Ra-uslužbencem, ne računati več zen običajnega bombardiranja za svojo postrežbo. Zato ni mo- letališč so sekali tudi po nem- bi ta s pomočjo toplega solnca istareiši mesečen pa 600 let. blagodejno vplivala na setev. ; Najstarejša jelka je ozelenela -o- glavljenje fašizma, bi radi rešili svoje grešne kože. Mussolini bo šel, mi bomo pa rekli, da smo nedolžni. Pa še reldi bomo: Roosevelt in Churchill sta zahtevala da naj fašizem izbaca-mo, kar smo tudi storili. Ali naj bo s tem vse poravnano? Kdo pa sta mali kraljiček in maršal Badoglio? Ali ni kralj tisti, ki je dal leta 1922 vso oblast in vlado Mussolini ju? Ali nima kralj pri tem nobene odgovornosti? Ali je ta zdaj tako kralj Poleg šefa reševanja je najvažnejša os€*ba fria ladji potapljač. 150 krač prvenstvo med vsemi Malokatera Poškodovana ANGLEŠKI IN GR$KI LETAL-!drevesi Pa odnesejo nekateri nazaj CI NAKLESTILI KRETO kostanii» ki rastejo nad 2000 ) ladjedelnico, ako je potapl-r ■ -p . , v „ , let. Zanimivo je, da dosežejo 3ac ne bi Pomagal popravlja- starost ravno ona dre-;«-. On mora zamašiti luknje, vesa, ki jih najmanj gojijo, ona Kl so P°d vodno gladino, on pa, ki jih skrbno negujejo, se odstrani poškodovane in po-kmalu posušijo. To je prav ta- lomljene dele ladje, pritrdi je-ko kakor^pri ljudeh: kdor je že klene kable, s pomočjo kate-od mladih let utrjen in nerazva- "h dvignejo in potegnejo po-jen, živi povprečno mnogo delj škodovano ladjo, kot oni, ki je od brezdelja in lenobe ves pomehkužen. -o- TRIJE PRISTNI MADJARI kralj" kaj branil Mussoliniju naj nikar ne napove vojne Združenim državam in Angliji? Ali je kdo slišal kaj o tem? NIHČE! Mussolini, italijanski kralj, Badoglio in zraven vsi Italijani, ki so Mussolinija podpirali spadajo vsi v njegovo kompa-nijo in so sokrivi vsega gorja in zla in vseh zločinov in če je^ na svetu kje kaka pravica, jih bo pozvala vse skupaj na od- _ govor in jih mora kaznovati po demokratični italijanski zaslužen ju. Ako ne, potem je kedaj svaril Mussolini- vse govoričenje o kaki pravici ja, naj ne ravna kakor je? Ali je ta kralj, ki je zdaj Italijo tako "viteško rešil" kaj skušal Mussoliniju zabraniti naj nikar ne napade Etijopije, Albanije, Grčije, Francije in pozneje še Jugoslavije? Ali je ta "viteški sam navaden bav bav Krivice, ki so jih povzročili drugim narodom Italijani pod Mussolinijem so tako velike, da brez zaslužeen kazni ne morejo biti odpuščene. Krivica mor ra biti kaznovana! Ko so Madjari z letom 1867 postali gospodarji na Ogrskem, so skušali na vse načine dobiti večino v državi. Zlepa in zgrda so madžarizirali Slovane in Romune, Nemce in 2ide. Ti zadnji so se radi pridružili vladajočemu narodu in sprejeli tudi madjarska imena. Ko je bil slavni nemški zgodovinar Mommsen nekoč par dni v Budimpešti, se je pohvalil, da je spoznal tri pristne Mad j are z imeni: Erdy, Matrai in Toldy. Kako se je začudil, ko je izvedel, da so se ti trije gospodje še pred kratkim pisali: Lutzen-bacher, Rothkrebs in Schaedel. o Poročajte takoj o vseh dogodkih v "A. S.", ki se dogode v vaši naselbini! . To delo je silno naporno in zahteva ljudi neobičajno trdnega zdravja. Potapljač je redko starejši ko 40 let — večinoma) to možje srednje rasti, a železne konstitucije. Debeluhar sploh ne bi mogel obleči potapljačeve obleke, a tudi njegovo srce najbrže ne bi moglo vzdržati strašnega napora pri tem poslu. Povrh tega pa mora biti potapljač prvovrsten in spreten mehanik, mora poznati vse skrivnosti lotanja in znati delati tudi v temi, s pomočjo tipanja. Ako je premalo prostora, mora delati sključen, čepe in ves zverižen. Strokovnjak mora biti za delo z di-namitom in razstreljevanjem. Toda preko vsega je potrebno, da je mož hladnokrven in miren. Potapljačev posel ni le te- grožnji pod- žek, temveč cesto tudi zeld ameriška in nevaren. V toplejših vodah ogrožajo njegovo življenje morski v9lkovi in druge pošasti globine. Vedno mu grozi nevarnost, da se pokvarijo dovodne eevi za zrak, ali pa, da ga pokopljejo pod vodo deli tovora. Ako mu oster del raztrganega železa ali jekla preluknja potapljaško obleko, bo začel iz nje uhajati stisnjeni jrak in ogromni pritisk vodne globine bo potapljača stri in zdrobil. Tudi ako mu spodrsne pri poslu, tako da pade, akoravno le za par čevljev globlje, je to doovlj, da ga ubije. V velikih morskih globinah je razlika vodnega pritiska od čevlja do. čevlja tako _ različna, da taka nenadna sprememba ogroža človeško življenje. Toda potapljaču, ki dela globoko pod vodno ^gladino prete še druge nevarnosti. Takozvani "bendi" ga morejo paralizirati za vedno ali pa celo povzročiti njegovo smrt. "Bendi" so potapljačeva poslovna bolezen — povz-I ročajo jo mehurčki dušika, ki nastanejo v žilah zaradi vdi-i havanja komprimiranega zraka. Dokler ostane potapljač v globočini, ga to ne moti, toda ako mora iz kateregakoli posebnega vzroka hitro na površino, je nevarnost zelo velika, V tem slučaju preneha pritisk komprimiranega zraka na njegovo telo nenadoma in omenjeni mehurčki dušika povzroče strahovite krče, v katerih potapljač po navadi izgubi zavest. Ako krči dosežejo srce, je smrt neizogibna. Najmodernejše rešilne ladje. imajo zato posebno opremo, takozvane-celice za postopno zmanjšanje pritiska. Ako je potapljač prisiljen, da gre na površino nenadoma in na hitro, ga spravijo najprej v te celico za dekompresijo, kjer potem polagoma zmanjšujejo pritisk do normalnega Ponavadi odhaja potapljač iz globine na vodno površino polagoma v določenih stopnjah. Na vsaki stopnji mora počakati določen čas, ki dovoljuje organizmu, da se polagoma in postopoma privadi spremenjenemu pritisku. Na starejših rešilnih ladjah, kjer celic za dekompresijo še ni, morajo potapljača, ki kaže simptome "bendov" posuti nazaj v vodo, ter ga potem iz one globine, v kateri je delal, polagoma zopet potegniti na površino. Delo pri reševanju ladij je v vsakem slučaju različno, tako da ni nobenih splošnih zakonov ali navodil za ta posel. Uspeh je skoraj vedno odvisen od sreče, katero je treba podpirati s trdim in napornim delom, pametjo in smelostjo. Cesto se dogodi, da so stroji poškodovaen ladje pokvarjeni, tako da jo je treba vleči. V tem slučaju sta rešilna ladja in nanjo s kablom privezana poškodoyana ladja idealen plen za sovražne podmornice. Ni si težko misliti, kako veliko je razočaranje na rešilni ladji, ako zadene poškodovano in dvignjeno ladjo nov torpedo, tako da je bil ves trud in po-žrtvovanje zastonj. Včasih se tudi pretrgajo jekleni kabli, ki vežejo rešilno ladjo in njen plen. V tem slučaju je moštvo na rešilni ladji v veliki nevarnosti, kajti odtrgani kabel u-dari po njej s tako strahovito silo, da prereže vse in kar pomete po krovu. -o- "Amer. Slovenec" je vez, ki druži ameriške Slovence od obale do obale. Petek, SO. julija 1943 Stran S zime, vrisk, smeh ... v vserr boš našel veličastvo božje, ka PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Loins j/z 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. NOVI KRASNI KRI2I Vsem onim, ki so zadnje čase naročali križe, ki se rabijo za previdenje bolnikov, sporočamo, da onih križev, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50 O nimamo več. Po- srečilo pa se je nam f***! dobiti, toda le ome- jeno število novih druge vrste sličnih j| križev, ki so nare--sasj'\"jffijf--r jeni mnogo lepši in ^jlnj Tr/Si ne kakor do- ff ; Uffi sedanji, pač pa na- d i 1 VJ|( rejeni iz lepega X i 3 l orehovega lesa, z 1 ^ A lepim pozlačenim ______I bronastim križem, | ji ki so dosti lepši in J® mnogo bolje in na- "^m if^^^ tančneje izdelani, m Hi kakor prejšnji. Ti M SHi križi istotako vse- v fiz^Mj bujejo vso pripra- <==3/ vo, ki se rabi ob ^^ času previdenja % bolnikov in so na- rejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so spravljene svečke, steklenička za blagoslovljeno vodo in prtič. Ti križi so lepi, ko se jih zapre za obesiti na steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, ki je pravi kras za vsako katoliško hišo. Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj ga nemudoma naroči, ker prav gotovo bodo v kratkem pošiji. STANEJO S POŠTNINO SAMO Dentist 2159 West Cermak Rd, Telefon Canal 3817 . * (ogel Leavitt St.) CHICAGO. ILL. Naročila je poslati na Jawaharlal Nehru, politični voditelj, zdaj v ječi v Indiji, je stric tema dvema deklicama, ki sta ravnokar dospeli v New York, da se bosta vpisali ' na Wellesley kolegij. Njtinih imen si najbrž ne bomo zapomnili; dekle na levi jt Nayaalaxa Pondit, na desni pa Chandrolekha Pandit 1849 W. Cermak Road. Chicago 8, Illinois i Petek, 30. julija 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC ■ Stran 8 " OSNOVE AMERIŠKE POVOJNE POLITIKE VSE TO NE POMENI NIČ DOBREGA ZA OSIŠČE London, (ONA) — Hitler plačuje težko ceno za svojo ofenzivo na Ruskem — ena izmed koncesij, katere je moral narediti, je bila, da se je odpovedal vsem svojim visoko letečim načrtom v pogledu eks-ploatacije bogatih dežel na vzhodu, katere je bil obljubil nemškemu narodu v "izključno last." Nacisti so zdaj spremenili svoje postopanje in dovoljujejo ruskim kmetom, da vzamejo v svojo zasebno posest vso zemljo, katero so pre orali. S tem je zadan politiki Alfreda Rosenberga, ki je bil Hitlerjev upravnik v zasedenem vzhodnem ozemlju, odločilni in de-finitivni porazni udarec. Nobenega dvoma ni o tem, da so Rosenbergu narekovale ta dekret, ki daje kmetom domačinom lastninske pravice, potrebe nemške vrhovne vojaške komande, katere želja je brez dvoma, da vsaj do neke mere potolaži ruske kmečke sloje v zaledju bojišča. Ta na-redba je bila izdana dne 3. junija, v trenotku, ko so Nemci pripravljali vojaške operacije odločilne važnosti. . Nacisti zdaj z največjo prijaznostjo govore ruskem kmetom: "Vsak kdor obdeluje zemljo, ima pravico do posesti." Na zunaj trde Nemci nekoliko drugače: "Ta ukrep flaje pjriznanj^ teodelovanju kmečkega prebivalstva v o-svobojenih vzhodnih ozemljih pri uvedbi novega reda." Nemci morajo seveda to zadevo razložiti in to je težka stvar — Herr Rosenberg se zvija in požira ... Se v mesecu februarju 1943 je izjavil glede poljedelstva na ruskem okupiranem ozemlju, žta ' je mnogo preveč važno, da bi se smel kdorkoli "igrati z njim in tvegati zmanjšanje pridelka z novimi eksperimenti." Komaj tri mesece pozneje pa že mora pokazati nemškemu narodu sliko obupnega "eksperimenta" — to je opustitev priznano produktivnega in učinkovitega kolektivnega kmetijstva ter vrhu te- ga še predati v last "podrejenim" ruskim kmetom ono zemljo, katero je prej namenil izključno le nemškim posestnikom. Ta novost bo zadostila ne-j katerim težnjam nemških generalov, obenem pa je tudi važno priznanje in koncesija često imenovanemu generalu Vlasovu, ki stoji na čelu neke takozvane ruske armade za osvoboditev — armade plačane od Nemcev. Novi ukrep namerava najbrže dati Via- i sovu v roke nekaj pripravnih argumentov za propagando med Rusi na okupiranem ozem- 1 lju. | To je težka cena, toda na-, cisti bodo vsako ceno, katero bi plačali kmetom v Ukrajini in zapadni centralni Rusiji, z veseljem prenašali — in obe-, nem še smatrali, da so napravili dobro kupčijo — ako dosežejo s tem pomiritev in uspešno kontrolo nad ruskim kmečkim prebivalstvom, dokler traja vojna. V času do poraza v Stalin-1 gradu, so veljaje dežele na vzhodu kot eden od največjih objektov, kot ogromen vojni! Dramatske predstave.se spo-plen, in mogočne korporacije minjajo* v Ljubljani že v proso se trgale s posameznimi J. M. Trunk TEDENSKI KOLEDAR t 1. Nedelja — 7 pobinkoštna 2. Ponedeljek — Alfonz 3. Torek — Naj. trup. sv. Štefana * 4. Sreda — Dominik 5. Četrtek — Marija Snežnica 6. Petek — Spremen, na gori 7. Sobota — Kajetan -0- PRVA NEDELJA V AVGUSTU Te težke bombe izgledajo toliko bolj pretres ljivo, ker so na poseben način pobarvane. Posadka še naravnava na njih. kar je treba, potem pa j ih bo zložila v bombni Dredel velikanskega letala. Iz postojanke ameriških letečih trdnjav v Angliji bodo kmalu poletele v višine, odkoder jih bodo spustili na kraje, ki se dajo voditi Hitlerju. PABERKI IZ NASE PRETEKLOSTI neje razbilo. Tudi političnih sadov ta sestanek ni imel. Nemci "Kar je in kar je v njih vse, čul sem govoreče: . . . hvala in east in slava in moč na vekov veke" (Skr. Raz. 5,13). Malo vsakdanje pravimo: ''Noben učenjak ne pade na zemljo." To pomeni, da more kdo učen postati le polagoma in pred vsem z neprestanim delom. Po malem in po malem si pridobi učenost, z delom iz dneva v dan. Enako je tudi i: velja: "Kamen do kamna palača" Ne prezri ničesar, kar je na sebi dobro, ti ne sme biti premalenkostno, stori, izvrši. Od malega prideš do velikega. Za ta tako važen namen je treba, da imaš prvič čisto, iskreno srce, najboljšo voljo, ponižno zavest nezmožnosti iz lastnih moči, in drugič si moraš prizadevati, da resnično ljubiš Boga, kakor le dobro dete lju- PRVE DRAMATSKE PREDSTAVE V LJUBLJANI IN PRVI SLOV. IGRALSKI TEKSTI stav na slovenske j bi očeta. Bog kot tvoj oče našo dmrmrariali « ^rhi in tnrfi 1 i- • . . "v V OVn??1 redi iz tebe sina, in le sin bo rnsjsrssusssi^XpH hvaii irsEOT«— - - - bili početki dramatskih pred ______ _ Slovenskem, pa tudi tince, s katerimi so že začenja- tero dolgujemo svojemu Bogujf" '^ T„ li vojno. Toda cesar Friderik se Da izkazuješ Bogu čast, ni si- "P J -o--je naenkrat premislil in v za- cer ravno bistvo duhovnega živ- OD KDAJ JE NAŠ KMET četku leta 1190 sklenil mir z ljenja, pa je le pomemben kos SVOBODEN Bizantinci. Odšel je čez Dar- tega življenja, in če ne hvališ Zadnje ostanke srednjeve- danele v Malo Azijo,, kjef je in slaviš, ne prideš do popolno- gu čast in hvalo in zahvalo. zvezo. Kar je očetovega, ne more biti premalenkostno, zato začni z malim in pri malem. Vzhod sonca, nočno žareče nebo, rožica pod gr-imom, šumljajoči potok, skrom- testantskih časih (Frischlin v privatnimf naseljenci za kose Schulordnung), kar priča tudi|škega s"uženjstva je odpravil kmalu nato našel smrt v neki sti, še manj dosvetosti" To je La ^h«,.* in koščke te zemlje/ Stalin- opomba iz leta 1598 pri pred- pri nas šele cesarski patent z j narasli reki. Srbi so se morali prvi pogoj za nadaljni napre- grad pa je vrgel črno, grozečo stav> Jezuitskih dijakov igre dne n junija leta 1782, ki ga sedaj sami otepati z Bizantinci; dek od dne do dne. ^ ^ S Loma ^r,™ mo +0 (seveda v latinskem in nem- ie :zclal Cesar Jožef II Šele se- in so tako že pri prvih diplo- ,T ....... lJU* 5Vlg sireie> tress groma, senco na ta zasedena ozemlja \ 1P7;ku> »2rtpv Izakova" i ?, * ?!• m™,- i Velikih in imenitnih del ne dežna kapljica, šiba toče, mraz in njih bodočnost — in prepi- s}em Zrte} \ ' daJ smel kmet zapustiti gra- matskih stikih z Nemci dozive- b . izvrŠ€va ri za dodelitve v tem ozemlju J^^J^J*? ^ |^kovo zemljišče, ne da bi ^Z^^l^TJ* je dan. Z malimTTh so utihnili. i gre. odkupil; smel se je ženiti, ali kasneje še mnogo sledilo. Oni Nemci, ki imajo nekaj ^ dati spomina se bodo z ronijo v srcu spominjali visoko donečih izjav nemškega .... - Hren Poklical v obrti> oz v šolo> ne da bi moral grenko i- Ljubljano leta 1596, igrali od prositi za dovoljenje zemljiške-leta 1602—1638 nad 40 iger ga gospCK}a. Za nas Slovence,1 svetopisemskega značaja. Toiki smo bili takrat popolnoma KDAJ SO TURKI PRIŠLI V EVROPO Turki so zadnji izmed rodov ti, le tako prideš do bolj ime- kor bi se srečala z Bogom . nitnih. Tudi pri hvali in slavi in polno hvale bo tvoje srce. šefa Gestape, Heinrich Himm- so tako imenovane "jezuitske kmetski narod, je bilo to osvo- mongolskega plemena, ki jih! lerja. Lani, mesega avgusta fšolske igre"e Afed pisatelji teh je bahavo izjavil: iger se imenuje tudi'poznejši "Gledali bomo na to, da bo- j zgodovinar Janez Ludvik do živeli na teh tleh samo lju- Schoenleben. Igrali so tudi v d je nemški krvi, in sicer taki J cerkvi (na belo soboto 1635) v katerih kri je zares nemška, 'redutni dvorani, na dvorišču Vse to ozemlje lahko osvoji-i jezuitskega kolegija pri Sv. Jamo in pridobino za Nemčijo, j kobu ali pa na letnem dvorcu ako bodo tukaj delali našel-["Pod Turnom bojenje n^Svečjega pomena, je od selitve narodov naprej , Ostali pa sta seveda še tlaka in1 pošiljala Azija v Evropo in s ! desetina, ki sta končno prene- katerimi so imeli Slovani kot hali šele leta 1848. najvzhodnejši Evropci največ, -o--opravka. Prvotno so Turki do- PRVI STIKI MED SRBI IN ma v osrednji Aziji, odkoder NEMCI so začetkom 13. stoletja prišli Ko je veliki župan v Raški v Malo Azijo in se od tam vme-Tu se je igrala j Štefan Nemanja iskal zavezni- šavali v vedne domače vojne jenci čisto nemškega pleme- igra "Paradiž" večkrat v latin- :kov zoper Bizanc, se je obrnil med Bizantinci. Ko je leta 1354 na, ki se bodo množili in raz- skem in nemškem jeziku, za 1. tudi na nemškega cesarja Fri- nenaden potres razdejal bizan- množevali tako dolgo, da bodo napolnili vso to zemljo." UREDNIKOVA POSTA — Naročnik, Cleveland, O. so jo prezidali in povečali leta — Pravite, da Vam "moja po- 1895. šta" ugaja in da "Am. Slove- bila prvotno podružnica prafa-nec" ima več zanimivosti, ka- ire Bele cerkve. Leta 1452 je pokor katerikoli drugi list. Hvala \ stala vikarijat, ki se je 1620 za poklon. Vi ste doma iz šent- osamosvojil. Od leta 1863 na-peterske župnije pri Novem I prej pa je samostojna župnija. 1670 pa stoji v zapiskih, da "se derika I. Barbarosso ali Rde- tinsko trdnjavo Galipoli ob je nekaterim ubogim dijakom čebradca. Ta je bil z Bizantinci Dardanelah, so Turki izrabili dovolilo izven mesta igrati ne- navzkriž zaradi "južne Italije zmedo, zasedli trdnjavo in s kaj dni to igro tudi v domačem jn ko se je jei ieta H88 pri- tem prvi košček Evrope, kate-jeziku", to je slovenskem. Ta-1 pravljati na tako zvano tretjo ri so pa čez pičlih 200 let vla- ko se torej mora to leto vzeti križarsko vojno, so vsi mislili, dali že tja do sedanje južne kot leto prve slovenske pred- da bo spotoma najprej napadel meje Čehoslovaške republike, stave, katere tekst pa ni ohra-; Bizantince. Že o božiču tega le- j mestu in bi radi zgodovinske podatke o Otoškem gradu, ali Od leta 1454 je cerkev spadala pod stiški samostan z Belo cer- kakor mu pravijo Otočec. Ta kvijo vred. Od leta 1787 šele otoški grad zdaj stoji na otoku pripada ljubljanski škofiji, na Krki. Preje pa je bil na bre- — J. C., Baringhton, Ont.— gu Krke. Pozneje so napravili Cerkev sv. Roka nad Regerč- prekop okrog grada. Grad je starinski, utrjen s štirimi stolpi. Grad je stal že v 13. stoletju. Bil je last gospodov Otoških, ki se omenjajo že 1252 in 1254 in so v 15. stoletju izumrli. Po 1547 so dobili posest gradu ba- roni LenkoviČi. Zadnji iz te njik zoper kugo. Regerča vas rodbine Jurij Lenkovič, (umrl, je štela pred to vojno 204 duše, 1601) je bil deželni glavar Kranjske in večkratni zmagovalec nad Turki (1594 in 1595), je združil trebelsko in štatenberško gospoščino z otoško in ustanovil deželno sodišče. V dobi turških napadov je bil grad močno utrjen z obzidjem in stolpi ter dvigljivim mostom. Leta 1886 je prevzela grad sedanja lastnica rodbina Margheri Villa Vincenzia. z . . . . . !njen. Istega leta pa je tudi hr-\ Šentpeterska cerkev je va.k. plem.. Franjo Kr,t0 Frankopan, ki so ga kmalu potem obglavili na Dunaju, prevedel nekaj prizorov Molierove komedije "George Dandin" iz 1. 1669, ki je izšla letos v prevodu prof. Koštiala pod naslovom "Jurij Tepček" na hrvatski jezik, pa na ta način, da je osebo Jurija Tepčka napravil za Slovenca ter mu dal govoril štajersko slovenščino, ki jo je Frankopan znal, ker je imel tam svoja posestva. Ta tekst je ohranjen (samo odlomek), ter je prvi igerski tekst, kjer ob hrvaščini nastopa tudi slovenščina. Toda prvi samostojen in celoten slovenski tekst je šele škofjeloška pasi jonska procesija p. Romualda iz Štandraža pri Gorici iz 1. 1721. — Taki so jo vasjo pri Novem mestu, ki spada kot podružnica v šmihel-sko župnijo^ je pozidal grof Paradajsar, lastnik gradu Po-gance, ob kugi leta 1627. Je to stara božja pot na 16. avgusta, praznik sv. Roka, ki je priproš- ta je poslal Stefan Nemanja po- £ slance k nemškemu cesarju v & Nuern in naslednje leto se je z S njim sešel v Nišu. Tu je bil tu- % di Nemanjev brat Miroslav, v & cesarjevem spremstvu pa istrski mejni grof Bertold Andeški, ki je bil pri teh dogovorih za tolmača. Sklenili so tudi ženi-tev Miroslavovega sina Tolje-na s po imenu neznano hčerjo Bertoldovo, kar se je pa kas- NEČAKINJI INDIJSKEGA VODITELJA 49 hiš, 48 posestnikov in 1 kočarja. — Naročnik, Cleveland, O.— Vašega pisma sem prav vesel. To, da imate se imenuje Adamovo. Leži za-A. S." najrajši padno od Velikih Lašč kake 4 izmed vseh listov, je listu res kilometre, proti jugu do Ribni-visoko priznanje, da sem nanj ce pa je 19 kilometrov. Ada-kar ponosen. Z Vašo prošnjo, i movo je nad morjem 540 meda naj opišem malo tudi vašo trov. Zraven je še zapisano: rojstno vas, ste me pa spravili v dohod samo z vozom. Torej z težave. Vi pišete, da ste doma amerikanskim avtomobilom bi V iz Adamovega, župnija Velike se ne mogli tja pripeljati, ra- gradu je zelo stara kapela Dev. Marije, z marmornatim oltarjem in tlakom. Župnija Sent Lašče, okraj Kočevje. O tej va-, zun s kakim močnim tankom, s si danes prvič slišim. Če kakoršnim zdaj rogovilijo A-je vas dobila ime po Adamu, merikanci po Siciliji. To je vse Peter spada pod novomeško de-! je lahko da je to najstarejša kar morem najti o Vaši vasi. kanijo in je štela pred to vojno vas na svetu, ker Adam je bil Najbrže za časa Adama še ni 1847 duš. Farna cerkev je bila prvi človek na svetu. Ampak to bilo na svetu šol in Adam zato zidana pred letom 1452. Leta naj ugotovijo drugi. V mojih ni znal pisati, pa ni te svoje va-1642 so postavili novo cerkev v skrivnostnih knjigah vidim, da si bolj natančno opisal. Po-renesančnem slogu. Zadnjič pa je taka vas resnično na svetu in zdravljeni in se še oglasite. AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 30. julija 1943 Stran 5 v w Zedinjeoih Driavmfc Severna (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 18X4. • , Jollet, fll1--^ DBnoto 1915. Naša seak>: "Vie xa rero, dom in narod; vsi za enen* eden za tu." GLAVNI ODBOR: Predsednic: George Stonich, 257 Lime Street. Joliet. Illinois 1. podpredsednik: Prank Tushek, 716 Raub St, Joliet, lit 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa, m Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street. Joliet IIL Zapisnikar: John Memanirh, 650 N. Hickory St, Joliet 10. Blagajnik; Joseph Klepec. 903 Woodruf Rd, Joliet IIL Duhovni vprfja: Rav. Mathew Kebe, 225 — 57th St, Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet IIL " NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach. 174« W. 21 st St, Chicago, IIL Jossph L. Drasler, 1318 Adams Street North Chicago, Illinois. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, JoUet IIL POROTNI ODBOR: Jeeeph Psvlakovish, 39 Winchell St, Sharpsburg, Pa. Mary Kovadch, 2294 Blue Island Ave, Chicago, IIL Jsfan DenŠa, 2730 Arthington Ave, Chicago. IIL Predsednflc A tleti enega odseka: Emery Subar, 540 North Bluff Street, JoUet, Illinois. URADNO GLASILO: "AmerikanaU Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago. HL Do 1. Jan. 1942 je DSD. izplačala svojim članom in Sanicam ter njih dedičem raznih posmrtnin, poskodnin, bolniških podpor ter drugih izplf£il denarne vrednosd do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav z ae manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan xqoSkega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za «50.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se razHčnl certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako leto vila. Poleg smrt nine izplačuje DSD. svojim članom (team) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poikodnine. Mesečna plačila (assessments) so orejens po American Experience tabeli DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleikL * Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreuof Za vsa morebitna pojsfnila in navodila se obrnite pismen« aH ust meno na gL tajnika: FRANK J. WED I C, 301 Uma S t, Joliet QL ■•"•is. * ^jpSSi®' ■ ittsiiači- Mrs. Rose Radzinaki. Los Angeles, ima 10 otrok v vojaški službi. Da ji ne bi zmanjkalo pisemskega V-papirja za dopisovanje ž njimi, ji je poštni mojster podaril zadosti zaloga za eno lato. Dva izmed njenih devetero sinov pogrešajo. lu, so korakale Iz samostana v ša hvala za prigrizek in mokro- II1 l|TT A QlWTT^TT cerkev v procesiji in so prepe-to za grlo namočiti; vse je prav OTJDX1 ZlA OluLiIi vale Marijine pesmi. Za njimii prišlo. Hvala tudi mojemu ne-so file pa kandidatinje. Potem čaku, ki je prišel na kolodvor, se je začel posebni obred. Naj- da sva se poslovila in' si v roke prej so bile poklicane novinke, • segla. Hvala Rev. Petriču, ki so po številu 12. Tam so poklekni- me spremili kar na vagon, kale in dobile redovno obleko, po- mor tistim, ki nimajo voznega POČASNI TUDI TAM Amerikanec (v Angliji): "Da. V državi Texas je mogoče, da gre človek na vlak zjutraj, tem so odkorakale v posebno1 listka, ni dovoljeno' to pot so in naslednje jutro, po preteku sobo, kjer so jih preoblekli. Ko pa znali tako zasukati, da i* ur- se bo še vedno nahajal v bilo vse prav. i Texas.' Ko sem prišel na svoj dom,! Anglež: sem rekel: hvala Bogu, da sem imarao take železnice tudi pri da je so prišle nazaj, so spet poklekT nile, da so dobile bele pajčola- ne (veils). Potem je prišla dru-: . ^u, u«» Km ga skupina, po številu pet. Te doma brez vsake nesreče! Po-|nas v Angliji. so dobile Črne pajčolane, nakar vsod je lepo, doma pa najlepše! so tudi odkorakale v posebno j sobo, da so jim pripeli te pajčolane. Nato je prišla še tretja skupina, po številu šest. One so 1 dobile prstan in krono na gla-l RATKE VESTI ! MALI OGLASNIK | KNJIGE RAZPRODANE — NAROČNIKI POZOR! Zbirka knjig, med katerimi pomagati, toda vse je bilo zaman. Italijanska vlada je odgovorila, da so interniranci "italijanski državljani in da se ino-zemci ne morejo vmešavati v stvar, ki je notranja zadeva Italije". Interniranci nimajo ničesar in nikogar ne morejo prositi za pomoč. Nobenega zakona ni, v imenu katerega bi mogli klicati na pomoč. Poročila govore o strašnih razmerah v teh taboriščih. No- Dopisi lokalnih društev DRUŠTVO SV. LOVRENCA, ST. 14 DSD. East Pittsburgh, Pa. Dragi bratje in sestre. Naša seja se bo vršila 8. avgusta v prostorih Croatian American!bena človeška narava ni dovolj Citizen Club, Braddock Ave., močna, da bi zdržala take na-E. Pittsburgh, Pa. pore. Zvedeli smo, da iz teh ta- | borov vozijo vsako jutro naj- St. Lawrence Lodge, No. 14 DSD of East Pittsburgh will now hold its monthly meetings at the Croatian American Citi- . — Chicago, 111. — Pokrajin- vo. Potem je bila kratka pridi- ski urad OPA objavlja, da so ---------—------------ ga. Dubovnik je začel govoriti na pritisk OPA razni prodajal- bile knjige o zdravju in zdra-nekako tako: "Naš učenik pra- ci cene raznim potrebščinam yiInih zeliščih so vse razproda-vi, ako hočeš popoln biti, pro- znižali. Življenjske potrebšči-ine in nimamo nobene več, zato daj vse kar imaš in razdeli med ne so se znižale v cenah od 15. z njimi ne moremo postreči več. revne in hodi za menoj." junija do 15. julija nad 1 0d-iProsimo vzemite to na znanje. Po pridigi se je začela peta stotek, omenja objava OPA v . C1 sv. maša z leviti. Navzočih je urada. —Knjigarna Am. Slovenec. bilo sedem duhovnikov, med — Bern, Švica. — Sem došla _(3x30, 3 6) njimi eden monsignor iz Tole- poročila iz Bolgarske omenja- i =====^==== do, O. Po masi smo se srčno po- jo, da so Nemci zamenjali v PRODATI SE MORA zdraWli, potem pa ie prišel fo-> Bolgariji več bolgarskih divizij |da se uredi zapuščina _ tri_ tograf s svojo škatlo. Najprejj z nemškimi divizijami. Nemqiinadst zidana hiša trfi. _- j3*®1*** duh°™ke v cerkvi, Bolgarom ne zaupajo obrambe, mi stanovanji po 6 sob, s kopal- ========== CeJV Tv S\b°lgarSke dlvi2ije.P°- no sobo in zaprtimi porči. Hi- znovati, prav tako kot vse dru- ^Lor iT ^ D\Zapad' sami *>a ša je v dobrem stanju in stano- , ste, kdor je hotel. Jaz sem se prevzemajo obrambo grških !vanja so 0 d d a n a. Cena ge vojne zločince. |tudi dal slikat z mojo hčerko.jobal. - Ji7snnn Zdaj pa cujem, da ie itali- * - j * $4750.00 i i j ii -i j Naj se omenim, da so vse no-| — Bern Švica. — Med novi- janska vlada sklenila deporti-, • ta a- • 7 *f ■ • . . , "eu flOV1 ruti v*p r.Hravn mn«rn nr*hiJ^ *^ * drU?° M°ja mi P^vmcami, ki jih je Italija ravnokar proglasila za vojno dvonadstropna lesena hiša, ozemlje, so tudi okraji Videm, Gorica, Trst in Pulj. — New York, N. Y. — Berlinski radio naznanja, da je —, sen Club, Braddock Ave., be- ginning August 8. Michael Kelly. ITALIJANSKI ZLOČINI Napisal dr. Milu Krek (v Central European Observer, dne 11. junija 1943) rati vse zdravo moško preb.-: M, je dobila ime Sister „ Ver valatvoizjugoslovanakih pro- da gveta Verda mučeni vme Trst Gonca m btra anek- ki je da]a življenje za Kristu. tiranih leta 1819 In zopet se to ,sovo vero leta 344 godi brez obtožbe in sodne je vge sTbTod lliaml poveljstvo v, lijanski državljani, so kar na- S« ^l^^^vesXl"! enkrat izgubili vse one pravice, .__■ . £ marjt za oDvestila, ki ki so še v italijanskem zakoni-1 * £ posebne sobe bi vodiIa do ujetja Josipa Bro. ku ščitile človeške pravice. To- r Tru ° iŽa' ŽiVega a" mrtve^ Brož ^ i da kljub temu se Italijani nika- JI* . . ____.... . .... . črnogorski gerilski vodja, znan kor niso obotavljali, da vpokli- • ^ (P<>d imenom "Tito". Navedene | manj po deset mrtvih trupel, čejo mlade moške iz teh pro- ™ ^ ' oblasti ne vedo, kje se nahaja, po večini otrok in mladih ma- vine in jih na različnih afriških' ^Jf ,.' T sumiJ° Pa' da Je nekJe v Slove- . ter. Otroci se rode, toda poro- frontah poživljajo, naj gredo , , - Jaz niji, kjer skuša organizirati jugoslovanski radio pro- čajo mi, da je 80 odstotkov umirat za Italijo. Ob istem ča- ^ do neddj d ld P°P£ Partizansko odpornost. | grram, ki se oddaja vsako ne- mrtvorojenih. Hrana je neza- su pa so jim doma izpraznili tsmo Doslavliali ^n^tel« JL Sicilije' ~ Ameriški deljo od 9. do 10. ure zjutraj dostna. Taborišča so pod milim hišo in pognali njihove rodbine krajane konca ' Z Borom ^ ^ ** S° V Sicfliji Prek® radio postaje WGES V nebom in le stari raztrgani šo- v konfinacijo in v smrt. . P se ^ascakl berači- Stari baron chichi . . . x _ , . . . . .7 . srečno pot! Priznati moram, csni;^; _____, ... LincagL — ton so internirancem na razpo- " "---- m .......--------- kjer je trgovina ter 4 stanovanja v enem poslopju, dve stanovanji pa v drugem poslopju. Hiša je v dobrem stanju, stoji na vogalu 21st in Wolcott Ave. Cena ^3900.00; / Za pojasnila pokličite: S. G. TUPONICH, 1429 W. 18th St., Chicago, 111. Tel. Canal 1640 2x POSLUŠAJTE Kakšen naj bo zaključek iz ^ ^^m^ Zžk^lo^oT^Te' ^^ je P°Vabil " ameriške^a iago. v oae primanjkuje tuai za teh dejstev. Noben moralni za- uapt. . r r polkovnika in njegovo osobje v najprimitivnejše potrebe. Pro-;kon ne veže Slovencev z Itali- ™g™^/, l^dl^K l ^ t SV°j častitljivi ^rad- Pri k°silu ti vremenu ni nobene zaščite, jani. IUlija je nalašč in namer- na„ 3 ^ f'^®"8®^1 jedli ameriške vojne racije, pa naj bo mraz, vihar ali dež. no pregazila in pohodila vse " ' J,„ h - i a™-i baron pa je prispeval 250 sve- Kakor živina morajo ostati človeške zveze, katere bi bile k t zelezni8ke; žih čebul. Ko so kasneje pre- brez pomoči za svojimi ograja- še mogle v bodočnosti urediti T noWnn d po" i pedali grad, so našli, da je bi- mi. In, kakor rečeno, medna- odnošaje med Italijo in Jugo-!tam pa sc nalo^H na re ^ le S°b opremljenih' v rodne podporne organizacije, I slavij o. Italija ni Jugoslovanov 1oj:„ ir,\7 shran[ibah pa ni bilo drugega i • a. i .. ., j . i , . , vozno laajo ^terrj) in v 15 mi ki so hotele pomagat^ so bile j nikdar sprejela kot enakoprav- j nutah smo bili v New Zadnje vesti iz Italije poro- vsem drugem pa jim odrekajo __________^^ ^^^ wlBav/F10f. čajo, da so Italijani izvedli de- tudi najbolj primitivne člove-1 divjaško odvrnjene* Tako na-!nih državljanov, tako^da^zdaj ^v portacijo na prisilno delo vse- ške pravice. Vsi so popolnoma daljujejo fašisti svobodno in tudi nimajo napram njej nobe-' nedolžni in fašistična policija nemoteno svoje barbarsko delo nih dolžnosti kot državljani. ga slovenskega in hrvaškega moškega prebivalstva v provincah Gorica, Trst, Istrija in Udi-ne. Tako so zdaj pobrali vse mlade fante in moške, ki niso bili že prej vpoklicani k voja- skladu z njihovim rojstvom, žrtev tega postopanja. Nobene kom ali aretirani o priliki prej- Med njimi se nahajajo izobra-; možnosti ni, da bi se jim poma-šnjih policijskih progonov. Ba- ženci in dijaki iz višjih razre- j galo. Nič nam ni preostalo, kar je je bilo več kot 10,000 oseb dov srednjih šol — iz Lj ubij a- bi dovoljevalo, da se temmu-zadetih od te nove krivice na- , ne so na primer odposlali v čenikom pošlje pomoči po nor-pram jugoslovanskemu prebi- koncentracijo vse te """ kakor par mehov vina in zaboj York plesnjivih makaronov. — Moskva, Rusija. — Za __________________________ __ UIiOV1JttU1. Ko pridem do doma Rev. Pe- ameriško filmsko sliko "Po-! jih ne more obtoževati nobene-i uničenja našega naroda. i Toda tudi ako ne upoštevamo ! !nc.a' h?rmomko vre- slanstvo v Moskvo" pripravlja-! ga drugega zločina, kot da so; Vse to se godi zdaj že skozi tega moralnega vprašanja, ®ca. Takoj S1 ^llshm' da mora j<, zdaj rusko besedilo, potem bili rojeni kot Jugoslovani in leto dni. Na deset tisoče jugo- nam je vendar nemogoče za- ^J1 nekaJ Posebnega, in res je jo bodo pa kazali po sovjetskih da je njihovo čustvovanje v i slovanskih civilistov je postalo preti oči pred kupi nedolžnih blla °hcet v cerkveni dvorani; [gledališčih. ... T . ..... . . mozila se hčerka Mr. in Mrs __j. Insurance Service See or Phone 2-8593 JOS. KLEPEC YOUNG BUILDING 19 E. Jefferson Street, JOLIET, ILL. I U katere ™Ž!lase hčerka.Mr; in Mrs.. _ London, Anglija. — Tri- valstvu v Italiji Znano je in dokazano, da je bilo dozdaj zaprtih v koncentracijska taborišča 31,000 Slovencev in poleg tega še precej Hrvatov in Srbov, ki so morali vsi v različna taborišča v Italiji ali pa v kraje zasedene od Italijanov — vse to že v letih 1941 in 1942. Najstrašnejše razmere vladajo v taborih blizu Bologne in na jadranskem otoku Rabu. Te razmere bom opisal na podlagi žene vseh starosti, otroci in celo dojenčki, starci in starke se nahajajo med njimi. Fašisti trde, da so "nevarni", in da jih je bilo treba odstraniti. Zato so jih vrgli v koncentracijska taborišča, da tam poginejo. Kakšne so razmere v teh italijanskih koncentracijskih ta- j ugoslovanskih trupel, fašisti zdaj grmadijo, niti ne v°Jak ™ je polj-!^deset delegatov Poljske zveze] moremo preslišati vpitja naših «ke narodnosti Nazadnje sem patrijotov je dospelo v London,! mučenikov. se Ja\?°ral T dvorano> Pa da bi posredovali pri poljski _______ ._____^ . ___ Ne, ne moremo molčati v tre- Je Selak kar z™v<:n sf"! vladi, naj bi ta poravnala rusko | dijake, malnih potih. Nobene možnosti' notku, ko fašizem uničuje naš ?e posadlla0z.a .mizo- ^aJlePsa poljske spore. Delegate je baje lolnv/n__^J™ xt;x___________i. 1____J __1____hvala Mrs. Selak za prijaznost, sovjetska vlada Toda tudi kmetje in delavci, ne vidim. Ničesar, razven ža- narod — kajti nobena konfe- £Y,ala Mrs" Selak za ^"f2"0^: sovjetska vlada spodbudila žene vseh starosti, otroci in ce- lostneira deistva. da Italiiani renca miru ne bi moffla znova tJli sem neznanec med dobrimi, temu koraku. lostnega dejstva, da Italijani renca miru ne bi mogla znova pred vsem svetom namenoma obuditi naroda, ki je prenehal vrše zločine, za katere jih bo- živeti — pa bodisi da je vojna do morali zedinjeni narodi ka-1 zgubljena ali dobljena. prijatelji. Selakova družina je j _ Bern, Švica. — Italija je I na jako dobrem imenu. V Le- te dni poklicala pod orožje 18 m nrifn imn aim a Li ~ _ ., novih razredov in je s tem iz- vršila do malega celotno mo- IZ SLOVENSKIH NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) činjenic, o katerih smo poročila. Interniranci se ne štejejo boriščih? Nobenih zakonov, niti sodišč j področje slovenske sekcije Ju-ni bilo treba, da ti nesrečneži! goslovanskega pomožnega od-nekaterih postanejo ujetniki, katerim so!bora, ki ima za organiziranje mislimo, da spada ta zadeva v'britev pa vsem slovenskim listom v objavo. Ta resolucija je bila spre je- ^^ dobili edvzte vse pravice. Nikomur j takega gibanja že vse priprave niso niti povedali, kaj je nje- pri rokah, pozivamo člani in gov "zločin". Brez obtožbe in j članice postojanke štev. 8 JPO-med vojne ujetnike. Niso voja-jtjrez sodne razprave, brez za-jSS, zbrani in zbrane na tej seji, ki. To so le miroljubni sloven- govora so bili obsojeni. Postali | njeno vodstvo, naj stori vse po-ski civilisti nabrani v Ljubljan- so zločinci, ne da bi bili obsoje- jtrebiio, da se ' pod njegovim ni. Pobrali so jih v njihovih sta- j nadzorstvom in ravnanjem sis-novanjih in jih odgnali od mir- j tematično in organizirano na-nega dela na poljih ali v de- bira taka obleka in obutev za lavnicah, prav kakor živino, | naše ljudi v stari domovini, ka- katero odženete iz hleva. Njih mor se naj pošlje in potem ski provinci (prej Jugoslavija) in v italijanskih provincah Gorica, Trst in Istra, kakor tudi Hrvati in Srbi iz vseh od Italijanov zasedenih krajev Jugoslavije. Ljubljanska provinca usoda je hujša kot usoda suž- pravično razdeli vsa nabrana! njev. Ne le da nimajo nobenih roba, čim bodo dopuščale raz-človeških pravic, niti dobrodel-1 njere svetoviiega položaja, jnost jim ne more pomagati. Ta resolucija naj se pošlje Mednarodni Rdeči križ seje vodstvu slovenske ■ sekpije ju-ponudil, da pomaga. Toda ita- goslovanskega pomožnega od-lijanska vlada gA je srepo za-j bora v vpoštevanje, vsem povrnila. Druge mednarodne pod- stojankam ali krajevnim odbo- šteje 230,000 prebivalcev. Iz tega malega ozemlja so poslali Italijani le na otok Rab 16,000 civilnih oseb. Fašistična Italija smatra, da so ti interniranci italijanski državljani. Toda seveda le v koli- montu ima sina, ki študira za ! duhovnika in bo v kratkem novo mašo pel. To bo že druga bilizacijo. Letnika 1923Tn 1924 nova maša letos pri župniji Sv. bo treba šele izuriti J Cirila in Metoda. Rev. Petrič je _ Washington, D. C — V : lahko ponosen na svoje farane. Moskvi se je rodil "Narodni od-Drugi dan, v ponedeljek, so bor proste Nemčije, v katerem se imeli južino v dvorani; tudi je 12 komunističnih beguncev jaz sem bil deležen raznih do- iz Nemčije, ki bivajo v Rusiji odkar je prišel Hitler do moči Skoraj bi bil pozabil, da smo in kakih 20 odličnejših nemških ta na seji postojanke štev. 8 JPO-SS v Chicagu, ki se je vr- ------*-----^------- — -— —---------------— šila dne 17. maja, 1943 v Toma- junija zvečer imeli zabaven vojnih ujetnikov. Ta odbor se žinovi dvorani na 1902 West večer pri mojem nečaku Ludo-;je potom radia obrnil na nem DRUŠTVO SV. VIDA Stev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Odbor za leto 1942: Predsedpik: Anton Strniša; Tajnik: Jos. J. Nemanich. 1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare sole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; t mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Cermak Road, Chicago, 111. Anton Krapenc, preds. John Gottlieb, tajnik . < Leo Jurjovec, blagajnik. IZ a JOLIET A V NEW YORK Popisuj« John Muiz (Konec) viku Mutz. Rev. Petrič, par ško ljudstvo, naj strmoglavi drugih in moja malenkost smo Hitlerja, ustvari pristno narod-bili tam. V ponedeljek 5. julija no nemško vlado, ta pa naj od-pa smo imeli zabaven večer pri pokliče vojake iz prvotnih Rev. Petriču. Navzoča sta bila nemških front in začne pogaja-tudi Mr. in Mrs. Ludvig Mutz.'nja za mir. Tukaj smatrajo ta Potem sta nas posetila Dr. in odbor za izredno važen "poiz-Mrs. Petrich; on je doma iz kusni balon" Stalinov, pa tudi Eveletha, Minn. Dr. in Mrs. Pe-! propagandno sredstvo, da osla- kor gre za policijske zadeve. V porne organizacije so želele rom JPO-SS v pretres in odo- Joliet, 111. ---------------------------r - ----------------- V četrtek 1. julija popoldne trich sta bila na potu k roja- bi nemško domačo fronto. Mor-sva se z Mrs. Ludvig^Mutz, so- kom, ko so jima .počitnice po- da je še malo več za vsem tem. p^ogo mojega nečaka,odpel j a- tekle in sta se grede ustavila v -o_ la iz Brooklyna k veliki cere- New Yorku. Tudi so prijatelji Vi radi berete vesti iz dru-moniji, ki se je vršila v sester- z Rev. Petričem. ^ drugi radi ^^ skem samostanu v Monroe,' Naslednji dan je bil za mene novic« iz vaie naselbine. Poro-New York. Bilo je silno zani- j zadnji dan v New Yorku, zato čajte novice in dogodke * "Am. mivo. Vse sestre, 110 po števi- sem se moral posloviti. Naj lep- Slovencu". Pristopite k DR. SV. JOŽEFA, stev. 53, K. S. K. J. V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. FRANK JERINA, predsednik, JOSEPH ZORC, tajnik, 1045 Wadsworth Ave« No. Chicago. IIL ANTON BESPALEC. SR.. blag. Stran 8 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 30. julija 1943 X +s I KNEZ SEREBRJANI — ROMAN -Rusko — A. K. Tolstoj Poslovenil — Al. Benkovič * 1» »Nltt ^ tt S. P. D. SV. MOHORJA Ustanovljena 31. decembra 1921. Inkorporirana 12. oktobra 1923. Pri pogledu na Maljuto je čutil človek, da je zaman vse prizadevanje, najti v njem kaj človeškega. In res se je nravno izloči] od vseh ljudi, živel je med njimi svoje lastno življenje, se odrekel vsakemu prijateljstvu in vsaki ožji zvezi, nehal je hiti človek in je napravil iz sebe carskega psa, pripravljenega raztrgati vsakega, kogar bi Ivan sklenil uničiti. Edina jasna lastnost Maljute je bila menda njegova goreča ljubezen do sina, mladega Maksima Skuratova, toda to je bila ljubezen divje živali, nezavedna ljubezen, čeprav je včasih mejila že na žrtvovanje samega sebe. Krepila jo je Ma-ljutina častihlepnost. Izhajajoč iz nizkega rodu, se je mučil v zavisti pri pogledu na blišč in vzvišenost ter hotel povišati vsaj svoje potomstvo, začenši s svojim sinom. V besnost ga je gnala misel, da bo stal Maksim, katerega je ljubil tem bolj, ker ni poznal drugih rodbinskih vezi, v očeh naroda vedno niže od teh ponosnih bojarjev, katere je on, Maljuta, moril v množicah. Prizadeval si je, da bi z zlatom dosegel dostojanstva, ki so mu bila nedostopna po rodu, moril je z dvojno naslado, se maščeval nad osovraženimi bojarji, se bogatil ž njih imetjem in je dvigajoč se v carski milosti hotel povišati tudi svojega ljubljenega sina. Toda poleg teh načrtov je bilo prelivanje krvi za njega potreba in naslada. Mnogo umorov je izvršil z lastnimi rokami in letopisi pripovedujejo, da je včasih po usmrtitvah lastnoročno s sekiro razsekal mrtva trupla in jih pometal psom za žretje. Da bo slika tega človeka popolnejša, je treba dodati, da je bil kljub umstveni omejenosti silno lokav, kakor vsaka zver, v boju se je odlikoval z obupno hrabrostjo, v občevanju^Tjuclmi je bil ne-zaupen, kakor vsak suženj, ki je prišel do nezaslužene časti, in nihče si ni tako zapomnil žalitve kakor Maljuta Grigorij Lukjanovič Skuratov-Belski. Takšen je bil človek, kateremu se je tako neoprezno posmehoval earjevič. Poseben dogodek je dal Ivanu Ivanovi-ču priliko za posmehovanje. Preganjan od zavisti in častihlepnosti, je Maljuta že dolgo hrepenel po bojarstvu; toda car, ki se je včasih držal običajev, ni hotel ponižati najvišjega ruskega dostojanstva v osebi svojega ljubljenca in nizkega rouu in se ni zmenil za njegove prošnje. Skura-tov se je odločil, da Ivana spomni nase. Ko je ta dan car stopil iz spalnice, je padel pred njim na tla, mu naštel vse svoje zasluge in ga kot nagrado zanje poprosil bo-jarske čapke. Ivan ga je potrpežljivo poslušal, se zasmejal in ga imenoval psa. Sedaj za mizo je earjevič Maljuto spomnil ponesrečenega prosjačenja. Toda ne bil bi tega omenil earjevič, če bi bolje poznal Grigorija Lukjanoviča. Maljuta je molčal in bledel Car je z ne-voljo opazoval neprijetne odnošaje med Maljuto in sinom. Da bi napeljal razgovor na kaj drugega, se je obrnil k Vja-zemskemu. "Afanazij," je rekel napol prijazno, napol posmehljivo, "kako dolgo se boš še moril? Ne spoznam več svojega dobrega opričnika. Ali ti je morda zavdala ljubezen — ljuta kača?" "Vjazemski sploh ni opričnik," je omenil earjevič. "Vzdihuje kakor kaka devoj-ka. Reci mu, gosudar-batjuška, naj mu nataknejo sarafan in obrijejo brado, kakor Fedki Basmanovu, ali pa mu ukaži peti z goslarji. Mislim, da mu bolj pristo-jajo gosli nego sablja." "Carjevič," je zakričal Vjazemski, "ako bi bil pet let starejši in bi ne bil carjev sinko, bi te pozval za razžalitev k Moskvi na Trojicki trg, pomerila bi se in sam Bog bi razsodil, kdo naj suče sabljo in kdo igra na gosli!" "Afonka," je rekel strogo car, "ne pozabi, pred kom govoriš V* "Dobro, batjuška, gospod moj, Ivan Va- siljevič," je drzno odgovoril Vjazemski, "ako sem kriv pred teboj, daj mi odsekati glavo, od carjeviča se pa ne dam zasmehovati!" "Ne," je rekel mehke je Ivan Vasiljevič, ki je Vjazemskemu vedno odpuščal prestopke zaradi njegovega junaštva, "prezgodaj je še, Afonja, da bi ti jemal glavo. Naj le še služi v carski službi! Rajši ti, Afonja, povem pripovedko, ki mi jo je minulo noč pripovedoval slepi Filka: "V slavnem Rostovu, krasnem mestu, je živel vrl mladenič Aljoša Popovič. Bolj kot življenje mu je bila draga mlada kneginja; njenega imena se ne spominjam. Le da je bila kneginja omožena s starim Tu-garinom Zmijevičem, in naj si je Aljoša Popovič še toliko prizadeval, kneginja ga ni marala. Ne ljubim te, dobri mladec, ljubim samo svojega moža, milega, starega Zmijeviča. — Dobro, je rekel Aljoša, tudi mene vzljubiš, labod beli! Vzel je dvanajst svojih zvestih služabnikov, vdrl v sobane Zmijevičeve in ugrabil mlado ženo. — Blagor ti, dobri mladenič, je rekla žena, da si me tako ljubil in da si me znal celo z mečem dobiti; zato te ljubim bolj od življenja, bolj od sveta, bolj od starega, gnusnega svojega moža, Zmijeviča." "No kaj, Afonja," je pristavil car, srepo gledajoč Vjazemskega, "kako ti ugaja pripovedka Filke?" Vjazemski je željno poslušal besede I-vana Vasiljeviča. Padle so mu v dušo kakor iskre v žitne snope, vzbudila se je strast v njegovih prsih in oči so mu s plamenom zagorele. . "Afanazij," je nadaljeval car, "jaz poj-dem te dni v Suzdal na molitev, ti pa pojdi v Moskvo k bojarju Družini Mordžovu: vprašaj ga, kako mu je zdrarvje, refci, da sem te poslal, da vzameš z njega mojo kletev. A vzemi s sabo," je dodal pomenljivo, "vzemi s sabo čim več opričnikov." Serebrjani je videl s svojega sedeža, kako se je Vjazemskemu spremenil obraz in kako mu je divja radost zasijala z obličja, a slišal ni, o čem govorita knez in Ivan Vasiljevič. . ,,M. Ko bi bil uganil Nikita Romanovič, česa se veseli Vjazemski, bi pozabil na prisotnost gosudarjevo, ostro sabljč bi bil strgal s stene in preklal bujno glavo Vjazemskemu. Tudi svojo glavo bi bil izgubil Nikita Romanovič; a za sedaj so ga rešile zvočne gosli, dvorni zvonovi in bučni govor opričnikov. Česa se raduje Vjazemski, ni zvedel. Slednjič je Ivan vstal. Vsi dvorjani so zašumeli kakor preplašene Čebele v ulj-njaku. Kdor je le mogel, se je postavil na noge in vsi po vrsti so hiteli k carju, da dobe od njega suhih sliv, katere je lastnoročno delil med brate. Ta trenutek se je prerinil skozi gnečo opričnik, ki ni bil na gostovanju, in je nekaj pošepetal Maljuti Skuratovu na uho. Maljuta je vzrojil in razjarjenost mu je spreletlea obraz. To ni ušlo bistremu očesu carjevemu. Ivan je zahteval pojasnila. "Gosudar f" je kriknil Maljuta, "zgodilo se je nekaj nezaslišanega! Izdaja, upor proti carski milosti tvoji l" ' Ob besedi "izdaja" je car prebledel in oči so se mu zaiskrile. "Gosudar," je nadaljeval Maljuta, "oni dan sem poslal okrog Moskve četo, da se prepriča, kako moskovski ljudje slušajo tvoje carske ukaze. Naenkrat je neznan bo jar napadel s svojimi hlapci tvoje ljudi na poizvedovanju. Mnogo so jih ubili in silno zdelali mojega oprodo. Sam je tu, za vrati stoji, grdo ranjen. Ali mu ukažeš priti sem?" Ivan je z očmi premeril opričnike in je na vseh obrazih čitai jezo in nemir. Tedaj so poteze njegovega obraza dobile izraz nekega čudnega zadovoljstva in rekel je z mirnim glasom: "Pokličite ga!" (Dalje prih.) CHICAGO, ILL. Odbor z* leto 1943: Predsednik: John Mlakar. 1925 W. 22nd Place Podpredsednik: Frank Puklavec. 1930 W. 21st Place. Tajnik: Jo*. J. KobaL 2113 W. 23rd Street. Blagajnik: Jo*. Oblak. Jr.. 1840 W. 22nd Place. Zapisnikar;- Anna ZokaL 2050 W. Coulter Street. Duhovni vodja: Rev. Edvard Gsbrenja, OFM.. 1852 W. 22nd Place Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — {Carolina Pichman, 2326 So. Wolcott Ave. — Frank Dolenc, 1940 W. 21st Place. Porotni odbor: Peter Coff. 1830 W. Cermak Ed. — Math Hajdinjak. 2017 W. 21st Place — Lea Mladic, 1919 W. 22nd Place — Pauline Osbolt, 2029 W. Cermak Ed. — Anna Zorko. 1654 W. 21st Place. Družbena zdravnika: Dr. Joe. E. Ursich, 1901 W. Cermak Ed. Vratar: Frank Roblek. 1833 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecih od maja do oktobra, in vsako p^vo nedeljo od novembra do aprila, v cerkveni dvorani sv. Štefana, ne 22nd Place in Wolcott Ave. * - Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je prost. Pri Družbi se lahko zavarujete proti bolezni in smrti za samo en dolar mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v ChicagL Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo. Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali pa predsednika. NAZNANILO .A. # JuVv t z, * ■ , . . v i* ,4 tj" .--.j Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne L avgusta v cerkveni dvorani Sy. Štefana točno ob pol dveh popoldne. Vabljeni ste, da se vdeležite. Ali ste £e pridobili kakega novega člana za našo Družbo? Ako^fle, sedaj je čas. Nagovorite Vašega sina, Vašo hčer in Vpišite jih pri nas. Bodočnost naše Družbe je odvisna od mladine, zatoraj na delo! J* M. Trunk Ko to Sovjeti dajali genera-Ide šele uravnava, oprava hiše. lom denar za »troje, so morali j Izobrazba je oprava, podlaga vzeti ljudem kruh, maslo, bom-; le na drugem mestu. Ameri-baževino, usnje, les . .. in Rusi kanska demokracija. Dobra so morali stradati, ko so delali 'stvar. Ves svet naj jo dobi. Am-! železne vojake. Hitler je pri-jpak tisti možakarji, ki so sfik-hrul kakor orkan in vzel ukra-jsali amerikansko demokracijo jjinsko žitnico. Ni čuda, da je [vsaj v načrtu, so mislili najprej na podlago in našli pravo podlago: človeku grejo od Stvarnika podeljene pravice, katerih mu nihče ne sme skrajšati. Ali stoji tudi Molkova demokracija na ti in taki podlagi? On je privrženec marksizma, tor^j materializma, in materialistična demokracija visi v zraku. Zabavljanje, da je kdo le siten, ako stika za podlago, nič ne pomaga. Naravno, da ima Ivan Molek vse polno potežkoč pri demokraciji, in tokrat potežkoče s — klerikalizmom. Močan je ta zlomek bil, oslabel je nekako, ampak še je močan, in odtod potežkoče. In klerikalizem? Kakšen je ta Molkov klerikalizem? Visoka duhovščina od papeža do zadnjega pomožnega med Rusi vse polno potežkoč, ki bi bile vsakega potlačile, le Rusov niso. Mizerija je mestoma gorostasna in neki vidijo zopet le to mizerijo. Ampak niti prejšnja niti sedanja mizerija Rusov ni zlomila. Nasprotno. Še bo dosti mizerije, pa bo mi-zerije v doglednem času tudi konec, in pri drugih se bo mizerija šele pričela. Rusi so se morali umakniti v mrzle sibirske planote. In tam utegne Rusija ostati, kadar se bo raztegnila, kakor pravi Amerikanec John Scott, ki je pomagal skozi pet let v ledeni Sibiriji, prav v Rumunijo in Poljsko, morda celo do Trsta! Zopet pa so ti Moskoviči tiči. Kakor poroča isti John Scott, se dvigajo v Sibiriji veli- kanska podjetja, ampak Rusi |gkof tako raz, vsa fa_ nobenega tujca ne pustijo po- šistiina brez vsake demokraci. POri Kar on Unokr nin f i tio»Hili Z sobratskim pozdravom, leg! Kar so Moskoviči naredili dozdaj, so naredili sami, mor- Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam In Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstaf€jš* slfrrenska podporna organizacija V Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400 Premoženje: $5,100,000 »/. — ■— SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% Če hotel.dobro sebi in avo$m dragim, zavaruj aa pri najboljS, pošteni in nadaolvectni podporni organizacij, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer aa lahko zavaruješ za amrtnine, razne poškodba^ operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema molke in 2enake od 16. do 60. lata; otroke pa takoj po rojstvo in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodarnejia vrata certifikata sedanje dobe od $25040 do 95400.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot £e te nlai Ban aH članica ta mogočne in bogata katoliike podpora« organizacije, potrudi' ae in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vsa drage podrobnosd je. Nižje doli je nekaj demo- j . . kratov, pa se hinavsko potuh- da nameravajo se za naprej , ........ . , ... * .. nejo pred "višjimi", m le sporne, t i x • delati bolj sami. Da bi le tudi . ...... . Jos. J. Kobal, tajnik. naJAiVt ______ daj je nekaj, kakor pravi Ver- gil "rari natantes in gurgite vasto", ampak ti nič ne štejejo. Tak je zlomek klerikalizma. Vrlo zanimivo je, da Molek Naletim na nekakšne žarke, sam prizna, da gre za — cer-. . med nami so rojaki, ki ti! kev, za katoliško cerkev, ker prav naredili, dozdaj so naredili vsaj v vojaškem pogledu vse prav in pravilno! •a obrnite na uradnike in nraduica krajevnih K. S. K. Jednota, ali pa na: drvite* GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353No. Chicago Street, Joliet, Illinois $2.00 ZA SAMO $1.00 To je dobra kupčija za vas! e Kje se pa to dobi? Berite! Knjigarna Amerikanski Slovenec ima na roki še nekaj slovenskih knjig. Sledeče knjige so v posebni zbirki v prodaji: ENA BOŽJIH CVETK", krasna povest....................... £1.00 -OD SRCA DO SRCA", 1. in 2. zvezek..........................SO "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", poučno berilo___________ .25 "HISTORICAL ATLAS", 5700 let svetovne zgodovine skrivnostno namignejo: Hitler bi ne bil slab, če bi pobil vse "farje" na Slovenskem, napredne Slovence bi pa pustil pri miru . . Ampak Hitler in njegovi klavci koljejo vse Slovence brez razlike: poleg duhovnov obešajo tudi ateistične koiriuniste in socialiste! Pravilno, ako se to označuje kot primer perverzne pameti. Dalje: . . ali mislijo ti rojaki, da bi ljudje pustili vero, če bi jim kdo pobil vse duhovnike? Zgodilo bi se baš narobe . . na ta način se vera ne odpravlja." Pravilno in manj pravilno. Res, tako bi vere ne odpravili. "Tako ... se vera ne odpravlja," manj pravilno. Ali je vera le človeška perverznost, kakor trdijo tudi v Moskvi? Potem: proč z njo, ker vsaka perverznost škoduje! Ce je pa 'vera" realnost, kakor je realnost Moskva ali Prosveta, potem je ne boste odpravili, in če odpravljate nekaj, kar je realnost, obstaja, si le škodujete, kakor bi'si škodovali, če bi si rezali nosove. Dalje: . . ko je katoliška cerkev pred 40 leti izgubila mladeniča, ki je danes urednik . ni bil nihče ubit zaradi tega." Pravilno, ampak še veliko manj pravilno. ". . . izgubila . . res, vsaj en katoličan bi bil manj. Pa ni izgubila, ker katoliška cerkev ravno tega ne potrebuje. Izgubiš nož, ti izgubiš, ker s prstom si ne moreš rezati špeha. Zapisano je, izgleda, da je pravilno, pa ni vse le pravilno, ako je kdo siten, ker je star. vse druge "cerkve" so dim. Pravilno. Za kaj toraj gre? Pač za — podlago demokraciji: ali od Boga, kakor so našli prvi amerikanski demokrati, ali od materializma, in od tega bi moglo ka.j priti, kakor nekaj pride, ko skozi rav/enk pade. (zanimiv zemljevid) 25c Skupna vrednost___________$2.00 V tej razprodaji dobite to zbirko za samo $1.00 ** TO PA SAMO DOKLER ZALOGA NE POIDE. Pošljite naročilo z zneskom takoj na: ^Jg KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, Illinois Jugoslovanska vlada je brez dežele, zdaj je celo brez "vlade" in išče vlado, pa je ne more najti. Tudi to je pomanjkanje demokratične razumnosti. Kaj, ko bi kako pametno reka — Moskva? * hran Molek razlaga demokracijo. Prav, prav, vsi smo pouka potrebni. Pove marsikaj dobrega, n. pr. poudarja, da mora imeti demokracija podlago neke izobrazbe. Pravilno zopet. Ali je to vse? Kaj pa s podlago, odkod demokracija izhaja? Ali ni to prvo? Hiša mora imeti podlago, potem pri- Well, well ... še bo potežkoč, ker te potežkoče so se pričele že s pričetkom človeka, in vsi upi na shiranje in končno "smrt" klerikalizma bodo splavali po vodi. Ampak zlomek klerikalizma je še, hudo shiran in slab, pa mu Ivan Molek prizna neko pravico do življenja potom — tolerance. Zopet dobra roba. Vi nam materiali-stom, mi vam klerikalcem. Nas je vedno več, vas ne bo zmanjkalo tako kmalu. Dobro, vrlo dobro, saj oboji živimo. Ali ni to prava demokracija, in vsi se lahko veselimo življenja? Pravim in rečem: Ivan Molek smatra svoj materializem kakor pribito robo, tudi amerikanski prvi demokrati bi se bili zmotili, ko govorijo o Stvarniku, in vsi v zmoti bi bili "klerikalci", katoliška cerkev pač. Ako bi bilo tako, rečem in pravim: čemu govorite o toleranci, rešite nas zmote, da pridemo do resnice! Cemu hočete s toleranco podaljšati tako mizerno življenje?? "Give me liberty or death," je rekel Henry tedaj. "Resnico ali smrt", bi lahko rekli zdaj. Ampak če so bili tisti Amerikanci na pravem in smo mi "klerikalci" na pravem, ne bodite v skrbeh radi tolerance, dosti je bo, da pridete vi do resnice, če je na naši strani, ker mi ne moremo priti po toleranci do vaše "resnice", ker je nimate, ako je resnica na strani Amerikancev tistih dni, in na strani pravilne, ne našemljene demokracije! DR.JOHN J. SMETANA Pregleduje oŠ in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avians TeL Canal 0523 Uradne are: vsak dan od 9 ziatr«j do 8:30 zvečer.