291. atevilka.____________Ljnbljana, v poneđeljek 21. decembra.________XV1IL leto, 1885. Ishaja viak d&n »večer, izirnai nedelje in prazuibtt, t&c včlia p« Dofiti nreieman tu »vnfriiitr /„«, = . l. a * i i * . - .. ,, „ . upra%niStVL nnj se blagovoUjo poliljati »arocn.ne, rekUmacljo, osnnnrla, i. \. vui adomuRtrativno »t^ari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo narocbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" yejja za Ljubljanske naroćnike b,rez pošiljanja na dom: J Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ j „ četrt ieta. ;!,*."♦. 3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za cetrt leta. S pošiljanjera po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ Ćetrt leta........4 ,, — n „ jeden mesec.......I „ 40 „ ZJp:avništvo „Slov. jS'ftrfnln**, Govor poslanca Božidara Raića, govorjen v deželnem zboru Graškem dne 15. decembra 1885. Ko Bern preftitn\ „Povo6Uow HtujerskeRa dežel-nega odbora nasvetujočega ustanovljenje učiteljske stolice za verouk v zvezi s slovenskim poukom na deželnem nižem gimnaziji v Ptuju, obletela me je nehote misel, ka je visoki deželni odbor glede na ta gimnazij opustil svojo dolžnost spolniti, ka je posvedočil očuhinstvo proti temu učilištu na Spod-njem Štajerskem; ka je ovadil svojo ust.rojevalno omedlovico, vsaj sam priznava, kn po minovših 10 letih ondešnja veroučna stolica ni bila stalno ustanovljena, nego oskrbeval je isto vedno prestuvljan bivši veroučitelj; ka pouka v slovenskem jeziku došle ni vršil oblično usposobljen učitelj, ka se je vsled nameščanj in premeščanj razplela nepravilnost, vsled katere sta ondi dva priritdopisca uči-teljevala, katerih jeden še sedaj oskrbeva slovenski jezikovni pouk. Jeli trebalo več nego 10 let, da se na tem učnem zavodu postavilo urede poučne raz-mere? — V 7. sednici štajerskoga deželuega zbora due 22. septembra 1884 pri vprašanji glede na na-meščanje učiteljskih .služeb na deželnem nižem gimnaziji Ptujskem s prot'osorji, kateri ne zmijo slovenski, bilo je tuđi mimogrede omenjeno, ka še slovenski jezikovni pouk, kateri je od postanka tega učncga zavoda zvečine prepušten računskim in pri-rodopisuim učiteljem, pogreša izprašauega strokov-njaka; na kar jo deželni odbornik dr. vitez pl. Schreiner odgovoril naslednje: „Ka deželni odbor znanju slovenskoga jezika od strani učiteljev na Ptujskem gimnaziji prisoja dostojno važnost. Ako kljubu temu pouka v slovenšcini ne more vršiti iz-prašani strokovnjak, tako itak gotovo ni iskati vzroka morebiti v nedostatku dobre volje od strani de/el-nega odbora, nego v jako malem številu takih iz-prašanih strokovnjakov." Trditev, ka imamo samo jako malo čtevilo izprašanih strokovnjakov za slovenski jezikovni pouk, nikakor no velja, ker za to atroko zmoremo v tem hipu toliko usposobljcnih učiteljev, ka bi zadovolili vsem na Slovenskem nahajajočim se srednjim uči-liščem. V slučaj i, ako bi deželni odbor razpisal to učiteljsko stolico, mogel bi v Gradci vazpolagati s petinu" za ta učni predmet izprananimi ponudniki, jeden taku na Dunaji za službo, a jeden je suplcni na gvmnaziji v Ljubljani. Pri tej priliki spominam deželni odbor na to, ka bo nekokrat oglasili se trije slovenski prosilei za Ptuj, in med temi tuđi dva učitelja usposobljena za slovensko jezikovno stroko, ali jili prošnje ostale so brez uspeha. Dotična šolska oblast, oziroma deželni odbor imel bi bil najugodnejšo priliko svojo dobro voljo pokazati pri razpisu dveli učiteljskih služeb, kateri sto bili letos nameščeni, slavno pokazati. Ali je deželni zbor kda razpisal to učiteljsko mesto v zvezi z latin-; ščino in gršcino? Ne! zakaj tore prazni izgovori in rušljive trditve? Akoprem je deželni odbor uže lani bil opo-zorjen na to nepravilnost, nahaja se teko&e šolsko leto spet pouk slovenskega jez'ka v rokah prirodo-piščevih, kar je toliko pogubnejše, ker niti deželni šolski nadzornik, niti jednostavno usposobljeni ravnatelj iz Tirolskoga nest-i sposobna nadzorovati tega učnega predmeta. Tak postopek poprituje zapostavljanje in navlaščno oviranje točnega naueenja ma-terinščine pri velikoj večini slovenskih učencev ter se protivi postavnim propisom poučevanja. Po minovših 10 letih dozdeva se, ka je deželni J odbor voljen popraviti zastarele napake in pogreške, j ker nasvetuje. da se ustanovi učiteljska stolica za i vornuk v zvezi s slovenskim jezikom, da se tako učitelj stvo na Ptujskem gimnaziji spravi v pravilno stanje, kar boce reci, učiteljstvo na tem ucnem zavodu ima sestavljeno biti s 7 učiteljev, ravnatelja in verstvenika vštevši. Dežulni odbor shodil si je dotično pri voljenje od c. kr. deželnega šolskega sveta za to odloćbo. Ta poskus po mojem mnenji ni sreten. C. kr. deželni šolski svet naglašuje, ka bi po računu, učinjenom v poi'otilu pravilno dovolj bilo sedem učiteljev in poleg tega bi deželna zaklada primerno štedjena bila. Skladam se, pa ozkosrčna borba za štedjenje v tem slučaji, kder ide samo za majceno korist Slovencev, dalo bi so uspešno na naslodnji način dognati. Pouk v risanji, kateri na teden jemlje 15 po-' učnih ur, naj bi se kot obve/.ni poučni predmet : povse odpravil, ker provzrocujo velike stroške (1800 gl.) in je pri groznem obloženji učencev skoro nemnžen. Stavimo priliko: na akademiškem gimnaziji Duiuijskem poučuje se v 1 razredu 23, v II. 23, v II!.. 24, v IV. 25 uv, na višjem gimnaziji v Dunaj-skem Novem mestu v I. razredu 22, v II. 23, v 111. 24, v IV. 25 ur, v Ptuju pa v I. razredu 30, v II. 28, v 111. 30, v IV. 30 ur na teden ; pri čemer je še treba pomisliti na grozno težkočo, katera slovenske učence s tom tlači, ka se jim ne razkla-dajo učni predmeti v materinštini, nego v tujem, njim menj razumljivom jeziku, in v tem se morajo svoje naloge učiti. Itazgled 2G gimnazijskih letnih poročil kaže, ka je pouk v trtanji (risanji) kot obvezni predmet na četirih gimnazijah, in sicer na obtinskem višjem gimnaziji Marinbilf na Dunaji, na II. ueniškem gimnaziji v lirnu, v lludolfovem in pri sv. Ilipolitu, pretežno z realističnim pravcem, na večih gimnazijah je svoboden poučni predmet in spet na drugih se t'elo no uči, kar bi se tuđi povse iiftj zgodilo na deželnem gimnaziji v Ptuju in sicer toliko lože, ker je deželni odbor v uekem svojih poročil naravnost rokel: „ka se namreč učenci z realističnim pravcem v Ptuju skoro sevsema pogre šajo. Po takom znobil bi se zavod jednega učitelja in pridobljcno bi bilo 15 učnih ur na teden. Nadalje navajam, ka jo risanje na gimnazijah priznano od li: i više poučne oblasti kot neobvezni učni predmet. Ministorska naredba od dne 9. avgusta 1873, št. 0708, s katerim se učni črteH za risanje uva- jajo v učilišta, stoječa v področji deželnih šolskih oblastev. Učni crtež za risanje na realnih gimnazi~ jah veleva: (Neobvezni pouk v gimnazijah ima pomož-nos ti težiti za istim smotrom.) Nadalje odločuje državnoga ministerBtva ukaz od dne 27. aprila 18G7, st. 1703 . . . glede na ve-ljavo naprednega reda iz risanjskega pouka na realnih gimnazij ih, kakor glodo na vprašaoje, na koliko ima veljati crtanje prostoj roka na teh zavodih kot obvezni predmet:" Pod 2. „Ćrtalni pouk, kateri je v obeh naj-nižjih razredih za vse dijake popolnem skupni, ima Teljuti za vse učence teli razredov kot obvezni predmet, a v III. in IV. razredu za one učenee, kateri se poprimejo rnalistif-nega pravca, a za one, kateri hode za gimnazijskim pravcem, ima se kot svobodni učni predmet smatrati. V Ptuju pa, kjer je že pred 5 leti realni niži gimnazij bil spremenjen v niži gimnazij, čepiri so risahu pouk po vsch cetirih razredih kot obvezni poučni predmet! „Nacrt za ustrojim" avstrijskih gimnazij in roalk, s previšniim privoljenjem dne 1G. sept. 1849, državni zakonik 1H4(.), str. 711, ukazuje, ka v §. 18 pod št. 1, 2, a—c niišteti učni predmeti gimnazijski so obvezni predmeti za vso redne učence: verstvo, latinščina, gršćiiui, materinski jezik, zemljcpisje iu zgodovinn, računstvo, prirodopisje, siloslovje, modro-slovna propodevtikii. Risanje, pet je in telovadba naj se uvedejo po potrebi in mnžnosti na posamnih gimnazijah. Nepostavno je tedaj, ako jo risalni pouk na dežolnem nizom gimnaziji v Ptuju kot obve/.ni učni predmet po vseh četirih razredih in ka dežela učitelju, ki nema srednješolskih naukov, za 1(J teden-skih učnih ur, ukoprom bi vsled ministerske naredbe od 2l\ oktobra 1874, št. 14.r)f)4, moral učiti do 24 ur, daje plaćo 1800 goldmarjov. Tukaj bi bilo na pravem t.orišči vprašanjo, je li Ptujski deželni nižji gimntizij oskrhovališće učitelju, katori ne zadovoljuje postavnim zahtevam . . . Vsled poručila ži;li odbor, da e v nekoj dobi ravnatelju omogoči polokšica od učnih ur. Ravnatelj ima po ininisterskem ukazu od dne 10. septembra 1885, št. 10407 na višem gimnu/i'i na teden po-učevati 5—8, a na nižem gimi.. ,' 10—1-1 ur. Luni je iir.il ravnati1'j dcželnoga tr./cra gimnazija Piujskoga v 1. poletji 7, v II. } * ". ur. Od česti toro polekšicaV Nekoliko več izpita in znanjo slo-venskega jezika hi pat bilo potrebno, da no bi prc-pal v greh nokatorih nomškiii ravnatoljov na Slovenskom, kateri pri sprojomanji učencev v gimnazij krepko naglašujo, ka oni slovenski učenci, kateri se daj ej o za Ni'inco vpisovati. i majo na teden 2 — 3 ure polekšanja v šolskem pv/.-.J iji- Ne li tak postopek hudičevo barantanjo z narodnostjo naše slovensko mladeži od strani noniskuLirolskih ravna« toljov na slovenskoj zorniji V Deželni odbor tuđi rosni: ukos'.ovni obziri pri-povočajo verouk in slovenski jezik zjediniti v rok i jednoga učitelja. Čudno je pri tom, ka najviša naučna uprava do tega hipa ni naletela na to tajnost! — Po detovodnein nizumovanji z V ,;o ukoslovni obziri, da vsak ravnatelj in vsak m-ofi'sor v srednjih učiliščih na Slovenskom }w\k :\\ zna slovenski, ker brez tt^a :r.v- "•'' . /" " i^uk, blar;ti y nižih razredih za slovensko mladež brez uspeha. Obilno moro Inv/.o^raznonti ova ja, kdor se daja na-meščati na učilisćih, kdor jo treba razumeti materinski jezik učencev naše narodnosti, in vzntnožona je brezobzirnost onih oblastev, katera zvršuje taka nameščenja. Res se pravi: poučni jezik je nemški, — nemški je, ali v nasprotji z državnim osnovnim zakonom, v nasprotji z detovodskimi načeli; posil- j stvo je — nedostojno visoko naobraženega naroda, j čegar posumni udje in renegati to ogromno krivico ( vrše na nas Slovencih. i Pred većimi leti imeli smo pojedine verouči- \ telje, kateri so poleg verouka usposobili se tuđi za slovenski jezi\, kar je sedaj vsled novih upitnih doloćeb jako težavno in za duhovniku dovršivšega J bogoslovje skoro nemožno. Na pore3iiitev tega uso- j jam se opozoriti na najnovejše dotične propise. • Propisi o izpitu učiteljskih ponudnikov za av- i strijske gimnazije in realke (Ukaz c. k. ministra J za bogočastje in nauk od dne 7. februarja 1885, j št. l'117, na podlogi previšnje odločbe od dne I. I februarja 1884)—ukazujo v členku II.: „Prijava k j izpitu, •' ponudnik ima priložiti k svojej prošnji b) j odhodnico od vseučilišča, katera potrjuje zakonito vedenje in kaže, ka je najmenje četiri leta prebil na vseučilišei, in od teh konci tri na inodroslovskem oddelku kakor redni slušatelj in se v tej dobi bavil s svoj im i strokovnimi nauki. Vsak ponudnik te vrste mora se vsako po- ! letje izkazati, ka je najmenje 10 ur na teden po- i slušal predavanja. Članek VI — „Skupine izpitnih predmetov" veleva, ka se iz poučnoga ali kakega deželnega jezika le v zvezi s klasičnima jezikoma more izpit polagati in sicer a) klasično jezikoslovje to je latinski in grški jezik in slovstvo kot glavni stroki, k temu poučni jezik kakor pristroka; b) neniški jezik ali kak drugi deželni jezik (poučni jezik) kot glavna stroka, k temu latin-ščina in grščina kot pristroki. — Tukaj o skupini veronauk in slovenski jezik ni govora. Kan tomu poročilu in predlogu deželnega odbora je, nauieši'enje izprašanega učitelja iz slo-venščine odlagati do nikolega. Ponudnikov izpra-šanili iz verstva in slovenskeua jezika nemamo, in jih najbrže ne bodemo vcč imeli, pač pa razpola-ganio z usposobljenei za slovenščino, gršeino in latinščino. Vsled teg.'i drznem se namesto odbo-rove^a, oziroma poučnoga odseka preci loga na.slednja nasveta priporoćati na sprejem: Visoki dcželni zbor rivči sklenoti : ■ 1. Obvezni pouk v i'isanji na deželnem nižem ; gimnaziji v Pfuju nnj se odpravi; j 2. Naj se za deželni niži gimnazij v Ptuju postavno razpiše Jučituljska stolica za slovenski jezik v zvezi z latin.sčino in grščino ter se redno naniesti Vsi, tuđi konservativni Nemci glasovali so proti nam. Jemlje se na znanje za bođoče po-etopanje. Deželni zbor kranjski. (VI. seja dne 14. decembra 1885.) (Konec.) Poslanec K1 u n omenja, da je tuđi v Ribniški in Kočevski dolini jednaka potreba, da se vode pri-merno uravnajo, pnžiralniki odpro in izčistijo itd. Povodnji so v teh krajih čedalje večje in obilnejše, požiiulniki pa čedalji manji. Čišćenje su pafi za-ukazuje, ne izvišuje se pa ne, z žag voda odnaša žagaujf.', ki zamašuje požimlnike. Kar se je storilo v navedenih krajih, zgodilo se je pod f'rancosko vlado, katera je ukazala zidati mostove in izkopati struge, da se je voda odtekala. V UibuiSlci dolini bi se voda pruv laliko spravila naprej, pa bi naredila na Kočevskein potem vcč škode, ko slej. Treba te-daj skupnega preudarjenega nacrta, po katerem naj bi se vodit ob jednein spravila iz obeh dolin in se isti odprlii naravna pot proti KoJpi. Poslanec Klun nasvetuje naj si jednako kakor za Planinsko dolino skrbi i za Hibuiako in Kočevsko. Poslanec Pakiž miglaša veliko škodo, katero trpi Ložki potok pa Dobrepoljska občina, Srednja vas in okolica Rašiče |)o vodah. Govornik potem podrobno opisujo, kako ogromno škodo imajo ti okraji na poljskih priclolkih, repi, korenji, krompirji, itd. konečno izreka željo, naj bi se tuđi ti okraji omenjali v predlogu. Poslanee dr. Do Ione c se strhija popolnem 6 pretllogom odsokovim in opozarja v tej zadevi na razlaganja dr. Krausa. Vode bi se imele odpeljavati tako, da ne bi škodovale LjuMjanskemu polju in barju. Pmlno bode to mogoCo izvršiti, preteklo bode pač še mnogo voda. A ozirati se je treba na redne vsakoletne povodnji. Te pa prihajajo vsako leto na-vadno v jeseni. Trinajstkrat nastopila je po-vodenj in nič manj, nego sedeinkrat so ljudje sejali, [ a zmirom zaman. V ta nameti predlaga dr. Dolenec, da naj se deželni odbor pooblašča da da vašem Nadlesk, Podeerkev in Dane iz deželnega zaklada št. IX (subvencije za uravnavanje voda) za uravnavanje , potoka Oberh v Danskem logu, primerno podporo, | kakor hitro udeleženei predlože nacrt i u se izka- i žejo, kako hote sami pripomoći pri tem. Vsprejme se predlog: Deželnetnu odboru se . naroča podpirati na vso moc podjetje za osuševanje '■ kotlinskih dolin pri Loii, Cerknici in Planini, ravno i tako v Ribniški in Kočevski dolini in z ozirom na f državno postavo z dne 30. julija 1884 delati na to, i da se bode to delo s potnočjo državne podpore ka- \ kor hitro mogoč<* izvelo. ! Dodatni predlogi poslancev Pakiž-a in dr. Do- i lenca vzprejeli so se tuđi popolnem. j Poslanec Obreza poroća v imenu gospodar- | skega odseka o prošnji občine Senobor za podporo ! za urejevanje potoka Bele in nasvetuje, naj se ista j izroči deželnemu odboru z naročilom, da občini da ! primerno podporo, kakor hitro predloži nacrt za ! uravnavo in dokaže potrebo. Poslanec Lavrenčič toplo podpira predlog, noglušajoč, da revna občina Senabor po potoku Beli j res trpi neizmerno škodo. j Deželni pralsednik baron Winkler pravi, da I so bile zaradi škod, katere provzročuje potok Bola, ; že preiskave in da se je sklenilo, napraviti štiri je- j zove. Pozneje pa se je pokazalo, da zudostuje jeden j jez, kateri je veljal 1000 gld. J Da višje ležeče občine kakor .Senobor tuđi ! trpe po Beli Škodo, ni bilo vladi doslej znano. Go- i tovo pa bode vlada uravnavo Bele podpirala, da \ bodo imele visočeje vaši korist od nje. Pri glasovanji vsprejme se odsekov predlog. j Poslanec Faber poroča v imenu gospodar- i skega odseka o prošnji okrajnocestnega odbora Ko- \ čevskega, da se okrajna cesta od Ljubljaue skozi j Kočevje v Črnomelj v Metliko uvrsti tnej deželne ceste in nasvetuje, da se prošnja izroči deželnemu odboru. i Poslanec Šu klje naglaiša, da je nujno po- i trebno, costno postavo popraviti in v isto uvrstiti ) tuđi deželne ceste, kakor so v množili družili deže- | lali navadne. Revni ć'rnomaljski okraj je pretočeno ' leto 11.501 gld. izdal za svoje ceste, lcar je za t;v.k ' okraj strašno veliko. To breme je posebno teško, ! ako okraj nema od ^este nikake koristi, zato so j take ceste večidelj slabe. Govornik želi, daše pred- ! loži v prihodnjein zasedanji nova cestna postava, v ; katero se vzprejmo deželne ceste. Poslanec D e t o 1 a izjavi, da se bode to še te-koče znsedanje zgodilo. Poslanec Faber poroča o drugi prošnji okrajno-cOstnega odbora Kočevskega, da bi se še jedenkrat pregledala cestna proga Kaptol-Fara po izvedencih in nasvetuje, da se prošnja izroči deželnemu odboru. Obvelja. I'oslanec Obreza poroča v imenu gospodar-skega odseka o prošnji okrajnocestnega odbora v Ilirski-Bistrici za podporo za neko popravo na Pivski okfajni cesti in nasvetuje, da se ista izroči deželnemu odboru /. naročilom, ako je poprava potrebna, da tlovoli v ta namen 600 gld. Poslanec dr. Dolenec podjiira predlog, a želi, da bi se dovolila večja vsota za napravo. Poslanec Dežman nasvetuje, naj se glasi predlog tako, da se do voli primerna svota, kar se vsprejme. Poslanec Faber poroča v imenu odbora za deželno odborsko poročilo o obrtnih šolah in nasvetuje, da se vzame na znanje. Vladni svetnik Hočevar izjavi, da je naučno ministerstvo dovolilo pridnim učencem Ljubljanske obrtne sole, za obiskovanje državne obrtne sole v Gradci. namesto treli, zdaj pet ustanov: Poslanec Robić poroča o poročilu deželnega odbora v zaostankih doklad na užitninski davek in nasvetuje, ker se ne dado izterjati, da se ti zaostanki v skupnom znesku G887 gld. 74 kr. odpišejo. Zbor pritrdi, na kar se seja sklene. fz deželnega zbora štajerskega. Iz Gradca li), decembra. [Izv. dop.j To Vam je bila razburjena seja. Oe bo tako naprej šio, morali bodo slovenski poslanci, ka- i kor se je včasih prigodilo v ameriškem parlamentu, hoditi z revolverji k sejam, da branijo gvojo čast in čast svojega naroda. Naj se obnašajo (še tako mirno in govore še tako stvarno, hitro skoči po konci kakšen tevtonski slavofag ter jim in njihovemu narodu meče surovosti v obraz. Obravnavalo se je o zakonskem nacrtu zastran od-škodovanja po divjafiinskih škodah. Grof Kotulinsky, liberalec od pete do glave, trdi mej drugim, da ama libt-Talna stranka z zadoščenjem ozirati se na svoje delovanje v pritl kmetskenm stanu. Le liberalizmu ima se kmet zahvaliti za odpravo tlake in desetine. (In zemljiški davek? slišijo se klici od strani slovenskih poslancev.) Vsled tega ogenj v strehi na liberalni strani. Kmet Posch (menda potorae: slovenskih polžev), vodja vseh liberalnih kmetov od Se-meringa do sv. Kunigunde pri Mariboru, napada kneza Lichtensteina, ki je bil predložil omenjeni zakonski nacrt in mu očita njegovo prijateljstvo z najhujšiinisocijal-demokrati. Sekundira mu dr. Heils-berg, kateri skuša oprati svojo stranko, češ, da ona ni kriva povišanju zemljiAkega davka na Štajerskem, temuč konservativni in slovonski poslanci. (Kdo pa je na Štajerskeni tako neusmiljeno visoko cenil čisti prinos ? Ali neso skoro sami liberalci sedeli v komisijab, v okrajnih iu v deželni ?) G. Vošnjak polemizujo proti Heilsbergu in omenja, da je liberalna stranka uvela prosto razko-sanje zemljišč in s tem zakrivila čedalje huji pro-pad kmetskega stanu. — Deželni glavar mu prestriže besedo. Vošnjak le še reče: Slovenski Štajer ima se liberalcem zahvaljevati za neiz-mertio visok zemljiški davek. Posoli kriči, da so klerikalci in Slovani krivi zvišanju davka. Sicer pa je lastnost slovanskega naroda, da trdi take reci, katere so z resnico — V tem hipu vzdi-juejo se vsi slovenski poslanci in Božidar II n i č v opravičeni sveti jezi u'dari po mizi in vsklikne z najkrepkej-šim glasom: „Jaz ne pustim žaliti svojega naroda." Tuđi drugi slovenski poslanci vkliknejo: rTo je psovanje, razžaljitev! Kredu! Pre-k ličite !" Deželni glavar, ko priđe k besedi, meni. da Posch gotovo ni i i iii31 namena žaliti kateri narod. Posch se potem popravlja, rekoč, da je lastuost slovanskega naroda, nam dokazati, da je resnica vedno na njihovi strani. — Slovenci odločno /uhtevajo, da naj prekliče. Baron Gčidel o|)ravićujo svoje glasovanje v državnom zboru pri zemljiakein davku in trdi, da je vselej glasoval proti povišanju, on je ćelo nasvet stavil zastran znižanja čistega prinosa za vinograde, a ni našel podpore pri štajerskih poslaucih. Dr. Dominkuš so potem oglasi k besedi: Poslanec Posch je dejal, da je Uiatnost slovanskega naroda, trditi reci, katere so v protislovji z resnico. — Deželni glavar: Te besode ni izrekel. — Dr. Dominkuš: Jaz izjavljam, da se ini slovenski poslanci ne bode mu udeleževali pri obravnavah, tako dolgo no, dokler se ne da popolno zadoščenje nam in našim rojakom. — Glavar razžaljiva beseda se ni izrekla. Pregledal pa boin stonografični zapisnik in uverjeni smete biti, da bodem graja], ako se je kaj razžaljivega izreklo. Slovenski poslanci so silno razburjoni, da se srne na tak surov način žaliti ves slovenski narod. Gosp. dr. Dominkuš je kot načelnik kluba precej po seji šel k deželnemu glavarju in vnovič zahteval, da se mora Poschu izreci graja, Če ne, bodo slovenski poslanci izstopili iz zbornice. Glavar se je izgovarjal, da Posch še ni izrekel celega stavka. Toda dr. Dominkuš se sklicuje na to, da je sta-vek vsacemu razumljiv in da je v njem teška raz-žalitev slovenskega naroda. Strune v našem zboru so silno napete, ker tuđi liberalna stranka ni zadovoljna z glavarjem. Da se duhovi umirijo, bode se zbor danes odložil čez praznike. Foiitiesii razgled. ft] biranje iije-»vNlrijKlc ipisujejo nolv.Miega pomena, ker so preverjeni, da boile Srbija zadovoljna, uko bodo velevlasti s svojim posredovanjem zanjo toliko dosegle, da ne bode izgubila ni«'1, svojo zemlje. Sinu* pa tuđi radikalna stranka v Srbiji jako sili, da bi se nadaljcvala vojna Po doželi nabira podpise za peticije na kralja da bi se vojna nadaljevnla, da se resi vojaška <'-ast in prežeuo sovražniki iz de žele. Taka peticija došla je že kralju iz Valo.v-skega nkrozja Toda ne smetnu misliti, da radikalci res tako žele boja. Nikakor ne, temveč s tem ho čt'jo le kralju sitnosti (ielati, ilu bi tako prej pod-kopali jrjegov prestol ii'iiitf>oi'ti je preskrbela že dovolj orozja za vso svojo vojsko. Vs;ik Črnogorec od Ki do GO leta je oborožeu s puško po Martinijevom, Krko-vem, Wenzlovem ali pa Berdanovem sistemu. Ražen tega ima Črnagora Sostnajst gorskih in 4 poljske baterije. - Ker Turiti zbirajo vojake ob črnogor-skej ineji, je tuđi ČJrnagora poslalu zopet tri bata-lijone na inejo. Turčija je baje žc popolnom opustila misel, da bi poslala vojake v ^VJiodiio fltiiiiiclijo. V poslednjej okrožnici na velevlasti pravi, da bi bila mogla odpofdati čete v Vzhodno Uumelijo, kor Vzhodnorutnolijci neso hotoli vsprejeti njenih odpo-siancov, a tega ne mara storiti, ker bi utegnilo imeti nevarne posledice. Kakor se čuje, se Turčija ne bi branila vsprejeti kakeršne koli rešitve vzhod-norumclijskoga vprasanja, če le Bolgari ja in Vzhodna Runielija provzanieta nokaj ilrzavnega turskoga dolga, in jej bodeta plačevali d'avek. Sploh v Carigradu jnko žele, da se kmalu velevlasti sporazumejo za-stran Vzhodne liuinelije. Kako se bode stvar resila, še ni nič gotovoga. Iz Londona prihaja sicer vest, da se bode najbrž knez Aleksander imenoval dosmrtnim vzhodnorumelijskim generalnim guver-nerjem, katero dostojanstvo bi bilo dedno. Od dru-zih strauij so pa javija, tla ta vest ni popolnem verojetna, vsekako je še prezgodnja. Kakor se čuje, je Italija predlagala, da konferenca v Carigradu, kmalu zopet začne svoja posvetovanja in sicer na novej podlagi. Velevlasti naj popolnem opuste za-htevo po obnovljenju status quo ante, ki je sedaj po srbsko-bolgarski vojni nemogoče. Nekateri listi pa vedo povedati, da bode balkanske zadeve rešil kongres, ki se snide v Itimu. — Kakor se kaže, hočo tuđi Itusija nastopiti drugačno politiko zastran balkanskih zudev. Bivši ruski zastopuik v Sofiji Ko-jnuder se ne vrno veo na svojo mesto, ampak bode prestavljen v Atene. Kojander je posebno črnil Bol-gare in njihovega kneza ter mnogo pripomogel, da je inej ruskim carjem in bolgavskiin knezom navstalo nusprotje. Sedaj so pa spoznali v Peterburgu, da Kojandrovo postupanje le škoduje ruskomu uplivu na Balkiinu in Rus ja bode sedaj skušala se zopot popolnom sprijazuiti z Bolgari. Car in njegova vlada so spoznali, da s samim groženjatu Rusija le sebi škoduje v Bolgariji. — Po poslednjih pomčilih iz Carigrada, ni resnica, da bi bil kedaj avstrijski ve-lei>oslanik prigovarjal Turčiji, naj odpošlje svoje čete v Vzhodno Uumelijo. Samo ruski veleposlanik Ne-lidov je vodno Turke k temu silil. <4r*lta se je bila obrnila do Tun'ije, da bi se vsa vprašanja, zaradi kater.h sta si navskriž, lzročila kakemu razsodniku Turčija jej je pa od-govorda, da tega ne more privoliti, ker njijina nasprotja neso načelna. Turčija pa hoče z Grško mirno živeti in želi samo, da GrSka pokaže tuđi svojo miroljubnost in skuša prepiečiti vs;ike agitacije. Giška vlada je s svojo preveliko vojevitostjo prišla v velike zadrege in sedaj skuša, kako bi si mogla pomagati iz njih. Vojne s Turčijo jej ne kaže | začenjati, ker se da žf naprej z matematično go-tovostjo sklepati, da bi bila tepena. Nekaj pa mora storiti, kor sicer bi izgubila vse zaupanje pri narodu. Predlog, da bi se prepirna vprašanja izročila kakemu razsodniku. imel je le nsunen, vladi poina-; gati iz zathege. Mobilizacija je spravila (irsko v | velike . • • 4;39 Go*reje meso, kgr. — 61, Proso, „ ... 52 Teleeje „ „ — 00 Koruza, , ... 4!H7 Svinjsko „ _ —'50 Krompir, „ . . . 2,86 Koštrunovo „ „ —35' Lefia, , . . , 8 _ PiSanec..... —f>0 Grah, „ ... 8 - Golob...... _!, 8 ™l, , ... 850 Seno, 100 kilo . . -i 15! Maslo, kgr. . —90 Slama, „ „ . . 2 15; *H8*' . . n ■ — 74 Drva trda, 4 Q raetr. 7 7(i! ispeh triSen, „ _ 5« inehka, „ „ 5 60 Meteorologičiio poročilo. - Cmiopa-1 .StAn'e I Tein- Ve- ' I Mo" | rovanja b7^-lP^ra j£, | **o | krina v —-------------!—--------!-------------1_____L__________. Š 7. zjutraji748-27nim. i — 2-H"C isl. sva. jas. ! ' ^ a. pop. . 748 3i> im,. 14" C isl. Hzh. uH' i 000»" m 9. zvećer 748 77 mm. — 0-4" U |sL ai*- , u!" - " | .u. ODI. ^ 8 7. zjutrai 749 05 nm. - , ,,,,|l ., •S «> L |74H'7K , - 1'4-Clbrejtv. obi. cJ 9*"J22tar '' -«■ 1 — 0-2■ C si. svz.; ja«. OOOmm. © ». večeri .iD35mm , _ 5.8,t, brezv ^ . Prednja cecaptiratum — 0-6° in — 2'3\ za 1 3° nad i in 03° pod nnmmloiu. i dne 21. decembra t. \. ! (Izvirno telegrafiftno purooilo.) ^»pirnn renta.......... 82 ^id. 80 ki Srebrna renta.......... 83 ., 15 VAatn. renta........... 109 , 15 ,, .Wo marrna renta......... 100 „15 „ Akcije narodne banke....... 8G(J r — ., Kreditne akcije........ 294 ,50 London .... ... 126 „ 15 Srebro.......... — .. — N^pol • •........ 9 . 997, n C kr. cekini . . ,....... 5 „ 98 Neni.ike marke........ 81 „ 95 i°/0 drvavno srećke iz !. 1854 '250 gld 127 r 75 Državne Hreeke iz 1. 18H-4 100 jriii 170 . — n Ogrska zlata renta 4°/0 " ;..... Pii g\A. 70 kr. B pupirim renta 5U/O . , . 91 „ 50 58;0 Štnjcrsk« zetnljiSć odvei obh^ - lvH , — , i j Dunava reg »rt^ko ft0',, . 100 ^ld Uw- , 7*> Zemlj uh6 avstr 4l/,°.o zlati jsaut listi i'2.r> , rtO . • i Prior obi^p Eliiabefijf zapad zele/.nico 115 , 75 \ i Prit - nblifj Ferdii:andove sov. itilivanife TO'. , 50 » i j Kreiihiic stvijke . JiH) ^id 18t) !. — , ! i KudMltb\u nreckc. . ... 10 „ 16 . 75 , ■ AUt-ie anglo-nvstr h:mko . 130 . 10:? .50 . ! | Tra;iiujwiiy drašt voli 170 ;-jrM a. v. . . 194 .75 . ; "Vabilo. j Že mnogo let sem oproščajo se blagotvoritelji ' j čestitanja ob no veni letu in ob godovi h s j i tem, da ai jemijo oprostne Iistke na korist mestne | i ubožne zaklade. j ■ Na to hvalevredno navado usoja se mestni ma- ; i gistrattudi letos si. obćinstvoopozavjati z dostavkom, O ltr.. zr )>r«titi ter rcvinali/Piii, trga nj«» jn» ml ili, boleOitin v krizi ti-r živcih, oleklino, olrjth' živce ii Vil« it»l, \* »vujem u tuku jt- m'jirest - fi IJ i \ m hitro tur rad-^niiui zdravi, knv doka/.uJD na stoti1 <• pri/.iiivij iz nujrazličiiujšili krof^nv. Prmiiija l\\<\—8) ,1. Wl 14A 8«JXfX T SIX R4«C3BY* 2S^~ zi'«v«iii rotovža v Ljubljani. R ;i i j) os i I j »:, ne vsuk poSti. Priiiienio ' . i ^ _ -__ -. ,. — . ,_ ^, kakeršnega se boljšega misliti ne moremo, povodom rodbinskega praznika, je dober šiva]ni stroj, kaj ti pomnoži s svojo delavno silo donmce blagostanje in je ražen tega v lepej moderni opravi pravi kinč za vsako roilbinsko sobo. Dobro iiarejeni stroj dela povprek dvanajstkrat hitreje, kakor najbolj spretna roka, ter šiva jednakomerneje in trdnejše. Mari si morete misliti kako darilo, ki bi bilo pripravnejše, da se postavi pod božično drevesee? Pri napravi šivalnega stroja je pa za neizvedenca treba velike previdnosti. Ako je stroj zastarune konstrukcije, nezudostno uravnan za rabo, ali so važni doli ćelo iz Meleza mesto iz jekla, gotovo kmalu ne bode za rabo in postaviti se bode moral v kot, kakor nič vrednn stvar, in ženske bodo, kakor poprej, morale šivati z roko. Tetlaj se je treba, kadar se omišlja šivalni stroj, obrniti na kako stalno iti pri-znano podjer.je, katero daje ražen temctjitik^a i><»nli;i v rubi in veoletne^a jaifeiHtvsi &e j>of:elme 4»laJ<šnve v {»lavcvanj^. Podpisnni p ijazno opozarja na vso tu povedano in se priporoča ter uljudno vabi cj^Vlio občiDstvo na ogled njegove (745—2) zaloge šivalnih strojev. I^AH CTA5S v Ljubljani (Hotel Evrof-- _ V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izSla knjiga: Pariz v Amerikl. Roman. Francuski spis;il Heni Lefebtre, l'oslovcnil * * # Stat nominia umbra. Ml. S\ 53f> stranij. Stane (>0 lr.t po poSti 70 kr. Dr. Popp-ova prava anatherin ustna vođa (•iKlovito doltro upliva pri try;;iiiji xol», proti xoIm>1m»1jii, narejitiiji viu-isko^a kamiia« ki «e uareja na zo-beli, ^iiitju v ustili in o*-. »tiirck, kraljevi štabui zdravnik izv. službe. Dfl\>iva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, V. Mayr, U. y.\. Trnkocxy, E. Hirschit«, «. Piccoli, dalje pri tr-govcih C. Kiiringer, Vaso Petiićič, E<1. Mubr, P. Lans-nik, bratje Krisper; v Postojini: Fr, Baccarirh, lekar; Mrt Kr&kem; F. Boinohes, lukar; v Idriji: J. Wsirlo, lukar; «' Kretnji: K. Šavnik, lekar; t> Škofjej Loki: C. Fabiani, lekur; v Koievji; J. Brauno, lekar; v Ajđov-,<čini: M. Gnglietmo, lekur; v Litiji: J. HeneS, lekar; v Metliki: Fr. Waeha, lekiir-, v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Novem »testu • J. Bevguian, D. Hi ,Z()li, lukarja; v Kainniku: J. Moćnik, lekar; v Trebnjem: J Rup-recht, lekar; v Grnomlji: J. Biaiek, lekar; v Vipavi: A. Luban, lekar Kn cistilni caj. IMelbourne 1880. I Odlikovan pri sve-tovnih razstavah. 8 y d n o y 1879. l*rixiimi» za to, za kar se ponujii, in polog I te^ii x (\ovoljo!iH'«n c. kr. dvonio pisurn^ a HkU'poin I /. dno 7. di'ct'iubra 1858 in pozneje z dne 28. inarca I 1 S«»t n patentom Njega Volifiastva eesarja pred po- I liti. ejiinji'in ziivarovano, kar ae Se pri nobuueiu «lo- I iiiuC'vin »druvllu ni zgo iilo. V tem t.hniiji gre za I ■/.c ilulgo easa sla\ rioiiiani I krt c stini čaj gosp. lekarja Wilhelnva v F^euukirchen-u na juž. žel., Spod. Avst., kateri je pt> tis(»čorih skužnj ili 8 svojiii) antitir- 1 tritićnim in antircvniafiAnini uplivom .* čiatenjeni krvi I iu 3okov pri I trganji in revmatizmu mungo pripomogli k z'liiivju Da a*1, ozdravi nepravilnu me;iuije krvi, treba je nekaj rasa rabiti kako /drn> iUi, prirodno vodo itd., in na pmllfigi te aknfi-i nie ujieljalo so j»- zdravljenje v tnplic-i'.i in vodnih j /.druvilnii-ah itd.' Kiiim lako ni siet'l' z izvrstnim vppi'hoii], tie le f-ii'i.o goto\'i>, aiup .k bolje in kore-nit,«je, V.akor vsako /,iini^ ljenje v t'pušć;ijo obi kati kakili I dvomljivih tuplie, pri trgai.ji pc mhh, p:i vseh za-I Hturaml«, trajajoeih bolesnih (odprtih otroejib nogah, I v.-iliii-. pi.oji-rib rana!i), i/pn36aj:li, va.ikovrđtnib nm-I zoljih, grintah, hndih in ne.vaiuib oteklinah, \Vil-I livliu-uv kri čiHii'.ni <£■•% ji-dino Ui bi i/, no zdra-I vilo za vsaecga, ki si hoće utrditi in ohruniti adruvjc I in življenje. I l'itje raja v obliki ovretka zdraviln'b zeliSč kužo I se kot pnlagonia raztapljajoOr in nivn go'ieee aredatvo 1 za notranjo rabo, s čemer eel organize"! loluaa ue-I kako i'ieSine in v poaamc/.nih delili ustanivi normalno I ndloeitev iako 8e je kje nnttila*. Zaradi tega je kri H Oisiilni eaj posebno dobro zdravilo pri l»«l«*nili I ini Jclvitt iu vratiiei. uadsilje pri zlati žili« zlu-I teneoi, xiii»iran|i votle iu »lubcm ž.c**>«Iel itd. 1 Pa tud, bule/ni sekundarni: nature, kakor u'ipenjanje, I /ub.isanje, poiueijo, niosko slabost, ženski tok itd., I Ski-oleljiiu itd. radikalno ozdravi kri 6it*til»ii «»!• I Da tako domaće sredstvo, ki se tako sselo po- I tn-buje, labko zapeljo k Hlepuriji In |»oii»rcjtt- ■ uju, se lahko razume, tedaj je treba kri eistilui eaj H dobivati naravnoHt od izvora, nannei* od r rana I W 11 li v 1 iu - u , lt'karja > Bivuukireheu-u pri I Duiiitji, ali pa pri spouaj navedenih zalogah. I Nuposled jo še ouie'niti, da jeden ziivitek zadosti ■ za ohoiu dnij in da jo vaakeuiu zavitku dodan navod, I kako rabiti," v razniii jcnikih. C.'cnu zitvitku aVKt. ■ vol), Kia. 1.—. ■ ' llrošnra o /.dravilnih vspehili zaaton;. 'm 1-'mko. I V tjiutokiaiu: l*«*«^*1 >'• fh AnttMi iii •/!>.>, icu '■ HU icKai'. \ ivtanu ■ - ......*' ; ta vici: Alo)zij datacu. V JUi.iii.1; i'.*. »\ ikv..«», i««.ni-. V S Kudolibvoui: Doui. Kizzoli, lokur. t.744—1") Izdatel.i in odgovorni urednik: Ivan '£ e 1 e z n i k u r. Lastiiina in tisk rNaroilne Tiskarn«'•