PRIMORSKI DNEVNIK ^»KKV *otovmi »stale i grum>0 Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 40 (4814) TRST, četrtek 16. februarja 1961 'pobitni dokazi o fašističnem vodstvu šovinistične ofenzive Nacistični župan in fašistični polkovnik iggj glavnimi organizatorji demonstracij St * * lrJe °Penski mladinci so bili včeraj-po skoro petih dneh - izpuščeni pora - Upamo, da je s tem zadeva z izzivalnimi napisi zaključena Od sob °PenskePmia!jdolžnein ?a' ° tchn.čnih podrobnostih te- . J Bo —i ac*mce so vče- ga vprašanja smo že obširno fcročali in dokazali, kako je bilo ‘.o zapleteno in brez «za-varovanega hrota« skoro ne mogoče delo. Prav tako zanimivi oa so tudi komentarji političnega značaja, ki se čujejo med ljudmi. Predvsem se poudarja, da so določeni šovinistični krogi imeli nedvomen interes vrinit; med vrsto pro afa-šističnih napisov tud', take. katerih vsebine ni nikolt zagovarjal noben Slovenec. To pa prav zato, da se kompromitira spontan in pošten odpor, ki ga je v preteklem tednu zlasti odločno pokazala mladina. Hkrati pa je tako ravnanje, kateremu so sledili strog zapor, grožnje s prijavo na porotno sodišče pol hudo obtožbo, pisanje sovin stičnega tiska itd., služilo tudi kot ustrahovalna metoda, da st prepreči kak-šna koli akcija. Medtem pa smo šele včeraj . po rv=l'“‘aUlnCe so VČfc- ?ravdnilta gH, državnega *0, °koli S tl.1' na svobo-Sjf^janih^lk so Prišli Pogumni o020V’ neobriti, piskih zarLi*021, .vrata ko-hj.^kala skunf’ jih ^ ?5!at«ljev ter a njihovih J?*1 fantov n a™,8. sloven-tie * bilo f, dak*et. Sreča-sm° Pri Prisrčno Th »Pazili L"ekaterih dekli-J° * bil Solze v očeh. fis^ti jS ® laraz soli-^.PO „^(adlnh ljudi do svo- 2lrS^V’ ki nic 2aprtih to-uk nareda‘ nič n?nega tem J naoralno ne-i 5° sa0m« jov- levamo a Slovenci ,evaaio svoie pravice. h8811 inkwmPnIe<3al1i’ da niso ni 80 Sa Poiaun- napisov, it EJfra; Ea ka • 'n brez m ,P0,noči, od- "imV52 so pisau pov,edali' tla Pov®dali J ' Tako so saV^inku ndau so na zidu Prav- ^oveLi 9be,llsku napi-tv o hočemo svoie ^V»b^^^.,od- » P, ,°vii g ni dri'Xice»- To “ocemo svoje 31 b-8rvi. ozir^mnaredili v »o-M.Crka «e» , mva Je bila zad-va aa> ker jim ^esodi pravice batut^ikala n? niodl'a bar-len?s,forniatnr'i„ ?sprotl so na v ze-al smo tudi «r, V rdoz" ‘“n nil ?■apisaii barvi pa MočUn. »Nooemn P?s.lop-iu hra-«IB„ *ku Pred * ?asist°v», na ^gi‘Ukf Slovel «Y Trstu •bol , .0Pci pred ♦ ter - na b®Sl». tramvajem -Vsi tift; kn4e Žaliti in „ •rnorei° no-tUdi apa naroda vJmani itali- I ltlfno LVseh zail^ar so-fantie i »Bi m^ndarii a, evJanJih od-I bstov k°r ne * dodali, da Liuistv2 ItaIiio m *oTetii0 fa_ * ka?. . bjnnskim b,le»« živeti ! «n bočemo . skem . v miru ter y •tem SOdelova,nju. >one°s,.fantePD°3.Policiste v, tapo^^ali v kol • kdo) ^‘Javili i. 1 , so Jlh »»CEg** v"b kot da so bi- 50 se ^er??onstraci-'krbj^rji, n ® cul, splošni Sj sbode -°do brez , Toda ^ prišli tar d»‘* da onf mkc>J ko so pravica zahtevajo -? fašisti' •oOVbifd'alj?-se ohm^.^ke obrazi poiici. I li^^ dnutotarji ifUal? odločim*.,so n,a po- ?lvianj?^5t'čriim , °8<>rčenje k451' to1? pr°ti sie n aIsk'm ?st> n?dl ogorji- m, in ‘ttetp^o učenje, ker ob. it»i. , de proti fa- letije ttičesarT11, brž,S te,n dopu?-0, niih div-ttvi„ avm „ “Puščale. Le na zab- •v0 trav ^.easLr^toppj1!. -1” ie sestavil Jčasp «MiUc.^ Tončič, ter Sv°bodo ZpDustil na vs, o««- Prizadeti rt^eva kuje-m o, enska jav-b Pik^'nda tem •5 k“« .Slovm driave? kega na- •prZfbska ‘ ft'dil j?’ kdo -^ost V ',:'=* bS.kal le na- Pa tudi v najnovejših številkah revan. šističnih tednikov «Arena di Pola» m uDifesa Adriatica» za. sledili nove dokaze, da so bili med voditelji najnovejše šovL nistične ofenzive proti Sloven. vem in njihovim pravicam ne samo fašisti od MSI, temveč da je bil med njimi celo bivši nacistični tržaški župan odv. Cesare Pagnini. 2e v soboto, t. j. najbrž istega dne, ko je fašistična pobalinska drhal napadla Kulturni dom, se je sestal občni zbor delegatov Lege Na. zionale, in sicer šele v drugem sklicu, ker v prvem očitno zaradi pomanjkanja delegatov ni bil sklepčen (to je še en dokaz, da «40.000 članov v Julijski krajini in v drugih mestih Italije« kot je povedal predsednik odv. Harabaglia (nekoč — pred desetimi leti — jih je bilo več kot 160.000, kar pomeni, da 120.000 noče nič več slišati o tej šovinistič- ni organizaciji), kaj malo brigajo občni zbori in druge akcije organizacije, ki bi morala biti že davno pokopana. Kot piše aDijesa Adriatica», ki je izšla z ogromnim rdečim naslovom na prvi strani «Nella patri« di Rossetti non si parla che italians, je bil med glavnimi govorniki tega pičlega občnega zbora prav bivši nacistični župan Pagnini. Opazili smo ga že drugega dne demonstracij na Ul. Carducci, kako je z zadovoljstvom opazoval in menda tudi nadzoroval razgrajanje pobalinov. Kdor se ne ve, mu povemo, da Pagnini ni edini fašist v vodstvu Lege Nazionale. V tem vodstvu sedi poleg liberalcev in demokristjanov itd. (med njimi tudi tržaški de-mokristjanski poslanec prof. Narciso Sciolis!) še marsikateri fašist. Se več! Poleg pred. Demonstracije med razp Zaradi zločinskega umora Lumumbe Afričanov proti ZDA v Varnostnem Stevenson ni pokazal, da mislijo ZDA menjati politiko v Kongu - Hammarskjoeld je izjavil, da ne bo odstopil, in je predložil svoj načrt glede Konga - Zorin je izjavil, da bo SZ prekinila vse odnose s Hammarskjoeldom NEW YORK, 15. — V galeriji za publiko je med debato o Kongu v Varnostnem svetu prišlo do incidentov. Okol- 50 črncev, ki so bili v galeriji in ki pripadajo «odboru za osvoboditev Afrike«, je prekinilo govcčr ameriškega delegata Stevensona z vpitjem in žvižganjem. Stražarji so skušali Afričane izgnati z galerije, toda ti so se odločno upirali. Po desetih minutah je - predsednik Varnostnega sveta, angleški delegat Patrick Dean, odredil evakuacijo galerije. Stražarji so se morali zelo truditi, preden so lahko odstranili demonstrante, ki so vpili: »Umorili so Lumumbo, ZDA so odgovorne, ZDA so umorile Lumumbo.» Med demonstracijami je bilo 21 ranjenih, od katerih 18 stražarjev OZN, dva fotoreporter- cije na ulici okoli palače OZN. Policija je tri od njih aretirala. Še preden se je začela razprava o Kongu, je predsednik Liberije zahteval, naj se na dnevni red vpiše tudi vprašanje Angole. Prebral je izjavo svoje vlade, ki poudarja, da se v Angoli kršijo človeške pravice. Liberijskemu delegatu so se pridružili še sovjetski delegat in delegat Z AR. Predsednik Varnostne- (Nadaljevanje na 2. strani) | ni so nadaljevali demonstra- ja m en demonstrant. Afriča- zavrniL llllllllllllllllllllllllllltlllMIIIIlllllllHIIIIIIIIIIIIlIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll V Firencah so končno dosegli sporazum glede občinske uprave Župan: prof. Eiorgio La Pira (KD) Podžupan: Enriguez Agnoletti (PSI) Protestna manifestacija rimskih študentov in afriških študentovskih združenj zaradi umora Lumumbe - Interpelacija monarhistov o pomenu Fanfanijevega govora v Rapallu (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Na pobudo afriških študentskih združenj in italijanskega proti kolonialnega odbora se je vršila danes v prostorih ORUR na univerzi protestna manifestacija zaradi umora bivšega predsednika kon-goške vlade Lumumbe in njegovih dveh sodelavcev O-kita in M’pola. Poleg domačih študentov se je manifestacije udeležila tudi skupina študentov iz Somalije, Etiopije, Senegala, Nigerije, Ghane, Liberije, Gvineje, Konga in Južne Afrike Svojo solidarnost sta izrekli tudi socialistična in komunistična mladina. Tudi združenje socialdemokratskih študentov tolmači «o-gorčenje italijanskih demokratičnih študentov nad zločinskim umorom kongoškega političnega voditelja Lumumbe in izraža željo, da bi z odločnejšo politično dejavnostjo vlad demo- kratičnih dežel pri OZN dosegli dokončno politično in moralno obsodbo tistih, ki so odgovorni za ta nov zločin, in ki naj odločno prizadene tiste mednarodne kolonialistične in reakcionarne skupine, ki so resnične in zainteresirane pobudnice tega, kar se je zgodilo«. V Firencah je končno prišlo danes zvečer do sporazuma med KD, PSDI, PSI in PRI glede sestave občinskega od-bora. Po tem sporazumu bo župan prof. La Pira, podžupan pa socialist dr. Enriguez Agnoletti. Krščanska demokracija bo imela 6 odbornikov in dva namestnika, socialisti štiri odbornike, PSDI pa dva odbornika in enega namestnika. Občinski svet se bo sestal proti koncu prihodnjega tedna. Tudi v pokrajinskem svetu v La Spezii, kakor že v občinskem svetu, so sestavili u-pravni odbor levega centra: za predsednika pokrajine je bil danes izvoljen socialist od. vetnik Agostino Bronzi. Nedeljski govor predsednika vlade Fanfanija v Rapallu bo imel svoj odmev tudi v poslanski zbornici, kjer so Co-velli, Lauro in drugi monar. histični poslanci vložili danes interpelacijo, v kateri naprošajo Fanfanija, naj bi jim pojasnil politični pomen nekaterih izjav v tem govoru, pred-vsem pa: 1. če je kakšna sprememba v političnem pro-gramu sedanje vlade, na pod. lagi katerega je dobila zaupnico štirih strank. 2. Kakšne cilje namerava doseči z napovedanimi revizionističnimi nameni, in 3. s kakšnimi «u-streznimi silami* meni, da bo dosegel potrebno večino za uresničenje teh ciljev. Očitno je, da monarhisti namerava- """"“"nriii,,, ............................................................................................................................................. ■millllll.....m......mu Udi Gvineja in Gana priznali ,?engovo vlado za zakonito jo prisiliti Fanfanija, da tudi pred poslanci utemelji nujnost sodelovanja s socialisti ne samo na področju krajevnih uprav, ampak tudi v vladnem merilu, kar bi v sedanjem trenutku spravilo vlado v neprijeten položaj, ker je hkrati v teku manever desničarskih krogov KD proti poli. tiki tajništva Krščanske demokracije, predvsem pa proti Moru. Predsednik vlade Fanfani se je danes razgovarjal z voditelji strank, ki podpirajo njegovo vlado. Predmet razgovo. rov so bila vprašanja iz mednarodne in notranje politike. Po razgovoru je n. pr. Sara-gat izjavil novinarjem, da obstaja med Fanfanijem in njim popolno soglasje glede teh vprašanj. Reale, voditelj PRI, ni hotel dati nobene izjave, Malagodi pa je bil, po svoji stari navadi, zelo zgovoren; do izraza je prišlo tudi v tem primeru njegovo nasprotova. nje vsakršni obliki sodelovanja s socialisti, v isti sapi pa je zatrjeval, da so liberalci baje pripravljeni podpreti tudi tako politiko socialnih reform, ki so se ji do sedaj vedno in dosledno upirali, in ki jo je moč uresničiti samo z naslonitvijo na socialiste. V zvezi s položajem na Siciliji je bilo danes več sestan-kov med vodilnimi osebnostmi KD. Salizzoni (namestnik tajnika KD) je imel razgovor s sicilskimi deželnimi poslanci La Loggio, Rubinom in Saet-t.o, ki sta jih spremljala po- V Parj2urantl v Kairu zažgali belgijsko veleposlaništvo - Demonstracije tudi dovni-i ^8ter, j).'* ki j0 7U1 Gana. v ra( Ra k°do revi’ ff-Aelr-? drži,:,!'! so iih rir.u :e s* noč r, n* r5tV»,altaLdr2aVllanSO Ph duli Sijsir liaVil?a. dovfc? v Ga. ; p.rt Bel Psovi J:1« ’a šol. J? 30 in I 1 Nulele ns° P?i0^6n,e futke ftlVUdaQdal feaHVile um'»r J1 hort6ieti v pridržu1a Sl kon‘ K %^‘S«1?ne^»?tnomPrn0jtt! 55* h tuflj ešane v P ali ne- VolrVtavieo da Zločin’ i.VdPt*d i Pkrepeda .... ^au'1 >nf? radiu ,Nkrumah Ssti ntio nostnega sveta. Obtožil je francosko in belgijsko vlado, da sta odobrili ta načrt, in je zno-va vprašal, kdo plačuje Mobu-tujeve tolpe, katerih novačenje se nadaljuje v Franciji in v Južni Afriki. Nkhumah je napadel belgijske zaveznike v NATO in poudaril, da ti niso protestirali proti prihajanju belgijskih častnikov in pošiljanju orožja v Kongo, dočim so ostro protestirali, ko je Lu-mumba dobil eno sovjetsko civilno letalo. V Kairu so se danes nadaljevale v še večjem obsegu demonstracije zaradi umora Lumumbe. Več tisoč demonstrantov je vdrlo v sedež belgijskega poslaništva. Napadli so tudi sedež UNESCO. Demonstranti so vzklikali «Proč z Belgijo«, «Proč s Hammarskjoeldom«. V belgijskem poslaništvu so demonstranti pometali s sten vse slike belgijskega kralja in razobesili slike Lumumbe. Poslanik in osebje so se zatekli v drugo nadstropje. Demonstranti so razbili pohištvo v poslopju in nato zanetili v notranjosti požar, ki se je naglo razširil. Gasilci so skušali požar pogasiti, toda zaman. Demonstranti so ža. žgali tudi tri avtomobile v ga. raži poslaništva. Belgijski dl plomati so se zatekli v kanad- Mobutu I Rko poslaništvo ti so se polastili kamiona polnega premoga ter so začeli obmetavati policiste. Druga skupina pa je napadla policijski avtomobil, v katerem je bilo več aretiranih črnskih študentov. Več policijskih a-gentov je bilo ranjenih, številna izložbena okna pa razbita. Med ranjenimi demonstranti je tudi znani advokat Verges, ki običajno brani pri. pednike alžirske osvobodilne fionte pred francoskimi sodišči. Predsednik indijske vlade Nehru je davi izjavil v parlamentu, da so katanške oblasti brutalno in surovo umorile Lumumbo. Poudaril je, da se je položaj v Kongu zaradi tega poslabšal, in je nadaljeval: »Kljub našemu zgražanju zaradi vsega, kar se dogaja v Kongu, in kljub temu, da ne odobravamo ravnanja OZN v te,i državi, se nam zdi, da bi umik OZN iz Konga povzročil veliko nesrečo. Odprla bi se namreč vrata tuji intervencij' v velikem obsegu in nastala bi nevarnost državljanske vojne*. Kar se tiče indij, skega kontingenta v Kongu, je Nehru izjavil da bo ta ostal tam, samo če bodo Zdru. ženi narodi vztrajali pri umiku tujih elementov, zlasti Belgijcev iz Konga. Glede more. bitne pošiljatve indijskih u-darnih oddelkov v Kongo je Nthru izjavil, da bo njegova vlada sprejela ta ukrep, če se bo OZN zdel potreben z med-rnrodnega vidika, in je do-dal: »Vendar bomo to lahko storili samo tedaj, ko bomo prepričani, da se bodo te če-te uporabljale za svobodo kongoškega ljudstva in ne za podpiranje režima banditov*. Indija ima sedaj okoli osem ste vojakov v sklopu OZN v Kcngu. Prejšnji mesec je Hammarskjoeld zahteval poši. Ijatev enega bataljona indij skih čet. Toda indiiska vlad V Pragi in Varšavi. V Pragi so demonstranti napadli poslopje belgijskega poslaništva, ni pa jim uspelo vdreti v notranjost. To pa jim je uspelo v Varšavi. Razdejali so odsek za vizume. Na ulici so zažgali veliko število dokumentov in pohištvo, ki so jih zmetali skozi okna. Preteklo noč je več sto mladeničev demonstriralo pred belgijskim konzulatom v Amsterdamu. Demonstranti so se spopadli s policijskimi agenti, ko so jih začeli razganjati. Bilo je tudi nekaj ranjenih. Demonstracije proti Belgiji zaradi umora Lumumbe so bile tudi v Parizu. Med demonstracijami je bilo več ranje-nib, policija pa je aretirala dve' sto demonstrantov. De-mcnstracije je organizirala federacija študentov črnske A-frike. Demonstranti so vzklikali proti Belgijcem in poudarjali, da bodo maščevali smrt Lumumbe, in so zahtevali odstop Hammarskjoelda. Nad pet sto črnskim študentom so se pridružili številni francoski študentje, ki so sli v sprevodu proti belgijskemu pcrlaništvu. Policija pa jih je ustavila. Študentje so se nato mirno posedli po ulici in molčali. Toda policija jih je napadla ter jih 'prisilila na u- mik. Vendar pa so se znova _ ------ zbrali in prišlo je do novega | ie zahtevala nova pojasnila s : miroljubno sodelovanje med sianec Sinecio in tajnik pokrajinskega odbora KD v A-grigentu dr. Trincanato. Orne. njeni pripadajo levi struji KD, ki zagovarja takojšnjo ’i-kvidacijo sedanje deželne vla. de ki jo podpirajo tudi monarhisti in fašisti. Po razgovoru s ■ Salizzonijgm so se o-menjeni sestali tudi z Morom. Salizzoni se je sestal tudi s tajnikom PRI Realejem in so. cialističnim poslancem Coro-no: izmenjali so si misli o političnem položaju na Siciliji in o vprašanju krajevnih u-prav v splošnem. Moro se je razgovarjal :udi s pokrajinskim tajnikom KD v Milanu Marcoro, ki je novinarjem izjavil, da mu je Moro potrdil sklepe vodstva glede krajevnih uprav (kar pomeni, da se v pokrajinskem svetu ne nameravajo ogniti centristični upravi z liberalci, oziroma e-nobarvni upravi, ki bi ji liberalci ne nasprotovali). Moro je bil tudi v avdijenci pri Gronchiju. V poslanski zbornici se na. daljuje razprava o petletnem načrtu za razvoj kmetijstva. Spričo okoliščine, da se raz-pl a ve namerava udeležiti precejšnje število poslancev, se jo danes vršila konferenca predsednikov parlamentarnih skupin, na kateri so se dogo-verili, da se mora diskusija zaključiti do prihodnje sobo-te; če bi bilo potrebno, naj bi poleg dopoldanskih zasedanj .imeli tudi nočna zasedanja poslanske zbornice. V raz. pravi v skupščini so nekateri demokristjanski poslanci v glavnem podprli vladni načrt, socialistični poslanec Valori pa je pripomnil, da bi o tem načrtu ne smeli sprejeti nobenega sklepa, dokler ne bi proučili rezultatov, ki jih bo dala bližnja vsedržavna kon-ferenca o vprašanjih italijanskega kmetijstva, ker bi ti zaključki utegnili biti drugač-ni in bi v takem primeru narekovali drugačne kriterije od onih, ki so narekovali sedanji »zeleni načrt*. Predsednik zbornice Leone je na vprašanje poslanca Ca-prare (KPI) odgovoril, da bo vlada odgovorila prihodnji pe. tek na vprašanje Pajette gle. de Konga. Splošno stavko železničarjev, ki je bila napovedana za jutri, so odložili, ker je upra-va državnih železnic postavila nove predloge in se bodo o tem vršila pogajanja. A. P. Kennedyjeva tiskovna konferenca WASHINGTON, 14. — Predsednik Kennedy je imel nocoj tiskovno konferenco. Izjavil je, da je zelo zaskrbljen zaradi nevarnosti enostranskega vmešavanja v notranje zadeve Konga, ter je ponovno izrekel »vso podporo ZDA navzočnosti OZN v Kongu*. Ponovil je, da bo nastala katastrofa, če se OZN umak-ne iz Konga,_ in je dodal, da samo navzočnost Združenih narodov lahko ohrani mir v Afriki. Dolžnost ZDA in vseh članov OZN je upreti se slehernemu poizkusu enostran. skt intervencije v Kongu. Kar se tiče odnosov s So-vjetsko zvezo, je Kennedy iz. rekel upanje, da bodo odnosi med ZDA in SZ ostali harmo. r.ični in da bo mogoče začeti Pokrajino! Demonstracije so bile tudi hujšega spopada. Demonslran-1 Um v zvezi. obema državama. Hammarskjoeld, so mu zahodni delegatje šli naproti in stisnili roko, sovjetski delegat pa ga je popolnoma ignoriral. Ko je predsednik povabil belgijskega delegata, naj se pridruži ostalim delegatom, ki niso člani Varnostnega sveta, in ki so zahtevali udeležbo pri razpravi, je začel govoriti Zorin. Poudaril je, da noče začeti diskusije o postopku glede belgijske zahteve, vendar pa si pridržuje pravico, da pozneje obrazloži sovjetsko stališče o vlogi belgijskih kolonizatorjev, ki so glavni in neposredni krivci tragičnih dogodkov v Kongu. Ko so povabili k debati tudi Kasavu-bujevega delegata, je Zorin poudaril, da ta delegat ne predstavlja kongoške zakonite vlade, temveč ga je poslala tolpa zločincev, ki so izvršili podla dejanja proti kongoškim voditeljem. Prvi je v bistvo zadeve posegel ameriški delegat Stevenson. Opozoril je na izredno hudo krizo v Kongu in pozval na mirnost. Trdil je, da so naslednji dogodki poslabšali krizo v Kongu: »Umik kontingentov dveh držav iz sestava OZN v Kongu; nasilna smrt Lumumbe; dejstvo, da Je ZAR priznala Gizengov režim in sovjetska napoved, da bo nudila Kongu enostransko pomoč izven okvira OZN*. Stevenson je dalje izjavil, da skušajo ZDA pripraviti program, ki bi bil sprejemljiv za večino članov OZN, »toda predstavnik ZDA je prisiljen, namesto da bi predložil kon-struktivne predloge*, komen-tirati načrt sovjetske resolucije, ki »praktično pomeni napoved vojne OZN*. ZDA so zadovoljne, ker je SZ obsodila kolonializem in politični umor, in to, ker se strinjajo s to obsodbo. ZDA se borijo proti kolonializmu od leta 1776 in ameriški državljani so umrli za neodvsinost Filipi, nov in Kube. V ZDA se politični umor obsoja, najsi gre za kongoške, madžarske ali ti-betske patriote*. Glede sovjetske zahteve za izgon Belgijcev iz Konga je Stevnson izjavil, da ZDA na-sprotujejo sleherni tuji intervenciji v Kongu. »Upamo, je dodal, da smo slabo razumeli sovjetsko izjavo, da bo SZ pomagala Gizengovemu režimu, t.j. režimu, ki zakonito ne obstaja*. Na koncu je Stevenson odgovoril na sovjetske napade na Hamamrskjoelda in je dejal, da Hammarskjoeld ne potrebuje, da bi ga kdo branil. Pohvalil je njegovo delo in dodal: »Ce SZ ho-če, da ne bi obstajal, bo Hammarskjoeld pokazal, da ni prikazen, ker mu bodo vsi miroljubni narodi pomagali iskati mir v Kongu*. Dalje je Stevenson izjavil, da bi umik čet OZN iz Konga, kakor zahteva SZ, pripeljal do državljanske vojne, zmede in opustitve načel mednarodne organizacije. Kakor rečeno, so med Ste-vensonovim govorom uprizorili številni Afričani demonstracije proti ZDA. Debata je bila za četrt ure prekinjena, in ko se je nadaljevala, je Stevenson naštel štiri temeljne točke, na katerih temelji ameriška politika v Kongu, in ki so bile podlaga za nedavna posvetovanja: 1. Podpiranje ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti Konga v okviru meja, kakršne so bile julija 1960, kljub odcepitvi vzhodne pokrajine. 2. Kongo ne sme postati bojišče hladne vojne med velikimi državami. ZDA niso dobavile Kongu niti enega topa in niti enega tanka. 3. Podpiranje akcije OZN v Kongu. Stevenson je države, ki mislijo umakniti svoje kontingente, pozval, naj razmislijo o možnosti neuspeha OZN. 4. Rešitev kongoškega političnega vprašanja pa pripada Kongožanom samim brez zunanje intervencije. OZN lahko prispeva k temu s svojimi dobrimi uslugami, zlasti s komisijo za dobre usluge. Stevenson je pozval majhne države, naj podpirajo OZN, s Sovjetsko zvezo. »Toda sovjetski nameni, je pripomnil, se morajo pokazati s konkretnimi ukrepi. Zatem je Stevenson predlagal naslednje ukrepe: 1. Takojšnje prenehanje vseh zunanjih intervencij izven okvira OZN ter umik vseh vojaških in polvojaških sil. Pripomnil je, da se to tiče tako Belgije kakor »tistih, ki intervenirajo v Vzhodni pokrajini«. 2. Preprečitev državljanske vojne in zaščita življenja civilistov in beguncev. Oblasti OZN morajo v zvezi s tem takoj začeti posvetovanja «r državnim poglavarjem«. °. ZDA podpirajo Hammarskjoel-dov načrt o razorožitvi in depolitizaciji kongoških 'oboroženih sil. Pogajanja za izvajanje teh ukrepov se morajo začeti takoj. 4. Uvedba mednarodne nepristranske preiskave o o-koliščinah smrti Lumumbe in izpustitev vseh političnih jet-nkov, vključno tistih, ki so zaprti v Stanleyvillu, «in o katerih je mednarodni tisk manj _ govoril«. 5. Sklicanje kongoškega parlamenta, takoj ko bo vzpostavitev javnega reda to dopuščala. Stevenson je dalje dejal, da je glede politične sprave v Kongu sestava Ileove vlade «korak v dobri smeri«, ter da je dejstvo, da so nekatera mesta v tej vladi še nezasedena »spodbudno«. Na koncu je Stevenson poudaril, da ukrepe za. vzpostavitev miru v Kongu lahko izvedeta samo Hammarskjoeld in poveljstvo OZN (. Kongu. Odstaviti glavnega tajnika bi bilo ne samo nevarno, temveč bi ošibilo samo OZN. Sovjetski delegat Zorin je predvsem obžaloval, da govor Stevensona ne nudi konstruktivnih predlogov, ki bi lahko izboljšali položaj v Kongu. Dodal je, da so Stevensonovi napadi na sovjetsko politiko brez podlage ter v ničemer ne odražajo kakega novega stališča Kennedyjeve uprave, temveč samo stara stališča. O-rtro je napadel Hammarskjoelda in poudaril, da je o-sramotil OZN. Ponovil je, da sovjetska vlada ne bo imela nobenih odnosov več s Hammarskjoeldom in ga ne bo več priznavala kot zakonito osebnost OZN, kajti nobenih znakov ni, da bo glavni tajnik menjal svoje stališče, in zaradi tega nima niti smisla sprejemati kakršno koli resolucijo, ki bi dajala nov mandat Bammarskjoeldu. Zorin je zatem obtožil Kasa-vubuja, da je izdal kongoško ljudstvo jn da je dejansko bil udeležen pri umoru Lumumbe. Dodal je, da so potrebni naslednji ukrepi: 1. Konec belgijskega napada in sankcije proti Belgiji. 2. Zatrtje teroristične dejavnosti Mobutujevih in Combejevih tolp. 3. Odstranitev «osebnosti, ki že dolgo ovira izvajanje sklepov Varnostnega sveta, t. j.. Hammarskjoelda«. 4. Prenehanje operacij OZN v Kongu, da se omogoči kongoškemu ljudstvu, da samo reši svoje vprašanje. Zorin je nato izjavil, da tujsko legijo, ki so jo ustanovili v Katangi, sestavljajo zločinski avanturisti, ki so prišli :z Francije in Zahodne Nemčije. Dodal je, da je v Katangi pravi francosko-belgijski glavni štab in da zločini, ki jih izvršujejo Combejevi plačanci, vsebujejo elemente genocida. Zatem je Zorin prebral sovjetsko resolucijo, ki je bila objavljena že včeraj. Predsednik Varnostnega sveta je prebral brzojavke iz Sudana, Nigerije, Madagaskarja, Kameruna, bivšega francoskega Konga, Senegala in Gabona, ki zahtevajo, naj dobijo tudi njihovi predstavniki besedo v Varnostnem svetu. «Na žalost, je dodal predsednik, zaradi pomanjkanja prostora okoli mize Varnostnega sveta, moram prositi te delegate, naj zavzamejo svoje mesto nasproti tej mizi.« Seja se je nadaljevala ob 21.15, ko je najprej govoril Hammarskjoeld. Izjavil je, da je umor Lumumbe in njegovih tovarišev «odvraten zločin, ki nasprotuje načelom, za katera se bori in se bo vedno borila OZN«. Izrekel je svoje #globoko obžalovanje« zaradi smrti kongoških voditeljev. Izjavil je zatem, da ne bo popustil pred pritiskom SZ in da bo ostal na svojem mestu, tudi če mu bo odvzeta podpora, ki mu je potrebna. Pri-pomnil je, da je odločitev glede tega «v rokah tistih, v ime. nu katerih SZ trdi, da govori, toda v imenu katerih menim, da ne govori. Kar bodo člani te organizacije sklenili s tem v zvezi, bo moj zakon«. Pripomnil je, da bi v drugih okoliščinah bil umik zaupanja enega stalnega člana Varnostnega sveta zadosten vzrok za njegov odstop, «toda SZ je pokazala namene, da bo preprečila izvolitev naslednika. Zato bi moj odstop v takih pogojih «izročil OZN nevihti«. Hammarskjoeld je zatem predlagal naslednje ((praktične« ukrepe v Kongu: 1. Mednarodna preiskava o okoliščinah umora Lumumbe. 2. Zaščita civilnega prebivalstva pred napadi oboroženih enot, «naj ubogajo komur koli«. Na. vodila so bila že dana s Vem v zvezi. 3. Uporaba vseh sred. stev za pogajanja, izvzemši si. lo, s strani enot OZN, da se prepreči oborožen spopad med nasprotnimi si skupinami, posebno pa za določitev nevtral. nih področij ali za sklenitev sporazuma o ustavitvi sovražnosti. 4. Reorganizacija kongoške vojske in njena «depoli. tizacija«. 5. Eliminacija ((belgijskega političnega elementa« v Kongu. Hammarskjoeld je zahteval od Varnostnega sveta, naj da OZN sredstva, da doseže svoje smotre. Govorili so še turški, Cang-kajškov in francoski predstav, nik, ki so podprli Hammarskjoelda. Patrice Lumumba s svojima dvema otrokoma. Kakor Je znano, je po Lumumbovi aretaciji prevzela skrb za njegove otroke vlada ZAR. Njegovi trije otroci, Francois, Patrice in Ju-liana, še ne vedo za zločinski umor očeta. Lumumbova žena še vedno živi v Leopoldvillu z zadnjim otrokom Rolandom, ki se Je rodil pred dvema mesecema ..........................i umnim m ............... VLADA FLRJ PRIZNALA GIZENGO Sožalna brzojavka K. Popoviča ■ Protestna zborovanja po vsej državi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — V zvezi z umorom Lumumbe so bile danes v raznih krajih Jugoslavije protestna zborovanja, s katerih so udeleženci poslali protestne brzojavke generalni skupščini OZN, Varnostnemu svetu in drugim mednarodnim forumom. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je danes v imenu jugoslovanske vlade poslal sožalno brzojavko Antoinu Gizengi. V brzojavki vlada FLRJ uradno pri- Lumumbfe je naletela na velik odmev v svetu. Skoraj vse svetovne agencije so izjavo predsednika objavile v celoti ali pa v daljših izvlečkih. Afriški študentje, ki študirajo v Jugoslaviji, so se brzojavno zahvalili predsedniku Titu za njegovo privrženost idealu osvoboditve tlačenih narodov in podpore zakoniti vladi Konga. Istočasno so a-f riški študentje v brzojavki Hammiirskjoeldu obsodili stališče generalnega tajnika, ki je po njihovem mnenju odgo- . kongoške vlade in mu izraža ki so »edino jamstvo za nji- najboljše želje za poln uspeh znava Gizengo za predsednika ! voren za današnje stanje v i——J- *- — • - Kongu. hovo svobodo in njihovo neodvisnost*. Sovjetsko zvezo je pozval, naj spremeni svoje stališče, in je poudaril, da ZDA želijo izboljšati odnose ljudstva Konga v ohranitvi neodvisnosti, suverenosti in celovitosti Konga. Izjava predsednika Tita v zvezi z umorom predsednika V Beogradti je bilo danes mirno, brez protestov. Belgijsko veleposlaništvo še vedno stražijo oddelki milice. Predsednik koordinacijskega odbora Beograda Djurica Joj- kič je danes obiskal v bolnišnici v včerajšnji demonstraciji poškodovane miličnike, gasilce in meščane. Največji del poškodovanih, ki se je zatekel v kliniko vojaške akademije, je včeraj odšel domov. Od 34 poškodovanih so ostali v bolnišnici še 3 miličniki, 1 gasilec in 2 civilista, ki so huje ranjeni. Skupno je bilo, kot smo že javili, v včerajšnjih demonstracijah ranjenih 80 ljudi, med njimi 45 miličnikov in gasilcev. Iz diplomatskih virov poročajo, da je danes šef protokola jugoslovanskega državnega tajništva za zunanje zadeve, Minič, obiskal francoskega in belgijskega veleposlanika in jima izrazil obžalovanje zaradi včerajšnjih incidentov, fi. B. socialistične zveze v Chicagu h- Zanimiv nebesni pojav, Ki je doKaj redek j NEPOBITNI DOKI Milijoni so opazovali popolni Socialistično gibanje se je pričelo med ameriškimi Slovenci v 90 letih preteklega stoletja. Njegov začetnik je bil slovenski socialist tedanje dobe Pred Peče (Petsche), ki se je priselil v ZDA v letu 1893. Prva socialistična organizacija je bila ustanovljena leta 1894 v Clevelandu kot • prvo delavsko socialistično društvo«, ki pa je zaradi pomanjkanja članov kmalu zamrlo. Medtem so prihajali iz Evrope stalno novi starokraj-ski socialisti in prizadevanja za ustanovitev socialistične organizacije so spet oživela. 15. 8. 1903 so v Clevelandu drugič ustanovili »socialni klub«. Vanj se je vpisalo 26 oseo. Toda klub je postal žrtev gospodarske krize, ki je nastopila leta 1905. Tudi v Chicagu je bil po-bornik socialistične misli Fred Peče. 2. februarja 1901 je bil Ustanovljen slovenski socialistični klub v Chicagu. Na Pečetovo pobudo je izšla 3. avgusta 1901 na 4 straneh prva številka socialističnega tednika «Zora». Imela je podnaslov »Glasilo združenih slovenskih delavcev v Ameriki«. Lista je izšlo 10 številk, prenehal pa je v oktobru 1901. Zaradi neuspeha z »Zoro« je razpadel tudi ta prvi socialistični klub v Chicagu. V oktobru 1902 so chicaški slovenski socialisti ustanovili delavski pevski zbor »Orel«, ki je deloval do leta 1913. Dobili so pomoč v novem tedniku Glasu svobode, ki sta ga začela izdajati v Pueblo, Colo. 5. novembra 1902 Frank Medica in Martin Konda, a se je 3. julija 1903 preselil v Chicago. 24. julija 1903 je bil ustanovljen v Chicagu na Pečetov predlog »Socialen klub Slovencev«; njegov namen je bil »poučevati tudi slovenski narod o pomenu socializma in ga širiti med široke ljudske množice«. Ta klub je bil poznejši klub št. 1 Jugoslovanske socialistične zveze in je postal eden od najdelavnejših klubov v njenem Članstvu. 2e leta 1904 je stopil v zvezo s Socialistično stranko Amerike, a leta 1910 je bil tudi med ustanovitelji Jugoslovanske socialistične zveze. Prva leta so bili v njem organizirani tudi hrvatski socialisti. Chicaškemu klubu so sledili klubi v krajih Glencoe, 111.. Johnstown, Pa.. La Salle, Kans.; tako je bilo v 40 letih ustanovljenih več kakor 220 socialističnih klubov. Nov polet je data ustanovitev socialističnega glasila »Proletarec«, ki je pričel izhajati v januarju 1906 kot mesečnik, od decembra 1907 pa je izhajal kot tednik 46 let, tja do 1952. Takrat sta delovala dva socialistična kluba (Chicago in Glencoe), leto dni kasneje pa že osem. Zveza teh klubov se je najprej imenovala Jugoslovanska socialistična zveza, potem pa si je privzela ime Slovenska socialistična zveza. Hrvati so že nekaj let za • Proletarcem« ustanovili svoj list »Radnička straža«, ki je izhajala še po prvi svetovni vojni. Srbi pa so imeli »Rad-ničko borbo«, ki je kmalu prenehala. Prvo hrvatsko socialistično organizacijo so u-stanovili leta 1903 v Alleghe-nyju, Pa.. Bolgari pa so u-stanovili prvo socialistično organizacijo leta 1908 v Chicagu. Leta 1909 se je pričelo delo za združitev vseh jugoslovanskih socialističnih skupin. 25. in 26. decembra 1909 je bila v Chicagu pripravljalna konferenca za sklicanje skupnega zbora skupne zveze. Na posebnem referendumu so ta sklep z veliko večino odobrili. 3. in 4. julija 1910 — torej pred 50 leti — je bil v Chicagu ustanovni zbor Jugoslovanske socialistične zveze (J SZ). 11 socialističnih klubov in pripravljalni odbor je zastopalo 28 zastopnikov vseh štirih jugoslovanskih narodov. Jugoslovanska socialistična zveza Je po ustanovitvi pričela z močno agitacijo. Leta 1912 je povabila iz domovine tudi Etbina Kristana, ki je opravil agitacijsko turnejo po vzhodnih in srednjevzhodnih državah ZDA. Drugo tako turnejo po zahodnih državah pa zaradi izbruha svetovne vojne leta 1914 ni bilo mogoče izvesti čeprav se je Et-bin Kristan s tem namenom že pripeljal v ZDA. Skoraj v vseh večjih in tudi v številnih manjših slovenskih naselbinah so usta- novili socialistične klube. Vrhunec je JSZ dosegla v letih 1917-1918 ko je imela 3.500 članov in članic v 75 klubih. V maju 1918 je bilo število klubov naraslo celo na 115. Med člani je bilo več kakor 1000 Slovencev. 2000 Hrvatov in okrog 400 Srbov. Bolgari v JSZ niso bili nikdar zastopani v večjem številu in imeli so tudi svojo posebno sekcijo. JSZ je bila član Socialistične stranke Amerike (Socialist Party of America) tako imenovane Debsove stranke, ki je plačevala tudi njenega tajnika. V stranki so bila razen Američanov pred začetkom prve svetovne vojne še tajništva Fincev, Cehov, Slovakov, Švedov, Madžarov, Jugoslovanov, Nemcev, Italijanov. Litvincev in 2idov. Leta 1917 se je JSZ sprla s stranko zaradi različnega stališča do vprašanje v zvezi s prvo svetovno vojno. Stranka je zavzemala strogo pacifistično stališče. Jugoslovanska socialistična zveza pa ja bila z izjemo hrvatske sekcije mnenja da je treba najprej iztrebiti nemški militarizem potem pa bo šele mogoče misliti na svetovno demokracijo. Zaradi tega sta po sklepu konference JSZ v Springfieldu, 111. slovenska in srbska sekcija izstopili iz stranke, medtem ko je hrvat-ska sekcija ostala v njej. Kmalu po koncu prve svetovne vojne pa se je JSZ vrnila v stranko. Ti spori in pa stališče v zvezi z rusko revolucijo ter nadaljnjo taktiko socialističnega gibanja je bilo tudi vzrok razkola v JSZ. III. zbor JSZ, od 2. do 7. julija 1916, je bil zadnji pred razkolom. Jugoslovanska socialistična zveza se je spet razdelila v svoje sestavne dele. Razdelili so tudi premoženje, ki je znašalo nekaj več kakor 4.000 dolarjev. Razkol je v delu JSZ povzročil hud zastoj, šele od IV. zbora JSZ dalje, ki je bil od 27. do 29. maja 1923 v Chicagu, »e je pričel spet vzpon. Na tem zboru so tudi sklenili, da začno zbirati sredstva za dom Jugoslovanske socialistične zveze in »Proletarca« v Chicagu. Z zbranimi sredstvi je bil na jesen 1935. kupljen dom na 2301 SO. Lawndale Ave. odprt je bil v februarju 1936 kot Slovenski delavski center. Do druge svetovne vojne je JSZ živahno delovala, imela je vsako drugo leto svoj zbor. Na X. zboru (od 1. do 3. septembra 1934 v Clevelandu) je sprejela tudi novo načelno izjavo in pravila. Na XII. zboru —• v zadnjem pred vstopom Amerike v drugo svetovno vojno — od 4. do 6. julija 1940 v Clevelandu, je bilo navzočih 70 delegatov in članov odbora. Socialistični klubi so imeli poleg političnih nalog tudi kulturne; te so opravljali pevski, dramatični in drugi odseki. Zgoraj naveden klub št. 1 v Chicagu je imel leta 1938 n. pr. pevski odsek (zbor) »Sava«, odsek »Rdečih sokolnic«, dramski odsek in angleški odsek (Social Stu-dy Club). Prosvetno dejavnost je pospeševala posebna ustanova — Prosvetna matica JSZ, ki je izdala v svoji knjižnici 26 knjig, med njimi več izvirnih, ki so jih pisali v Ameriki živeči slovenski pisatelji in več marksističnih teoretičnih spisov. Kakor je bila JSZ pred prvo svetovno vojno središče gibanja za Slovensko oziroma Jugoslovansko republikansko združenje, tako je bila med drugo svetovno vojno med u-stanovitelji in vodilnimi po-borniki Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenske sekcije in pa Slovensko-ame-riškega narodnega sveta (SA NS). Zelo pomemben je bil tisk JSZ in — kakor že navedeno — njene Prosvetne matice. Tako je izhajalo njeno glasilo »Proletarec« 46 let (1906-1952). Ameriškega družinskega koledarja je izšlo 36 letnikov (1915-1950). Majskega glasa 25 letnikov (do 1945). Po drugi svetovni vojni so organizacije JSZ pričele pešati in odmirati. Okrog leta 1952 je pa s »Proletarcem« utihnila tudi Jugoslovanska socialistična zveza ker so njeni klubi prenehali delovati. Ce se vprašamo, zakaj v ZDA ni več socialističnega organiziranega gibanja, moramo ugotoviti, da ga je zatrl ameriški kapitalizem, ki se pač z vsemi sredstvi bori za svoj obstoj. To je dosegel delno tudi s tem, da je z raznimi ugodnostmi porodil med delavstvom zlasti že v Ameriki rojeno mladino — mladimi delavci — mnenje, da jim je dal kapitalizem že vse in več, kakor bi jim mogel dati socialistični družbeni red’ in da v ZDA socializem ni več potreben. Kadar govorimo z izletniki, ki nas obiskujejo v domovini, pogosto slišimo priznanje delu JSZ in njenih organizacij ter obžalovanje, da je ni več. Še danes je čutiti vpliv svoj čas razširjene socialistične misli med ameriškimi rojaki. Ce bi JSZ ne bilo bi bila Ameriška Slovenija danes prav gotovo drugače usmerjena, kakor pa je. Zaradi tega naj bo ob 50-letnici ustanovitve JSZ in njenim prizadevnim agitatorjem izrečeno priznanje za o-pravljeno delo. Namenoma ne navajam imen, kajti zavedam se, da jih je lepo število in bi nerad storil komurkoli krivico. Vsi so si prizadevali napraviti čimveč, in če so njihove organizacije zdaj obnemele ni to njihova krivda. Upati pa moramo, da bodo tudi ameriški delavci prej ali slej spoznali da njihove življenjske ravni in njihovih socialnih in političnih pravic brez političnega boja ne bodo mogli ne pridobiti ne ohraniti. sončni mrk V SZ so za opazovanje mrka uporabili avtomatične geofizikalne postaje, ki so jih v višino ponesle rakete - V Parizu so se muslimani med mrkom zbrali v mošeji k posebnim molitvam in drugi učenjaki, ki so prišli n. pr. iz Cambridgea in tudi iz Moskve, od koder je pri- spela prof. Ala Masevič. Na opazovanje so se pripravili vsi zadevni zavodi v Firencah: a-strofizikalni observatorij Ar-cetri, državni center za mikrovalove v Rifrediju, botanični inštitut ter Ximenianski observatorij. Ravnatelj observatorija Arcetri prof. Righini Kot luč v mraku je bilo videti pa se je z »letečim vagonom« s prostim očesom sonce med — posebej pripravljenim leta- mrkom lom — dvignil v družbi svo- jih sodelavcev v zrak ter z FIRENCE, 15. — Za znaten del Evrope je bil današnji sončni mrk tisti dogodek, ki so mu milijoni ljudi najbolj neposredno sledili. To velja še prav posebno za tiste predele, kjer je bil sončni mrk popoln. Sonce se je popolnoma skrilo le v ozkem pasu, ki je šel čez južno Francijo, srednjo Italijo, čez Jugoslavijo, Bolgarijo, Romunijo in na Krimski polotok. Koder je bil mrk popoln, so se na redek pojav pripravili astronomi ne le iz Italije temveč iz raznih držav, celo iz ZDA. V Italiji je šel pas popolnega mrka čez polotok tako, da je med večjimi mesti zajel predvsem Firence. Danes se je prebivalstvo mesta še pred začetkom mrka zgrnilo na vse tiste točke v mestu, ker je bilo mogoče opazovati sonce. Mnogi pa so se z avtomobili odpeljali na okoliške vzpetine. V Firencah letala opazoval mrk. Sonce se je začelo skrivati okrog pol osmih. Toda ob 8.36 je nastopil z nestrpnostjo pričakovani trenutek: nastal je popolni mrk. Lahko se reče, da je v tem trenutku o-pazovalo mrk vse mesto, in sicer z najrazličnejših opazovalnih točk: z gričev, s Trga Michelangela, s streh, s kupole, z Giottovega stolpa, z obrežja Arna ter z mostov. Podnevi je nastala noč. Prižgali so luči javne razsvetljave in avtomobili vozijo s prižganimi svetilkami. Toda to ne traja dolgo. Brž ko se spet pokaže sonce, je zopet svetlo. Sonce se je popolnoma skrilo za dve minuti in sedem sekund. Vtis tega dogodka v mestu je bil silen. Mesto je zajela skoraj popolna tišina in vse se je za nekaj časa ustavilo. Ko se je iz teme svoj normalni tek. Popoldne t sneženi hribi, na katerih je je imel prof. Righini tiskovno konferenco, na kateri je poročal, kako so opazovali mrk z »letečega vagona«. Govorili so tudi drugi domači in tuji znanstveniki. .Mnogo opazovalcev - znanstvenikov je bilo tudi v Imperiji na ligurski obali ter v Anconi. Med drugimi je bil tukaj tudi prof. Martin s tržaškega observatorija. Tu je bila nadalje znanstvena skupina iz Milana pod vodstvom prof. Žagarja, prof. Schmeidler je vodil skupino iz Muenchena in končno je bila v Anconi še skupina iz Ženeve. Prof Schmeidler je dejal, da so fotografirali zvezde, ki so blizu Sonca in ki jih je mogoče fotografirati samo ob sončnem mrku. Milanska skupina je napravila več kot 2.000 fotografij. Zanimivo je, da so v Anconi prodali več kot 25.000 zadimljenih kosov stekla. V Turinu je trajal popoln mrk le 14 sekund, medtem ko je trajal v Firencah nekaj nad dve minuti. Toda o-pazovalcev mrka ni bilo manj v krajih, kjer mrk sicer ni bil popoln, a je Lunina senca vendar pokrila do 90 odstotkov in več sončne ploskve. Tudi v takih krajih, kot n. pr. v Milanu, so v trenutku, ko je mrk dosegel višek, prižgali luči. Svojevrstna slika zopet pokazalo sonce, je živ- se je nudila zlasti v tistih ljenje v mestu spet zavzelo I krajih, kjer so v bližini za- so se zbrali razni astronomi ........................................................H.H.....................11...........H...........UMIH.................................................... »MUH....«............. M Na koncu dolgega poleta iz New Yorka do Bruslja Zopet veliko število mrtvih zaradi hude letalske nesreče Življenje je izgubilo vseh 72 oseb na letalu in še neki kmet, ki je delal na polju, kamor je padlo letalo HRUSELJ, 15. — Veliko letalo «Boeing 707» belgijske letalske družbe Sabena je pri. letelo iz New Yorka do bruseljskega letališča. Moralo bi vsak čas pristati. Francois De Kleernaker, 18-letna priča nesreče, je povedal: «Letalo je trikrat skušalo pristati na pri. stajalni stezi, toda vsakikrat se je spet' dvignilo ter se v krogu povrnilo. Pri četrtem poskusu, ko se je nahajalo 200 m visoko, pa je navpično treščilo na tla. Po strašnem tresku se je letalo takoj vnelo.« Dejansko se je nesreča pripetila na opisani način. Toda kaj je nesrečo zakrivilo, se doslej še ne ve. Med razbitinami so našli registrator in menijo, da bo mogoče dobiti elemente, s pomočjo katerih bi ugotovili vzrok nesreče. Ne. sreča se je dogodila ob 10,10, in sicer 4 km od letališča v bližini vasi Berg, ki je oddaljena 18 km severnovzhodno od Bruslja. Pet minut preden se je dogodila nesreča, je bil «707» še X. stiku s kontrolnim stolpom letališča in je sporočil, da je vse v redu. Nebo je bilo popolnoma jasno, zato ne more biti govora o slabi vidljivosti. Prav na polju, kamor je padlo letalo, sta delala dva kmeta. Enega je ubilo, drugi pa je močno ranjen. Ker je našlo smrt vseh 72 oseb na le. talu, znaša število žrtev nesreče z ubitim kmetom vred 73. Potnikov je bilo na letalu 61, članov posadke pa 11. Od pctnikov je bilo 49 državljanov ZDA, 7 je bilo Belgijcev, petem pa še po en Francoz, Kanadčan, Švicar, Nemec in eden iz Nikarague. Med potniki je bila večja skupina ameriških športnikov, ki so potovali v Prago na tekmovanje v umetnem drsanju na ledu. (Glej tudi članek med športnimi vestmi!) Tudi 21-letni kmet, ki ga je ubilo, je bil znan kolesar svojega o-krožja Theo Delaet. Drugemu kmetu so morali odrezati nogo. Trupla, ki so jih spravili iz razbitin, je zelo težko razpoznati, ker so vsa zoglenela. Na kraj nesreče je prišel ministrski predsednik Eyskens in tudi predstavniki ameriške, ga veleposlaništva. Interplanclarna postaja LONDON, 15. — Znani sovjetski astronom Sternfeld je izjavil, da «bi moralo biti v zelo bližnji bodočnosti možno zadnjo sovjetsko kozmično raketo spremeniti v nosilno raketo, ki bi jo uporabili pri gradnji velikanske interplane. tarne postaje«. Sternfeld, ki je govoril po moskovskem radiu, je dodal; (clnterplanetarna postaja bi mogla služiti kot idea. len trajen observatorij, ki bi krožil okoli našega planeta ali pa Okoli Zemlje in okoli Lune hkrati.« Letno obišče Pariz 2 milijona turistov PARIZ, 15. — Skoraj dva milijona tujcev je v lanskem letu obiskalo Pariz. Zadnji statistični podatki generalnega komisariata za turizem pravijo, da število turistov, ki obiskujejo francosko prestolnico, stalno narašča. V minulem letu se je število tujih turistov povečalo za 16 odstotkov v primerjavi s številom iz leta 1959, Največ je Američanov, ki jih je bilo lani v Parizu 437.791. Za njimi so v tem vrstnem redu Angleži, Nemci, Belgijci, Italijani, Holandci in Spanci. Štirje mrtvi pri cestni nesreči AOSTA, 15. — Malo pred naseljem Quart je avtomobil «1100», ki ga je vozil delavec Samuele Perruquet, podžupan v Brissognu in na katerem se je vozilo še 5 oseb, da bi se izognil avtomobilu «600», naglo obrnil v levo in zavozil v avtobus, ki je prihajal nasproti. Pri tej avtomobilski nesreči so ostali taikoj mrtvi m 'm Mož, ki naj bi varoval predsednika Lumumbo: kapetan belgijskih padalcev Julien Gat (ali volk, ki naj varuje ovco). Zraven je avtomobil, s katerim naj bi »pobegnila Lumumba ssm Perruquet, njegov sin Fulvio in neki Messoled, medtem ko je neki Deval podlegel poškodbam malo pozneje. Sojer avtobusa je sicer ostal brez najmanjše poškodbe, toda nesreča ga je močno prizadela. «»-------- Fenaroli ofenziven RIM, 15. — Giovanni Fe- nastal čisto poseben odsev mračne sončne svetlobe. Niso pa mogli biti zadovoljni v Paviji, ki je bila za grnjena v meglo in ni bilo mogoče opazovati mrka. Prav iz Pavije poročajo o cestni nesreči, ki jo pripisujejo gosti megli ter zatemnitvi zaradi mrka. Dva brata sta se peljala z motorjem proti Paviji, pa sta se blizu Bere-guarda zaletela v kamion Najprej sta padla na tla, nato pa ju je še povozil drug avtomobil, ki je vozil takoj za njima. Oba sta mrtva. V neki vasi pri Savoni se je neka 10-letna deklica nahajala ob mrku sama v sobi. Nenadna tema jo je tako iz-nenadila, da je hotela takoj odpreti okno, kar se ji pa ni posrečilo. Začela je s pestmi tolči po šipah in pri tem se je ranila po rokah in obrazu. Odpeljali so jo v bolnišnico in zdraviti se bo morala mesec dni. V Loanu, kjer so mrk opazovali člani vatikanskega inštituta, se je v nekem hotelu nahajala skupina sovjetskih časnikarjev, ki so napravili več fotografij. Predsednik republike Gron-chi je mrk opazoval po televiziji v svojem zasebnem stanovanju, papež Janez XXIII. pa ga je gledal z okna svoje delovne sobe. V Firencah je imela danes zvečer prof. Ala Masevič, podpredsednika sveta za astronomijo pri akademiji znanosti SZ tiskovno konferenco, med katero je povedala, kako so se znanstveniki v SZ pripravili na opazovanje mrka. Med drugim so pripravili tudi a-parate, ki bi razgnali meglo, če bi bilo treba. Pred tem je prof. Masevič govorila o satelitu, ki leti proti Veneri. V Sovjetski zvezi so za opazovanje sončnega mrka uporabili avtomatične geofizikalne postaje, ki so jih ponesle v višino rakete in ki jih je bilo mogoče ves čas poleta držati v stabilnosti in jih o-rientirati s pomočjo posebnega spektromehaničnega šiste-maš Tak sistem je bil sedaj prvič uporabljen za opazovanje sončne korone med mrkom. Tudi v SZ, kjer je bil mrk popoln na Krimu, so prišli znanstveniki iz drugih držav, tako n. pr. iz ZDA in Francije. Tudi drugod so mrk opazovali ali direktno ali po evro-viziji, ki je prenašala iz Francije, Italije ter iz Jugoslavije. V Parizu pa so se J muslimani med mrkom zbrali sorodnike svoje žene. Dejal je, da je prepričan, da je bil eden izmed njih, ki je izsiljeval Mario Martirano, grozeč ji, da bo razkril njeno preteklost. «»--------- V Uralu nastaja novo mesto Svetli MOSKVA. 15. — Na jugozahodnem področju Urala, v pokrajini Orenburg, se že kažejo obrisi novega mesta, ki so mu dali ime Svetli in raste v bližini velikih ležišč nik. lja, ki so jih pred kratkim odkrili. Mestece Svetli razpolaga že s tovarno za predelovanje niklja, z naseljem 700 stanovanj in železniškim kolodvorom, ki ga povezuje z ostalimi industrijskimi središči Urala. Širok gozdnat rob bo mesto varoval pred močnimi vetrovi, ki prihajajo iz stepe. «»-------- Dve milijardi globe VILLEFRANCHE . SUR -SAONE, 15, — Globo v višini 18 milijonov novih frankov, kar ustreza obilnim dvem milijardam lir, so ustrezne oblasti naložile krivcem velikan, ske sleparije, ki so 1,329.000 litrom navadnega vina pripisali neko posebno znamko in ga pod to znamko prodali. Za. deva je bila obravnavana pred sodiščem v Villafranche - sur -Saone. Razen na globo so bili obtoženci obsojeni še na zaporne kazni od 6 do 12 mesecev. «»----- Spet žrtvi plina RIM, 15. — V Ulici Bartolo-meo Centogatti na številki 19 so našli davi 82-letna zakonca Zorli mrtva. Po prvih ugotovitvah karabinjerjev sta zakonca sinoči postavila na plinski grelec posodico, da bi si skuhala kavo. Kava, ki je pri vretju šla iz posode, je u-gasila plamen in plin je napolnil prostor. Davi kmalu po deveti uri je vnukinja nesrečnih starčkov, ki je s svojimi starši živela v sosednem stanovanju, začutila smrad po plinu. Ko je stopila v njuno stanovanje, ju je našla mrtvo na postelji. Policija je začela preiskavo. tvam. BEOGRAD, 15. — Glavni dogodek današnjega dne v Jugoslaviji je bil sončni mrk. Lepo vreme na vseh krajih države razen v Ljubljani, kjer so Ljubljančani lahko gledali samo temo v megli, je o-mogočilo vsem opazovanje tega prirodnega pojava, ki ga bodo naši potomci ponovno lahko gledali šele 2.081. leta. Večjemu številu inozemskih in jugoslovanskih zvezdogledov, ki so se zbrali na Hvaru in Braču, so se popolnoma izpolnila pričakovanja. Vedno lepo vreme jim je omogočilo ne le nešteto lepih posnetkov temveč izpolnitev programa njihovega opazovanja. Opazovanja na Jastrebcu v Srbiji je ovirala megla. V Beogradu, ki ni bil v coni popolnega mrka, so meščani zaradi lepega dneva imeli priložnost opazovati interesantni prirodni fenomen. || (Nadaljevanje s 1. strani) pohod pred slove«*®. in kričali «Fora t «« sednika demokristjana, odv. Harabaglie, je celo v najožjem vodstvu Lege fašistični prvak MSI prof. dr. Enrico Tagliafer. ro kot eden izmed dveh podpredsednikov! Clan vodilnega sveta je poleg liberalca, odv. Corrada Jone — tistega pokra, jinskega svetovalca židovskega porekla, ki je na zadnji seji pokrajinskega sveta kričal, da se v njem ne bo nikoli spregovorila slovenska beseda — poleg njega ne sedi torej samo že omenjeni fašistični pomagač zatiralcev sorojakov liberalnega prvaka, temveč tu. di sam namestnik tržaškega fašističnega federaleja odv. Sergio Strudthoff. No, ravno bivši nacistični Župan je dvignil svoj «patrio-tični glas« in — kot poroča dalje aDifesa Adriatica» — «obvestil delegate, kaj se je zgodilo v teh dneh v Trstu, in povedal, da obstaja grožnja, da se gre naproti obsodbe vrednemu popuščanju, o katerem se že mrmra zlasti po obisku jugoslovanskega ministra Popoviča v Rimu. Pagnini je prebral — piše dalje list — znano in odločno resolucijo odvetniške zbornice. Pagnini je zahteval, fuori dai denti (kako bi drugače tak fašistični nacistični kolaboracionist sploh mogel govoriti!), da sedaj ni več dovolj glasovati za resolucije in da mora Lega Nazio-nale zahtevo odvetnikov podkrepiti s točnimi dejanji«. Tako, dobesedno tako, beremo v «D.A.», ki nato poudarja, da sta ((predsedstvo Lege in ves svet' delegatov soglasno« odobrila razlago nacističnega župana in na njegov predlog so sklenili, da bodo poskrbeli — zopet na njegov nacistični predlog — da bodo «jasen in odločen« glas «sli-šali tisti, ki težijo k temu, da bi se priučili popuščati preko tistega, kar se je že preveč popustilo« List nato navaja govor, ki ga je član tedanje diete dr. Nobile v Trstu izrekel, ko je govoril proti predlogu, da se ustanovijo slovenske šole v mestu in predmestjih. Se ena razlaga, zakaj je drhal poskušala napasti tudi slovensko gimnazijo! «Arena di Polatt pa poroča, kako je bilo na tisti znameniti tiskovni konferenci, ki je slavnemu občnemu zboru Lege sledila in na katero so bili povabljeni samo izbrani novinarji. To uradno glasilo »julij-skega in dalmatinskega iredenti zma» izhaja nemoteno kljub dobrim in zelo dobrim ter vedno boljšim odnosom s sosedno Jugoslavijo najbrž zato, da bi bili tl odnosi še boljši. in brez dvoma prejema tudi kar izdatno podporo. In da ne bo nobenega dvoma, da je temu tako, je pod _ naslovom «Arena di Polatt še posebej poudarjeno, da ta list izadja nihče drugi kot ejstrsko revizionistično gibanje«. Sedaj, ko je prejšnji petek Bartoli zopet sprožil vprašanje revizije — seveda erevisione paci-fica»! ■— mirovne pogodbe in londonskega memoranduma, bo to gibanje prav gotovo odigralo važno vlogo, a njegovo glasilo bo najbrž postalo iz tednika mordi celo dnevnik! To revizionistično glasilo torej poroča, da je poleg predsednika Lege Nazicnale imel tudi na tej konferenci glavne besedo - zopet okoreli stari fašist in lašistvoski polkovnik Piero Almerigogna, o katerem smo v našem dnevniku imeli čast že večkrat pisati. Najprej je navedel za vzor borbe proti dvojezičnosti Piran in Koper v letu 1902. To je bilo takrat, ko je italijanska nacionalistična buržoazija s pomočjo najbolj reakcionarnih habsburških monarhističnih zakonov lahko vedrila in oblačila po vsej Istri, tako da Slovenci in Hrvati niso sploh mogli priti takorekoč do besede. «Ce smo takrat uspeli, pod Avstrijo. . . zakaj bi se morali podrediti danes tistemu, ki v Rimu teh stvari ne pozna, ne razume njihovega vzvišenega pomena . . .», je grmel fašistični polkovnik in takole nadaljeval: «Potrebno je ne le upreti se. temveč če je treba, moramo vsi na ulice in močno kričati naš protest in poziv vladi, naj razume točno voljo tržaškega in istrskega ljudstva . . .» Ko je fašistični polkovnik držal ta hujskaški govor na sedežu Lege na tržaškem Kurzu, so že prej nahujskani pobalini dopoldne opravili svoj ter s tem točno vrsM i t1' la starega fašista. ,. .Nasi«1' dne, ko so za J prav gotovo zvedeli, ^ in nato še v P0®,, I so že napadli kult*1® 1 knjigarno in gimnaz*i«y so do tedaj še nosili ■ ki kak napis proti dvB sti, so ga po govoru __________1:_______4 d afO * . gne vrgli med siam r, suvereno je prevlada* ■ bojni krik trajajoč .ut?i „ as«,ta F re: «A morte i ščavii , ti# Toda tudi na Mm konferenci se je .se « g glasil bivši nacistu*" J Bagmini: tokrat Je menu nekake «Mine,r j: rena di Pola« Pra,vlU hkrati izrazil tedaj svoj «prezir». .j- Opravka imamo toV{ nim, jasnim in priznanjem, da so P® kristjanov in liberalc slovenske fašistične ( stične demonstracij«..; teklih dneh organu,1« y vsem ne le fašisti 11 a Lege Nazionale, te®, j, bivši nacistični tržas* ^ Prosvetno društvo^ šič« je poslalo sle* dr. Palamari: «V imenu članov I® ljev prosvetnega tjašič« v Barkovljaji st najostrejšo obsodb0,,; protislovenskih ma.mj«.y izbruhov, ki se več d® ljajo v našem mestUl bi oblasti podvzel« y trebne ukrepe, da hali- k. 1* Ti izgredi so £rm0 nas Slovencev, ki, SIij4t preteklosti okusili fašističnega jarma na IHIIHIUHHHHHIHIHIHIHIIHHHIIIHHHIHIHHIHIIHIHIHHIIHIHIHIIHIHIHHIIIHnilHIHHIIIIHHI Ravnajo proti lastnemu prepričanju Referendumi dokazujejo neizogibnost integracije Kljub temu pa prebivalci jušnih držav ZDA nočejo privoliti v to nujnost NEW YORK, 15. — Več kot tri četrt prebivalcev južnih držav ZDA predvideva, da je konec plemenske segregacije v ZDA neizogiben. Kljub temu pa je prebivalstvo odločno proti njemu. Tako kaže rezultat zadnjega referenduma, ki ga je glede tega vprašanja izvedel specializirani ameriški zavod »Gallup Poli«. Podoben referendum, ki ga izvrše vsako leto, je leta 1957 pokazal, da je 45 odstotkov prebivalstva južnih držav ZDA prepričanih, da je konec segregacije neizogiben. Leto pozneje se je odstotek dvignil na 53 odstotkov. Ob koncu leta 1960 pa se je kar 76 odstotkov državljanov južnih držav ZDA izjasnilo, da je vključitev črncev v javno življenje že neizogibna, dočim se jih je 19 odstotkov izreklo še za nadaljnjo in trajno segre- gacijo, medtem ko 5 odstotkov ljudi nima o tem določenega mnenja. Resignacija glede tega vprašanja pa še ne pomeni, da ti ljudje na to nujnost pristajale . Nasprotno. Razni referendumi dokazujejo, da je nasprotovanje prebivalcev južnih dežel ZDA proti vključitvi v javno življenje še nadalje odločno in da zajema pretežno večino ljudi. Referendum, ki so ga izvedli v severnih predelih ZDA, prav tako dokazuje, da je velik odstotek tistih, ki so proti integraciji. Od sto belopoltih star šev se jih je 40 izjasnilo proti temu, da bi poslali svoje o-troke v šolo, kjer bi polovico učencev tvorili črnci, polovico beli, in kar 60 odstotkov staršev bi ne poslalo svojih otrok v šolo, kjer bi bila večina otrok orne polti. nem, socialnem in P področju. j,«* Barko vljansko ■'Vn' ima in bo imelo ve« vem spominu sv0]i!!ij najst sinov, ki so življenja v borbi ** in proti fašizmu, za ajm se naše pravice sp® sklopu načel repuJ*'sL: ve, naj se uvede. dvl^ in naj se slovenske 1 no pravno uzakoni)0' --Ob tej priliki izre„ /i VU LCJ pj. 11.1 IV A Jj enem obsodbo zara° o prepovedi jaYn^„ stacij za daljšo dob°- auctcij z. a Udijsu t mo to prepoved k® i** protidemokratično sprotju z načeli repj.^ stave, ki jamčijo a' pravico do javnega,sCs'e i» ter zahtevamo, na) nemudoma umakne-*(i!; Sekcija KPI iz P/u# piše dr. Palamari ‘ ^ ((Komunisti sekcil« ^ij' Barkovljah globoko dogodke, ki so se ^ zadnjih dneh, ko s° p* pobalini pripeljali ulice skupine dijak0< nifestirajo proti pravicam Slovencev^* najpodlejšega nacio® rasizma, proti naJ0.:e r mu načelu demokra« ^ ti načelom republik so,. Te manifestacije <,); stile z očitnim P.'ijc> oblasti in so PoS ;en> tike, ki jo KD in nJ izvajata v deželi- ^ Odgovornost za te torej nosi predvsem, di državo. ^ Mnenja smo, da s« dejanja ne smejo in da je nujna spre AV. nanje in notranje Italiji, da se mora taV-i-uvesti republiška i* se morajo priznat* t( viti pravice slovens * manjšine. V šole uvesti taka vzgojna ^ ska in civilna na^jj učenci postali b01 državljani, z v*.s0lrfV* človeškega dostoja05 mokracije. ^ 2elimo obene® ',1*', odločni protest loka, ki "ga je izd^ ief vladni komisar °..„ta£*l' vseh javnih manif«*1^# krši eno izmed osn0^ jr boščin državljanov, .jjji)* no izražati svoje P0^, pričanje, ter pozive. odlok nemudoma n «» Kipi v NEW YORK, -jorškem «Metropo11, umu« so bili vce'‘ prostori tam, kjer ^ F laj stali trije s*aV(-re i žgane gline, za ka ^tj i° 1 t. fi dili, da izhajajo *- j skov, in sicer od jJi pr. Kr. in za kat« p-f. tc-vili, da so bili Napisna tabla v pl ^ zarja občinstvo. da ..i. at«' j stvo muzeja «do» jt s.avni kiipi ne iz "J tt j tične dobe«. Dok8^ ugotovili v loščd, ’ A \ ■ so bili kipi pob« dFi katerem so odkrin dioksid, to se PraSpt v vi nr*5«.!#- izdelek, ki je Pj |f|j* ' ele v minulem sl ,j(j y d««1 Uprava muzeja tt.. povedala, koliko plačala, niti od kupila. Ve se, da^j pila v letih 1915, -Vodstvo muzeja Je j09*. 1 c!\om, da bi mog‘“. “io YJ do danes je min*1".,, do povrnjeno, kaj" 0fe'' b*1*,/ ru. Sleparija je in sistematično P Slem enega izmed £tfjj trije predstavljaJ^9#.,f ske bojevnike v 2 »v bojevnika - ^ ci i-n črni barvi) v 178 koščkih. Sicer pa so str°voje h zdavnaj izrazil* •’ \t j o antičnosti kip«>v’tlji r ti dvomi lemeljii*,^ j*>, f 11 UVUII11 ICIIŠCSJ*' . > ,| drugih stilisti*"’■ *, Sele v zadnjih ® g^

ofc •Š«»“nitj Sg« niti p°“r« Ce2 (ask°~ usnja? nima' n a 071 *a to, a, ce pa cev- ezec m u ie prib!i2al je n“ svoje namignil vprašal- aPan« šolne *snja?„an5 4c- s‘ že dobil kaj P°tržii’,le’ pa 90 bom dobil; M ato z "‘alovoder p36 st0PH Preden j i i Pomigal je ii ^tTlel Paloem, ki mu ŠKpn~ v! ** Zevninfir,--. ____ ’e9“ škorn7Va^oiena nem-,,‘^ttko stojimo" t,pTa,B^; *ocariš inVeJ'J"u 2 tifnjem. •Trenut* ndant?» l°da v kraik mč kai Prida, H* je Doloi1"« ?0 dobim n“-CePra« n; tolaž}1 tudi njega, !*e ^daj n„ 7?. niti pojma S7lja. ^Je bo dobil kaj J li •To«, ga ogo- oriš tntrndant, ondan ) Pa 1 Piši drLa.r novih č Ahac i- besede...; ,» da čevljev, V P*71 je J*- ievi ze st tatta oevlje °ilJe zalel’ «P°- CC .Sicer ž* ««o Jv Prida 71,50 bili 5,'Ph dal- J takrat, ko si j, ,Tatek in 7} mi ie bil mi Vs° nog0 ,®?en in rni doi 3e bit v* Pa ' nn ’ tako r/n Csir°?c in pre-c? Prp,Q 'Pisala v niem ^ Pa ‘kern o* ? ?r os*a u vse oblju- d« .3e bilo °selniku- Usnje hN in Žo i.e. bilo Jntnjsk to Oič, res Zt°LpTvič’ kor ker e\iv7sk0, m’ dr«. t ?««« ,-{• °b deževnem No. svinjsko hS?’ da 'semln]SK0 77Pijalo Jiafl U čevljih2m„ero7n imel »drikV*0110 ne^JL0' oeprav cr^itrsr črTe bj , 2 eadovo- ‘^L mi da[ *e“p^ dr«- .«■> dobi^T'-1 ?’ n« or^’ boš med r.Pr*ti.» -^‘ioft^bfdne Je prvimi Vim J1 nekam odšel I. Pir, "irnL 3e šel “7t? J150 brano, z do^J. ^hac- Ob bilr V r». do op uto do ceste, casa šel Wa nekem ovin- ijSfjf.ff*' ,1 lečU kolone’ ;.e bodil na Sn «oi’ vpre^mh g 0- V li N de dregnil >0 •Pr. ,c it°manXri’cat7°na’ laL*0 beli' Cžd /n 12 n, 1 - ndeBa-* Bubo«ja. U.,e- !i\>“so!niL,bT!osFelke': je °dp, Pra fe«i' ^ae'1 spusti « S! t Sct beti brez beg. K0 j g vozu, •Q ce> ie h-t ptatneno b Port P°2. da k rozgrnje-e'eno nj°. Teda*' ’ ka3 Vt^ie^t knil; ]e prese- njemu zastrmeli Ntie ^b0c Prvovrstnega 77^- od veselja 3N šknr Že- blekdo, r«'kl* ‘oloT ?e ' ). Je bt? Usnja M i?jeSU po‘ e s 2 rf.? 2e blekdo drup, (J0t'*ni| eč° rokPOi bos, se Sna spoštljiuo ; ;if C. aJea- ^ d« bi se ' Je ”etln3e- K“- iS tiiene z%iirnel podpia- Se la! p kun°’ 3e nekaj šSd4vPWiotd-:di' S da v logor. »1? “.fr "■ ~- - «»0 “li. kako % zda in ra-in v,H Je, u«n > ne nj, “je bom o «eč so menili lW[\r;:7^o07rma “■1 V°B!eri„ “!l,m i ^fdov^njem so tt #7|»e» #1». , ya otipa- Sniln* knl- 1‘ v roke &0 roke za po- "lteL S. - ?HbN“C.- med 1 -ornjep n°.Pib žen-bof),i Jev' Abac je JU.'“'*on 1 ” n]imi vi-“ bil"’ da bi ta •O 2“sl. !l“ irkl ■ • ?nSe Ug*. AUi?° nP'- n in?li;-'i dečki pni lTl pTn Govoril: so ra- S»edrl Tdr^ ^ -*■» Po "Si l7>h d“n mu je str 0-kosu jutri 2ju- Ahacu intendant Gubčeve brigade. «0-o, pozdravljen, Luka! Kaj poveš lepega? izvoli!« Luka se je počasi spustil na ponujeni bukov stol in začel; «Prišel sem...» «A-a, če vem, čemu si prišel!« ga je prekinil Ahac. «Ni težko uganiti namena tvojega obiska. Vidim, da si tudi ti že zvedel, da smo včeraj zaplenili belim nekaj usnja, pa bi rad, da bi ti odstopil kakšen podplat, a ne? Pa ti moram takoj povedati, da ne morem ustreči tvoji prošnji, dragi Luka, Tudi mi namreč imamo precej slabo obutih fantov, in nekaj železne rezerve moram tudi imeti, to sam razumeš. Saj me poznaš, da rad dam, če le morem, a to pot ti res ne morem odstopiti niti pike usnja. Boš že oprostil. Morda ti priskočim na pomoč kdaj pozneje, a tokrat ti pri najboljši volji ne morem pomagati. Vidim, da si presenečen in razočaran, a ne morem drugače, ko da te presenetim in razočaram, dragi Luka.« Luka ga je nekaj časa motril z zagonetnim nasmeškom. Potem je rekel. «No, zdaj bom pa iaz tebe presenetil in razočaral, drugi Ahac! Predvsem ti moram povedati, da usnje, ki ste ga zaplenili, ni bilo last belih, temveč last moje brigade...« «A?!« «Da. Tisto usnje je skupina naših fantov dvignila v nemškem skladišču v Koprivniku. Fantje so preoblečeni v bele in s ponarejenimi dokumenti uspeli preva-riti Nemce, da so jim izročili tisto usnje v prepričanju, da ga izročajo belim iz Bukovja. In ko so se s tem usnjem vračali v logor, jih je napadla skupina vaših fantov. Ker jih naši v mraku niso prepoznali, so mislili, da so Nemci ali beli, ki so vtem morda odkrili prevaro in so pohiteli za njimi. Misleč torej, da so napadeni od Nemcev ali belih, so zbežali, vaši pa so se lepo polastili usnja. Toda, ko so vaši izginili v hosto, so jim naši neopazno sledili in tako odkrili vaš logor in ugotovili, kdo so nčpadalci. Ko so vso to zadevščino sporočili našemu štabu, sem dobil nalog, da uredim to stvar, se pravi, prihajam sem s pismenim ukazom, da nam takoj vrnete usnje. Na, preberi!« Medtem ko je Ahac buljil v tisti papir, so se mu pleča vidno upogibala, ko da bi legala nanje teža usnja, ki je ležalo na drugem koncu logorja. Bilo je kakih štirinajst dni potem, ko je šprišel vrag po svoje«, kakor je rekel Ahac. Le-ta je tisto dgpoldne sedel v bajti na koncu vasi, kjer se je že drugi dan zadrževal odred. Medtem ko se je ubadal z nekimi računi, so ga fantje že spet trapili z vprašanjem, kdaj bo dal od sebe usnje, ki so ga pred nekaj dnevi zaplenili belim v Brezju. Komaj je odslovil enega, že mu je sedel na vrat drugi. Cez čas je vstopil pomočnik mitraljezca Vence in vprašal kos usnja, da bi mu čevljar zadelal luknjo v podplatu. «Potrpi, dokler ne rešim nekega vprašanja, ki je v zvezi z usnjem, ki smo ga zaplenili, potem dobiš nove čevlje,« ga je potolažil Ahac. Kmalu nato je prišel Stric 1 p^k fcej mo Jejres, jejz?s, Jakec, bo z nami! Tle gre-zmira o slabše. Vidi, včeiu je prfina sunce mrknelo. Jen vidi, ke je mrknelo glih na pepelnico! Tu dosti pomeni. Tu čc reč, de je tudi višjem silam Vrev zadosti jen de se proo moremo po- bulšait. Tu je ano znamnje, ke ni več za škeroirat! — J a, tudi jest mislem, d c če je sunce mrknelo glih na pepelnico, de tu more ne-kej poment. Ce reč, de je oslarij, ke jeh delajo ledje vre zadosti. Jest ne rečem dvakrat, de ni morbet tu zastran tega, ke ga Združeni narodi talcu lomejo tam dol u Kongi. Namesto, de be tistem bogem za- murcarn kej pomagali, samo intrigirajo jen mejšajo jen ubivajo. Videš, zdej so podrepniki imperialistou prfina ubili Lumumbn jen ceu svet je skoču gor jen forte protestira. Se vide, de je j emu Hruščou prou, ke je touku ses šuInam po mizi. — Jest bo reku, de se je do zdej vseh sort grehou nabralo tolko, de je prou mogu prit an tašen velek opomin. Kej misleš — vse pomaga. Denmo reč tista štorja ses Al-žiram, pej ses rasno diskriminacjo u Južni Afriki jen u Ameriki. Jen morbet tudi tu, kaku jema dvojno mero naša domača policija. Videš, dok'er so hodili ukuli tisti šte-dentje jen krčali jen zmerjali jen mečali kamnje jen razbili laštre u slovenski kni-garni jen ranli tistga delauca pri kulturnem domi, de je mogu jet u špetau — ta-bat je hodila policija jen nje kapoti vštric ses to mularijo jen ni rekla neč. Ma kadar se je pej kašen Slovenc rmislu, de be kej n^pisau po zideh proti temi divjanji, pej je blo policij i h tro pionta jen so jeh hitro štiri zaprli. Jen nanka ni gvišno, če so biti glih uani. — Jen tudi zastran de-moštracjonou. Najprej pestijo, de se tista mularija zdivja, ku če. Ma pole, ke se prpraulajo demokratični ledje, de be proti tašnemi ravnanji kej protestirali, pej Palamara prepovej vse demoštracjone. — Jr, je naredu glih taku ku tista dva, ke sta šla na izlet jen sta jemela se sabo tudi marendo. J-m ke taku hodesta jen kadar postan esta lačna je aden prašau ta druzga; Kej rečeš, kej čemo jest vkep al ne; češ de pojemo zdej vse al kaku? Jen ■a drugi mr je reku; Narprej pojejmo tvoje jen pole pej vsak svoje! — Znaš, jest se spounem, ke je blo štir-deset let od tega glih taku. Tudi tabat so fašisti divjali po mesti, razlivali, zažigali, pretepali jen dajali olje de ricino. Jen karabinjerji jen guardje regie so samo gledale. Ce se je pej kašen, kej branu, je bla hitro policija zraven. Ce be tabat oblast nastopla, ku je treba, be hitro dištrigirati ves faSizem. Ma oblast jem je pestila, de delajo kar čejo. Jen tak u je pršlo kar je pršlo. Jen pole, kadar so začele padat bombe tud po nas, .-o pej vsi njurli, de je vsega kriv simo duče. Ma tu je samo hinavščina. — Kepej! Jen glih taku je hinavščina danes. Samu de danes ni šituacjon tašen, ku je bil’ tabat. Jen forte zabiti so, če misleio, de bojo nardili spet taku k.u pred štirdesetimi leti. — Ma kaku so pej zabiti., ke krčijo, de Londonski n.emorandum ne vela, de ga je treba uničet. dr tu je samo an kos karte. Zastopeš, de se toučejo sebe po glavi? — Zastopem, zastopem! Za spomlad in poletje: ★ ★★★★★ ★★★■!*★★★★★★ O kopalnih kostimih še nič dokončnega - In klobuki? Ce bi se lahko govorilo o modi z izrazi borznih kvo-tacij, potem bi lahko rekle, da so se dvignile kvotacije rožnate barve, dolgih život-kov, oblek brez rokavov, raznih plissejev in svile ter da so v popolnem zatonu ozki životki in bombažne tkanine. Seveda so to le glavna pravila, katerih se letošnja spomladanska in poletna moda držita, ki pa dopuščajo števil, ne variacije za vse okuse, tipe ir starosti. Ce hočemo biti torej po mo. di, potem se le odločimo za obleko ali kostim v rožnati barvi. Obleka bo imela vedno dolg život, bo brez rokavov ter jo okrašena z raznimi plisseji. Kostim bo imel kratko jopico, ki bo brez o-vratnika in se bo zapeljala ob strani, ali pa na hrbtu. Svilene tkanine bodo popolnoma osvojile modne kolekcije, v katerih so jmele do sedaj glavno besedo tkanine iz bombaža. Za svilene obleke, bluze in plašče so se izrekli tako italijanski, kot tudi fran. coski modni ustvarjalci, ki so mnenja, da so takšne tkanine najbolj primerne za ženske srednjih postav, ki jih je pro-centualno največ. V bombažnih tkaninah so do sedaj kraljevale visoke ženske, v svilenih bodo osvajale ženske srednjih in celo nizkih postav. Modno novost predstavljajo tudi razne svilene rute, ki jih bomo nosile namesto ovratnikov, ali pa kot okrasek k raznim bluzam in plaščem. Obleke z dčlgimi životki so bile v modi že pred leti, vendar se niso tedaj preveč uveljavile. Tokrat jim obetajo več sreče, ker pravijo, da obleka z dolgim životkom postavo podaljša ter jo napravi vitkejšo. Rokavi na oblekah, predvsem poletnih, bodo povsem izginili. Zato pa bodo imele obleke po navadi še jopice, llllllltlllUllllllilllHIUIItlHIIIIIIIIfllillltlllllllltUtlMIIIIIIIlillllllllllltllllllllllltlflllllllMIIMIIIlIlHIIIIIIIItllllllllllllllllllllllillllltlllflllltllMIIIIIlIlllinillllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllMItllllllllllllllllllllllllintllMinilllllllllllllllllflll Preproga postala bistven element vsakega stanovanja Zgodovina ali legen ki bi danes veljala Stenske pred «navadnimi» preprogami - 30 milijonov vozlov v eni preprogi, ki jo hranijo v londonskem muzeju - Kako s preprogami pravilno ravnamo Čeprav pravimo Evropi tudi »središče civilizacije*, je od danes tako zaostale Azije marsikaj podedovala in to šele nato posredovala dalje o-stalemu danes civiliziranemu svetu. Med to dediščino spada tudi — preproga. Morda bo kdo rekel, da to omembe vredna dediščina, drugi pa so mnenja, da je preproga e-den najvažnejši ali celo odločilni element v tako imenovani — kulturi doma, ki v zadnjih desetletjih postaja vedno bolj upoštevana. To se opaža tudi pri nas, kjer si preproga končno začenja u-tirati pot tudi v stanovanja manj premožnih družin. V kolikšni časti so preproge bile in so še danes na Vzhodu, ni treba veliko govoriti, saj imajo še danes orientalske in še posebej perzijske preproge na vsem svetovnem tržišču posebno vrednost in ceno. Zgodovina, morda pa bolj legenda kot zgodovina, govori tudi o »prvi preprogi*, ki naj bi bila služila kot vzorec vsem poznejšim orientalskim preprogam, ki imajo svoj stil. Orientalske prepro- Povsem v (nacionalnemu duhu si je perzijski cesar dal izdelati preprogo, seveda stensko, s podobo njegove bivše žene Soraye na njej. Ko pa se je od Soraye ločil. Je preprogo prodal ski preprogi v palači Ktesi- danes hranijo v londonskem fon, ki da je bila stenska preproga in pokrivala 40 metrov visoko steno. Preproga naj bi bila izgotovljena pred 2.700 leti in predstavljala cvetlični park, vodomete in (Nadaljevanje na 6. strani) ge poznejše dobe so omenje-; ptice. Osnovno sliko pa so ob-ni vzorec sicer stilizirale, ven-l^ajaje livade iz samih pra-dar naj bi bila ona prepro-jvih smaragdov. V sedmem sto-ga prva, ki je bila s tem letju po našem štetju pa je vzorcem izdelana. Zgodovina, Perzijo, torej tudi prestolni-ali legenda govori o velikan- c0 ;n palačo Ktesifon zasedla •iiiiiiiimiimimitmiiimmmimiiniiiiiiitmiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiHiHiitiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiii turška vojska in preproga, o IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Paola Ciana V občinski galeriji razstavlja svoja olja komaj polnoletna Paola Ciana. Šolala se je pri N. Perizziju in Psa-caropolovi ter kljub onim letom ko šola in vabe sveta močno zaposlujejo mladino, dosegla v oljnem slikarstvu raven že zrelejše informal-no usmerjene umetnice. Njen razvoj je nakazan v slikah, ki si slede, oštevilčene v časovni zaporednosti njih nastanka. Iz slike št. 1. ((Hiše* je opazno, da je preživela ekspresionizem in prešla v nepredmetno Klikanje takorekoč zaradi slikanja samega kot barvnega udejstvovanja. Za svoja leta Ciana zelo dobro dojema barvna sozvočja in ploskovno ravnoteženje, ki jih žensko prefinjenostjo povezuje v prijetno učinkujoče podo-izražajočc podoživljene oe, vtise narave. Slikarsko gradivo obvlada s precejšnjo gotovostjo, zlasti v poslednjih delih t. j. v »Kompozicijah« 1, 2 in 3 in pa v «Morsikem občutju«. Vsa ta so hladnejša v barvah kot posledica notranjega očišče- vanja zunanjih vplivov pod katerimi se je pač razvila njena dosedanja izraznost. Pozna se ji, da je budno sledila raznim tokovom in dotokom informalizma, skušajoč pri tem ujeti v njih še kako manj izkoriščeno slikarsko naplavino in jo svojemu občutju primerno prirediti. Tak poizkus bi bil morda živahno barviti in dekorativno delujoči triptih «2itno polje«, «Dolina» in »Bazoviški vtis«. Četudi se nam za sedaj dozdevajo naslovi slik le sredstvo za ka-talogiranje in zasnova slik samih le pretveza za njeno zelo močno barvno izživljanje, vendar ni izključeno pri njeni mladosti, da nas ne bi mogla Paola Ciana sčasoma dovesti do novega zornega kota za občudovanje kraške lepote. MILKO BAMBIČ #** DUNAJ, 15. — Od lanskega novembra žendarmarija v Amstaettenu išče krivce velike kraje umetnostnih predmetov iz gradu Spise-negg. Med inventarjem, ki so ga tedaj opravili, so ugotovili izginotje lesenega_ kipca sv. Katarine v baročnem Slilu, dva druga baročna kipca, dve olji itd. kateri govorimo, naj bi bila postala plen turške vojske. Soldateska naj bi jo bila razrezala na kose. Petino preproge naj bi bil vzel kalif Omar, petino naj bi bil odnesel Mohamedov zet, ostali del velikanske preproge pa naj bi bili razrezali na 60.000 kosov, tako da je vsak turški vojak odnesel s seboj košček dragocene preproge. Ponavljamo, da vse to zgodovinsko ni preverjeno, vendar pa so strokovnjaki mnenja, da bi ta preproga, v kolikor bi dejansko obstajala, bila danes vredna nad 150 milijard lir. Naj bo g preprogo v palači Ktesifon tako ali drugače, dejstvo je, da so prve preproge prispele v Evropo v XV. stoletju iz Turčije, o-stale Male Azije, Perzije, Indije in celo Kitajske. V času križarskih vojn so se mnogi dvorci evropskih plemičev o-krasili s čudovitimi preprogami, ki so jih prinesli iz teh dežel. Hkrati z gornjo zgodovinsko trditvijo je tudi ugotovljeno, da ni od teh preprog bila ohranjena niti ena, in da je trenutno najbolj dragocena preproga preproga iz džamije v Ardabilu. Njena velikost znaša 10x5 metrov in je izdelana iz 33 milijonov vozlov. Preproga je bila izdelana v XVI. stoletju in jo muzeju Victoria. Vse preproge, ki smo jih do sedaj omenjali, so stenske preproge, kajti preproge, kakršne danes vedno bolj upoštevamo, t. j. običajne preproge, ki jih razgrinjamo po podu, datirajo šele iz XVII. stoletja. Vsaj v Evropi in od tod v drugih civiliziranih celinah, se je tovrstna preproga začela uveljavljati šele po tej dobi. Kljub temu, da se preproge danes delajo tudi na stroj in to na vseh celinah, je orientalka preproga še vedno najbolj v ceni, le da je pravih, na roko delanih orientalskih preprog, torej izvirnih perzijskih in ne le perzijskih preprog razmeroma malo. Zato je njih cena izredno visoka. Stare, izvirne preproge praktično niti nimajo cene, ker so bolj muzejski predmeti kot del stanovanjskih oprem. Toda tudi novejše »perzijske* preproge stanejo na primer v Franciji do 1.000 novih frankov za kvadratni meter. Kako je mogoče, da ima preproga še danes tolikšno ceno? En kvadratni meter preproge, ki jo Perzijka stke po starih načinih tkanja, terja delo enega leta. Zato so take preproge opremljene s posebnim uradnim potrdilom in carinsko plombo. Mnoge preproge, ki jih v svetu prodajajo za visoko ceno in »pod roko*, niso nič drugega kot slaba kopija teh izvirnikov. Predolga bi bila zgodba o raznih slavnih stenskih in navadnih preprogah. Zato se bomo omejili na kratek opis, kako so preproge sestavljene in tudi kako s preprogami, pa čeprav navadnimi, tvorni- škimi, ravnamo. Vsako preprogo tvorita o- snova in »lice*. Osnova je sestavljena iz navzkrižnih — vzdolžnih in prečnih — niti. ki so po navadi ali iz jute ali bombaža. Lice pa je po navadi iz volnenih dlačic. Pri preprogah, ki so izdelane na vozle, torej na roko, so dlačice »lica* pripete ob prečnih nitih osnove, pri strojno izdelanih preprogah pa so dlačice s prečnimi niti osnove le povezane. Toliko o sestavi pri tkanju preprog. Kako pa z njimi ravnamo? Za novo preprogo velja kot za nov avtomobil: nova je zelo občutljiva in jo moramo prej »vhoditi*. S tlačenjem, torej z normalno uporabo se namreč dlačice »lica* nekoliko poležejo in vtrejo, da se ne smukajo iz osnove. Seveda se nova preproga rada tudi »goli*, kar pa ni nič posebnega, ker zgubi pri tem preproga le tiste niti, ali točneje dlačice »lica*, ki bi tako in tako izpadle. Kljub temu pa nove preproge ne bomo čistili s sesalcem za prah, preden se ne »vhodi*. Hkrati za otepanje preprog. Tako čiščenje preprog pa je zgrešeno, ker se pri močnem otepanju preproga «pretegne» in se zato dlačice lica začno smukati. Bolje je preproge o-tepati na tleh, pozimi, če je kaj snega, na snegu, poleti pa na travi. To je v mestu, seveda nemogoče, razen pri onih, ki imajo svoje vrtove. Zato pride v poštev spet sesalec. Glede nege bomo dodali, da pogosto »osveževanje* preprog z razredčenim amoniakom ni priporočljivo, ker beli deli preproge porumene. Sicer pri smemo za čiščenje madežev uporabljati tudi bencin, ali celo detergente. Ce preproga potemni, jo o-četkamo s krtačo, ki jo »namakamo* v smukec, nato pa s sesalcem temeljito očistimo. Madeže od voska s preproge odstranimo, če madež z vrha najprej s tršim predmetom izpraskamo, nato madež zmočimo z 90-odstoiinim alkoholom in. končno, nato z ma- pa je tudi res, da je sesalec lo toplim likalnikom umaza- za prah najprimernejši pripomoček za čiščenje preproge. Pri tem pa naj velja pravilo, da jo bomo s sesalcem o-čedili le do trikrat na teden. Mnoge hiše so na dvoriščih ni del preproge prelikamo, seveda skozi pivnik. Madeže od blata pa s preproge odstranimo, če umazani del preproge izperemo z vodo, ki smo ji primešali nekoliko octa. Takšna voda tudi osveži barve imele in še imajo nekak drog preproge. ki bodo imele tričetrtinske rokave ter bodo obleko izpopolnjevale tako, da bo primerna za vsako priložnost. V nečem si pa modni ustvar. jalci in seveda tudi ženski svet še niso edini in sicer — kakšne naj bodo moderne kopalne obleke: ali naj bodo kro. jene po telesu tako, da pridejo do veljave njegove oblike, ali pa naj tudi te sledijo novi modi in bodo zato bolj ohlapne in z dolgimi životki? Zadnja beseda gre seveda ženskemu svetu, ki se bo odločil brez dvoma za takšne, o katerih bo prepričan, da bodo prispevale k Ženski lepoti in graciji. Zato prepustimo besedo času, ki bo pokazal svoje. Nikar ne pozabite še, da predpisuje letošnja spomladanska moda obvezno klobuk, ki mora biti po mnenju italijanskih modnih ekspertov majhen, po mnenju francoskih pa zelo ve frcbok. * * * + * * *- * * * * ......................................... ti................................................................................................. delo. Pozor pr“d lahkoverno OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Velika možnost za uspeh v poklicu. Verjetna razveseljiva srečanja. Odlična moralna in fizična kondicija. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pravočasno spremenite program, da vas dogodki ne prehitijo. Potrebna bo popustljivost. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Prvi pozitivni rezultati še niso zanesljiv znak za uspešno nadaljevanje. Ne posnemaj, te osebe, ki jo občudujete. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dobri obeti za popoldansko delo. Prijeten družaben večer s starimi prijatelji. Lju- ©N: m GH i cer s siariim piijatciji. a. Pniel k I tezensko pismo, Glavobol. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Znajte si izbrati inteligentne in zaupne sodelavce. Vaša pojava v novem okolju bo dobro sprejeta. Zdravje povpreč. no. DEVICA (od 23. 8, do 22. 9.) Uspeh v tekmovanju je zahteval mnogo naporov. Vaš vpliv na mlajše bo pozitiven. Nekoliko nepotrebne nervoznosti. TEHTNICA (od 23. 9, do 23. 10.) Mnogo pobud, toda nobena donosna. Bodite potrpežljivi. Srečne ure z ljubljeno ose. bo. Zdravje odlično. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne izgubljajte časa v nepotrebnih čvekarijah. Preden se lotite resnega problema se posvetujte v družini in s prijatelji. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zanimiva novica v jutranjih urah; podlaga za novo zaupljivostjo. Vidni izrazi sim. patije. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaš vpliv se bo povečal, vendar ne hazardirajte z njim. V prijetni družbi boste pozabili na manjše nevšečnosti. VODNAR <°d 21. 1. do 19. 2.) Možnost napetih odnosov v delovnem okolju. Načrti se zadovoljivo uveljavljajo. Ne izkoriščajte izkazane ljubezni. RIBI (°d 20. 2. do 20. 3.) Obveščeni boste o namerah vaših konkurentov. Ne spuščajte se v neupravičene kritike in intrige. Možnost zdrav, niške intervencije. Četrtek, Iti. februarju liMil Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja g*asba, 11.45; Pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Dobro zabavo vam želijo; 17.20: Pesem in Ples; 18.00: Radijska univerza: Ione Penko: Strupi, mamila In nasladila; 18.15: .Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Skladbe Iva Petriča in Janeza Komarja; 19.00: Sirimo obzorja: Sve' v katerem živimo: »Ogenj«; 19:30: Italijanski akva-,el; 20.00: Šport; 20 30: Simfonični koncert tržaškega filharmoničnega orkestra, koncert za harfo in orkester; Caj-KOWsky: Simfonija št. 2 v c- molu V odmoru, približno ob 2i 00 uri: Književnost: »Knji-,a Arf ira Lorie »Speči tova-riš»», ocena Josip Tavčar; nato Južnoameriški ritmi; 22.30: Orkester GnPdo Cergoli; 23.00: Stan Kentom mojster jazza. 9.00: Neapeljske klasične pesmi; 9.30: Dopoldanski koncert; 11.00: Radijska šola; 11.30: Najnovejše pe mi; 13.30: Prevedene pesmi; 15.15: P. VVeston in njegov orkester; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Pro- gram za najmlajše; 16.30: Sličice iz Francije; 17.20: Komorna glasba; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.00: Literarna oddaja; 18.30: Enotni razred; 19.00: Kmetijska oddaja; 19.25: Filmske novosti; 19.50: Itali- jansko smučarsko prvenstvo; 21.00: Verdijeva opera »Na- bvcco«. 13 30: Od melodije do melodi-e; 13.50. Zbor Slovenske filharmonije: 14.05: Popularne orkestralne melodije; 15.40: Iz svetovne, književnosti; 16.00: Iz filmov in glasbenih revij; 16.25: Leoš Janaček: Zapisnik izginulega; 17.15: 45 minut tu- II. program Trst 12.25: »Tretja stran«; 14.20: Kot juke box; 14.45: Odprta knjiga; 15.05: Franco Russo pri klavirju; 15.25: Tržaški jazzovski ‘rio. 9 00: Jutranje vesti; 10.00: New York-R‘im N«w York: 11.00: Glasba za vas. ki delate; 13.45: Moda; 14.00: Majhni orkestri lahke glasbe; 14.40: Vaš juke box; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Koncert operne glasbe; 20.30: Radijska i-gra: »Srečen človek« po Antonu Čehovu; 21.45: Večerna glasba; 22.15; Zanimivosti. Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 241)18 Specializiram tehniki tvrdke *Radio TREVSSAN » V urn *a(jo?avliajo ta• koišnio intervencijo III. program rizma in melodij; 18.00: Oper-n uvertur,, in medigre; 18,30: Hitri prst.; 18.45; Ljudski par-lamem; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi; 20.45; Naš smeh; 21.25: Orkestrski inter-m'zzo; 21.35: Popevke in plesni zvoki; 22.15: p0 svetu jazza; 22.45: G. F'. Handel; Sonata za violino in klavir; 23.05: lz modernega glasbenega sveta. Koper 7.15: Glasba Zg dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: O-perne arije; 12.00: Glasba po željah; 12.35: Kronike iz jug. življenja; 13.40: Lahka glasba; 14.00; Glas.va po željah; 14.30: Pogovor z volivci; 15 10: Zabavna glasba; 15.30: Tečaj italijanščine; 15.55: Lahka glasba; 16.00: Radijska igra; 16.30: Balet Adolfa Adama: »Glselle«; 17.20: PianiSt R. VVllliams; 17.40: Pojeta Dušan Jakšič In Olivera Markovič; 18.00: Prenos ML.; 19.00: Zabavne melodije; 19.30; Prenos RiL; 22.15: Pri klavirju O. Peterson in T. Wilson; 22.35: Ravelove skladbe; 23 00: Prenos RL. 17.00: boccherinijevi in B-ahtnsovi trii; 18.00: Pregled agouovine srednjega veka; 16.45: Beckove in Honeggerje-ve skladbe; 19.15: Zgodovina italijanske velike industrije; 20.00: Vsakovečern! koncert; 22.20: Skladbe Gustava Mahle-ra; 23.20: Prejeli smo; 23.50: Mozartove skladbe. Ital. televizija 13.00: TV šola; 17.00: TV za Oddaja za 18.00- Slovenija Nacionalni program 6 30: Vreme na ital. morjih; 8.05; Glasba ob delu; 8.35: Akademski pevski zbor Tone Tomšič; 8.55: Radijska šola; 9.25: Pianist Francois Samson: Chopinove mazurke; 10.15: Od polke do mamba; 10.40: Pet minut za novo pesmico; 11.0O: Ruski tečaj; 11.15: Harfa in violina; 11.20: Med klasiko in impresionizmom; 12.00: Slovenske narodne melodije; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25; Nesmrtne Vincenza Bellinija; nujmlajše; analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Stari in novi šport; 19.00: Ai.gleščina; 19 25: Glasbeni variete; 19.50: Borba proti zajedavcem v poljedelstvu; 20.10; Kmetijska oddaja; 20.30: TV dnevnik; 21.i5: Campamle sera; 22.30: Filmske novosti; 23.00: «X-15»; 23.20- TV dnevnik. Jug. televizija Zagreb 9.00: TV v šoli. Italija 17.00: TV za otroke — naš mati svet. Ljubljana 18.00: O bisk prijateljev iz Gane — za otroke bodo peli in igrali ganski črnci; 18.30: Bizantinski zaklad — TV film iz serije Robin Hood; 19.00: Cepljenje — poljudno - znanstvena oddaja; 19.30: TV obzornik. Za kubansko kritiko najboljši sovjetski filmi Združenje kubanskih filmskih in gledaliških kritikov je sestavilo lestvico naslednjih desetih najboljših filmov v le.u 1960: Balada o vojaku (SZ), Neodposlano pismo (SZ), Štiri sto udarcev (Francija), Serjoža (SZ), Sol Zemlje (ZDA-Mehika), El esque-letto de la senora Morales (Mehika-ZDA), Vražja iznajd. ba (CSR), Anatomija zločina (ZDA), Rosemarie (Nemčija), Volčji brlog (CSR). Razen teh so dali posebna priznanja še nekaterim drugim filmom, med katerimi Don Kihotu (SZ) in Zgodbi rdeče ribice (Francija). »Zelje pod dežjem« Znani jugoslovanski režiser Nikola Tanhofer je začel te dni v Zagrebu za podjetje »u idran-film» snemati svoj najnovejši film po scenariju Vitomila Zupana «Zelje pod dežjem«. Scenarij filma je zamišljen po Andersonovi bajki. V glavnih vlogah bodo nastopili izkušeni gledališki igralci starejše in mlajše generacije kot Mila Dimitrije-vič. Pero Kvrgič, Drago Krča, Tatjana Beljakova. Predvideva se, da bo snemanje trajalo 65 dni. Proglasitev najboljših filmov v Rio de Janeiro Brazilsko združenje filmskih kronistov je v preteklih dneh v nekem mestnem kinematografu v Rio de Janeiru podelilo nagrade namenjene najboljši n filmom v letu 19o0. Prvo nagrado je prejel Fedenco Fellini za film «Sludko življenje«. Ostale nagrade so bile podeljene Marceli« Mastroianiju kot najboljšemu igralcu, Yvo nne Founeuu x kot najboljši i-g alki v stranski vlogi, razen tega pa še raznim avtorjem scenarijev, glasbe itd. Rossano Brazzi pri MGM Rossano Brazzi je podpisal pogodbo z družbo Metro Goldivgn Mager za glavno vlogo v filmu «Luči na trgu» po istoimenskem romanu Elizabeth Spencer, ki je dosegel v lanski sezoni največji uspeh v ameriških knjigarnah. V glavni ženski vlogi bo nastopila Ohvia de Havilland. Zgodba se odvija v Rimu in v Florenci. Film bo režiral Guy Green. Kapetan Gaivao v filmu Portugalski kapetan Gaivao, ki je zapisal svoje ime v svetovno kroniko v zvezi z zaaevo ladje «Santa Maria«, je sprejel ponudbo za glavno vlogo v filmu o dogodivščinah ladje «Santa Maria«, ki ga bodo snemali v Mehiki. V tej zvezi je Gaivao izjavil; «Z izkupičkom za moj nastop v filmu bomo dosegli dan «j» /naše revolucije. Edino kar zahtevam je, da se me ne spremeni v neke vrste Garrgja Cooperja«. Snemanje filma o zadevi ladje eSanta Mana« je prijavila tudi n em.ka družba Hamburg Real-Film, ki je že četrta nemška filmska družba, ki se je navdušila za to temo. Katedre za filmsko umetrost Na anglešlih vseuč'Ušč:h so odprli katedre za študij filmske umetnosti. Kot preda, vatelji bodo nastopili znani anglešk' filmski režiserji, i-gralci in producenti (La iv-rens de Oliver. Carol Recd in drugi.) Študenti filmske uv etiiost bodo lahko opazovali tudi ves potek pri snemanjih v angleških filmskih ateljejih. Zanimanje za film »Nebeški od.ed« Za film sNebeški odred«, di ga snemajo v Jugoslaviji po odrskem delu Djordju e-boviia in Aleksandra Obre-novica vlada tudi v inozemstvu veliko zanimanje. Tu e distribucijske družbe že sedaj povprašujejo po njem, ker bi ga rade plasirale v razne evropske države v času ko bo potekal Eichmun. nov proces. Zato režiserja Bo ko Bošk oiuč in Ih ja Ni-ko ič v pospešenem tempu snemata v beograjskih ateljejih na Košutnjaku in upata, da bosti film dokončala do 20. februarji Najboljši brazilski filmi Rosebna komisija brazilskih filmskih kritikov je podelila v letu 1960 naslednje nagrade za domače filme: Za najboljši film ((Ogroženemu mestu« Roberta Fariasa; za najboljšo režijo Robertu Fa-riasu zn isti film; za najboljšo režijo Alinoru Aze-vedu, vedno za isti film, za najooljšei.u igralca Maciju Mezzarupptju za vlogo v filmu uJeca Tatu«, za najboljšo igralko Eliani za film «Samba em Brazilia«, itd. Charles Boyer v filmu »Nouvelle vague« Charles Boyer bo nastopil v filmu «Nouvelle vague« 28-letnega režiserja Michela Winna. Tudi scenarist in psi ostali igralci niso starejši od 30 let, medtem ko jih ima Boyer že nekaj čez 60. V filmu vMourir u n peu« bo nastopil v vlogi šefa kabineta finančnega ministrstva, ki misli, da lahko rešuje sentimentalne probleme kot da bi šlo za probleme aritmetike. V ženski vlogi bo nastopila Cat erine Spaak. Izvedelo se je, da bo v film vključena tudi scena estrip-pokerja«, v kateri bo Charles Boger zastavil svoje odliki vanje Častne legije, da bi omogočil Caterini Spaak. da se ji ne bi bilo treba sleči modrčka. Program Ottona Premtngerja Otto Preminger je podpisal novo pogodbo z družbo Columbia Pictures v kateri bo izdelal zanjo še dva filma poleg dveh za katera sa je obvezal že prej. Scenarija zanju še ni izbral. Razen tega je podpisal tudi pogodbo z družbo United Artiste za tri filme, od katerih bo prvega z naslovom eAdvist ander Consent« začel eno-mati septembra. Vreme včeraj. Najvišja temperatura 11 najnižja 5.7 ob 19 uri 8.5, zračni tlak 1034, narašča, veter 1 km severozahodniik, vlaga 79 odst., nebo jasno, mor e mirno, temperatura morja 10 stopinj. Trias dnevni Danes ČETRTEK, 16. leM»aiI Danilo j Sorice vzide o_ 7.07 in z,?J°nTe,irij 1V.33. Dolžina dneva 10.26. vzide ob 7.43 in zatone Jutri, PETEK, 17. februarji Silvin JA Živa sindikalna dejavnost Izredno zanimonje za včerajšnji sončni mrk Stavka v Tržaškem arzenala je dosegla popoln uspeh Delavci SAIFAC so pristali na kompromisni predlog Urada za delo - Stavka delavcev «Trafiierie Triestine Včeraj so enotno stavkali vsi delavci Tržaškega arzenala, ker ravnateljstvo noče sprejeti njihove upravičene zahteve po povečanju plač. Pogajanja so se namreč vlekla zelo dolgo časa in so se nato razbila zaradi trmastega stališča ravnateljstva. Po posredovanju Urada za delo bi moralo v torek priti do novih pogajanj, na katera pa predstavniki ravnateljstva Tržaškega arzenala in predstavniki Intersinda sploh niso prišli ter so se izgovorili, kot se že izgovarjajo dalj časa, da ne razpolagajo s potrebnimi podatki. Na osnovi sklepa skupščine vseh delavcev Tržaškega arzenala so zato sindikalne organizacije proglasile stavko v podjetju, ki se je pričela včeraj ob 7. uri zjutraj in se bo zaključila danes ob 7. uri. Sindikalne organizacije so tudi soglasno izjavile, da bodo stavkovno gibanje v arzenalu zaostrili in da bodo proglasili stavko za nedoločen čas, v kolikor ravnateljstvo ne bo spremenilo svojega stališča. Do pogajanj bo prišlo danes dopoldne na Uradu za delo in delavci zahtevajo, da mora ravnateljstvo že na teh pogajanjih pokazati dobro voljo. Sindikalni spor v Tržaškem arzenalu se vrti okoli odstotka, določenega za proizvodne nagrade. Arzenal je namreč specializirano podjetje za popravljanje in vzdrževanje ladij ter zato v njem ni mogoče u-porabljati običajnega načina plačevanja akordnega dela in računajo zato po opravljenem delu posebni odstotek, na osnovi katerega izplačujejo posebno nagrado. V bistvu je že dolgo vrsto let ta sistem nespremenjen in se kljub vedno višji storilnosti dela delavske plače niso nič povečale. Tudi včeraj so stavkali delavci SAIFAC, ter se zbrali na skupščini, na kateri so razpravljali o kompromisnem predlogu Urada za delo. Delavci so na predlog sindikalnih organizacij sklenili, da lahko ta kompromisni predlog služi kot osnova za pogajanja. Sedaj je potreben še pristanek ravnateljstva. Urad za delo je predlagal, naj se spremeni način odpusta delavca, kar je bil neposredni povod za dolgotrajno stavko v tem podjetju. Delavca naj bi odpustili po normalnem postopku, ki predvideva pogajanja s sindikalnimi organizacijami in po katerem bo prejel vse, kar mu pripada. Hkrati je Urad za delo tudi predlagal, naj se na pogajanjih uredijo vsa sporna vprašanja in zlasti vprašanje odnosov, ki vladajo v tem podjetju, saj tiči resnični razlog za stavko prav v grobih in neprimernih odnosih vodstva podjetja z zaposlenimi delavci. Tudi včeraj so stavkali delavci podjetja AFA, ki so prisiljeni stavkatj že kar 30 dni. Delavci upravičeno zahtevajo, da bi morale oblasti intervenirati ter posredovati, da se celotno vprašanje uredi. Kot smo že poročali, gre v prvi vrsti za zahtevo po pravičnem akordnem sistemu, ki naj tudi delavcem prizna del višjih dohodkov, do katerih je v podjetju prišlo z modernizacijo in s povečano storilnostjo dela. Kasneje pa se je ravnateljstvo po-služilo ustrahovalnih metod in je v tej zvezi napovedalo odpustitev 7 delavcev ter pozneje tudi enega delavca, ki je član notranje komisije, česar bi pa po veljavnih zakonskih predpisih in obstoječi delovni pogodbi ne smelo napraviti. Včeraj so stavkali delavci podjetja »Trafilerie Triestine« in se je stavke udeležilo okoli 97 odst. zaposlenih. Stavka je vsedržavna, saj stavkajo delavci vseh zasebnih jeklarskih podjetij v Italiji in zahtevajo znižanje delovnega urnika, povečanje plač ter drugačen sistem akordnega dela. Stavka se ne nanaša na delavce podjetij z državno udeležbo, kamor spada tudi naša tržaška ILVA, ki so podoben sporazum že podpisali z Intersindom. Zakonski načrt za zvišanje doklad r > PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO ;ST-UL.MONTECCHI 6-11. ILEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 JODHUZNICA GORICA ca S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA ST — UL. SV. FRANCIJA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me-sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrt- letno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Tr»t J V Rimu so objavili besedilo zakonskega odloka, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo in ki se tiče družinskih doklad ter določitve prispevkov za dopolnilo zaslužkov industrijskih delavcev. Besedilo odloka so poslali vsedržavnemu svetu za gospodarstvo in delo, da izreče o njem svoje mnenje. Poleg obrazložitve šteje 23 členov in štiri razpredelnice, ki vsebujejo navedbo družinskih doklad, ki pritičejo delavcem, ter prispevkov, ki jih morajo plačevati delodajalci v ta namen. Te razpredelnice se nanašajo na industrijo, kmetijstvo, ban. ke in zavarovalnice ter na no. vinarje. Med najvažnejšimi spremem. bami je določba, po kateri dobe delojemalci družinske doklade za otroke do 26 let, če študirajo na univerzi, ter do 21 let, če obiskujejo srednjo strokovno šolo, ter določba, po kateri mora plačevati delodajalec prispevek za družinske doklade od celotne kos. mate plače delavcev. Druga določba predpisuje, da se u-stanovi ena sama blagajna na. mesto dosedanjih 8. Za delavce in nameščence v industrijskih .podjetjih bodo znašale tedenske družinske do. klade za vsakega otroka 1.068 lir, za ženo 762 lir, za starše 330 lir. Za delavce in nameščence v kmetijstvu bo znašala dnevna doklada za vsakega otroka 178 lir, za ženo 127 lir, za starša 55 lir. Za uslužbence bank in zavaroval nic po 6.500 lir za vsakega otroka, 6.500 lir za ženo in 6.500 lir za starša na mesec. Za novinarje za vsakega otroka 4.628 lir, za ženo 3.302 za starša 1.430 lir na mesec. Iz tega seznama se vidi, da se bodo doklade zvišale za vse kategorije razen za novinarje. 450 milijonov lir za gradnjo stanovanj IACP Deželno nadzorništvo za javna dela je sporočilo IACP, da bodo nakazali za finančno leto 1960-1961 prispevek 450 milijonov lir, ki bo služil za gradnjo 150 stanovanj. Ta stanovanja bodo gradili po zakonu št. 640 in bodo služila za tiste družine, ki so jih izgnali iz stanovanj ali pa, ki prebivajo v razpadlih in zdravju nevarnih stanovanjih. IACP je pripravil načrt gradnje stanovanj v letu 1961-62 in ga je predložil vladnemu generalnemu komisarju. Načrt predvideva gradnjo 300 stanovanj. Krasni naravni poj veliko število ljudi iz mesta in dežele Mnogi meščani so se zbrali na opazovalnih mestih še pred sončnim vzhodom, zlasti pri Bazovici, na Katinari in Opčinah Velike gruče gledalcev na obrežju in na hišnih terasah Včeraj smo torej opazovali sončni mrk, krasen prizor, ki ga bodo naši potomci lahko spet občudovali šele 3. septembra leta 2081. Zaradi tega je bilo veliko zanimanje za ta naravni pojav, ki je v starih časih vzbujal strah in trepet človeštva. Marsikdo je včeraj vstal bolj zgodaj kot običajno. Kdor pa je bil na pustni zabavi pozno v noč, a-li celo do zore, je še malo • potegnil*, da je lahko opazoval sončni mrk. Lepo vreme, jasno nebo brez najmanjšega oblačka; vse je bilo kot nalašč, da so lahko prišli na svoj račun navadni zemljani in strokovnjaki, zlasti astronomi in vremenoslovci. Pri nas so slednji imeli malo posla, ker ni bilo pač popolnega sončnega mrka. Odšli so v Toskano in Dalmacijo, kjer so si nabrali v kratkem času kup dragocenega gradiva, ki ga bodo zdaj proučevali. Koliko ljudi, odraslih, mladih in otrok, tako meščanov kot deželanov, je pri nas o-pazovalo sončni mrk, je težko Na cesti proti Bazovici je stala dolga vrsta avtomobilov, ki so se spremenili v potujoče opazovalnice iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiii iiiiiiiniiiiiiiiiitiiHiiiiii Humu minuli iiiiiiiniiiiiiififfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiijmiiiiiiinitiiiniiiiiiiinniiimiiiiiniiiiiiiuH V predmestjih in v vaseh tržaške okolice Veselo slovo od letošnjega pusta Zažiganje pusta v Skednju Če je bil po splošnem mnenju letošnji pust skromnejši od lanskega, pa to ne moremo reči za slovo od pusta, ki so ga letos povsod dostojno proslavili — preden je končal svoje življenje v ognjenik zubljih. Kot običajno je bila največja slovesnost v Skednju, kamor so se že okoli 14. ure začele zgrinjati množice ljudi iz mesta in okolice. 1’ustni pogreb pa takrat seveda še ni bil pripravljen in zato so se ljudje utaborili v škedenjskih gostilnah, kjer so nadaljevali veseljačenje. V raznih gostilnah smo namreč videli ljudi, ki so kljub pepelnični sredi prepevali in plesali ter se v brk postu na. Hvali z vinom in pokušali slastne klobase. No, končno so pusta le postavili v krsto in jo položili na «mrtvaški voz*. Pogrebni sprevod sta odprla dva konje- nika, za njima je šla godba, za njo so vlekli mrtvaški voz s pustom in za vozom je stopala globoko »užaloščena vdova* s številnimi sorodniki. O-gromna množica ljudi, ki je napravila špalir po vseh ulicah, po katerih je šel sprevod, se je z velikim užitkom smejala domiselni vdovi, ki ji ni zmanjkalo žalujočih besed in solza. Nič čudnega sicer, saj je vdova imela pri roki vedno veliko steklenico — o-čitno zelo dobrega vina, kar je nedvomno pripomoglo, da je pogreb izzvenel v prijetnem popustnem vzdušju. Na začetku Ul. Vigneti, kjer so pusta zažgali, se je že pred 17. uro zbrala velika množica ljudi. Strateške točke so bile zasedene že dosti prej, kajti vsakdo je hotel kar najboljše videti, kako bo pust vzel slovo od tega sveta. Ko je mrtvaški voz prispel na llllllllllllllllllllllllllllf ■llltllllllllfllllllllllttllttllllllHIIIIttllltlllltllllllfllllllllllllllllllllllllllllN Okoli me ponoči v Ul. XXX. oktobra Velik |tezsir zajel irgevine s steklenine Okoli 1. ure ponoči so gasilske brizgalne švigale po mestnih ulicah vse do Ul. XXX. oktobra, kjer se je gost dim valil izza rolojev zaprte trgovine s steklenino in porcelanom »Zennaro in Gentilli«. Gasilci so spravili brizgalke v pogon in začeli z gašenjem, medtem ko so drugi s pomočjo policijskih agentov zbudili stanovalce stavbe št. 4 na Trgu sv. Antona. Sicer jih je dim že zbudil in vsi so s« zbrali v pižamah in nočnih srajcah ter na hitro ogrnjeni s plašči na cesti, kjer so nemo in s preplahom opazovali borbo gasilcev z ognjenimi zublji, ki so začeli polagoma ogrožati strop trgovine. Največja nevarnost je bila prav v tem, da plameni zajamejo del stavbe, kjer je naprava za centralno ogrevanje, ki je na nafto. Dim je spravil v bolnišnico tudi belolaso star- ko, ki je spala tik nad gorečo trgovino. Starko, pa čeprav njeno stanje ni resno, so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Na kraj požara je obveščen po policijskih organih prispel - - - ' dol- tudi najemnik trgovine Ro fo Ferluga v spremstvu žene in tašče. Njihovi obrazi so bili objokani in obup se jim je bral v očeh. Kasneje je Ferlugovi tašči postalo slabo, zaradi česar so jo odpeljali z zasebnim avtom, pa čeprav je prišel rešilni voz ponjo, na postajo Rdečega križa. Do pozne ure so bili gasilci neutrudno na delu, da bi zajezili požar in pogasili plame-ne, ki so začeli nevarno ogrožati gornja nadstropja. Skoda pa čeprav je na prvi pogled precejšnja, še ni znana. Govori se, da je bil najemnik trgovine zavarovan. za sežiganje določen prostor, je bila naokoli zbrana nekaj tisočglava množica. Krsto so «pogrebci* dvignili iz voza, potem pa so iz nje stresli pusta, na katerega se je vrgla užaloščena vdova. Komaj so jo odtrgali od mrtveca in takrat je nekdo pristavil vžigalico, ki je na mah vžgala z bencinom polito pustovo telo, tako da je hkrati zajel ogromen plamen. Ura je bila takrat točno 17 in kakih pet minut kasneje ni od pusta ostalo nič drugega kot kupček zoglenele slame. Drugo — nič manj zanimivo slovo od pusta — je bilo včeraj popoldne tudi v Boljuncu. Tu se je sicer zbralo manj ljudi kot v Skednju, toda zato je bilo slovo toliko bolj intimno. Predvsem moramo o-miniti zanimivo novost, ki daje Boljunčanom še en pečat gostoljubnosti. Zgodilo se je namreč, da so v krošnjo akacije na boljunskem trgu postavili velik sod, iz njega napeljali gumijasto cev do točilne mize in tu sn gostom točili vino zastonj! Posrečena zamisel je naletela med obiskovalci na zelo ugoden sprejem, čeprav nekateri niso mogli doumeti, kako je mogoče, da lahko v teh časih nekdo pc.nudi kozarec vina — zastonj! Poudariti moramo še, da je bil na sodu velik napis, ki je vabil goste na kozarček dobrega domačega vina. Da so to zamisel lahko uresničili je zasluga vseh Boljun-čanov, ki so po svojih močeh prispevali v »buč*. Mrak je že bil, ko se je na Gorici pojavil predsednik v fraku in s cilindrom ter otvo-ril letošnjo 101. obletnico •zapuščanja pustne dote*. Okoli pusta in predsednika — domačega brivca Ote — se je zgrnilo nekaj sto vaščanov m mnogo ljudi iz Trsta in okolice. ki so prisluhnili tehtnim besedam *vaškega notarja*. Tu moramo še posebej poudariti, da je imel »notar* letos izredno čist in močan glas. Pravijo, da to zaradi tega, kur cel teden pred zapuščanjem dote ni pokusil niti kaplje vina. , No, in da na kratko opišemo. kako je potekala ceremonija. Po uvodnih besedah predsednika, ki je poudaril, da se takrat v Boljuncu praznuje tradicionalni pustni praznik in ki se je tudi zahvalil vsem vaščanom, trgovcem in gostilničarjem, ki so prispe- vali, da je praznik tako dobro uspel, je postavil poslušalcem razne uganke, ki pa so bile tako lahke, da so ljudje nanje hitro in pravilno odgovorili. Sele potem je prišla na vrsto pustna dota in prvi srečnež, ki mu je pust zapustil, da * lahko pije belo in črno vino*, je bil Vane Pe-dona; Srečkotu Spartu je zapustil, da «lahko viha brke, ..... Obešen pust v eni žaveljskih gostiln kakor Franc Jožef*, »Danile-tu Zižletu, ki nastavlja lace*, je zapustil »zajčje kože*, Vančku pravico, da lahko pobira gobe na Brdu in Kora-močniku, Pepetu Korošcu »pečenega petelina in polno bučo vina*, Stanetu Boru *dva kvadratna centimetra posestva nad Botačem*, Petru Ba-dcljotu pravico, da «lahko govori po angleško*, harmonikarju Dorčetu je dovolil, da luhko na vekomaj igra »Me jejo bolhe*, Lojzetu Cu rmanu je zapustil tštirno na Sa-lamonci*, Mirkotu Balotci *v$e pustne špase*, Pepetu Furlanu, da *lahko piha v svoj bobardin* itd. Ko je bila dota razdeljena, so ljudje spremili pusta na Skupina godcev in maškar, ki je jemala slovo od pusta pri Domju konec boljunskega trga, kjer so ga sneli z voza in ga zažga. li. Jasno je, da so se potem boljunške gostilne spet napolnile in gostilničarji so kar naprej polnili steklenice in kozarce. Omeniti moramo tudi slovo od pusta v drugih vaseh tržaške. okolice in na podeželju. Tako so na primer priredili veliko slavje pri Domju, pri katerem je bila angažirana godba in slavje v Žavljah, kjer so pusta še popoldne obesili v eni vaških gostiln, potem sežig na Opčinah itd. Vse povsod je veselo slovo od pusta privabilo številne gledalce, ki so potem zaključili pustovanje v vaških gostilnah. Letošnji pust je torej za nami. Zgorel je v plamenih in nan je ostal lep spomin. Kdo ve, če ga prihodnje leto ne bodo poslali na Luno?! ja obč. odbora Sinoči je bila seja tržaškega občinskega odbora, na kateri je bilo na vrsti nad 60 sklepov, ki so bili večinoma upravne vsebine. Med drugim so razpravljali o vprašanjih osebja in socialnega skrbstva, o prispevku' za mednarodno razstavo cerkvene umetnosti, o prispevku za kongres občinskih zdravnikov ter o proračunu za leto 1961. PREDAVANJE Narodna in študijska knjižnica v Trstu priredi v torek, 21. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Gep-pa 9/1 predavanje. Predavala bo tov. Marija Vilfanova •O družbenih premikih na Slovenskem«. ugotoviti. Večje skupine opazovalcev so bile na različnih mestib, na trgih, na terasah, na obrežju in na ulicah, kamor posije prvo jutranje sonce. Mnogi pa so se odpeljali z raznimi vozili izven mesta, zlasti na Opčine, na Katina-ro, na Hudoleto in k Bazovici. Tam je bilo ozračje bolj čisto in lepši pogled, pa tudi večji užitek v prosti naravi kot v mestu. Tudi po vaseh so ljudje pustili za nekaj časa svoje delo in zamaknjeni gledali sončni mrk. Marsikdo je opazoval ta izredni prizor po televiziji. Ev-rovizija je namreč prenašala neposredno z opazovalnic v Franciji, Italiji in v Jugoslaviji, iz krajev, kjer je bil popolni sončni mrk in kamor so se zbrali strokovnjaki iz cele Evrope. Mnogi, zlasti mladina, so bili na opazovalnih mestih že pred sončnim vzhodom, ker se je začel sončni mrk pičle pol ure za tem. 2e je prijetno grelo. Otroci so še skakali in se igrali po pašnikih, odrasli pa so si pripravljali temna stekla, fotografske a-parate, snemalne kamere in daljnoglede. Točno ob napovedani uri sta se srečala Me-sec in Sonce. Ob 7.36 je svetlo sončno ploskev začela pokrivati senca, vse bolj, dokler je ni skoraj zakrila. Ob 8.42’10” je bilo videti le tenko svetlo liso, košček sončnega obročka. Tedaj nisi vedel, kam naj bi gledal, ali skozi temno šipo v sonce ali pokrajino ali nebo, ki se je temnilo. Nekaj izrednega, skoraj pošastnega. Iz belega dneva je bilo v kratkem vse v nekakš- ni mesečini. Ptice v grmičev ju so utihnile. Slišati je bilo ie vrane. Prej prijetno toplo, zdaj pa je začel pihljati hladen veter, da je skoraj zeblo. Dolge sence dreves, ljudi, avtomobilov in hiš so se v bledi svetlobi zdele pošastne, o-brazi ljudi, pa kakor da bi jih obsevala čudna šibka neonska razsvetljava. Ce ne bi vedel, za kaj gre, bi se človek skoraj prestrašil. Lep je bil tedaj pogled s Hudoleta na mesto. Morje je bilo temno, obzorje pa še bolj. Zdelo se je, kot da se nad mestom pripravlja hud poletni vihar, čeprav je bilo nebo jasno, vendar pa nekam čudne temne barve. To je trajalo nekaj minut. Popolne teme ni bilo in zvezd nismo videli, ker smo bili pač izven pasu popolnega sončnega mrka. Polagoma se je začelo spet »daniti*. Ponehal je veterček, spet je začela prevladovati topla svetloba, svetel obroč na^ soncu se je vedno bolj večal. Tedaj pa je bilo opaziti na tleh čudne sence, ki so se valile kot kolobarčki. Ob 9.54’05” je bil konec sončnega mrka. Ljudje se niso takoj razšli. Prej so vsi molčali in občudovali izreden prizor, zdaj pa so se vneli zanimivi razgovori. Kako nastane sončni mrk? Kako astronomi znajo napovedati dan in uro, za sekundo točno? Taka in druga vprašanja, točne in netočne odgovore ter razlage je bilo včeraj slišati povsod. Marsikoga je zanimalo, kako se bodo obnašale med' sončnim mrkom živali, ker je bilo o tem precej napisanega. Zgodilo se ni nič posebnega. Psi in mačke niso reagirali na kakšen, poseben način, kakor da se ne bi nič dogajalo. Kokoši so bile malo klavrne, golobi pa so se ponekod plašili. Blizu Bazovice, kjer je bilo polno Tržačanov, pa smo opazili, da so v polmraku sončnega mrka utihnile ptice. Slovensko gledališče v Trstu V soboto 18. t. m. ob 18. uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera PAVEL GOLIA SNEGULJČICA mladinska igra v osmih slikah Režiser: JOŽKO LUKES Scenograf: JOŽE CESAR Glasba: prof. KAREL BOŠTJANČIČ Koreograf: ADRIJAN VILES Kostumograf: inž. arh. MILENA MATULOVA Osepe: Sneguljčica - Miranda Caharija (Igr. šola); Vitez - Li-vio Bogateč (Igr. šola); Kraljica - Zlata Rodoškova; Maršal-Modest Sancin; Poveljnik straže - Alojz Milič; Lovec - Julij Guštin; Frice - Stane Raztresen; Frače - Danilo Turk; Meglici - Sonja Pulger in Tatjana šiškovič; Škratje - Justo Košuta, Silvij Kobal, J. Cesar, Ferdo Kokošar, Adrijan Rustja, Edvard Martinuzzi, Josip Fišer; Paž - Edvin Guštin. Nastopajo še: dvorjani, dvor-janke, paži, vojaki, spletična. Ponovitev v nedeljo 19. t. m. ob 16. uri v Avditoriju v Trstu Prodaja vstopnic v petek 17. in v soboto 18. t. m. dopoldne v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin, Ul. Teatro Romano 2 (nasproti Avditorija). ( BAZNA OBVESTILA ) Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole v Trstu priredi v četrtek 16. t. m. ob 18.30 uri v prostorih Slovenske osnovne šole pri Sv. Jakobu zanimivo predavanje. Predaval bo dr. Milan Starc o temi «Higjena v šoli«. Vabljeni šolniki. ODBOR SOLA GLASRENE MATICE Vse, ki sodelujejo .pri otroškem pevskem zboru, prosimo, da se gotovo Udeležijo pevske vaje jutri. ob 18. uri v šoli Glasbene Matice zaradi bližnjega nastopa. V soboto 18. t. m. ob 20.30 bo moški pevski zbor Prosek-Konto-val nastopil v kino dvorani v Novi Gorici. ( LJUDSKA PROSVETA ) Prosvetno društvo v Barkov-IJah obvešča, da je zaradi tehničnih ovir odloženo današnje predavanje. Znanstveno-humori-stično predavanje prof. Penka bo v sredb 22. februarja. ( OtEDAUj^ VERDI J Danes se prične Prl Li liški blagajni prodaja v , za Wagnerjevo oper® ,.jl hauser«, ki jo bodo '81,»rj hodnji torek ob 20.30 zaa A za partner in lože te« i ma B za galerije. TEATRO NUOVO 1 Jutri ob 21. uri bo Prv stava Svevove igr? mož», ki jo je zrežiral J Bolchi. Prodaja vstopaj gledališki in v osrednj« ni. Cene 1.100 lir, 650 ® J J r h ff Fenice 15.00 «Pugni, pite«. John Wayne, ^ Ezcelsior 15.30 «Vene'?J,Vi iz norke«. KlisabetP.., Eddie Fisher i.n Laure vey. Me.rocolor. A Filodrammatico 16.00 skobec«. Erroi Flyu. Grattacielo 16.00 «N®al*'V liv«. Teehnicolor. C|a «i Sophia Loren, Vitt°rI° f ca. jj Arcobaleno 15.30 žroi«. Metrocolor. N® Robert VVagner. J Supercinema 16.00 * ™ Teehnicolor. Georg* ry. Taina Elg. Alabarda 16.00 «Polno6» "jj Teehnicolor. Doris t"*1 Gavin. Aurora 16.00 «La dod>r9>' povedano mladini. Capitol 16.30 «Tajnost ^ Richard Egan. do Garibaldi 16.00 «Od tu -y nosti«. Burt LaneaS® gomery Clift. Zadnji, JI Cristailo 16.30 «Najb»U ^ na ladja mornarice1«' color- ■ »te«. Impero 16.30 «Car Ali |#,| Italia 16.00 «Cesarski 1 f (Mayerling) Technic° doif Prack in Christ1®1 j biger. Massimo 16.00 »Kupet*"0. Oleg Strigenov, Ser?®« I nov- tir*,; Moderno 16.30 «Tajn«*t F lin«. Teehnicolor. Mar Giino Cervi. . Astra 16.00 «Gusarji » pih Astoria 16.00 »GaStflO&jjjjpil 1 color. Alberto Sordi, ji-lomso. Prepovedano tj Vlttono Veneto 16.00 * f marjetic«. David 1 J Day. j/ Marconi 16.00 «Rd€Č® ^ j Teehnicolor. John ^ Jj { Ideale 16.00 «Dvoboj oem«. Gregory PecK. j dano mladimi, K Savona 16.00 «Cerasell”^ sandra Panuiro, Car‘° j Odeon 16.00 «PetrOgi^J J Teehnicolor. Ivah J PRISPEVAJTE Q DIJAŠKO MAT!cV predvaja danes 16. f. m. z začetkom ob 18. uri ^ Zakon brzo \) (La legge del mitra) Igrajo: CHARLES BRONSON, SUSAN CABOT MOREY AMSTERDAM Prometne nesreče Hudo ranjena ženska pri prečkanju ulice Vespist povozil upokojenko - Vespa se je prevrnila V Ul. Milano je sinoči 22-letni Bruno Eller iz Ul. Fabio Severo 70 povozil z vespo 57-letno Ano Erjavec por. Ser-gazzi iz Ul. Rittmeyer 13, ki je tam prečkala cesto. Z rešilnim avtom so ponesrečenko odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurški oddelek, ker si je verjetno zlomila tilnik in je krvavela z ušes. S taksijem, ki ga je vozil 52-letni Silvio Schmier s Trga Stare mitnice 13, se je včeraj popoldne peljala po Ul. Roma proti Ul. Ghega 48-letna Maura Mayer por. Tusalvi iz Ul. S. Lazzaro 20. Na križišču z Ul. Galatti pa; je taksi zadel ob avto, ki ga je po omenjeni ulici privozil 36-let-ni Giuseppe Albera, ki stanuje v hotelu Jolly. pri tem se je ženska pobila po desni nogi in se bo morala zdraviti 10 dni na II. kirurškem oddelku. Po obalni cesti sta se včeraj peljala z vespo proti Ses-ljanu 19-letni Furio Pozzatto iz Ul. Aquileia 12 ter 20-letni Paolo Benvenuti iz Ul. Aqui-leia 2, ki je sedel na zadnjem sedežu, Nenadoma pa sta se prevrnila in nekoliko poškodovala. Pozzato, ki so ga sprejeli na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni, se je pobil in ranil po čelu in nosu ter opraskal po kolenih in rokah. Verjetno si je tudi nalomil desno roko. Benvenuti, ki so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni, pa se je pobil in ranil po desni nogi ter čelu. Sinoči ob 21. uri so sprejeli na ortopedskem oddeleku 27-letnega delavca Lucijana Zo-bina iz Mačkovelj št. 88. Ugotovili so mu morebitni zlom levega zapestja ter razne o-drgnine po udih in obrazu. Zdraviti se bo moral od 4 do 30 dni. Njegova žena, ki ga je spremljala, je povedala, da se je ponesrečil v vasi z vespo, ki se je prevrnila, ko je zavozil v grušč. ( MALI OGLASI ~~) OBIŠČITE VELETRGOVINO FE-LICE - Trst, Ulica Carducci 41. Kupili boste: bunde, dežne plašče, blače, srajce, jope in mnogo drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cenah. 15 do 17 let staro vajenko sprejme Foto Valenta, Čampo S. G tacamo 14, Trst. d TUSSET&SIN K0RZ0 ITALIA 1 EXTRA R. TUSSET TRG STARE MITNICE 2 z velikim - USPEHO se nadaljuje do obi priložnostna pro ob koncu se da)1 POPUST na vse artikle NAVADNI IN LUKSUZNI KOVČKI ZENSKE USNJENE TORBICE TKANINE IN ZAMETI V VSEH BARVAH NAJLONOVI IN SVILENI DEŽNIKI DENARNICE ZENSKI IN MOŠKI PASOVI OD VČERAJ DO DAl€ VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče 77 165 77 limone .............. 106 153 129 mandarini 83 212 165 jabolka 1............. 83 153 94 jabolka II............ 36 94 53 hruške 1............. 106 165 118 hruške II............. 29 100 41 pesa.................. 83 118 106 artičoke.............. 30 40 35 zelje ................ 59 71 65 cvetača .............. 47 106 71 ohrovt................ 47 71 59 cikorija.............. 41 53 47 čebula................ 65 90 80 koromač .............. 53 83 71 razna solata .... 88 175 125 krompir ....... 25 66 41 rdečj radič 313 500 438 zeleni radič II . . . 150 275 188 zelena................ 94 188 106 špinača.............. 163 175 169 Večina blaga se prodaja po prevtail. ceni (3. stolpec). «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 15; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; De Col-le Ul. Revoltella 42; Rovis, Trg Goldoni 8; dr. Rossettl, Ul. Com bi 19. ROJSTVA. SMRTI Dne 15. februarja ‘V v Trstu rodilo 9 pa je 10 oseb. i je iv oseu. RODILI SO SE: C Marino Codiglia, ltssandro Russian Kossa-na C a uto. Ale5aS' man«, I-etizla Gallli"«^' Vargi len. A«*1 UMRLI SO: 69-1 ett® L ne por. Ranzato, lica Torelli vd. Vincenzo Carvutto. “'i gelo Cravagna, 64 pe Degan, 47-leth' schi, 40-letnl Giova"",, 75-letni Amedeo BI**'j, Michele Rutiigliano ‘ ria Anich vo. ArfiH*- 10 1 ■rini. ZAHVA^ Jj o n Toplo se zahvaljajf5vy| ki so z nami soČ^snep° bridki izgubi naše žene in mame ? in mame ju Marije G#*/ Posebna zahval* ^ («^/-cvetja ter vsem, ki . jt ljubljeno pokojnice Jj mili na zadnjo P° j jof^ i Mož, sinova in Repentabor, l6.Il*' Jutri seja pokrajinskega sveta ^ dnevnem redu resolucija »ustanovitvi avtonomne dežele Svetovalci NSZ, KPI in PSI so predloži-/ lnterpelacijo z zahtevo, da se skliče čredna seja v zvezi z zadnjimi dogodki finski6 b° ZOpet sesta' P°- CS Prva tožka 'učijo o u,t a ysebuje reso- ne dežele lTVltvi avto"°™-krajina ki a ' Ju,i'ska svetovalci Kp? p predložili deželni avt™ ..?esol“«jo o 'ožil na °Im'1 je že predla svefa^L S-6 r pokra'in-*ovalec r. t a'ls'lcni sve-'ojg tak*,,? Paolo Medani, Gi°rdano nJ® predsednik dr. ^«WL0dgOVOril- da Nacije + scanske demo- benih sprem?®? vprašan.ia no- t0 CravH mb ter da 'e za’ odveč. Tn ,an'e 0 resoluciji SS n' hotel16 PaČ St0ril' ker cei». ki nli ,zameriti liberal-čino, ki p°dpirajo sedanjo ve- želn' avtnn S° nasProtni de-* ie m 0®!!' Medtem pa Gornici Z0? v Poslanski Pr°učuie Poseben odbor, ki ftte> Prert??® zakonske na-aVt°n°mij0 ° m11!! Za deželno jl demokri “6d ,temi tu-®*6rt, va* Jenski zakonski Prejšnii n„?.re^a 'e odobril ,« ere«a Stvar P°kraiinski svet. k da ran,„torej ze'° pereča, "j do tesa ma-la demokristja- Uran° stali-^Pra*an'a za' dvo" SiCSr P,° 6ni strani »omijo, a'° deželno avto- en°'ne akciin pa n°čejo ?° UresničenipZ i®Vico za nie’ novičarske ’ C6PraV so da' 5°budo 2a f stranke večkrat slePi ant?v° nastop. To-Pušaa tei kornunizem ne do-Z9Vze'a za !!ranki' da bi se V r.s . kuPne interese. b° moralUCip’ ,.° kateri se **“ se zavzema' pokraiinski »»lelji za aJ° njeni predrt?11 P0kra6f°‘en nast°p vseh deze'i. t0 ■ nskih svetov v in vfa,,^Z?ake£a’ Sor'_ «. a.! J aa se „?°r' ki ,ne parlamentarni šč zat 0 §a ustanovili vprašaniprra ,se bo ukvarjal Z t6ga Cašan ele' P0StaVi‘ tari’ potein ko 19 na dnevni dnjič 'e predsednik >eiioZakV,r?11 soeialistič prico ne avtonomije . demokratičnih Množin Zaht«v °Z1C n ?k° Pa je Vtsej. deže'i. Prav Cr6?a odb0ra 2g°raj1 °me n>ce, t,; a Poslanske b° avtonomiioUkvarja z de‘ eraj Z ln ki je za- \° sad eno*6 del°’ prav Ok° atičnih JegH nast°Pa kr b. oklicani* v deželi. *>k*8a svetr6dne s®3® p°-n« Neon, • so svetoval- ledMvZe in psi"6 sociaIistie' iu * ku Pokra lzročili Pred-di in*k„ra3:ne dr. Delise- Seja goriškega občinskega sveta občinski odbor sklical izredne seje pokrajinskega sveta, ki jo je zahtevala tretjina svetovalcev (NSZt KPI in PSI), da bi zahtevali intervencijo pristojnih oblasti proti nasilju fašistov v škodo Slovencev. Podpisniki interpelacije pravijo, da je izredna seja še toliko bolj nujna, ker je vladni generalni komisar dr. Pa-lamara prepovedal vsako javno manifestacijo za 30 dni. Interpelacija zahteva tudi, naj pokrajinski odbor zahteva, da se prekliče Palamarov odlok in da se vzpostavijo demokratične svoboščine. Na dnevnem redu seje pokrajinskega sveta so še razna upravna vprašanja, med katerimi tudi klasifikacija občinskih in pokrajinskih cest. Pokrajinski odbor namreč predlaga, naj bi prevzela pokrajina še nekaj cest na Tržaškem Krasu. Otrok se je oparil z oljem po obrazu Na dermatološkem oddelku se bo moral zdraviti dobre tri tedne 19 mesecev stari Valmi Savroni od Sv. Barbare št. 378. Fantek je namreč včeraj zvečer prevrnil nase v kuhinji lonček vrelega olja, ki mu je povzročilo opekline I. in II. stopnje po obrazu, vratu in rokah. Tatovi ukradli Repencu motor Neznanci so ukradli motorno kolo, ki ga je 17-letni Silvester Purič iz Velikega Repna 35 parkiral v Ul. Battisti. Purič je tatvino prijavil policiji, ki zdaj išče tatu. «!>------ Podjetna ciganka Na komisariatu javne varnosti je 34-letna Edda Cecco por. Visintin iz Ul. Bonomo 17 prijavila, da ji je neka ciganka, stara od 60 do 65 let, izsilila 42.000 lir in nekaj hra. ne s' pretvezo, da bo rešila njeno hišo uroka. Nato pa ni bilo o ciganki več ne duha ne sluha. Zenska se je čutila prizadeta, ker jo je pač ciganka opeharila in se ni vrnila, da bi opravila, kar je pač obljubila. Neverjetno, a resnično. ——«»------ Padec ženske Na ortopedski oddelek so včeraj dopoldne sprejeli 76-letno Giovanno Cavagno vd Frisolini z Lonjerske ceste št. T, ki je sama odšla v bolnišnico; Ženska-si je namreč zlomila zapestje desne roke, ko je šla .po Trgu Goldoni in se je nehote zaletel vanjo neki pijanec ter jo podrl. Z uprava se in Ker se v raznih krajih države in tudi v Gorici dovoljujejo nekatera neitalijanska imena, naj se tem imenom, ki so že v rabi, dovoli splošna uporaba na področju goriške občine Na včerajšnji seji goriškega občinskega sveta, ki se je začela ob 18. uri v sejni dvorani v Ul. Crispi, je odvetnik Sfiligoj obrazložil stališče slo. venskih manjšinskih svetovalcev do izvajanja člena 72 zakona, ki prepoveduje pripadnikom slovenske manjšine, da bi svoje otroke imenovali s slovenskimi imeni. Dejal je, da je v oddaji «Campanile Se. ra» slišal ime Danilo, goriško županstvo, pa je pred kratkim dovolilo dvema meščanoma, da sta svoja otroka imenovala z imenoma Sonja in Majda. Svetovalec je vprašal, zakaj se potem ne dovoli Nikolavči-ču iz Jazbin, da bi svojemu otroku dal kot tretje ime Maj. da. Županstvo se na interpelacijo slovenskih svetovalcev sklicuje na fašistični zakon, ki ga namerava izvajati. Isti svetovalec je nadalje de. jal, da je neki levičarski , poslanec predložil parlamentu zakonski osnutek, naj se razveljavi člen 72 omenjenega zakona, vendar naj se v pričakovanju ureditve tega vpra. šanja v goriški občini dovoljuje staršem uporaba tistih imen, ki so že v rabi. Zupan je slovenskim svetovalcem sporočil tudi stališče občinske uprave glede zahteve, naj se pokrije potok Korn. Svetovalci menijo, da so razlogi, ki jih je župan navedel v obsežnem pismu, opravičljivi in razumljivi, vendar so mnenja, da se morajo goriški predstavniki dogovoriti s pred. stavniki Jugoslavije, da bi vsaj v poletnih mesecih, ko je smrad najhujši, na kakšen na. čin uredili, da bi se odpravila ta nevšečnost za prebivalce Ul. Katarini in Ul. sv. Gabrijela. Zatem je svetovalec KPI dr, Battello dejal, da je pravilno, človeško in politično potrebno, da se kolonializem razbija, da se obsodi umor predsednika zakonite kongoške vlade Lumumbe. Izrazil je upanje da se z njim prav gotovo stri. jih preveva katoliška miselnost, kot so se strinjali z obsodbo ravnanja francoskih kolonialistov z Alžirci. Liberalec Attems je vztrajal pri stališču, da mora občinska uprava določiti stalež mestnih stražnikov. Zupan mu je odgovoril, da so stražniki »oborožena sila» občine in zaradi tega ne spadajo niti v kategorijo mestnih delavcev niti v kategorijo uradnikov. Straž, niki so po izjavah župana kategorija zase kot vojaki. Priznal je, da je bil parlamentu predložen zakonski osnutek za ureditev staleža mestnih straž, nikov v celi državi, vendar se goriš-ka občina tega vprašanja še ne namerava dotikati, ker ga hočejo temeljiteje proučiti. Nato so prešli na obravnavo posameznih točk dnevnega reda. Najprej so odobrili načrt in posojilo za gradnjo dveh 9-stanovanjskih zgradb za občinske uslužbence v Drevoredu XX. septembra. Odvetnik Sfiligoj je vprašal, če so občinski uslužbenci že napravili prošnje za nova stanovanja, nakar mu je župan odgovoril, da teh prošenj še nimajo, ven. dar pa so prepričani, da se bodo preselili v ta stanovanja tisti uslužbenci, ki sedaj prebivajo v slabših stanovanjih. Odobrili so ureditev trase v nekaterih ulicah in končno prešli na predlog za asfaltiranje Ulice Giusfiniani in tistega dela Ulice Bombi, ki povezuje Ulico Giustiniani s predorom. Na tem odseku so že položili odtočne kanale, ureditev ceste pa bo stala skoraj 16 milijonov. Nekateri svetovalci so predlagali, naj bi se dela na tej cesti izvrševala v okviru predvidene gradnje krožne ceste, ki bo v skladu po pred. videvanjih urbanističnega načrta povezovala prehod Rdeča hiša z državno cesto, ki pelje proti Vidmu. Po odobritvi asfaltiranja zadnjega dela Ul. Brigata Pavia in Ul. Colombo, so prešli na ureditev Trga Julia (bivši Seneni trg), kjer bodo na sre: dini namestili steber z več- jim številom električnih žarnic v skupni vrednosti 250.000 lir. Zupan je sporočil, da bodo odstranili javno tehtnico in jo za šest' mesecev spravili v skladišče. Medtem naj svetovalci izberejo prostor, kjer bi to javno tehtnico namestili, da bi meščanom in potre, bam trgovine čimbolj koristila. Zupan je mnenja, da bi jo zelo potrebovali v Podturnu. Zavarovanje trgovcev Katere kategorije se morajo še prijaviti Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da je vsedržavna komisija za sestavo seznama trgovcev pojasnila, da spadajo v kategorije, ki so podvržene obveznemu zavarovanju trgovcev tudi naslednji: trgovci na debelo s sadjem in povrtnino, z mesom in ribami; pomorski agenti in šen-šali; špediterji na splošno in carinski špediterji; potovalni uradi, uradi za avtomobilske zadeve in šoferske šole; obveščevalni uradi; zastopniki zavarovalnic ; trgovski podzastop-niki; knjigarne in bifeji na železniških postajah; časopisni kolporterji; zdravilišča in starinarji. Vsi tisti, ki spadajo v katero izmed navedenih kategorij, pa se še niso prijavili pri pokrajinski komisiji za sestavo seznama trgovcev, naj to store takoj na sedežu komisije pri trgovinski zbornici v Gorici, Ul. Crispi št. 10. Zaradi močnega padca cene živini Živinorejci zahteva uvoza mesa in Vlada je obljubila ustrezne ukrepe in spremembo predpisov glede minimalne odkupne cene V zadnjih dveh tednih smo lahko sledili v dnevnem časopisju živahni polemiki med mesarji in živinorejci v zvezi z visoko ceno mesa na drobno in nizkimi odkupnimi cenami za živino. Mesarji so s številkami skušali dokazati, da ne morejo mesa prodajati ceneje, zaradi številnih postavk stroškov, ki v veliki meri vplivajo na ceno mesa; trdijo tudi, da nakupna cena za živino le v manjši meri vpliva na prodajno ceno. Po drugi strani pa se kmetje, odnosno živinorejci, pritožujejo, da je cena živini padla že ta- liiilliiillllllllIllIlIlllllIllllIllllllllllllllllllIimiiniiiiliitlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllilliHiiiuiiitiillluililllllIllinilllltltimilllllillllDl O111 Zanimive ugotovitve na zborovanju prvakov KD Predpise republiške ustave bi bilo treba v celoti izvesti Dejansko pa so še vedno v veljavi številni fašistični zakoni in čakamo na druge zakone, ki jih ustava napoveduje - Kako je z občinsko avtonomijo pri nas ki otrjena obsodba treh tatov 80 okradli nemškega turista Tudi Miljčanu, ki je bil obsojen zaradi povzro-Cltve smrtne prometne nesreče, niso znizali kazni hiia p^dSeednuf iln sodiščem, ki «W*er«J ohrdr' Nardi, Je > Si Mernekl je bil 5^re.' Pri Mi" ,AS*£a Sora bt°Zen "e?a: I ‘sa „ e’ ki i«a kMV°3e sestre O* 17 let 3 Stara za Se 36 bUdi j StrJe Iti Si ■tati a10 do . Mir : njajo tudi ostali svetovalci, ki »m, .............................................................mm"""............................................... m.rnu . . j"'* n' preostalo nič drugega, kot Izpred prizivnega soaisca da prijavijo zadevo policiji. ------------------------------------------------------------- Komisariat javne varnosti v Gradežu je takoj obvestil o dogodku vse okoliške policijske in karabinjerske postaje, ki so postavile več cestnih blokov. Tatovom pa se je posrečilo, da so se pripeljali do Cervinjana, kjer so naleteli na cestni blok na Trgu Unita. Niso se pa zmenili za pozive policistov, da se ustavijo. Peljali so se dalje ter v predmestju skočili iz avtomobila in se razkropili po močvirnatem predelu v bližini Terza. Se istega dne se je policiji posrečilo, da je aretirala tatova in njunega pomagača, ki je vozil avto. Slo je za imenovana Foffana in Voltolino ter za Malossa. Foffano in Voltolina sta trdovratno trdila, da nista imela prstov vmes pri tatvini in to kljub temu, da sta ju zgoraj omenjeni Nemki prepoznali. Sele Malos. so se je odločil, da je priznal vse. Ko sta Foffano in Voltolina uvidela, da ne moreta več tajiti, sta tudi onadva priznala svoj zločin. Spočetka se je zdelo, da bosta v to tatvino zapletena tudi neki Antonio Cangialosi iz Benetk in neki Angelo Mason iz Metre. Kasneje pa se je izkazalo, da nista sodelovala pri tatvini. Policiji je uspelo, da je našla vse ukradene predmete. Kazensko sodišče v Gorici je 23. septembra lanskega leta obsodilo Foffana in Malossa vsakega na 3 leta zapora in 18.000 lir globe. Voltolini pa je prisodilo 2 leti zapora in 12.000 lir globe. Prizivno sodišče je včeraj potrdilo razsodbo sodišča prve stopnje. atah iie Prišl0T>r0metne ne‘ sir- Jutranjih bh6t ob T,b/a '955- leta, tj? Malo .Adr‘ana se loJ°’ S6dl» odpravila Peljal? in skun”3 sku'er za 1)1 sv X ftaVta se od’ * Peli' ,Ivaha 4 križišču la irt J?la- z »rPo kateri sta ^azzim ?ama 25- aPri-W,' po (ji .pa težak ,je prežala - tmr„~”zilu Je Pri-ocOVaVoz" 40-1??33'15’ katere-'evai?? »* Mil? Pr Umberto lr^akn Veojo lrivŠam'on Je ri^intj6 Prišlo a 0 opeke-SeP° Je bil ? do nesreče? Pfšil , dež w sa' malo kriv venomer "Itan M.®reve‘{ d?..-Prav zato M^a) Ceslišča p azd na desno Pes?Vti/da t0 P3 bi i °P o?Ce' Nenari?6 bz Prišlo 1« Mimriv°zil « al°ma je ka- te» rPiti' ,p°ski.s-. 3 bll° ze 1 Je ' krran v. la v „ Peslo * oskns i Dli0 ze §a j. 1 krtniio S1 le m°eno Crja v ZaPesl0 ’ ,toda zaradi Cn^nj: d??",31 del m°-??a obam!°Pa. Sestr 6ga bo' S °CPadla v?tra in brat bodte,?86' le laž? ir Mi"° v, a Vrt ko je a a® .Poškodbe, raie Adriana zadol Gre za 31-letnega Costantina Foffana iz Benetk-Canareggio, za 29-letnega Lina Malossa iz Padove ter za 26-letnega Fran. ca Voltolino iz Benetk-Canareggio. Vse tri so bili obtožili tatvine ter raznih drugih prekrškov. Dogodek, ki je pripeljal tro. jico najprej pred kazensko so. dišče v Gorici in sedaj pred naše prizivno sodišče, se je odigral 17. junija lanskega leta v Gradežu. V jutranjih urah sta šli po neki mestni ulici nemški državljanki Aga-the Baumgartner in Amalie Kasbeok. Nekoliko pred njima sta stopala njuna moža Johan in Manfred. Nenadoma sta žen. ski opazili, da sta dva neznanca vzela iz nekega avta «Volkswagen», ki je bil parkiran na dvorišču sezonskega penziona «Villa Azzurra« in katerega vrata so bila odprta, kovček, ženski suknjič ter še nekatere druge predmete. Kot se je pozneje ugotovilo, sta neznanca odnesla tudi fotoaparat «Rolleikord» s flašem. Ukradeni predmeti so bili last nemškega državljana Hansa Witthauerja 'ter so bili vredni približno 250.000 lir. Ko sta ženski razumeli, da gre za tatvino, sta takoj se- znanili s tem moža in takoj nato Richarda Soyerja iz Beljaka, ki je mož lastnice penziona. Vsi moški so takoj skočili v Soyerjev avtomobil ter se pognali za tatovoma. Treba je pripomniti, da sta bili ženski opazili, da so tile takoj po izvršeni tatvini stopili v neki avto znamke «A-ppia», ki je bil parkiran v bližini. Takoj so se odpeljali po obali Slataper v smeri proti Rotta primero. Zasledovalci pa so odbrzeli v Drevored Argine dei Mo-reri, ker so upravičeno mislili; da bo pot privedla tatove prav tam mimo. Ustavili so se pri hotelu Eldorado ter s svojim avtom zaprli cestišče. In res se niso zmotili, ker se 'je kmalu potem prikazal avto «Appia». Osumljeni potniki so skočili iz avtomobila ter se začeli prepirati z Nemci, zahtevajoč, da tile odstranijo svoj avto. Ker se je zasledovalcem zdelo, da je eden izmed tatov oborožen, so se umaknili za kakih 30 m. To so izkoristili tatovi ter odstranili nemški avto s ceste in takoj nalto odbrzeli dalje. Nem. cem se je vseeno posrečilo, da so s kamnom razbili sprednjo šipo na «Appii». Potem pa jim Vedno bolj se bližajo tudi za našo pokrajino upravne volitve. Vkljub vsemu odlašanju se zdi, da jih ne bodo mogli odložiti preko datuma 14. maja, morda pa bodo tudi prej. Na vsak način so se posamezne stranke že začele pripravljati, da bi pomerile svoje sile tudi v pripravi za bodoče parlamentarne volitve, saj so upravne volitve sploh že izgubile tak značaj in imajo političen pomen, čeprav omejen na okoliš, kjer se vršijo. Preteklo nedeljo so imeli demokristjanski upravitelji na Goriškem svoj prvi pomembnejši sestanek v pripravi na majske volitve. Zbrali so se župani in drugi upravitelji občinskih in pokrajinske u-prave te stranke. Zborovanja so se seveda udeležili tudi njihovi politični predstavniki med drugimi oba parlamentarca, sen. Vallauri in poslanec Martina. Glavno poročilo na tem sestanku je podal Giuseppe Pe-corari. V njem je nekaj zanimivih ugotovitev. Med drugim je govora o potrebi, da mora biti krajevna uprava demokratična in učinkovita, ter da morajo upravni organi točno poznati ambient, v katerem delujejo. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je današnja zakonodajo nepopolna in da daje posameznim kra jevnim upravam zelo malo avtonomije. Predsednik osrednjega ura da za krajevne ustanove Mariino je pri svoji analizi problemov, ki jih imajo krajevne ustanove, tudi poudaril potrebo po reformi vsega upravnega sistema in potrebo popolne izvedbe predpisov republiške ustave. Zanimive so te ugotovitve predvsem zato, ker prihajajo od strani predstavnikov tiste krščanske demokracije, ki nosi odgovornost za to, da take lil ai 0zdravJiavmki me' S* C p°tem Ja v 8 dneh. 1 ie A? kacije • 80 nasto' bž>h>apa °b 11 Mio ^ko^u MUjZdihnila. K® V 3? Posod?®®3' °bso- s°4t?-e ta^e,1Vi r in brez kriških ,?ra ter i1?1 Pa 4 ““'»“»V jNe tazsodbo‘sPri°. ^išče SCa Prvp — -.s tajfr6'"s'"1'' Mo, 'tab, 'stim i..Zagov,??i?5em i8RČa >iati . so se tudi tri bi)a C£e°sr?že »d a leta. 9. Pogled, »a množico ljudi, ki Je sledila zapuščanju pustne dote v Boljuncu stajajo. Tudi mi se strinjamo z njimi, da je krajevna avtonomija zelo pomanjkljiva, kar se vidi posebno ppi občinskih upravah, kjer občinski sveti ne morejo sprejeti niti enega količkaj važnega sklepa brez privoljenja prefekture. Eden zadnjih dokazov glede tega je n. pr. sklep občinskega sveta v Doberdobu o postavitvi dvojezičnih javnih napisov na področju popolnoma slovenske občine, ki ga je prefektura razveljavila. Kot da bi to še ne bilo dovolj, je prefekt poslal okrožnico vsem občinskim upravam, s katero omejuje njihovo samostojnost. Kolikor nam je znano, se je takim omejitvam uprla edino občinska uprava v Krminu, kjer so poudarili, da bodo o krajevnih zadevah sami odločali. Prav tako se popolnoma strinjamo z ugotovitvijo Mor-lina, da bi bil že čas za celotno izvedbo predpisov republiške ustave, saj imamo še celo vrsto fašističnih zakonov, ki so še vedno v veljavi, čeprav bi jih z uvedbo nove ustave morali ukiniti; po drugi strani pa še vedno čakamo na nove zakone, ki jih u-stava izrecno napoveduje, kot na primer v čl. 3 in 6, kjer ngpoveduje ustrezne zakone za zaščito narodnih manjšin. Po 15 letih pa imamo to vprašanje urejeno tako, da velja jo za vsako narodno manjšino v Italiji drugačni zakoni in da se celo slovenska narodna skupnost loči na tri dele in se z vsakim teh delov postopa na drugačen način. Dejstvo pri vsem tem pa je, da se v krogih KD razpravlja o teh vprašanjih in se priznava upravičenost določenih reform edino v predvolilnih kampanjah, ko pa so enkrat volitve za nami, ostane zopet vse pri starem in morda celo tisti, ki so take reforme zahtevali, nastopajo proti njihovi izvedbi, zlasti nih manjšin. To smo imeli priliko ugotoviti ne samo tokrat, ampak tudi pri vseh dosedanjih volitvah, pa bodisi da so bile upravnega ali političnega značaja. Primer za to je tudi izvedba deželne avtonomije s posebnim statutom za našo deželo, o kateri razpravljajo največ v okviru predvolilne propagande in o-betov. Tudi sedaj je pristojna parlamentarna komisija po desetmesečnem premoru zopet začela zasedati in se bo raz-govarjala o vprašanjih, ki bi morala že davno biti rešena kot je n. pr. vprašanje glavnega mesta dežele, ustanovitve četrte pokrajine s sedežem v Pordenonu itd. Za zaključek naj še enkrat poudarimo, da ni dovolj samo obetati,' -ampak je" friba obljube kadar se -ima možnost~dn vse pogoje za to ter se priznava njihova utemeljenost in korist. Naši ljudje imajo sedaj že toliko izkušenj, da bodo neko politiko in njene izvrševalce sodili ne po besedah, ampak po dejanjih. ko, nizko, da se živinoreja nikakor ne izplača. Živinorejci v Furlaniji so v zadnjem času začeli s širokim protestnim gibanjem in dolžijo vlado, da je ona kriva za tako stanje, ker ni odredila omejitev v uvozu mesa in živine. Lansko leto, tako trdijo predstavniki furlanskih živinorejcev, je Italija Uvozila rekordno število 340 tisoč glav goveje živine in tudi u-voz svežega mesa je narasel za 400 stotov ter dosegel sko-ro 1.350 stotov. Živinorejci zahtevajo od rimske vlade, naj se omeji uvoz živine in mesa, ki je bil v zadnjih letih v porastu in da naj se obnovi tudi sistem minimalnih cen za živino. V podkrepitev svojih zahtev so napovedali vrsto protestnih akcij, od katerih naj bi prva bila povorka kakih 1.000 furlanskih traktoristov po videmskih ulicah, ki je bila napovedana za danes. Da bi se kaj takega ne zgodilo, saj je dobršen del nezadovoljnih živinorejcev včlanjen v bonomijanski zvezi direktnih obdelovalcev, ki je sestavni del KD, sta kmetijski minister Rumor in minister za zunanjo trgovino Martinelli v zadnjem trenutku pripravila ministrski odlok, ki predvideva prepoved uvoza svežega in zmrznjenega mesa in tudi uvoz goveje živine. Obljubljene so tudi spremembe sedanjega pravilnika za minimalne ce ne živine. S tem zagotovilom so toli ko pomirili živinorejce, da so današnjo manifestacijo odpovedali. Za vprašanje se poleg okrog 50 tisoč furlanskih kmetov, ki se v večji ali manjši meri bavijo z živinorejo, živo zanima tudi kakih 1.900 gori-ških živinorejcev, saj tudi njih žuli čevelj tam kjer Furlane in so tudi izrekli svojo solidarnost z njimi v tem vprašanju. Smrt najstarejše iene v Štandreiu ?53fčerai.. ob . .16,30. . je velika množica Standrežcev pospremila na zadnji poti 90-letno Frančiško Tomšič, rojeno Zavadlav, ki je v torek umrla na svojem domu. Pokojnica je bila najstarejša žena v vasi in so jo imeli zelo radi. Pogrebni sprevod je krenil izpred hiše žalosti «Na Brai-di» v cerkev, od tam pa na pokopališče, kjer so njene posmrtne ostanke položili k večnemu počitku. Svojcem izrekamo naše sožalje. Saje so se vnele Včeraj popoldne, malo pred 15. uro, so poklicali goriške gasilce v stanovanje Pierine Lešnikar na Korzu Italia 209, , kjer so se vnele saje v dimniku. Po enournem delu so gasilci odstranili nevarnost požara in tudi škoda je bila malenkostna. 40.000 mladih ribic v naših rekah V Beneški Sloveniji imamo mnogo rek, kljub temu pa je ribolov malo razvit. Ako bi bile naše reke bogate z ribami, kot je na primer sosed« nja Soča, bi pritegnil- ribolov, v naše kraje mnogo turistotf-in bi imele od tega vse obči. ne dosti koristi. Zdi se, da so to spoznali predstavniki ribo-, lovske zveze v Vidmu,- sajt bodo spustili te dni v potoke 40 tisoč mladih postrvi po reki Nadiži, Kozici, Erbeču in Aborni. Domači ribolovci so sprejeli z velikim veseljem to novico. «»----------------- Natečaj za mesto ravnatelja občinskega sirotišča Goriška občinska uprava je razpisala natečaj za mesto ravnatelja v občinskem zavodu za sirote «0. Lenassis. Rok za vložitev prošenj zapade 10. marca ob 12. uri. Za vsa podrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo na personalni oddelek goriške. ga županstva. Čiltijtc in širile PRIMORSKI ONEVNIK inimii.iiHiimiiiimiiiiimiiiHiiiiiiimmiitiHiHnniuiiiiiiiimimiummmiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimmiiiimmiiiiiiiimiiiiiiimimiiuiiiiimiHiininrt Prometna vprašanja v našem mestu V Drevoredu 20. sept. noj zakrpajo luknje, ki ovirajo promet z vozili Ker je cesta važna prometna žila, bi jo morali na novo asfaltirati in ob njej zgraditi pločnike pomanjkljivosti še vedno ob- kadar gre za prauice narod-iiiiiiimimmimui|l,llllll,llll,,illlll,ill,lllllllllllllmillllimillll,milll,imll>,liimiliimil>l>li> S seje pokrajinskega odbora V soboto uradna nove sejne dvorane Popravila mostu v Zagraju so stala skoro 11 milijonov Večji del seje pokrajinskega odbora, ki je bila v torek pod predsedstvom dr. Polesi-ja, je bil posvečen proučevanju problemov, ki so na dnevnem redu za prihodnjo sejo pokrajinskega sveta, določeno za soboto 18. t. m. Na tej seji bodo svetovalci imenovali tudi zastopnike pokrajine v nekaterih odborih na področju kmetijske dejavnosti. Pred sejo v soboto pa bo kratka otvoritvena svečanost v novi sejni dvorani pokrajinskega sveta. Obenem bodo otvorili tudi druge prostore, ki so bili v zadnjem času dograjeni pri sedežu pokrajinske uprave, med katerimi je sejna dvorana pokrajinskega odbora, računovodski uradi, arhiv in obsežno centralno stopnišče. Upravni odbor je odobril tudi številne druge ukrepe, med drugim izvedbo popravil na poslopjih, v katerih so stanovanja pokrajinskih uslužbencev, Določenih je bilo tudi 110 tisoč lir za razna popravila v pokrajinski umobolnici. Na seji so vzeli na znanje tudi kolavdacijo popravil na mostu v Zagraju. Ta popravi- la je lani izvedlo podjetje Rizzani iz Vidma in je bilo zanje potrošenih 10 milijonov 946.000 lir. Obravnavali so tudi posamezne primere urno-bolnih in nezakonskih otrok. o------------------ Neroden padec 80-letnega vaščana •i čedadsko bolnišnico se je zatekel te dni po zdravniško pomoč 80-letni Jožef Kukovec iz Marsina nad Podbonescem. Kukovec je nerodno padel na poti in se globoko ranil v čelo. V bolnici se bo moral zdraviti osem dni, ako ne bodo nastale komplikacije. Padec priletne ženske po stopnicah Ob 19.15 so z rešilnim avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vit-torio Veneto 73-letno Josipino Valantič vd. Brešan, ker je nekaj časa prej padla po stopnicah v svojem stanovanju v Ul. Vittorio Veneto 129. Zensko so pridržali na zdravljenju zaradi poškodb na glavi in po čelu. Drevored 20. septembra, ki je edina cestna zveza med mestom in zaselki severno od Gorice na desni strani brega, je postal z dograditvijo novega naselja na bivšem Fogar-jevem zemljišču zelo velikega pomena. Po njem se odvija velik avtobusni in avtomobilski promet, uporabljajo ga motociklisti in kolesarji. Pred leti, ko so ga razširili, je bila ena polovica cestišča zelo slaba, da so se koristniki ceste raje vozili po dobrem asfaltu, čeprav so s tem tve-gali, da povzročijo nesrečo. Županstvo je kasneje slabši del cestišča asfaltiralo in nekaj časa je bila ta važna cesta — vpadnica, ki povezuje okolico z mestnim središčem, prrmerna za vsak promet. V zadnjem času pa se je asfalt pričel drobiti in na cesti se pojavlja vedno več lukenj. Sedaj jih je že toliko, da je zlasti vožnja z lažjimi vozili, kot so kolesa in motocikli, precej nevšečna in tudi nevarna, ker močno trese. Tisti, ki se te ceste poslužujejo, bi bili zelo zadovoljni, če bi občinska uprava vklju- čila v svoj program vzdrže-. do v mesto, bi z veseljem po.. vanja občinskih cest tudi Dre. vored 20. septembra. Vsekakor bi bilo prav, da bi za sedaj zakrpala luknje, potem pa naj bi mislila tudi na ureditev pločnikov in cestišča. Pločniki bi bili zelo koristni za vse pešce, pa tudi za tiste, ki se ob lepih dnevih peš odpravljajo k Soči in v Brda. Njihova ureditev je v tesni zvezi z obstojem kostanjev, ki rastejo na obeh straneh ceste. Drevje je sicer koristno *n zlasti ob pripeki prijetno u-činkuje s svojo hladno senco, vendar ne vidimo, kako bodo tehniki mogli zgraditi pločnike, če bodo kostanje pustili pri miru. Po drugi strani bi bilo prav, da bi po vzgledu ostalih cest v središču položili asfalt v obliki preproge tudi na tej cesti, ker bi to bila najboljša rešitev. Prebivalci Drevoreda, pa vsi tisti, ki stanujejo v novem naselju INA-Casa, v Pevmi, na Oslavju, v St. Mavru in Steverjanu, da ne o-menimo tudi Podgore, katere prebivalci se v veliki meri po. služujejo te ceste/kadar gre- iMiiiiiiiiiiiimiimiiiimiimmimiiiiiiiiiiiiiimiHiHifiitiHimiiiiiiiiiiiiiimiimiiuiiiiiiiiiiiiiiii Iz Beneške Slovenije Galijančani v Čedadu z vozom «Noetova barka» V vasi imajo stalen odbor, ki vsako leto skrbi za maškarado Prebivalci iz Galijana pri Čedadu so zares dobri in hva. le vredni pri organiziranju velikih maškarad. V tej vasi imajo že več let stalen pustni odbor, ki se bavi z organiziranjem maškarade. Ta odbor se je tudi letos več časa pripravljal in delal, da bi prireditev čimbolj uspela. V ponedeljek, 13. t.m., ali na mali pust, kakor se pravi pri nas, so popoldne vkorakali Galijančani v Čedad na veliki Noetovi ladji, na kateri so bile vse živali, z maskami seveda. Tem živalim je poveljeval z veliko palico sam Noe. Veliko število gledalcev je s ploskanjem pozdravilo prihod tega voza v Čedad. zdiavili ureditev te ceste, ki je velikega pomena za prebi. valce tega mestnega predela. Podvršč V Podvršču pri Podbonescu je za vedno zatisnil oči 78-let-ni Valentin Medveš. Ta ža-lc.stna novica se je hitro raznesla po vsej bližnji in dalj. nji okolici, kjer je bil pokoj, nik poznan in spoštovan kot spreten in napreden kmetovalec ter izvrsten trgovec. Sorodnikom izrekamo naše gl, Loko sožalje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiii,,m,,,,um,i,,,a OD VČERAJ DO DANES _ K 1 N O CORSO. 17.15: «Grbec», G. Blain in Annamaria Ferrero. Italijansko - francoski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00; «Absalon, bombe in ženske«, B. Bresslavv, M. Mecvvin. V1TTORIA. 17.15: ((Operacija kamikaze«, 1'. Mifune in S. Fujita. Japonski film. CENTRALE. 17.00: «Montecas-sino v ognjenem obroču«. Končno resničen prikaz tega senzacionalnega dogodka zadnje vojne. MODERNO. 17.00: ((Volkovi Tretjega Rajha«. «« — DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči! je odprta lesarna Soranzo, Kor-zo Verdi št. 17, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 16 stopinj nad ničlo ob 13.10, najnižjo 1,2 stopinje pod ničlo ob 8. uri. Vlage je bilo 70 odstotkov. la naslov svetovnega prvaka v srednjetežki kategoriji V znak žalosti zaradi smrti ameriške ekipe 10. junija v New Torku Svetovnega prvenstva Archže Moore - G. Rinaldi V prihodnjih dneh podpis pogodbe ■ Srečanje bo v Madison Square Gardenu SAN DIEGO, 15. — »Nemudoma bom podpisal pogodbo za srečanje za naslov svetovnega prvaka z Italijanom Giuliom Rinaldijem, ki naj bi bilo 10. junija v New Yorku» je izjavil danes svetovni prvak srednjetežke kategorije Archie Moore, 'katerega so obvestili, da mu bo boksarska komisija newyorške države odvzela naslov, če ne bo v najkrajšem času podpisal pogodbo s kvalificiranim nasprotnikom. Telegram komisijo je pri- spel na Moorejev dom. Prvak, kateremu je NBA že odvzela naslov, je izjavil, da ga je njegov odvetnik Bill Yale obvestil, da je prispela pogodba. Pripomnil je, da bo šel takoj k njemu in da bo podpisal sporazum z datumom dvoboja, ki bo v Madison 6quare Gardenu. V zvezi z dvobojem z Rinaldijem je Moore izjavil dobesedno: «Mislim, da ima boksar, ki me je že premagal v prijateljskem srečanju pravico, da se sreča z menoj tudi za naslov. Radoveden sem, kako se bo dvoboj, ki bo v Ameriki, tokrat končal. Vem tudi, da je Rinaldi nestrpen, da bi prišel v Ameriko, kjer mu bo dana možnost, da poskusi priti do naslova«. Kot je znano, je italijanski prvak v srednjetežki kategoriji Rinaldi 9. oktobra lani premagal po točkah v Rimu Moo-reja. Brž ko bo pogodba uradno podpisana, se bo Moore pričel pripravljati za dvoboj. Svetovni prvak je sprejel po- pamiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimminimieiuiiMiiHunniiiimiHuiuiiimiiM«!!' . Od danes do nedelje v Gressoneyu Italijansko prvenstvo v alpskih disciplinah Luski prvaki bodo morali naslove prepustiti drugim? GRESSONEY, 15. — Jutri v četrtek bo začetek in v »edeljo zaključek letošnjega italijanskega smučarskega prvenstva v alpskih disciplinah. Lanski prvaki Cesco De Florian za slalom in spust, Helmut Gartner za veleslalom, Lidia Pedroncelli za spust, Vera Schenone za slalom in Tina Poloni za veleslalom bodo morali napeti vse sile, če bodo hoteli obdržati naslove. To pa še posebno, ker bodo letos tekmovali najboljši amučarji Italije, ki so bili la- , BRUNO ALBERTI ni zaradi olimpijskih Iger v Squaw Valleyu odsotni. Prav zaradi tega niso lanske lestvice predstavljale verne slike stanja v tej športni panogi v Italiji. Favorit za najboljše lovorike je brez dvoma Bruno Alberti, ki je bil letos izredno stalen na vseh tekmovanjih. Ta . smučar je odličen v spustu in v veleslalomu, medtem ko je tudi v slalomu pozitiven. Med mladimi bi pridevek favorita pripadal Carl Senonerju, če se ne bi med zadnjim tekmovanjem v Ortiseiu poškodoval. Ta poškodba mu sicer ne bo mogla preprečiti udeležbe na prvenstvu, vendar Senoner ne bo šel na start z najbolj pripravno telesno kondicijo, zaradi česar se verjetno ne bo mogel kosati z bolj rutinira- BORIS PAHOR: jjIJ Onkraj pekla so ljudje Romun nim Albertijem. Videlo pa se bo če sta Felice De Nicolo in tudi Ivo Mahlknecht dosegla kako izboljšanje. Tudi v ženski konkurenci je precej v dvomu možnost Giuliane Chenal-Minuzzove, da bi prišla do uspeha. To pa še posebno po nezgodi, ki se ji je pripetila v San Martinu di Castrozza. Vseeno pa je ta smučarka še vedno na prvem mestu seznama favoritinj za zmago v slalomu. Za naslove prvakinj v spustu in veleslalomu pa bi se morale boriti Pia Riva, Jerta in Jolanda Schir. Prvenstvo bo v naslednjem razporedu: ČETRTEK, 16. ob 9. uri v Gressoneyu St. Jean - veleslalom za moške, ob 11. uri v Gressoneyu La Trinite - veleslalom za ženske. PETEK, 17. ob 9. uri v Gressoneyu St. Jean - spust za moške, ob 11. uri v Gressoneyu La Trinite - spust za ženske. SOBOTA, 18. ob 10. uri v Gressoneyu St. Jean - slalom za moške. NEDELJA, 19. ob 10. uri v Gressoneyu La Trinite - slalom za ženske. ZA PRVENSTVO REZERV Verona B-Triestina B 4:1 VERONA, 15. — V današnji tekmi za prvenstvo rezervnih moštev je domača Verona B premagala gostujočo Triestino B s 4:1. Prvi polčas se je zaključil 2:0 z goloma, ki sta padla že v 1' igre s Fontanesijem in v 34’. V drugem polčasu je Sadar, ki je bil najboljši na igrišču, zakrivi] avtogol, 6 minut kasneje so domačini zaokrožili rezultat, medtem ko je Rebizzi dosegel častni dosežek za goste v 37’. Od Tržačanov sta se poleg Sadarja izkazala še Marangon v drsanju na ledu ne bo Tako je javila mednarodna zveza, medtem ko so v Pragi pripravljeni izvesti spored prvenstva BRUSELJ, 15. — Pri letalski nesreči, ki se je danes pripetila nedaleč od mesta so izgubili življenje vsi člani ameriške ekipe, ki je bila namenjena na svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, ki bi moralo biti od 22. do 26. t. m. v Pragi. Ekipo je spremljal trener in bivša devetkratna ameriška prvakinja Vinson Owen, katere 16-letna hčerka je bila tudi članica reprezentance. Spočetka so se bali, da so med žrtvami tudi člani kanadske reprezentance, vendar se je kasneje izvedelo iz Amsterdama, da je ta prispela z letalom družbe KLM iz Montreala na holandsko letališče in da so vsi nadaljevali pot do Prage. Več o nesreči pišemo na 2. strani. nudbe newyorških organizatorjev, ki bodo poslali svojega predstavnika v Rim, kjer se bo sestal z Rinaldijevem prokuratorjem Proiettijem za u-reditev zadnjih podrobnosti. Naj omenimo še, da je ameriška boksarska revija omenila v lestvicah najboljših boksarjev na svetu, Rinaldija na drugem mestu, medtem ko je v lestvici NBA na tretjem. Moore je zadnjikrat branil svoj naslov 12. avgusta 1959. Ker dolgo ni stavil na razpolago naslova, mu ga je NBA odvzela in za to zvezo je edini uradni svetovni prvak Harold Johnson. Newyor-ška komisija pa mu je včeraj ukazala naj podpiše pogodbo za dvoboj z nepremaganim Dougom Jonesom iz New Yorka ali s kakim drugim kvalificiranim nasprotnikom. * # * RIM, 15. — V zvezi z vestjo o dvoboju za svetovni naslov med Američanom in italijanskim prvakom, je Luigi Proietti izjavil, da je pred dnevi poslal Mooreju telegram, s katerim ga je obvestil, da pristaja na ponujene pogoje in da sedaj čaka samo na pogodbo za podpis. Proietti je še dodal, da so Rinaldiju ponudili 25.000 dolarjev, t. j. 15 milijonov lir in povrnitev vseh stroškov. Zelo verjetno bo Rinaldi odpotoval v Ameriko kak mesec pred odločilnim dvobojem. ........................................ V nedeljo OZO v Trstu Reina na krilu tržaškega napada? ŽENEVA, 15. — Zaradi katastrofe, ki je doletela ameriško reprezentanco drsalcev na ledu, je glavni tajnik mednarodne zveze drsalnega športa George Haesler stopil v stik s češkoslovaškimi organizatorji in jim je predlagal, da bi v znak žalosti odložili ali celo preklicali svetovno prvenstvo. • * * PRAGA, 15. — Prireditelji svetovnega prvenstva so izjavili, da bo kljub nesreči ameriških drsalcev svetovno prvenstvo v določenih dneh. O tem bodo takoj obvestili mednarodno zvezo. * » * DAVOS, 15. — Mednarodna zveza drsanja na ledu je danes javila, da svetovnega prvenstva k' bi moralo biti v Pragi, ne bo v znak žalosti zaradi smrti sedemnajstih članov ameriške reprezentance. «» ------- Za italijanski pokal 1960/61 Fiorentina-Messina 2:0 MESSINA, 15. — Fiorentina je kljub številnih rezervnih igralcev v moštvu zasluženo premagala Messino v tekmi, ki je veljala za tretje kolo italijanskega pokala 1960/61. Začetna napalnost domačinov je presenetila goste, vendar V nedeljo bo gost Triestine na stadionu pri Sv. Soboti eden od velikanov nogometnega prvenstva B lige: moštvo OZO iz Mantove. Ta enajstorica spada med resne favorite za promocijo v A ligo, zaradi česar jo bo treba sprejeti z najboljšo postavo. To je več ali manj rekel Tre-visan svojim igralcem, ki so se včeraj zjutraj zbrali na stadionu za tedenski trening. Popoldne pa so bile namesto besed dejanja. Po razgibalnih vajah je moštvo titularcev nastopilo proti juniorskemu, ki se s precejšnjim uspehom udeležuje turnirja za De Martinov pokal. Trening tekma je trajala skupno 30 minut brez odmora. V tekmi je posebno zadovoljil Reina, za katerega se vztrajno govori, da bo v nedeljo vendarle nastopil v prvem moštvu. Zanimiv je bil tudi poskus trenerja Trevisa- ____ - na ki je postavil na čelo na- in Sauer. Poraz tržaškega Fogarja. ^tKSrnrfzanimanje je bilo seveda o- sredotočeno na napadalno vrsto, ki je bogata z elementi, a revna v učinkovitosti. Vse pa kaže, da se bo stanje izboljšalo. Včerajšnjemu treningu je prisostvoval tudi komisar Triestine dr. Gallinotti, ki je mnenja, da je treba spremeniti napadalni sistem domačega moštva tako, da bi bil bolj napadalen, prodoren in učinkovit obenem. Včeraj so dobili tudi krilci nalogo, da se premaknejo nekoliko naprej z namenom, da pomagajo napadalcem pri njihovem končnem delu. To je bilo možno, ker je obramba Triestine že neštetokrat pokazala, da je dovolj trdna. Tekma se je končala neodločeno z goloma, ki sta ju dosegla Trevisan za titularce in Paoli za juniorje. Za danes je predviden sprehod v jutranjih urah, medtem ko se bo popoldne nadaljeval na stadionu trening v glavnem z razgibalnimi vajami in s pripravo posameznikov. jih ni zmedla, ker je obramba dobro zadrževala besne napade in jih hladnokrvno odbijala. Messina je v prvem polčasu prevladovala, Florentinci pa niso štedili z odgovori, s katerimi so imeli tudi priložnosti za dosego gola. V drugem polčasu je tehnika Florentincev obveljala in dva gola sta potrdila premoč gostov. Gola sta dosegla v 10’ drugega polčasa Benetti, v 28’ pa Petris. Tekmi, ki jo je sodi] Rebuffo iz Milana, je prisostvovalo 13.000 gledalcev. Kotov je bilo 7:1 v korist Messine. KOLESARSTVO MILAN, 13. — Danes je v svojem stanovanju po nekaj mesecev trajajoči neozdravljivi bolezni umrl bivši športni direktor ekipe Bianchi in tudi Fausta Coppija Franco Aguggi-ni. Pokojnik je imel 60 let. Njegova smrt je žalostno odjeknila v športnih krogih. 18. in 19. marca Berruti v Tokiu TOKIO, 15. — Trije lahkoatletski olimpijski prvaki in sicer Italijan Livio Berruti, Novozelandec Murray Halberg m ameriški skakalec s palico Don Bragg se bodo udeležili prvega letošnjega japonskega mitinga «indoor», ki bo 18. in 19. marca. Istrski nogometni pokal V finalu Izol Prvi so premagali Tomos, drugi pa z izdatno razliko sežanski Tabor V nedeljo sta bili na sporedu povratni polfinalni tekmi za istrski nogometni pokal, Izola je premagala Tomos z 2:0, Raša pa Tabor s 6:0. Naše napovedi pred tednom dni, da se bosta v finale u-vrstili Izola in Raša so se povsem uresničile. Sicer za Ra-šo ni bilo težko napovedati, saj si je že v prvi tekmi povsem zagotovila zmago, medtem, ko so za Tomos mnogi upali, da utegne Izoli prekrižati račune. Toda presenečenja tokrat ni bilo in v finalu sta se povsem zasluženo znašli najboljši enajstorici tega tekmovanja. Sicer pa je rezultat 16:0 v njuno korist iz štirih tekem že sam po sebi dovolj zgovoren. Povratna tekma med Izolo in Tomosom je privabila na igrišče v Izoli blizu tisoč gledalcev, ki so pričakovali o-gorčeno borbo od prve do zadnje minute. Začetek sam je obetal vse najboljše, saj sta obe enajstorici zaigrali zelo požrtvovalno. Tomosu je iiiiiiiimiiiii iiiiiii minit iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiuiiiiimiiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiimiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii Tedenski pregled košarkarskega prvenstva Stella Azzurra zablestela na nebu prvenstva E. lige Med ženskami težavna zmaga tržaške Ginnastice S potrditvijo premoči treh velikih košarkarskega prvenstva, ki so zasenčili vse ostale ekipe, je tekmovanje prve moške lige izgubilo na svoji privlačnosti. Predvsem, ker so bile že vnaprej predvidene zmage Ignisa, Virtusa in Simmenthala in kadar teh ni bilo, pa zmage domačih moštev. Le redkokdaj je namreč go ---------------------- stujoče moštvo zabeležilo zrna. go na tujih igriščih in doma ča moštva so redkokdaj zapustila prostor pod koši s porazom v žepu. Med izjemami je Triestina in včasih tudi Livorno, Lazio in Stella Azzurra. V tej skupini preseneča ime zadnjega moštva. Začetek v letošnjem prvenstvu ni bil uspešen in moštvo je kljub odličnim igralcem prepuščalo točke drugim. Sedaj pa je to zadeva preteklosti. Danes je namreč prav Stella Azzurra zbudila zanimanje za prvenstvo. Prišla je namreč na dan tako nepričakovano in s tako samozavestjo ter predvsem s takimi uspehi, da je pod njenimi udarci klonila že trojica zelo močnih ekip, medtem ko je lestvica za posledicami njenih zadetkov precej spremenila lice. Najbolj sta bili uspešni zadnji dve tekmi: s prvo je prekinila vrsto uspešnih rezultatov Virtusa, z drugo pa je potrdila svojo izredno trenutno kondicijo. Poseben uspeh je dosegla v Padovi, kjer je premagala tamkajšnjo borbeno petorico, pa čeprav se ji je zmaga nasmejala le za razliko ene same točke. S to zmago je Stella Azzurra napravila precejšen korak naprej : že pred tremi tedni se je rimsko moštvo borilo z nevarnostjo izpada, sedaj pa že tekmuje za četrto mesto v lestvici. Kaže, da trenutno piha v Rimu košarki ugoden veter. Tudi Lazio je namreč zabeležil, pa čeprav tesno, zmago nad Fonte Levissima. Zal pa ni mogoče trditi isto o ostalih nastopajočih ekipah. LESTVICA Ignis 13 13 1 1063: 877 27 Idrolit. V 14 13 1 993: 810 27 Simmenth. 14 12 2 1058: 837 26 Lanco 14 7 7 995: 937 21 Petrarca 14 7 7 877: 845 21 Biella 14 7 7 841: 816 21 F. Leviss. 14 7 7 866: 884 21 S. Azzurra 14 6 8 846 : 909 20 ZENSKA A LIGA V C skupini, kjer igrajo tudi tržaške ekipe, se nadaljuje serija zmag Ginnastice, medtem ko je moštvo Haus-brandt moralo po dveh pozitivnih nastopih ponovno kloniti. Elan predstavnik tržaške kavne industrije je zaustavila ekipa Portorico iz Vi-cenze. Rezultat nima na lestvici nobenih večjih posledic, le trgovci s kavo bodo lahko i CMM sedaj trdili, da je ... Porto- 1 Vicenza rico boljša vrsta kot Haus-brandtova. Videmčanke, ki so preteklo nedeljo počivale, so zastonj čakale na spodrsljaj tržaške Ginnastice. Sicer bi se njihove skrite želje kmalu uresničile, če bi beneška ekipa UCSI zaigrala brez kompleksa manjvrednosti in mirnih živcev. Tržačanke namreč dolgujejo zahvalo za zmago bolj nasprotnicam kot lastnim močem. LESTVICA Triestina 8 8 0 445:322 Udinese 8 7 1 612:246 4 2 2 2 2 UCSI 8 Julia 8 Hausbrandt 8 7 7 4 311:416 6 355:410 6 291:388 5 257:358 5 286:417 Gira Livorno Lazio Triestina 14 4 10 887:1037 18 iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Smučarsko prvenstvo koprskega okraja Največ prvih mest postojnskim gozdarjem Tekmovanje je bilo ob udeležbi 60 smučarjev v Črnem vrhu Slabim snežnim razmeram je treba pripisati, da smo šele v februarju doživeli prvo smučarsko prireditev v koprskem okraju. Sicer so seiudi tokrat morali koprski smučarji seliti izven okraja v Crni vrh nad Idrijo, toda glavno je, da so se zbrali in pomerili svoje moči. Vsega skupaj je nastopilo----------------------- 60 tekmovalcev. Najštevilneje. trov z okrog 200 metri višin- je bila zastopana Postojna z ekipama Gozdarske šole in Planinskega društva, opazili pa smo tudi več tekmovalcev iz Planine. Iz koprskih obalnih občin je prišel le en zastopnik, Sežana. Ilirska Bistrica in Herpelje pa sploh nista bili zastopani. Vse kaže, da društva Partizan v teh krajih ne čutijo potrebe razvijati smučarski šport. Sicer je res, da snežne razmere v zadnjih letih niso kdo ve kako ugodne, toda sem pa tja bi pa se le kaj našlo na Snežniku ali v sosednjem gori-škem okraju. Glavna točka nedeljskega 14 4 10 871: 926 18 J prvenstva je bil veleslalom 14 3 11 806 : 951 17 ] za člane in mladince. Proga 14 1 13 771:1045 15 | je bila dolga okrog tisoč me- ške razlike in s 25 vratci. Pri članih je zmagal Hladnik iz Postojne. Tudi naslednjih pet mest so zasedli Postojnčani, medtem ko je bil sedmi Vidmar iz Kopra. Pri mladincih pa je bil najboljši Pečovnik (Postojna). Popoldne je 'oil na sporedu tudi tek na 8 kilometrov. Zmagal je spet član Gozdarskega športnega centra iz Postojne Kolečnik. Pred zaključkom letošnje smučarske sezone bo komisija za smučanje pri okrajni zvezi za telesno vzgojo priredila še eno tekmovanje. V počastitev 20-letnice vstaje bo namreč na Snežniku veleslalom. Povabili bodo številne smučarje iz raznih krajev Slovenije ;n iz Hrvatske Istre. uspelo priboriti si nahlo terensko premoč in Izola se ima samo nespretnosti koprskih igralgev in pa odlični obrambi vratarja Lesjaka zahvaliti, da je ostala njihova mreža v prvih minutah nedotaknjena. Odločilni trenutek v tekmi je nastopil v šestnajsti minuti, ko so domačini dosegli vodstvo zaradi grobe napake vratarja Krasne. Ta gol sicer še ni demoraliziral goste, ki so še naprej bili v rahli premoči. Toda ko je sodnik Lovko v 34. minuti izključil krilca Jermaniča zaradi fizičnega napada, je bila usoda Tomosa zapečatena. Vse do konca tekme so imeli domači več od igre in izid 2:0 je še prenizko izražen v njihovo korist. Oba gola je dosegel Muženič. Igralci Izole so sicer po individualni tehniki nekoliko zaostajali za Koprčani, toda na igrišču so bili hitrejši in pred nasprotnimi vrati odločnejši. Čeprav so jim šli Koprčani na roko s tem, da so povsem po lastni krivdi o-stali na igrišču z desetimi i-gralci, pa ne bi mogli reči, da je bila zmaga domačinov nezaslužena. Izredne priložnosti za gol, ki so jih zamudili Koprčani, nikakor ne moremo pripisati le smoli, ampak tudi precejšnji nespretnosti napadalcev. Tekma v Labinu ne zasluži posebnega komentarja. Zaključila se je s pričakovanim izidom, ki povsem ustreza moči obeh enajstoric. 2e v nedeljski prvi polfinalni tekmi pa bomo tudi videli, če ima Izola vsaj malo upanja na končni uspeh. Med preizkušanjem avta Von Tripps zašel s ceste MODENA, 15. — Med preizkušanjem novega dirkalnega avtomobila Ferrari Šport 2.500 se je pripetila nemškemu vozaču Von Trippsu resna nesreča, ki pa se na srečo ni končala usodno za šoferja. Vozilo, katero je vozač pognal s precejšnjo hitrostjo, se je na ovinku v obliki S nagnilo, kar ga je vrglo s ceste. Rdeč avto se je z vso silo zaril v travnata tla, pri čemer se je večkrat obrnil. Na srečo se je ustavil na kolesih in vozač je stopil iz avta brez pomoči drugih. Von Trips je imel samo na hrbtu in na rokah nekaj brezpomembnih odrgnin, katere so mu prisotni tehnični vodja njegove tekmovalne skupine in drugi ljudje takoj razkužili. Vozilo je bilo pri tej nesreči popolnoma uničeno. DISCIPLINSKI UKREPI Degrassiju globa Trevisanu opomin MILAN, 15. — Disciplinski odbor nogometne zveze je med zadnjim sestankom diskvalificiral za dve nedelji igralca Milana Gallija, ki je preteklo nedeljo po končani tekmi surovo napadel nasprotnika. Z isto kaznijo so kaznovali tudi Migliavacco (Alessandria), medtem ko so Fraschinija (Messina) diskvalificirali za tri nedelje. Odbor je kaznoval z globo tudi Torino (pol milijona lir), medtem ko bo morala Messina plačati 250.000 lir. Z globo je kaznoval tudi številne nedisciplinirane igralce, med katerimi je tudi član Triestine De-grassi, ki bo moral plačati 4.000 lir. Trevisana (Triestina) pa je odbor opomnil. Smola pa tak8 (Nadaljevanje s 3. in vprašal: .. jj «Ac, kdaj mi daš t*5™’ j pričnemo z delom?* J « Jutri ga dobiš koM'j hotel. Ko se z nekom vorim glede razdelitvi j ga usnja, ga dobiš ga boš imel za lep " j volj. Seveda, če ne kak hudič svojih Pff*0,* vtaknil In prav nič ™ ne bi 'bilo, če bi si lo kaj takega, zakaj časa sem se mi spre%iš smolo vse, česar si nem.« sNo, le poskrbi, st zadeva z usnjem činft i šena,» je rekel Stric H1 T majal iz kamre. . /jt Nekaj minut nato le $ pogledal na uro. Bilo 1 no deveta dopoldne. je stopil k oknu in BI j# pravkar prihaja postov ^ tizan z velikimi brki • ško brzostrelko. ,jA «A-a, oni» si je za pomel roke. . ,,,, Ta «on» naj bi bil intendant Tomšičevei 0 0jjt s katero je Ahačov A pred tremi dnevi „ '■ domobransko postoJ°"*ji Brezju. Pri tem sta ..^'f zaplenili tudi večjo * ^ usnja. To usnje bi Ahac in intendant jj* izročiti štabu divizi]?:^ ga nato po svoji ut> gj! razdelil med svoje eniM:J da Ahac ne bi bil A jf mu ne bi kanil na 'itt slek, da bi bilo PflTL/ če bi si odred in tft, razdelila usnje in bi no zadevo lepo prikrt jj/t' intendantom divizije-nato je pisal intend“n ^ šičeve, s katerim se . f še nista poznala, jn ^ sil za čimprejšnji 1jM na katerem bi se P°; tj, •’ o neki sila važni 20., ji to mu je oni odgovor*- slt> bo zglasil pri njem l'^ ob devetih dopoldne. «Naprejhi je odgov°r’ trkanje. «Zdravo!» je resno r vil prišlec. .* f «0, zdravo, tovOr'.’ ji* vol Sedi, prosim!* 1 ■, zgovorni Ahac. «Zel° seli, da si točen, .0\-Točnost ljubim bol]. mega sebe. No toreh koj preidem k stvarin-mu ti namreč dal, zakaj sem PtmJ želel, da bi se ses tale- A,j «Dovoli, dovoli, tov * ((Ampak...« Ji ti povem, kako s!im,» mu je vskocd . do Ahac, medtem * j,r« •ti »ji K«: glo stopal po sobi tn ,p, s prstnimi členki■ j,,, jaz predlagam, da pF smo ga zaplenili, mo štabu divizije,J* # t ga midva lepo razde ^ odred in brigado. ’ ,„ to, se razume, m°J jjt*; diti tako, da ne bod° (j česar zvedeli. Ra-Vtll it>, variš: ničesar! Pod nobenim pogojeni'• za to zvedeti inte*.jt la, če nočeva, da požre živa. Jaz 9a sicer še ne poznam pa, da je od vra0a p*, ga je. Zalo moranji da mu stvar ne ” ušesa.. Prostohi ., «Je tukaj tovariš je vprašal prišlec. j «To sem jaz.s ■„(tf «Jaz sem Krt, Tomšičeve...)) k0 Ahac je osupnil>n IS J i In v sivkastem dežnem plašču z majhnim kovčkom v roki je podoben nedeljskemu nogometašu, ki bi izstopil na podeželski postaji zaradi srečanja z moštvom sosedne vasi. obenem pa mu prav ta podoba s svojo klavrno nesmotrnostjo prinaša občutek vezi s Ffeprcstim človeškim dogajanjem. In skoraj potolažen je, ker ji je za slovo sporočil, da bo pred odhodom tam, kjer je recitirala o sanjskih vrtovih, a hkrati je skromen kakor v hipu, ko sta se s Charlesom vračala od pokojnika. Ali niso prav takšni ljudje kakor Charles in on najbolj poklicani za dokončno osamljenost? Vendar ima Charles prav, kljub vsemu je treba začeti dajati spet vrednost uram in dnevom; misel, da bodo sanje našli uresničene v povojnem svetu, je bil privid, ki so ga zaslutili, ko se je pretrgala zavesa niča. A ko je avtobus peljal mimo poznanih polj in jo je videl, kako grizlja zelen strok, ga je prijelo, da hi stopil k šoferju in ga zaprosil, naj ustavi, ker je pozabil nekaj zelo pomembnega. Pa je samo odstrl sapo s stekla, medtem ko je vozilo brzelo proti Marni, ki se je voljno vijugala med zmrzlini i polji. LX. Mrzil svinec decembrskih oblakov in usajanje z raztresenimi uradniki zadostujeta za stvaren dotik z delovnim mestom sredi zime. Dokazati mora, da je on res on, in da se je res rodil ob morju in ne vrh hriba. A čeprav se premaguje, da še ne bi možu za pisalno mizo posmehljivo zarežal v črne brke, mu hkrati odpušča birokratsko samozavest, ker mu z odgoditvijo odhoda veča možnost srečanja z Arlette. Seve, obžaluje, da bo doma en dan kasneje, a veselje, ki ga čuti ob ugotovitvi, da ne more še oditi, je zaščiteno po konzularnih paragrafih pred očitki vesti. In ker ga upanje, da jo bo morebiti še videi, povezuje s teraso, ležalnimi stoli in Yvesom, telefonira Le bonu. Zaradi starinskih štukatur in belih halj zdravnikov spominja jedilnica zdravniške menze na Pasteurja. Govoriti pa morata glasno, da bi premagala hrup številnih nasprotnikov in uveljavila svoj sporazum. In nič ni opaziti, da bi stik z razrvanimi pacienti kaj vplival na do- bro razpoloženje mož v belih haljah, tako da ni takšno vabilo na kosilo v umobolnici skoraj nič čudno in takšen stik s povojnim ozračjem velikega mesta kljub svoji sim-boličnosti nič zoprn. Toliko bolj, ker je Lebon poosebljena vljudnost, in ko ga potem pelje v svoj kabinet, sta kakor stanovska tovariša, ki se bosta pogovorila zarad; dvomljive diagnoze. «’Ti je ne nosiš več ker si se nespodobno razširil,’ mi pravi davi mati.« In ko jemlje iz omare debelo sivo suknjo, senči rahla zadrega njegov zmeraj umirjeni obraz. #Ko dospete domov, jo dajte kakšnemu —» A mu ne pusti končati, da bi ga rešil iz mučnega položaja, medtem ko se hkrati čudi preprostosti, skoraj hladu svojih besed. ((Imenitna suknja, hvala, niti spoznal se ne bom v nji.« In na ulici v resnici čuti, da se ne spozna. Zavest nečesa nepristnega, nečesa privzetega, čeprav prinaša blagodejno toploto in varno zavetje njegovim udom. In prikaže se mu ranljivost telesa v rešetastem blagu v severnem mrazu in vidi Kruppove vozičke, štirikotne čaše, ki peljejo telesa skozi sneg in noč. Ob teh podobah je debelo blago, ki pokriva kolena in ki z vzdignjenim ovratnikom objema ušesa, precej pravljičen preamet. Seve si zatrjuje, da hodi mimo pariških trgovin in ni več tam, in tudi ve, da je hvaležen Lebonu in njegovi materi, a vendar je premalo presenečen. Kakor da je na neki način samo po sebi umevno, da prej ni imel suknje in da jo zdaj ima. In spet si zatrjuje, da je to dar dobrega srca popotniku, ki je ušel ognju, a spet to ni čustven doživljaj dobrote in nenavadnega. Prav tako preprosto je, da je zdaj oblečen v nji, kakor bo morebiti čez eno uro ali čez dve preprosto brez nje. Brez suknje, naga in bosa na snegu jutri, pojutršnjem, čez eno leto tud: doktor in njegova mati. In podi te misli in si pravi, da jih prinaša svinčeno nebo, in še bolj motisne pesti v globoke žepe. Da, ker nič mu ni mar, da je ob njem Pariz. Lahko bi bil Halle, Turin ali Monakovo. Mraz za telo in brezpo-membnost vsega. Človeška zgodovina, kateri ni spomin nič v pomoč in zato ne bo postala nikoli odrasla. A vendar še isti hip razločno ve, da bo prerasel nesmisel, samo vprašanje časa je, in se zaveda, da misli nanjo in da je zaradi nje stopil na podzemeljsko železnico, ki pelje v rue Richer, kjer je 'njen’ hotel. Toplota, ki jo grelniki razširjajo, je udom kakor mlač- no prijateljstvo, nevsiljivo, a zaradi spcdobnosti hkrati tudi koristno. Ni tista soba s pogledom na mansarde, izrecno je ni hotel. To okno gleda na rue Richer in onkraj goste mreže rumenih zaves se složno vzdiguje šumot prometa. Da, nalašč je izbral takšno z oknom na ulico, da je ne bi motil spomin, če bi prišla. A ob spoznanju, da jo zares čaka, je zdaj do sebe prizanesljivo posmehljiv, kakor oče, ki se ponoči zbudi, ker ga je hčerka klicala, ob popolnem prebujenju pa se zave, da se je sanjah pogovarjal z umrlim otrokom. A mogoče je, da pride. In obenem, mu je prav, da ima še jutrišnji dan na razpolago, ter se istočasno upira misli, da bo še toliko ur zapleten v pajčevino negotovosti, omamljen od onija, ki ne more brez njega. Kajti ali je ljubezen kaj več? Ko splahne omama, so stvari spet trdne in takšne, kakršne so zmeraj bile. Tako zdaj zanj po nekaj mescih privida, vse samo rožnata megla, ki je spreminjala in razkrnlja obrise predmetov? Kajti sesulo se je vse, kar je zidal nanjo. Sesulo, o tem ta hip ni mogoče dvomiti. In ker je ta zavest v tem trenutku tako pretresljiva kakor tišina v obroču bodeče žice tisto jutro, ko mu je pngrgral tepel val iz grla, sa-mogibno seže po listih rumenih zapiskov in samogibno razbira stavke, zato da bi mu počasi prinesli podobo krajev in ljudi. In pri ti sili, ki čuti, da si jo dela, se kakor iz meglenega morja vzdiguje k njemu prnudba, da ne bi več mislil na nič, če bi se poglobil v žolte liste in jih začel prepisovati s čitljivo pisavo. Zdaj ta hip. In to kakor dejanje, ki ga bo razstreslo, a hkrati kakor delo. ki ga bo prevzelo in mu dalo toliko iskani smoter In med tem ko raznašalec večerne izdaje kriči na ulici, v naklo- njeni toploti razgrne beli list in na mah se mu odsrka ves svet in je spet sam vrh tistih stopnic LUPINARJI Poldan se je bližal in on je stal na vrhu piramide stopnic, da bi se odpočil, a prav zaradi tega trenutka pretrgane zaposlenosti se je zavedel tišine Saj molk je vse dni spremljal polzenje žitiljenja navzdol po terasah do tiste najnižje s pečjo, in še bolj negibni molk je potem plaval z dimom iz ozkega dimnika spet navzgor nad barakami in nad stopnicami; a zdaj je tišina, tišina brez ljudi in terase so kakor stopnišča padla nerazpočent predenj. Potem !e,^ orJ Ijenimi očmi pogl‘-a, jslj Le-ta je počasi vst° jtr tako počasi, a s V J dejal: jjtii «Jaz sem Skale, f intendant...s .j, >h' Ahac se je za m sedel na klop i« z .t0 n Skalo. Krt je zWz u\ doval zda.i enega. ft:' gega, ne da bi ka> ALOJZ «AV baro*1. starodavnih mehikanskih razvalin. In stal je in si mislil, da so v eni jj* ki so še živa in jih je treba znesti na vhod. Z najnižje terase po vsem stopnišču n spet prav zaradi te zavesti, da se za hip odP.^ va živo občuti tišino v nepremičnem ^ ozračju; izdajalska je, si misli, in ko bo uro ali dve to alzaško planino, ko njih ne ^ bo ostal o vsem na terasah noben dlis, v ben posnetek. Vse bo tišina zamolčala, vse j gluhonemec, obdržala zase. in se je prestopil, da bi se spustil /i gibanjem pregnal mučne misli. Tedaj je *’■1 ki niso čakali na ležiščih njihovo pomoč, 'V sami odpravili. Neslišni so kakor vst dnu j žali in s koščatimi udi dolbli basreheje v ' nič ne motijo tišine, ki se sonči pod va. j, razbičano kroglo visoko nad hribom č>’aj 1 jjfrV rebiti prav ta nenavadna tišina vzdignilo zs|;>'1^ so prišle v svetlobo, tenke prikazni, ki 1ie ^ ^ niti glasu svojih bosih stopal Nagi. s sra)c°f ni ga koraka; in ko tavajo čez teraso, krilijo ‘ P,' da bi našli ravnotežje, oslepeli ptiči, k’ s0. li perje m jim je ostala samo mreža žol,A '(t pritavajo do strmih stopnic in začnejo 0f ij|i j/, po bregu, da bi se s poslednjimi močmi r* f' Z. kjer jim je ogenj, posnel vse meso s ^leS%P | ni so na stopnice, plezajo po vseh štirih, .. ji«1' ‘ komarji, osmojeni pajki z iksastimi zcdaJ’^ si, počasi, počasi, počasi, počasi, ko da ie semh krakov poslednji. In nato neskončn°’ w. počivanje v sončnem molku, a še isti jt ul nekje sredi pajčevine kosti in živcev, .. > krogla izdajalski sesalec, ki bo izsrkal iz 1(f(KV njo kapljo življenjskega soka. Tako se nenadoma po žabje sproži do naslednje jo f lupinar se razkoračen priklene nanjo. ^n,.eiU K bo tako počival in se do kraja osušil, t"f“; /t njim drugi še leze, in na gornji stopnici e , zilci, ki od časa do časa vzdignejo želv111 J 4) bi oddrsali iz kraljestva teme. S«