'V/AND r-j'uj&cg... Pdf. II Ameriška Domovina AMCMCAN IN SPUtrr »■nnnmn^rwtrir— NO. 23 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, March 20, 1984 VOL. LXXXVI Doma in po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Danes primarne volitve v Illinoisu - Hart in Mondale baje enako močna - Jackson tretji? - Minnesota najbrž za Mondala CHICAGO, 111. — Danes bodo primarne volitve v Illinoisu. Demokratski volivci bodo izvolili 171 delegatov, ki se bodo julija, meseca udeležili strankine konvencije. Dve tretjini demokratskih volivcev biva v okraju Cook, ki vsebuje mesto Chicago in nekatera predmestja. V tem okraju bo izvoljena tudi dobra polovica vseh delegatov. Volivci črnskega rodu predstavljajo četrtino vseh volivcev. Najnovejša javna povpraševanja kažejo, da sta vodilna demokratska tekmeca sen. Gary Hart in bivši podpredsednik Walter Mondale med volivci skoraj enako priljubljena, Jesse Jackson pa je tretji. Hart naj bi imel podporo 41% demokratov, Mondale pa 36%. Statistično, pravijo politični analitiki, je ta razlika neznatna. Jacksona naj bi podprlo le 17% demokratov. Demokratska stranka v Chicagu je sprta. Na eni strani je župan Harold Washington, ki je črnec, na drugi pa je Edward Vrdolyak, ki uradno napeljuje stranki. Vrdolyak podpira Mondala, kar silno jezi Washingtona. Hart se je opredelil za Washingtona in kritizira Mondala in Vrdolyaka. Kot kaže, velika večina črnskih volivcev podpira Jacksona. V državi Minnesota, kjer je Mondale doma, bodo danes strankina zborovanja. Tamkajšnji politični analitiki soglašajo, da ima Mondale veliko prednost pred Hartom in Jacksonom. Tekma med Hartom in Mondalom postaja vedno ostrejša. Mondale napada Har-ia. ker Hart baje ni dovolj izkušen za mesto predsednika ZDA, Hart pa Mondala, češ da Predstavlja Mondale preteklost ter tudi preživelo in neuspelo politiko. Obrestna mera povišana na 11,5% - Letos bo trgovinski primanjkljaj ZDA rekorden - Industrijska proizvodnja napreduje WASHINGTON, D. C. — Včeraj so vodilne ameriške banke povišale obrestno mero za najzanesljivejše izposojevalce od 11 na 11,5 odstotka na leto. Ta psihološko pomembna obrestna mera se je zadnjič spremenila avgusta lani. Po včerajšnji povišitvi je obrestna mera na najvišji ravni v zadnjih 14 mesecih. Ekonomisti so deljenega mnenja, ali bo prišlo do še več povišitev. Precej je odvisno od Bele hiše in zveznega kongresa, menijo ekonomisti, in sicer od tega, ali bo mogoče doseči sporazum o zmanjševanju ogromnih primanjkljajev v zveznih proračunih. Najpomembnejša izposojevalka v ZDA Je namreč zvezna administracija in to prav zaradi proračunskih primanjkljajev. Zadnja leta imajo ZDA tudi zelo neugo-den trgovinski primanjkljaj. Lani je znašel ta Primanjkljaj kar 40,8 milijarde dolarjev, *car je rekord. Predstavniki trgovinskega tajništva pa zatrjujejo, da bo letošnji primanj-kijaj §e do dvakrat večji. Prejšnji rekordni Primanjkljaj je bil komaj 15,5 milijarde do-arjev leta 1978. Vzrokov za to stanje, pravijo ekonomisti, je več. Najpomembnejši je vi-s°ka in gospodarsko neutemeljena vrednost dolarja v primerjavi z drugimi svetovnimi valutami. To pomeni, da so v ZDA uvoženi Predmeti cenejši od domačih, hkrati pa je anieriško blago na svetovnem tržišču predra-e°- Dalje, vzpon ameriškega gospodarstva v ^adnjem letu je hitrejši od tistega, ki ga zabe-^Žujejo v drugih industrijskih državah. ak° se ameriški kupci zanimajo za blago iz tujine, v tujini pa niso zmožni kupovati ameriškega blaga. Dve AWACS letali v Egiptu - Zopet nevarnost libijskega vmešavanja v Sudanu po napadu na Omdurman WASHINGTON, D. C. — Predsednik Reagan je poslal v Egipt dve posebni vojaški letali AWACS, ki bosta nadzorovali mejo med Libijo in Sudanom ter tudi Egiptom. Reagan je ukrepal bo bombnem napadu, do katerega je prišlo pretekli petek, ko je libijski bombnik znamke TU-22 odvrgel pet bomb na Omdurman, naj večje sudansko mesto. V napadu je bilo ubitih 5 oseb. Cilj napada je baje bila radijska postaja, vendar je ta ostala nepoškodovana. Libijci trdijo, da so vesti o kakem napadu izmišljotine. Predstavnik za tisk State Departmenta Alan D. Romberg je dejal, da so ZDA poslale Libiji pismo, v katerem povedo, da sta AWACS letali v Egiptu in naj ju Libijci pustijo pri miru. Danes zjutraj pa poročajo libijska sredstva javnega obveščanja, da bo Libija AWACS letali »uničila«, ako bosta kršili libijski zračni prostor ali sploh ogrožali libijsko varnost. Pogajanja v Lausannu ne kažejo na uspeh -Predlagan kompromisni načrt - V Bejrutu in Tripoliju se spopadi nadaljujejo LAUSANNE, Švi. — Pogajanja med predstavniki sprtih libanonskih skupin o spremembi ustave, ki bi prinesla več vpliva muslimancem, potekajo že 9 dni, doslej brez vidnega napredka. Krščanske skupine niso pripravljene pristati na spremembe ustave oziroma političnega sistema v Libanonu, ki bi zmanjšale njihov vpliv, muslimanske pa zahtevajo prav takšne spremembe. Zadnjih štirideset let velja v Libanonu sporazum, po katerem so vodilna politična mesta razdeljena po verski pripadnosti. Tako je na primer predsednik države - trenutno Amin Gemayel - vedno iz krščanske skupine, predsednik vlade pa je muslimanec. V parlamentu imajo krščanske skupine 6:5 večino. V dveh največjih libanonskih mestih, v Bejrutu in Tripoliju, je dnevno slišati veliko streljanje. V spopadih še vedno padajo predvsem nedolžni civilisti. Pretekli teden je bil v Bejrutu ugrabljen ameriški diplomat William F. Buckley. Njegova usoda ni znana. Senatna potrditev imenovanja Edwina Meesa za pravosodnega tajnika sedaj vprašljiva - Reagan ga še podpira WASHINGTON, D. C. — Predsednik Ronald Reagan želi, da bi njegov najtesnejši politični svetovalec v Beli hiši Edwin Meese postal pravosodni tajnik. Sedanji pravosodni tajnik William French Smith se bo vrnil v privatno odvetniško prakso. Imenovanje mora biti potrjeno od zveznega senata in prav tu ima Meese silne težave. Kot kaže, ni bil iskren oziroma odkrit glede nekaterih Finančnih transakcij. Predvsem moti senatorje to, da so razne osebe Meesu in njegovi ženi izposodili denar, ne da bi pri tem zahtevali obresti, iste osebe pa so potem dobile službo v zvezni upravi. Meese trdi, da je vedno ravnal po zakonu in da so kritiki njegovih početij politični nasprotniki, ki želijo škodovati Reaganu v tem volivnem letu. Reagan odločno podpira Meesa, pravosodno tajništvo pa se je odločilo, da bo vodilo novo preiskavo o Meesu, pravosodni odbor zveznega senata ga bo ponovno zasliševal. Iz Clevelanda in okolice Pomlad je tu— Danes zjutraj ob 5.25 se je začela pomlad, ki bo trajala vse do 21. junija. Raznasalca iščemo— Raznašalca za Ameriško Domovino iščemo za ulice E. 173, 174, 175, 176, 177, 179, Grovewood, Brian, Nottingham, Creekview, Dillewood in Delavan. Ako se zanimate, pokličite našo pisarno na tel. 431-0628 ali pa se oglasite osebno. Novi grobovi Elizabeth L. Popovič V petek, 16. marca, je v Euclid General bolnišnici, kjer se je nahajala dva tedna, umrla 79 let stara Elizabeth L. Popovič, rojena Rosel, vdova po I. 1946 umrlem možu Willia-mu, mati Mrs. John (Elizabeth J. ) Kotarski, Williama J. in Jamesa R., 10-krat stara mati, 5-krat prastara mati, sestra Rudolpha, Anne Laznik, Amelie Poznik, Alvine Grose ter že pok. Agnes Zalokar in Johna. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd., danes, v torek, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. dopoldne in od tam na Kalvarijo. Anton Stimetz V soboto, 17. marca, je v Marymount bolnišnici nenadno umrl Anton Stimetz, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 62 leti, mož Mary, roj. Šušteršič, oče Kennetha, Diane Sonkoy in Mary Szabo, 5-krat stari oče, sin Jožeta in Anne, roj. Stimec (oba že pok.), brat že pok. Josepha in Johna, zaposlen do svoje upokojitve pri W. J. Schoenberger Co., član Društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ, član direktorija Slovenskega narodnega doma na Stanley Ave. na Maple Hts. in član Kluba upokojencev za Nevburg-Maple Hts. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda, 5316 Fleet Ave., danes, v torek, dopoldne ob 9.15, v cerkev St. Martin of Tours ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Frank R. Grace Umrl je Frank R. Grace, mož Vere, roj. Novak, oče Franka ml. in Marilyn Nako-neczny, 3-krat stari oče. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v četrtek, 22. marca, dopoldne ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Whitehaven. Na mrtvaškem o-dru bo danes in jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Č.g. Alojzij Zdolšek umrl— Prejeli smo telefonsko sporočilo, da je včeraj zjutraj v Parkers Prairie, Minnesota umrl č.g. Alojzij Zdolšek, ki je bival tam v pokoju. R.I.P. Veliko gostov— Preteklo nedeljo je Federacija slovenskih narodnih domov počastila slovenskega »moža in ženo leta« z banketom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Prišlo je kar dobrih 800 gostov, kar pomeni, da je ta prireditev ena najbolj obiskanih v naši skupnosti. Prodaja krofov— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida bodo prodajale krofe to soboto, 24. marca, ob običajnem času v društveni sobi avditorija. Spominski dar— Neimenovana oseba je darovala $10 v sklad za tiskarski stroj v spomin na Val Mavko. Hvala lepa! 90-letnica— V nedeljo, 25. marca, praznuje Ameriška Slovenska Katoliška Jednota (KSKJ) 90-let-nico obstoja s slovesnostjo v Jolietu, UL, kjer ima KSKJ svoj sedež. KSKJ in vsem njenim članom in članicam iskrene čestitke ob tem velikem jubileju! KSKJ je najstarejša slovenska bratska organizacija v svetu. Kosilo MZA— V nedeljo, 1. aprila, priredi Misijonska Znamkarska Akcija kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Albert Kokely V četrtek, 15. marca, je v Euclid General bolnišnici po kratki bolezni umrl 67 let stari Albert Kokely s 422 Babbitt Rd., rojen v Bradocku, Pa., mož Helen, roj. Dežman, oče Shirley Lapuh, tast Ronalda, 3-krat stari oče, brat Mary Bostian in Louisa (pok.), stric, zaposlen kot mesar pri Park-wood Meats 25 let, potem pri mestu Euclidu 12 let, vse do svoje upokojitve 1. 1979. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E.152.cesti včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Roberta in od tam na pokopališče Vernih duš. VREME Spremenljivo oblačno in zelo vetrovno danes z najvišjo temperaturo okoli 57 F. Pretežno oblačno jutri z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 50 F. V četrtek oblačno in precej hladneje. Najvišja temperatura okoli 43 F. Za petek napovedujejo spremenljivo oblačno vreme z najvišjo temperaturo v srednjih 40-ih. V soboto bo nekaj topleje. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 --------------83------------------- AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year - Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, ______6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103_ No. 23 Tuesday, March 20, 1984 Ob libanonski krizi Pred nedolgim je libanonski predsednik Gemayel pohitel v sirijsko prestolnico. Tam je dejansko izpovedal svojo kapitulacijo napram tej državi, ki je s svojimi lastnimi oddelki, in z zavezniškimi muslimanskimi oddelki znotraj Libanona, pripravila sedanjo vlado do tega koraka, vsled stanja popolnega razdejanja, v katerem se nahaja država. Za tem je Gemayel storil še zadnjo potezo, ki jo je moral položiti na oltar pokorščine Damasku: preklical je pogodbo, ki jo je nedavno podpisal z Izraelom, glede umika izraelskih čet iz Libanona. (Zadnji dni je Gemayel v Švici, ker se udeležuje pogajanj z drugimi krščanskimi in muslimanskimi voditelji ter sirijskim zunanjem ministrom, katerih cilj je kompromisna politična rešitev libanonske krize. Op. ur. AD) Pred tem so tako ZDA, kakor Francija in Italija umaknile svoje čete, ki so sestavljale mirovno silo, katere naloga naj bi bila Libanonu povrniti mir. In za tem (po Gemayelovi predaji) je Sovjetska zveza vložila svoj veto v Varnostnem svetu Združenih narodov, tako da ta organizacija ne more poslati svojih oddelkov »plavih čelad« za ohranitev miru, ki ga doslej nihče ni mogel ohraniti. Medtem se nadaljujejo dinamitni napadi v prestolnici Bejrut, od časa do časa ameriško topništvo izpred obale zasidranih ladij napada muslimanske položaje, desničarske formacije pa napovedujejo boj do zadnjega sirijskim četam in levičarskim oddelkom. Treba je priznati, da so ZDA prepustile Libanon svoji usodi. Svetovni opazovalci so komentirali ta korak, češ da so Libanonci prišli do zaključka: raje »rdeči« kakor mrtvi. Pustimo to in preidemo na drugo področje. Ne daleč od tam že štiri leta teče vojna med Iranom in Irakom. Govorijo o milijonu in pol smrtnih žrtev. Ofenziva sledi protiofenzivi. Pripravljajo se, z iranske strani, končni napadi. Te dni je svet pretresla novica, da se v tej vojni uporablja tudi kemično orožje. To orožje naj bi bojučim se posredovala Anglija. (Kot kaže, ta sredstva proizvajajo Iračani sami. Ur. AD) Gre tukaj za Ormuško ožino, skozi katero teče Evropi in svobodnemu svetu reka petroleja. Iran je zagrozil z blokado, in proti tisti točki so namenjene edinice mogočnega ladjevja svobodnega sveta. Mir je pojem. Mir je problematika. Okoli njega se suče vse iskanje modernega svetovnega sistema. Le da to iskanje ni iskreno. »Dandanes se med ljudmi zmeraj bolj utrjuje prepričanje, da je treba morebitne spore med narodi reševati z dogovori, na pa z orožjem... Žal pa vidimo, da se narodi še zmeraj zatekajo k strahu kot najvišjemu zakonu, in zaradi tega v oboroževanje vlagajo silne denarje«, je zapisal v svoji okrožnici »Mir na zemlji« pokojni papež Janez »Dobri«. Poleg strahu, ki vlada v srcih, pa obstojajo še interesi, ki vladajo na svetu. Zaradi teh interesov dan za dnem izbruhne pozšr na tem in onem koncu sveta. In državniki se ne zavedajo, da je mir ne le dobrina, temveč bistveno tudi pravica. Danes, ko se toliko govori in piše o človekovih pravicah, je »pravica do miru« vedno bolj teptana. Celotni narodi zapadajo temu zatiranju, in posledice vojn mučijo prebivalstva v nedogled. (dalje na str. 4) CHICAGO: V spomin Josephu Gregorichu V Domu Poljskih sester v Lemontu je 29. februarja 1984 umrl Baragoslovec Joseph Gregorich v visoki starosti 94 let. Težko bolnega so ga prepeljali prav eno leto pred smrtjo v imenovani Dom, kjer je našel najboljšo oskrbo. Pogreb je bil v Lemontu na pokopališče sv. Cirila in Metoda. Po lastni njegovi želji je bil pogreb samo družinski, vsled katere ga niso prepeljali v Chicago k Sv. Štefanu, v katerega fari je živel zadnjih 10 let. Bil je mož, ki je vse svoje življenje daroval Frideriku Baragu. Vzljubil je tega slovenskega velikega škofa in se je trudil, da bi čimprej dosegel čast oltarja. Frančiškan p. Hugo Bren je prišel k njemu 1. 1932 in ga je prosil za prestavo nekega pisma. Oba sta šla v Notre Dame knjižnico in tam je Joseph videl, da je o Baragu že mnogo napisanega. Spoznal je tudi, da bo treba še veliko delati, da pride Baraga in njegovo delo na dan. Istega leta 1932 je Joseph Gregorich spisal knjigo The Apostle of the Chippewas, ki jo je posvetil svojemu očetu Antonu in materi Katarini (Simec), od katerih dveh je prvikrat slišal ime Baraga. Joseph je bil rojen v C.iica-gu 12. septembra 1889 v mnogoštevilni družini Gregoričevih iz Ambrusa na Dolenjskem. Doma so govorili slovensko, med šolanjem se je naučil poleg angleščine še nemško in češko. Zgodaj je moral poiskati delo, se izobraževal na večernih šolah in dosegel naslov inženirja. Delo za Baragovo beatifikacijo se je začelo med Slovenci. Msgr. Anton Režek je skupno z Antonom Grdina (Cleveland) in Josephom Gregori-chem šel v Marquette in izročil tedanjemu škofu Paulu Nuss-baumu prošnjo, naj se prične delo za beatifikacijo škofa Baraga. Tega prvega škofa v Marquettu so tedaj dobro poznali Indijanci, ne pa meščani mesta Marquetta. Imeli so Baraga Street, Baraga school, Baraga County... Ko sta leta 1954 prišla Joseph in njegova žena Mary v Marquette, niso ljudje vedeli, kdo je ta škof Baraga (umrl je 1868) in zakaj sta poizvedovala o njem. Slovenci pa na škofa Baraga, misijonarja Indijancev, niso pozabili. Ustanovili so Baragovo zvezo (Baraga Asso- Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. - V misijone gremo, da pomagamo našim slovenskim misijonarjem. Ne bomo šli v daljno Kitajsko, Indijo in Afriko - le do sv. Vida se bomo zapeljali, kjer nas bo v nedeljo 1. aprila v šolski dvorani čakalo ‘misijonsko’ kosilo. Ne jedilnem listu ni nič kaj posebnega - bo pa kosilo kakor vsa leta nazaj, okusno in zadostno. Že ob poldvanajstih se bo okence, ki loči kuhinjo od obednice, odprlo in potem ostalo odprto tja do poldveh popoldne. Vsakemu našemu misijonarju v daljnem tujem svetu (menda jih je nad 80) pride prav letno darilce stotak ali dva. V oporo pa je misijonarjem tudi sladka zavest, da niso zapuščni, pozabljeni, da mislijo nanje bratje in sestre v zaledju, da zanje molijo in darujejo. Midva, prijatelj, ki v nadlogah tako rada le godrnjava, v molitvi se zapleta jezik in spanec se neusmiljeno ponuje, midva narediva obljubo - če kaj več res ne moreva storiti za misijone -, da greva na to kosilo, četudi bo treba doprinesti majhno žrtvico. Upam, da se nas bo zbralo 1. aprila v šolski dvorani sv. Vida velika družina. Pridite in s seboj pripeljite še svoje prijatelje! Vstopnice za to kosilo že imajo v predprodaji člani Misijonske Znamkarske Akcije. Kupite vstopnice čimpreje, saj stanejo le $5 za odrasle in $2.50 za otroke. Ako so vstopnice vnaprej prodane, je to seveda dobro za kuhinjo, ker tako vedo kuharice in pomočnice, za koliko gostov je treba mize pogrniti. Sveti Matija led razbije, če ga ni, ga naredi. Svetnik se je držal tega pravila, pa se je izkazalo, da ni bilo prav. Na svoj godovni dan, 24. februarja, in še nekaj dni poprej, je ta sveti mož z lopato in krampom na rami po cestah našega Clevelanda hodil. Pot s čela si je brisal in silno se je jezil, ker ni našel sledu zime. Po našem vrtu je hodil in zvončke je gledal, a zmajeval je z glavo, češ, tako se pa ne gremo. Vrnil se je v nebesa in nazaj na Zemljo pljunil, besen je bil nad nebeškim vremenskim ministrom in sam na svojo roko je delavcem ukazal odpreti zatvornice in zasuti z debelo plastjo naš Cleveland in okolico. Smejal se je kajon, ko je čez špranjo dol na Zemljo gledal, kako smo se upirali z odmetavanjem snega. Pravo revolucijo nam je pripravil. Motoristi so še največ gor’ »plačali« za ta Matijev »špas«! Naša luč, mesečnik iz Koroške, je prinesel novico. V Jugoslaviji ni pralnega praška, ni žarnic in ni bencina. Jugoslavija je svetu povedala tole: Pralnega praška ne potrebujemo, ker imamo čisto preteklost? žarnic ne? ker imamo svetlo bodočnost; bencina ne, ker vozimo navzdol. Srečni so, če je vse to res! J. P. Dram. društvo Lilija uprizori Franc S. Finžgar-jevo dramo RAZVALINA ŽIVLJENJA 1 5. aprila 1984 V Slovenskem domu na Holmes Ave. ciation) in sicer najprej v Chicagu v dvorani pod cerkvijo sv. Štefana dne 29. decembra 1930 in sicer s ciljem, da ta Zveza poveže vse Slovence v Ameriki in naj ti ponesejo Baragovo ime med svet. Znano je, da se je ustanovnega sestanka Baragove zveze udeležil med drugimi takrat mladi Victor Mladic, ki je lansko leto (1983) kot predsednik Baragove zveze v Chicagu nenadoma preminul. Prvi predsednik splošne Baragove zveze je bil Anton Grdina iz Clevelanda. Ta je 1. 1931 potoval v Ljubljano in je na božji poti na Brezjah kot predsednik Baragove zveze v Ameriki izročil ljubljanskemu škofu Antonu Bonaventuri Je-gličhu prošnjo, naj ljubljanska škofija začne proces za Baragovo beatifikacijo. Škofiji v Marquettu in v Ljubljani sta se zedinili in imenovali za postu-latorja v Baragovi zadevi p-Ethelberga Harrington, frančiškana iz Calumeta, Mich. In 1. 1932 so sestavili in natisnili posebno molitev za uslišanje proglasitve škofa Baraga k svetnikom. Sedež Baragove zveze je bil prenesen v Lemont in 1. 1942 v Marquette, kjer je Rev. Francis Scherringer postal predsednik BZ in za njim msgr. Joseph Zryd. Leta 1946 je začel izhajati Baraga Bulletin. Toda v Marquettu se je vsa stvar zavlekla. Škof Noa je bil dober in zavzet za Baragovo stvar, vendar ni bilo pravega navdušenja in ne sodelovanja. Ko je škof Noa postavil našega Jožefa Gregoricha (1952) v zgodovinsko komisijo, je ta šel v Evropo preslikat arhive in sicer v Rim, Pariz, Lyons, Munich, na Dunaj in v Ljubljano-Našel je pisma, ki jih je misijonar Baraga pisal raznim misijonskim ustanovam, katere je prosil za pomoč. Gregorich je spoznal, da bo prestava teh pisem terjala mnogo časa-Pustil je svojo službo v Chicagu, prodal je svojo hišo, ženo Mary pa vprašal, če hoče z njim sodelovati za delo Pr* Baragovi zadevi. Potrdila mu je. Zaupala sta v Baragovo pomoč in se preselim v Marquette. V tem mestu sta potem živela štiri leta (1954-1958). 2» Josepha je bilo tam dovolj dela in prav tako za njegovo ženo, vendar nista našla dovolj voljnih sodelavcev. Pri^e je tja iz Slovenije prof. Franc Jaklič, ki je moral, žal, bridk0 občutiti nerazumevanje ,0 duhovno samoto za Baraga-(dalje na str. 4) ZA NOVO CERKEV V RADENCIH Dragi rojaki! V adventu smo se obrnili na vas s prošnjo za novo cerkev v Radencih. Nekateri ste se velikodušno odzvali, na druge se ponovno obračamo. Župnija Sv. Cirila in Metoda v Radencih je bila ustanovljena 1977. leta. Ker ni v župniji nobene cerkve, razen majhne zdraviliške kapele, je nujno potrebna nova cerkev. Župljani sami je ne morejo zgraditi v teh težkih gospodarskih časih, zato se skupno s svojim župnikom, g. Francem Levstekom, o-bračajo s prošnjo na vas. Njihov škof dr. Franc Kramberger jih je priporočil s Posebno okrožnico, V okrožnici je pozval predvsem vernike iz Pomurja, naj jim skušajo pomagati. Med drugim je zapisal naslednje: »Razumljivo je, da župnija sama ne zmore zgraditi cerkve. Zato lepo prosim vse župnije v Pomurju, to je župnije ljutomerske, lendavske in soboške dekanije, da župniji Radenci Priskočijo na pomoč. Naši Predniki, predvsem še v Prekmurju in Pomurju, se imajo za utrditev svete vere zahvaliti sv. bratoma Cirilu in Metodu. V vsem Pomurju bo prav v Radencih edina župnijska cerkev, ki bo posvečena tema blagovestnikoma... Vaša radodarnost, dragi pomurski verniki, j® splošno znana... More pa vam Bog vsako dobro delo v pbilni meri povrniti, da boste •meh vedno vsega dovolj, ka-k°r zagotavlja že sv. Pavel svojim vernikom (2 Kor 9,8).« Naj bo škofova beseda priporočilo tudi za vas, dragi ro-iaki! Skušajte vsak po svoji moči priskočiti na pomoč mdenskim vernikom! Doslej so darovali naslednji r°jaki: G- Rudiju Knezu: ga. Ana Medved 50 dol., neimenovana 5 dol., Agnes Leskovec 15 °1*. neimenovana 10 dol., « °bn in Angela Zapusek 50 dol., Rudi in Anica Knez 30 dol., neimenovana 20 dol. in Emerik Širok (W. Allis, Wis.) 20 dol. Fr. Simčiču: F. Z. 30 dol.. Fr. Alojzij Hribšek (Fairfield, Conn.) 300 dol., g. in ga. Michael Kolar 25 dol., P. T. 20 dol., Marija Končar 20 dol., ga. Rozika Jaklič 50 dol., ga. Katarina Markolia 10 dol., ga. Ana Fortuna 5 dol., Paulina Vrečar in Mary Kette (Bessemer, Pa.) 10 dol., ga. Mary Wolf 15 dol., g. in ga. Martin Simčič (Franklin, Wis.) 25 dol., Vinko Rozman 20 dol., Pepca Kovač 30 dol., Polde in Ivanka Pretnar 20 dol. in neimenovani 100 dol. Darove iz Chicage in okolice je ga. Gizella Hozian objavila v Prekmurskem kotičku v Amerikanskem Slovencu. Darove sprejemajo: Mr. & Mrs. Rudi Knez 17826 Bali Ave., Cleveland, OH 44119 Mr. & Mrs. John Kustec 209 Richmond Rd., Richmond Hts., OH 44143 Fr. Jože Simčič, 6019 Glass Ave., Cleveland, OH 44103 Mrs. Gizella Hozian 1500 Sheridan Rd., Wilmette, IL 60091 Vsem skupaj naj lepša hvala in Bog naj vam bogato povrne vašo velikodušnost! “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 1053 E. 62nd St. Grdina Trgovina S Pohištvom ^31-1235 15301 Waterloo Rd. SMUČA NJE V februarski številki mesečnika SKI je priobčil Seth Marth članek o smučanju v Sloveniji, ki bo verjetno zanimal naše bralce. Zato prinašamo prevod. Jugoslavija: Prvi alpski narod na smučeh Veliko več zanimanja za oljnice v SFRJ LJUBLJANA — V zadnjih petih letih so v Sloveniji in SFRJ zelo zanemarili pridelavo oljnic. Posledica te politike je, da je država vse bolj odvisna od uvoza. Zaradi tega sta zvezni komite za kmetijstvo in poslovna skupnost za proizvodnjo rastlinskih olj pripravila program, ki predvideva, da bodo težave z jedilnim oljem uspešno urejene do leta 1987. Letos naj bi pripravili 312 tisoč hektarov njiv za oljnice, kar je za več kot 111 tisoč hektarov več kot lani. Računajo, da bodo iz domačih surovin naredili okoli 170.000 ton olja, uvoziti pa bi ga morali okoli 160.000 ton. VI. 1985 naj bi oljnicam namenili že 404.498 hektarov, iz teh pa naredili 255.755 ton olja. Prihodnje leto bi torej - če bo načrt izpolnjen - morali uvoziti le 84.000 ton olja. V letu 1986 bi oljnice sejali na 467.442 hektarih, stisnili 320.000 ton olja in ga uvozili še 30.000. V letu 1987 bi ne bilo treba več uvoziti jedilnega olja. Lani je SFRJ namenila za uvoz tega olja skoraj 95 milijonov dolarjev, v 1. 1986 pa bi naj za uvoz odšteli le še 14,6 milijona dolarjev. Največje breme v tem programu bo nosila Vojvodina, slovenski delež bo neznaten. V Sloveniji bo s sončnicami zasejanih 300 hektarov, z ogr-ščicami 874 hektarov, soje pa ne bodo zasejali. Kmetijski strokovnjaki so ugotovili, da za izredno zmanjševanje njiv, posejanih z oljnicami, več vzrokov. Že pred letom 1980 je sončnice pričela napadati bolezen pho-mopsis. Tako v kmetijskih organizacijah kot znanstvenih ustanovah niso ukrepali pravočasno, da bi bolezen omilili. Drugi vzrok je pa zadnja leta nenormalno visoka cena koruze. Kmetje so se v veliki večini odločili za saditev koruze, ker so hitro spoznali, da s sončnicami preveč izgubljajo, koruza pa je na trgu kmetijskih pridelkov postala prava zvezdnica. Koprski Tomos večino proizvodnje prodaja na tuje KOPER — Lani so v koprskem Tomosu dosegli rekordno proizvodnjo 189 tisoč končnih izdelkov, od teh pa izvozili kar 94.600 ali polovico. Z izvozom so iztržili 15,3 milijona dolarjev, kar je 34 odstotkov celotnega prihodka. V podjetju pričakujejo, da bodo tudi letos več kot polovico proizvodnje prodali na tuje. Pogodbe so za večino izvoza že sklenjene. Kot kaže, bodo na tuje prodali za 22 milijona dolarjev končnih izdelkov. Za tak obseg izvoza bo pa Tomos potreboval približno 10 milijonov dolarjev za uvoz tako imenovanih repromate-rialov in za devizno soudeležbo pri dobaviteljih materialov iz SFRJ. Res je tako. Letošnji o-limpijski gostitelj je prehitel v zgodovini smučarstva Švico, Avstrijo, Francijo in Italijo. Smučanje ima dolgo zgodovino v Jugoslaviji. Že pred 400 leti so vaščani v gorah Slovenije uporabljali smuči za delo in zabavo. Res so se Norvežani smučali nekaj tisočletij preje. Vendar se Slovenci sklicujejo na to, da so bili prvi smučarji v Alpah. Kratek pouk v zemljepisu: Slovenija je ena izmed jugoslovanskih republik. Je najbolj svereozahodna pokrajina, ki meji na Italijo in Avstrijo in si deli z njimi del Alp. V zadnjem stoletju je bila Slovenija prav tako kot italijanska Tirolska del avstrijskega cesarstva. Postala je samostojna po prvi svetovni vojni. Danes smatrajo Slovenci smučanje in hojo v hribe za svoj narodni šport. Slovenski podjetji Elan in Alpina izdelujeta odlične smučke in smuške čevlje. Nihče ne ve, kdaj so Slovenci začeli smučati. Toda kot poroča Valvazorjeva Slava vojvodine Kranjske, je bilo smučanje nekaj vsakdanjega že leta 1680. To je prvo poročilo o smučanju v Alpah. Značilne smučke tega časa so bile 150 cm dolge in 15 cm široke, izdelane iz ene same deske. Usnjeni jermen je držal delavni škorenj. Ena sama dolga palica je služila za ravnotežje in poganjanje. Po pripovedovanju Mira Dvorjaka, profesorja telesne vzgoje na univerzi v Ljubljani in amaterskega zgodovinarja smučanja, ne ve nihče, kako je ^nastalo smučanje na Slovenskem. Mogoče se je razvilo samo po sebi kot krajevna iznajdba. Na drugi strani je ime za smučke očitno v sorodu s slovansko besedo za sani. Mogoče so se slovenske smučke razvile iz kake vrste sanj ali so jih prinesli v te hribe Slovani v stiku z Vikingi v Rusiji, ki so potovali po trgovskih poslih od Baltika k Črnemu morju. Smučke so bile v dnevni rabi lovcev in drvarjev vse 18. stoletje. Polno je fotografij vaškega življenja v 19. stoletju. Mnoge med temi kažejo rabo smuči. Celo pogrebi so bili na smučeh. Rakev je bila na saneh tako, da so jo lahko vozili po snegu osmučeni mrli-čarji, za katerimi so se zvrstili na smučeh pogrebci vseh starosti. Ko je leta 1860 Matej Zdar-sky začel popularizirati v Avstriji norveške smuči, so se začele te uporabljati tudi v Sloveniji. Leta 1880 so imeli že mnogi domači lovci in gozdarji daljše in ožje skandinavske smuči, ki so jih izdelovali v Postojni, nekako 60 km južno od Ljubljane. Med prvo svetovno vojno so se tisoči Slovencev borili v avstrijski armadi in se seznanili s smučmi v ostri alpski borbi proti Italiji. Po koncu vojne je bilo dovolj športno mislečih smučarjev, da so ustanovili slovensko smučarsko zvezo, ki se je prvič sestala v 1. 1921. Iz tistih razlogov je sosednja hrvaška pokrajina ob istem času razvila zanimanje za športno smučanje. V obeh pokrajinah so do leta 1924 organizirali smuške šole, tekmovanja v teku, spustu in skakanju. V slovenskem jeziku je izšla knjiga o smučanju. Jugoslovanski smučarji so tekmovali na prvem FIS-inem svetovnem tekmovanju in pri prvih zimskih olimpijskih igrah. Res, da so končali na zadnjem mestu, toda bili so tam. Leta 1934 je Jugoslavija zgradila v Planici skakalnico v svetovnem merilu in v letu 1938 smuški lift, ki naj bi služil tej skakalnici. Po drugi svetovni vojni je bil lift prenesen v Kranjsko goro, ki je sedaj glavni slovenski smuški center. Vsega je danes cel ducat alpskih smučišč v Sloveniji za 500.000 smučarjev - okoli 25 odstotkov prebivalstva. Članek je spisan s kar dobrim poznavanjem razmer, čeprav so zgradili veliko skakalnico in smuški lift v Planici Slovenci sami brez vsake pomoči države, ki se je pred vojno in po njej vedno izogibala vsaki investiciji v Sloveniji, ki ima itak vsega preveč in ki rada pomaga z denarjem drugim republikam, kjer se ljudje norčujejo iz neumnih Slovencev. (Članek in komentar je prispeval naročnik, ki je znan uredniku. Op. ur.) Maple Heights Poultry j and Catering j I I 17330 Broadway Maple Heights j Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) I za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za provorstno I postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpologo vseh vrst ^ perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR IN SINOVI \ I Tel: v trgovino MO 3-7733—na domu MO 2-2912 Duhovni lik škofa Friderika Baraga (p. Fortunat OFM) »Duhovni lik škofa Friderika Baraga« je naslov doktorske disertacije duhovnika Andreja Pirša. Leta 1983 je izšla v Sloveniji. Andrej Pirš je bil rojen 2. 10. 1950 v Ljubljani. V semenišče je vstopil 1972 in je bil posvečen za duhovnika 29. 6. 1976. Za doktorja bogoslovja je bil razglašen skupno z Marijanom Peklajem in Lojzetom Kovačičem DJ na ljubljanski teološki fakulteti 5. marca 1984. Ta knjiga je pomembna, ker je v njej prvikrat prikazan Baragov duhovni lik ali Baragova duhovna podoba. Veliko je bilo že napisanega o Baragovem življenju in delovanju, a samo z zgodovinskega vidika. Znano je, da je Baraga izvršil ogromno delo na področju svojega misijona in da je s svojim jezikovnim in književnim delom dvignil svoje Indijance na kulturno višino. Znana je tudi njegova odlika, ker Indijancem ni vsiljeval evropske kulture, marveč je dal njihovi vernosti in duhovnosti krščanski značaj. Nepoznana pa je bila Baragova duhovnost. Sploh nihče ni govoril o njegovi duhovnosti, ker se je zdelo, da nima nobenih osebnih značilnosti, ki bi bile izražene v njegovem načinu dela. Vse, kar je bilo velikega v njegovem življenju in delu so označili z njegovo požrtvovalnostjo za božjo čast in zveličanje duš. V tej knjigi pa je opisana Baragova duhovna podoba in Baragova duhovnost. Knjiga je znanstveno delo, a je pisana tako, da jo lahko vsakdo z velikim zanimanjem bere. In reči je treba tudi to, da je bilo potrebno, da je nekdo izbral Baragovo duhovnost za dosego doktorata v teološki znanosti. Tako smo namreč dobili sistematično preštudirano in prikazano Baragovo duhovno podobo, v luči katere moramo presojati vse njegovo delovanje. Velika odlika te doktorske razprave je, ker prikaže Baragovo osebnost kot celoto in enoto. V naših časih, ko so vrste znanosti, ki obravnavajo človeka, dosegle veliko višino in ko se vedno poudarja dostojanstvo človekove osebe, je bilo zelo potrebno, da je pred nami Baragova duhovna podoba, ki nam pokaže njegovo osebnost v celoti njegovega dela, ki niso bila razdeljena na razna področja, od katerih bi bila nekatera ločena od njegovega duhovniškega in misijonskega dela. Baraga je bil tudi v svojem socialnem, jezikoslovcem in književnem delu duhovnik. Tudi, kadar sega za naše pojme v svetno dejavnost, vrši to, ker je v njegovi duhovnosti to potrebno v delu za božje kraljestvo. Pirševa razprava o Baragovi duhovnosti pokaže Baragovo okolje z vsemi idejnimi tokovi, ki so preplavljali Evropo, jožefinizmom, ki je prišel prav janzenistom, ker je delo, ki je spadalo pod jurisdikcijo Cerkve, prevzemala država in je npr. dvorna duhovna komisija, na katero so vplivali frama-soni, določala, katere učbenike bodo rabili v semeniščih. Mimogrede je v knjigi omenjeno, da se je začela v ljubljanskem semenišču nova smer, ko je bil Baraga bogoslovec. Baraga gre študirat na Dunaj pravo, ker se hoče pripraviti za prevzem posestva gradu v Trebnjem, je zaročen z Dolinarjevo Anico, ker bo rabil gospodinjo. Na Dunaju doživi razočaranje, ker ga je neki profesor krivično obsodil (pozneje je preklical). Baraga zaupa to prijatelju in ta ga seznani s sv. Klemenom Dvorža-kom. Tako pride pod vpliv tega »apostola Dunaja« in s tem tudi pod vpliv redempto-ristične duhovnosti sv. Alfonza Ligvorija. Začuti v sebi duhovniški poklic, a šele po treh letih zahajanja k svojemu duhovnemu voditelju Dvprža-ku se odloči za duhovhištvo. Baragova duhovnost in prvine njegove duhovnosti so v knjigi natančno popisane in vsaka trditev je potrjena z dejstvi, ki so v zgodovinskih dokumentih ali pa z besedili iz Baragovih knjig, pisem in dnevnika. To delo je zahtevalo veliko študija, ker ni bilo lahko dokazati, kaj je središče Baragove duhovnosti. To središče, namreč Jezus - Odrešenik vseh ljudi, zgleda na prvi pogled splošno. A v okviru časa in tedanjih idejnih tokov, posebno janzenizma, in tudi nekaterih teoloških problemov, ki jih je imel Baraga sam zaradi poznanja naukov teologov, ni bilo lahko ugotoviti, še težje pa dokazati, da je imel Baraga svojo duhovnost in da je v res- V spomin Josephu Gregorichu (nadaljevanje z 2. str.) Po prihodu nazaj v Chicago ni Joseph Gregorich odnehal delati za Baraga. On je ostal pri prevajalskem delu ogromne Baragove korespondence v mnogih jezikih, ona, žena Mary pa njegova zvesta pomočnica. V zadnjem desetletju sta prišla živet v faro sv. Štefana prav blizu cerkve. Delo za Baraga se je prav v tej fari zelo razmahnilo. Število članov Zveze raste iz leta v leto; prirejajo se vsakoletna Baragova kosila meseca januarja; v cerkvi, dvorani, v šoli se vrste predavanja o Baragovem življenju in delu; izrazit Baragov dan v Ameriki se je v zadnjih letih praznoval v mestih: Marquette, Cleveland, Joliet, Milwaukee, Manistique. Joseph Gregorich in njegova žena sta se teh dnevov že v visoki starosti udeleževala, jih celo organizirala in bila vedno središče pozornosti. Slovenci smo jima, zlasti njemu, pokazali svojo hvaležnost. Na Slovenskem dnevu 2. novembra 1974 je prejel Mr. Joseph Gregorich iz rok sedaj pokojnega dr. Ludvika Leskovarja kot direktorja Sloven-sko-ameriškega radio kluba plaketo slovenskega odlikovanja. Posebna maša zadušnica za pokoj njegove duše se je darovala v cerkvi sv. Štefana v soboto, 17. marca, ob 10. uri dopoldne z lepim obiskom. Kot Baragoslovcu mu bomo ohranili blag spomin! p. Kalist Langerholz Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte o rojakih v svojih naselbinah! niči izvirna in ne samo kopiranje kake druge duhovnosti. O knjigi bi lahko napisal še marsikaj zaradi tega, ker pred nami razvija Baragov duhovni svet, o katerem do sedaj ni bilo dosti odkritega. Delo »Duhovni lik škofa Friderika Baraga« je velik doprinos k spoznavanju tega duhovnega velikana, ki je živel preprosto življenje v velikem uboštvu in najskromnejših razmerah ter slabi hrani. Vse za božjo čast in zveličanje duš! Knjiga je opremljena z vsem znanstvenim aparatom: Baragova dela - Zbirka gradiva -Slovstvo o Baragu - Ostala bibliografija - Opombe -Imensko kazalo - Stvarno kazalo - Kazalo. MALI OGLASI FOR SALE Euclid, Beverly Hills area. 4 bdrms. Z’/z baths. Brick bungalow. New kitchen. Upper 70's. Call 481-8776. Permanent, Part-time Secretarial Help 1 to 5, Mon. thru Fri. Small law office. Heavy typing. Please send resumes to Albert R. Amigoni, 18975 Villaview Rd., Cleveland, Ohio 44119 No telephone calls, please! (23-24) House for Rent 5 rooms in Euclid. Fruit trees and garden. No pets. Call 531-6514. (23-26) Room Available Room & board available for mature person, in St. Vitus area. Prefer person who drives car. Call 431-1454. (23-26) For Rent 4 rooms, up. St. Vitus area. Call 391-3196. (23-26) Ob libanonski krizi (Nadaljevanje z 2. str.) Libanon je bil znan po vsem svetu kot »raj miru«. Opisovali so ga pisatelji, opevali so ga pesniki. Mirno so na tem delu živeli kristjani in muslimani, v svojstvu bratstva vseh ljudi, vojna in razni svetovni interesi so tja zanesli druge narode, ki so povzročili razkol in pekel vojne. Bratstvo se ni vrnilo več tja, kot se ne vrača v številne druge kraje, med razne druge narode. Zaman je vse pozivanje, zaman nenehno rotenje papeža in drugih svetovnih voditeljev »blage volje«. A ne smemo se predati pesimizmu. »Zaradi tega ne smemo nič manj upati, da bodo narodi v medsebojnih odnosih in razgovorih zmeraj bolj spoznavali vezi človeške narave in se po njih družili: bolje bodo spoznavali, da je med dolžnosti naravne skupnosti treba postaviti na prvo mesto to, da moramo odnose med posamezniki in narodi nasloniti na ljubezen, ne pa na strah; zakaj predvsem ljubezen ima moč, da vodi ljudi do odkritega in mnogovrstnega sodelovanja v stvarnih in duhovnih zadevah, in jim tako obrodi veliko dobrega« (Janez XXIII.). Tistim pa, ki z vodilnih mest ne najdejo rešitve za številne probleme, ki nenehno narode zapeljujejo v medsebojne spopade; tistim, ki so direktno krivi vojnih stanj, najsibo zaradi srčnega sovraštva ali zaradi tvarnih interesov; tistim, ki izrecno iščejo pa ne morejo najti, ker jim koprena brezverja zakriva pogled, bi morali vedno postavljati v razmišljanje besede, s katerimi je blagi papež pričel svojo okrožnico, gotovo v upanju, da bo doprinesel k večji ljubezni med narodi: »Mir na Zemlji, po katerem so vsi ljudje v vseh časih tako željno hrepeneli, se dš ustanoviti in utrditi samo tako, da se trdno držimo reda, ki ga je postavil Bog.« — e. — t. {Svobodna Slovenija, 8.IM. 1984) The Holy Family Society of the USA ONE FAIRLANE DRIVE, JOLIET, ILL 60434 Since 1914... The Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only. LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družine Officers President............................Joseph J. Konrad First Vice-President.............................Ronald Zefran Second Vice-President..............................Anna Jerisha Secretary..........................Robert M. Kochevar Treasurer............................Anton J. Smrekar Recording Secretary.......................Nancy Osborne First Trustee.........................Joseph Šinkovec Second Trustee............................Frances Kimak Third Trustee..........................Anthony Tomazin First Judicial..............................Mary Riola Second Judicial............................John Kovas Third Judicial....................................Frank Toplak Social Director............................Mary Lou Golf Spiritual Director.......Rev. Lawrence Grom, O.F.M- Medical Advisor..................Joseph A. Zalar, M-G- Ji n( >4 *r tii ds h sti *i lo Kanadska Domovina Fantje na vasi bodo peli! TORONTO, Ont. - Zopet °do ozeleneli travniki in vrto-zacvetele bodo jablane, ešnje in drugo sadno drevje, Račiče že brstijo tam v plotu. kna bodo kar preobložena z ra4iČnim cvetjem. Nagelj, !0 mar’n in roženkravt se °satijo in prijetno duhtijo v Pomladni večer. Dekleta kar ekmujejo, katera bo imela lePše rože. Tedaj bo na vasi lepo in rano zadonela fantovska H m”1.’ bodo o ljubezni, o e etih, o domovini. Dekleta bodo odpirala okna in poslušala in ugibale, če pojejo med njimi tudi njihovi fantje. Kdo izmed nas starejših se ne spominja slovenske vasi spomladi, ko vse cveti? Vse to nam bodo poskušali prikazati in priklicati v spomin torontski pevci - »Fantje na vasi« - in to na Cvetno soboto, 14. aprila 1984 zvečer ob 7.30 v cerkveni dvorani Marije Brezmadežne na 739 Brown’s Line v Torontu. To bo naš sedmi koncert. Veliko je treba ljubezni do slo- venske pesmi, veliko vztrajnosti in dobre volje, da našo lepo slovensko pesem ohranimo in jo podamo poslušalcem. V želji, da ne bo vse preveč enolično, bo v sporedu par šaljivih pevskih prizorčkov. Ker bo letos Cvetna sobota pozna, upamo, da nam bo vreme naklonjeno in bo naša pesem še bolj doživeto in z navdušenjem sprejeta. Vabimo vas na Cvetno soboto, 14. aprila »Fantje na vasi« Kakšno pot naj gre Jugoslavija? bavarskem letovišči bil aVJ ^u Wildbad Kreutl min° 23' do 27, januarJa ni* ^ ° tem’ »Jugoslavija j; sestava in kriza«. So Ulil * S° Z re^erat’ nemški vaiKifr0k0vnjaki 0 jug°: ie n em vPrašanju. Šemi tičn r8an'z*ral institut za p de|aJ!2iskavania Hanns-! šemi '^.Ung- Razprave vefinar^^te akademije slu tifnerat za usmerjanje p ga vodstva ne le nemšk ^:rmrusim poii,ik znan«. predavatelji so Othm Osebnosti kot npr. pr0f Haberl iz Esse Ze v Gabriel Ott iz unh Gfulirh bergu’ dr- Ruc kyen ’ strokovnjak za ( dr. {./Planja v Jugoslav bo(jnerw'g Roggemann iz S ^enlr berbnske univer 2d ° in mnogi dn ijen ^utič, ki je nast Sv°bodna Psnikar P" ra ral Po a Evropa, je anal bistijj.j9!1162116 etape v kor ^Ijučv 80slaviji in Prišel j3’ da se je po I borjia U80slavij a enosta' ustnerje3 sv°j obstoj, se zai zem<( >>lastno pot v ja zopet vrnila v ožji balkanski prostor v težnji, da uredi odnose s sosedi, dasi pri tem ni imela popolnega uspeha (Bolgarija — Albanija). Potisnjena je bila celo v obrambo in Antič je bil mnenja, da bo jugoslovanska zunanja politika osredotočila svojo delavnost predvsem na Balkan in v Evropo. Z največjo pozornostjo so udeleženci pričakovali predavanje dr. Rossa Johnsona, enega glavnih analitikov oddelka za mednarodno varnost pri Rand Corp. v Kaliforniji. Njegove ocene položaja v Jugoslaviji z veliko pozornostjo vedno spremlja tudi State Department. Johnson je vsa svoja predavanja osnoval na en sam kriterij odnosno eno samo zanimanje: Obstoj »heretične komunistične države Jugoslavije« je za Zahod nekaka pregrada odnosno točilnica od Sovjetske zveze in Varšavskega pakta. Predavatelj se je skliceval na številne dokumente zahodnih držav za oporo »neodvisnosti, teritorialne integritete in ekonomske blaginje Jugoslavije«. Zatrjeval je, da je Zahod v tem pogledu od leta 1948 »vodil dobro utemeljeno in pametno politiko«. ^^slav6-01 razd°bju je začela s snovanjem bloka 4 '° se je z0Pet upr- ^u« • er,Škemu imperiali- ?0nizihu>hege' ^Uh i Na koncu sedem-Hlj« Začnejo neuvrščeni Stj; Rn ,na svoji homogeno- ?U'10 naoVe Je vedn0 boli i'1(1 celm8lba* k Sovjetski zve-° ruŠitj 8*kanje se je zače-^ ak° se je Jugoslavi- Neodvisnost Jugoslavije je bila iz istih razlogov koristna za Zahod celo v času 60-ih let, ko je Jugoslavija gonila politiko »neuvrščenosti« in je v tretjem svetu podpirala sovjetske interese, zaradi česar je prišla v konflikte z ZDA. Zaradi hrvaške krize v 70-ih letih je »vzniknilo« vprašanje stabilnosti Jugoslavije, ker je bila, kot je dejal Johnson, kriza obvladanja z mešanico »represa- EOTUJETE V RIM? DOBRODOŠLI! hotel bled 00,85 ROMA (ITALY) Tel. (06) 777.102 • Kai . . . • ™nc s kopalnico, radio aparatom, klimatizacijo, t entralna lega - Parkirišče -Restavracija Slovensko osebje lij in popuščanja« je to pripe-Ijajo do večje decentralizacije države. Po Johnsonovem mnenju je Jugoslavija danes bolj konfederacija kot federacija, seveda pod vodstvom enotne komunistične partije. (Iz teh njegovih trditev je možno sklepati, da je zatiranje sleherne svobode z malenkostnim popuščanjem na nepomembnih mestih privedlo do svobodnejšega življenja. Op. ured. S.S.) Johnson je tudi opozarjal, da je »iluzija« verjeti, da Jugoslavija ni izpostavljena sovjetskim grožnjam; po njegovem pa glavni razlog bojazni ni »neizzvani« napad Varšavskega pakta. Intervencija Sovjetske zveze bi bila izzvana le, če pride do »notranjih nemirov«. Zato Zahod mora pomagati Jugoslaviji, da ohrani notranjo stabilnost tako v ekonomskem kakor političnem pogledu. Predavatelj izrecno opozarja na »samoupravljanje« in na »postopek s politično opozicijo« v Jugoslaviji kot »značilne dejavnike v ozadju interesov varnosti Zahoda«. Posebno ohrabrujoč znak je po njegovem mnenju ta, da je v sedanji ekonomski in politični krizi jugoslovanski režim ukazal strog sistem varčevanja in je bil ta sprejet brez posebnega odpora. Vodstvo prevladujoče komunistične partije je po njegovem mnenju neizogibno. Prav močno je Johnson poudaril, da je v letošnjem kritičnem letu nujno, da dobi Jugoslavija še večjo finančno pomoč. »Taka pomoč vseh zahodnih držav je edina pametna politika.« Op. S.S. - V naslednji številki Svobodne Slovenije bomo podali analize Viktorja Meierja na tem seminarju, ki so v primerjavi s pogledi Johnsona posebno zanimive. Pripis A.D. - Ko dobimo Meierjev članek, ga bomo priobčili tudi v našem listu. Zbor Slovenska Pesem - Chicago-Joliet priredi koncert v Torontu dne 31. marca 1 984 SPORED Dirigent: dr. Vendelin Špendov Mešani zbor: Slovenski svet (Vendelin Špendov) Zbor romarjev (R. Wagner) Jutranja (P. Jereb) Pesem o rojstvu (koroška - Kramolc) (Solo: Andrej Fischinger) Va Pensiero (G. Verdi) Nazaj v planinski raj (A. Nedved) Zabučale gore (narodna - Špendov) Turki na Slevici (Špendov) (Solo: Nandi Puc, Andrej Fischinger) Orkester: Triglavska koračnica (Fučik) Venček narodnih pesmi Mladenke: Ciganski otrok (narodna) Kazen (Adamič) Ženski zbor: Gozdna samota (Špendov) Tri kaplje krvi (S. Premrl) Slovenka sem (A. Kosi) Moški zbor: Zbor vojakov (C. Gounod - iz Fausta) Mešani zbor: Jeftejeva prisega (H. Sattner) (Solo: Freda Arko, Andrej Fischinger) (Recitira: dr. A. Arko) O mraku (G. Ipavec) V dolinci prijetni (narodna - Adamič) Pozimi pa rožice (narodna - Špendov) Kaj veseli (B. Smetana) Orkester, ki spremlja več pesmi, sestavljajo godbeniki iz Toronta in nekaj mladih članov zbora Slovenska pesem V Chicagu bo koncert 7. aprila z nekaj sprememb. Ana Gaber Otmar Mauser: I SPOMLADANSKA Pomlad v deželo zopet se vrača, j na polju razpelo - plug zemljo obrača. Nad poljem škrjanček se dviga v nebč, lepoto okrog sebe objema okč. V zeleni rebri zvonček pozvanja, v sapici južni teloh se klanja. Čez travnik poskočno studenček Šumija, nad njim se mogočno sonce smehlja. Pomlad se vrnila je v hrib in dolino, dahnila v deželo je z božjo milino. # ZAK% SCOSICfi FUNERAL HOME Dostojanstvena postrežba po zmerni ceni Jedilne in družabne sobe na razpolago 28890 Chardon Rd., Willoughby Hills (1 Block East of Bishop Rd.) 585-5100 Susan Zak Cosic - Funeral Director KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. MAREC 24. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igra Tone Klepec orkester. 31. — Slovenski narodni dom priredi večerjo in program ob Domovi 60-letnici oziroma 70-letnici. 31. — Zbor Slovenska pesem priredi koncert pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo v New Torontu, Kanada. APRIL 1. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. 7. — Pevski zbor Jadran priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 7. — Zbor Slovenska pesem priredi koncert pri Sv. Štefanu v Chicagu. Pričetek ob pol osmih. 14. — Fantje na vasi, Toronto, priredijo koncert v cerkveni dvorani na Brown’s Line. Začetek ob 7. zv. 15. — Dramatsko društvo Lilija poda Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«, v Slovenskem domu na Holmes Ave. 28. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. MAJ 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 13. — Slovenska šola pri Mari- ri Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo v šolski dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 18. - Letna seja Slovenskega doma za ostarele. Začetek ob 7.30 zvečer v spodnji dvorani SDD na 15335 Waterloo Rd. Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 20. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinsko proslavo. 26. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu igra orkester Veseli Slovenci. 27. — Društvo SPB Cleveland obhaja slovenski spominski dan za vse žrtve vojske in komunistične revolucije s sv. mašo ob 11.30 pri Lurški votlini na Chardon Rd. 28. S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan proslavo. JUNIJ 3. Otvoritev Slovenske pristave. 16. in 17. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slovenske domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. 24. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 24. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku. 30. — Slomškov krožek priredi romanje v Lemont. JULIJ 8. — Misijonska Znamkarska Akcija ima piknik na Slovenski pristavi. 13., 14. in 15 — Poletni festival pri Sv. Vidu. 22. - M.Z.A. krožek, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku. 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 12. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Toni Klepec orkester. 19. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi drugi piknik v Triglavskem parku. SEPTEMBER 15. — Slovenska folklorna skupina Kres priredi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. — Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. 16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 23. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 23. — Slovenska folklorna skupina Kres ponovi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 29. in 30. — Ohijska KSKJ federacija praznuje 90. obletnice ustanovitve KSKJ, v avditoriju pri Sv. Vidu. Potresna sunka pod Gorjanci NOVO MESTO — Dne 11. marca, nekaj pred 1. uro popoldne, je potresni sunek stresel Dolenjsko. V Novem mestu so ga čutili redki, v Šentjerneju pa nekoliko močneje. Tam so čutili tudi kratkotrajen piš, podoben vetru. Seizmološki zavod Slovenije je sporočil, da sta bila dva potresna sunka. Največjo jakost, to je 6. stopnje Mercallijeve lestvice, je dosegel potres na območju Kostanjevice na Krki. Čutilo ga je prebivalstvo precejšnjega dela Dolenjske -Krško, Šentjernej, Brežice -kjer je dosegel jakost med 4. in 5. stopnjo Mercallijeve lestvice, prav tako pa so ga občutili prebivalci Metlike, Črnomlja in Samoborja, kjer je dosegel jakost med 3. in 4. stopnjo. Epicentra potresov sta nastala na obrobju bloka Gorjancev, nekje na meji s krško depresijo, sporoča Seizmološki zavod. V Kostanjevici je bilo nekaj gmotne škode, vendar človeških žrtev ni bilo, poroča Delo z dne 12. marca. (Izvoda lista za 12. in 15. marca je prinesel v uredništvo g. Anton Petkovšek st., ki se je pravkar vrnil z obiska v Sloveniji. Hvala lepa! Op. ur.) Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu 30. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku. OKTOBER 6. — Fantje na vasi priredijo 7. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet. 20. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 20. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 21. — Občni zbor Slovenske pristave. 28. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do I. 30 popoldne. NOVEMBER 3. — Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 10. — Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 10. — Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. II. — Slovenski šoli pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti se spominjata 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana. 16., 17. in 18. — November-fest pri Sv. Vidu. Veliko premoga na Petišovskem polju LENDAVA — Na Petišovskem polju pri Lendavi bodo 1989. leta odprli rudnik rjavega premoga, ki je po kvaliteti zelo podoben velenjskemu lignitu. Na območju od Mure čez Petišovsko polje do Lendave je pod zemljo - v globini od 23 do 190 metrov — kar 300 milijonov ton premoga v plasteh, ki so debele tudi od tri do pet metrov. Takšne zaloge opravičujejo pričetek rudarskih raziskovalnih del. Raziskave bodo najprej pričeli v trikotniku med Benico, Mursko šumo in reko Muro, in sicer na dveh mestih, v globini 25 in 85 metrov na razdalji petsto metrov. V podjetju ABC Pomurka sicer podpirajo odprtje rudnika, bojijo se le za 550 hektarov meliorirane in najbolj kvalitetne zemlje. Premogovniški strokovnjaki pa zagotavljajo, da plodna zemljišča ne bodo prizadeta. Rudnik bo odprt na območju, ki za kmetijce ni posebej zanimivo. Ko bodo pričeli izkopavati premog tudi pod plodnimi polji, bo izkopavanje potekalo postopno, tako da na površini ne bo prevelikih sprememb. Tudi gradnja ene od elektrarn na Muri na tem območju po mnenju rudarskih strokovnjakov, prav zaradi postopnega izkoriščanja zalog premoga, ki ga bodo izkopali 500 tisoč ton na leto, ne bo ovirana. Končno bodo elektrarno pričeli graditi kot zadnjo na Muri. Oskrba z električnim tokom bo normalna. Elektro Maribor bo pričel gradnjo 110-kilovoltnega daljnovoda od Lendave do Ljutomera, ki bo omogočil priključek razdelilne transformatorske postaje Lendava na visokonapetostno omrežje. Sedanje napajanje Pomurja na nivoju 35 kilovoltov povzroča nekvalitetno in nezanesljivo oskrbo tega območja z električno energijo, kar povzroča motnje v industriji. Pričetek obratovanja transformatorske postaje je predviden za leto 1985, zato je do tega termina potrebno zgraditi 110-kilovoltni priključek na odseku Lendava-Ljutomer. Škofjo Loko bodo prenovili ŠKOFJA LOKA — V Škofji Loki so dobili osnutek zazidalnega načrta prenove starega mestnega jedra, ki so jim ga izdelali v Razvojnem centru Celje. Z načrtno prenovo hočejo ohraniti staro podobo Škofje Loke, hkrati pa v starem mestnem jedru izboljšati bivalne in delovne razmere ter razviti dejavnosti, ki omogočajo bogatejše družbeno življenje prebivalcev. Med drugim naj v pritličjih starih mestnih hiš ponovno vpeljali obrtne dejavnosti, v nadstropjih pa bi uredili predvsem stanovanja. Igrišča za golf pozimi — smučišča BLED — Lani so na igrišču za golf na Bledu vpisali kar 10.761 igralcev, kar je bilo največ doslej. Pozimi pa so igralce golfa zamenjali smučarji tekači. Na progah je bilo običajno 30 do 40, včasih pa tudi 100 tekačev na dan. Cement za južno sadje TRBOVLJE — Pet podjetij (Cementarna Trbovlje, Tovarna cementa Umag, Metalka, Astra in Sadje-zelenjava) sodeluje pri izvozu cementa in uvozu južnega sadja s partnerji na Srednjem vzhodu. Cementarni bosta do konca maja izvozili tja 40 tisoč ton cementa. Polovico bodo tuji partnerji plačali z dolarji (630 tisoč dolarjev), polovico pa l južnim sadjem. Cementarni bosta s to prodajo cementa veliko zaslužili, slovenski in hrvaški trg pa bo bogatejši za južno sadje, ki ga bo prodajalo trgovsko podjetje Sadje-zelenjava. Da bi znižali poslovne oziroma prevozne stroške, sta se cementarni dogovorili, da bodo na ladje natovorili 40 tisoč ton umaškega cementa, Trboveljčani pa bodo v Sloveniji dobavili kupcem, ki imajo pogodbe s Tovarno cementa Umag, 2 tisoč ton svojega cementa. Tako bodo oboji prihranili denar za drag prevoz do pristanišča oziroma slovenskih kupcev. Turizem na Bledu " Skrb v Radovljici RADOVLJICA — Blejs^ turizem bo letos obogaten nekaterimi novimi možnostmi’ Če bo vse šlo po načrtih, bo _ pred poletno sezono za tu zem odprta vila Bled, ob ho lu Gozd pa bodo odprli n°v depandanso s 60 apartmaji- Turistični delavci v Ijici in okolici so silno neza voljni zaradi gradnje hidroelektrarne P°“ Radovljico. V zvezi z bodo morali namreč za-ie e. Savo, zajezitev bo pa P0 .j, nju radovljiških turist).?icj delavcev uničila radovlj* turizem. I/XJ FAMILY STYLE RESTAUF at Nordic Village _ llf# 3OI 7480 Warner Road, Rout« Madison, Ohio 44057 GENEVA f *< th Imenik raznih društev «ma (continued from last week) KLUB > IIJBLJANA redsed. — Christine Kovach Podpredsed. — Steffie Jamnik ajnica — Mae Fabec Blagajnik - Frank Fabec ^Pisnikarica — Jane Novak Nadzorni odbor — Ceal Žnidar, °DaePh Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec, Rudy Lokar eje se vršijo vsak zadnji torek v ^osecu ob 8. uri zv. c SDD na oecher Ave. Ba*AGA COURT NO. 1317 Catholic Order of Foresters spiritual Director - Rev. Joseph P- Boznar Masse** Ran9er ~ Rudolph A. Kike)6 Chie, Ran9er — Charles R- ^ocev* Ran9er — John J-Secretary — Alphonse UrhanCial Secretary — Anthony J. 8^ 1226 Norwood Rd., tel j|®asurer — Frank J. Kolenc Hr0„S,ees ~ Albert Marolt, Frank ■ J°hn J. Hočevar Director — Angelo M. 0^Sick — Joseph C. Saver Joseph C. Sateri0r Conduc,or S8ni°r ^onductor — Frank Hren Juni°r ®en Social Room, St. us Auditorium at 8:00 p.m. • Marys court no. 1640 catholic order Scin* OF foresters N. Tonic8' Director — Rev- Victor Vlc^Phian9er ~ Alan sPilar Past 6f Ran9er ~ Mike Grdina ^rabez Chief Ran9®r — Hank Fln[dln° B®c. — Joseph Sterle $PHar 7ncial Secretary — John Tr«aši E' 159 St., 681-2119 Vou(.U[fr ~ Dorothy Urankar Trust ‘reC,or ~ Louis Jesek Sankov!68. Vlr9inla Trepal, Roy Sen,legi ^ sP>'ar FieiH p ~~ Frank Mlinar '’fllatei epresen,ativ® - Frank J. Mee,|T ,el- B45-4440 Sur,day i9S are helcl ®v®ry *h|rd ^Potr, n St- Mary Study Club > CHoral group eni*n ^omen,s Union nran nti Librarian — Pauline , Cicrwiden* ~ Jo Trunk Se„aatary-Treasurer - An-a "'PWlr? Uk0vec' 215 E' 328 St-, ^154« ’ °R 44094, phone /Pditort. 7 Mary Kokal >ek ' Stella Kostick and Ann Stor^T |.R«haarSal Tom Hegle u9 at 8 every Monday even- ^NEucl^'ohl" SI°V' S°Ciety SI°Vfne *JOME FOR THE AGED Mflrl«. rhui_ a. ft 90 Kr|»l ~~ Treasurer No'ph m8" ~ R«c. Sec’y. v V|ri^Sel ~ Corr- Sec'y. . ^er'^,WaSrl'CeCeliaW0lf' 'C' R'charH1 ^ ampe' Ronald C0,nl< S.d. Tom8,c- Albert > Uv |^ton J- Girod, An-A^'sha, Frank Cesen, Jr. Roeemary Toth Honorary Trustees: Mary Kobal, Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich Statutory Agent, Parliamentarian — Paul J. Hribar, L.P.A. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155. BELOKRANJSKI KLUB Presednik Matija Golobič; podpredsednik John Hutar; tajnica Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, OH 44143 tele. 261-0386, blagajnik Matija Hutar, zapisnikar Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, Kuharice, Marija Ivec in Milena Dovič. PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE 2 Honorary Vice-pres. — Frances Legat President — Josephine Turkman 1st Vice-pres. — Rose Žnidaršič 2nd Vice-pres. — Ann Filipič Secretary — Margaret Kaus, 1118 E. 68 St., Cleve., OH 44103 Treasurer — Mary Zakrajšek Rec. Sec'y. — Mary Zakrajšek Auditors: Jennie Zaman, Justine Girod Sunshine Lady — Stella Dancull Publicity — Mary Zakrajšek Refreshment Comm.: Chairman Frances Tavzel, Ass’t. Margaret Meyers Meetings are the 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Home Annex. New members are welcome. PLANINA SINGING SOCIETY President — Al Glavic Vice-pres. — Frank Urbančič Financial Sec. — Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677 Corres. Sec. — Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik — Rudi Pintar Podpredsednica, Malči Kolenko Tajnica — Slavica Turjanski Blagajničarka — Kristina Srok Gospodar — Ivan Goričan Pomočnik — Mike Kavaš Odborniki: Rozika Jaklič, Agnes Vidervol, Stefan Rezonija, Tonica SlmiČak, Kazimir Kozinski, August Sepetavec, Jože Kolenko Nadzorni Odbor: Angela Ratajc, Angela Fujs, Stefan Maje, Martin Walentschak Razsodišče: Marija Goršek, Lojze Ferlinc, Pepca Feguš, Angela Radej Kuhinja: Voditeljica, Elza Zgoznik Seje po dogovoru ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik — Anton Oblak, 1197 E. 61 St., Cleve., OH 44103. Podpredsedniki so vsi: predsedniki krajevnih društev Tajnik — Lojze Bajc, 963 E. 179 St., Cleve., OH 44119. Blagajnik — Ciril Prezelj, R.R. 7, Guelph, Ont. N1H - 6J4 Canada Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pomaga mu ga. — Marija Meglič Pregledniki — Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent — prof. Janez Sever, Cleveland, O. Upokojenski klubi CLUB OF RETIRED SLOVENES OF HOLMES AVENUE President — Joe Ferra Vice-Pres. — Gus Petelinkar Sec’y.-Treas. — Mary Lavrich 960 E. 232 St., Euclid, OH 44123, Phone 732-7529 Recording Sec’y. — Mae Fabec Auditors: Christine Bolden, Mary Gornik, Elsie Wasson Federation Representatives: Joseph Ferra, Frank Fabec, Mae Fabec, Gus Petelinkar, Henry Kersman, Emily Kersman (alternate) Meetings are held every 2nd Wednesday of the month at 1:00 p.m. at the Slovenian Home on Holmes Ave. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Presdeknlk: Frank Česen ml. 1. Podpreds.: John Kaušek 2. Podpreds.: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, 24101 Glen- brook Blvd., Euclid, OH 44117, Tel. 531-3134 Blagajničarka: Emma Česen Zapisnikarica: Helen Levstick Sunshine Lady Mary Zifko Poročevalki: Slov. — Jennie Fatur; Eng., Eleanor Pavey Nadzorni odbor: Mary Kobal, Mae Fabec, Josephine Trunk. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu, v Slov. Domu na Recher Ave. ob eni uri popoldne. C.W.V. LADIES AUXILIARY St. Vitus Post 1655 President — Rose Poprik 1st. Vice-pres. — Kathy Merrill 2nd Vice-pres.: Marcie Mills 3rd Vice-pres.: Laura Shantery Secretary: Antoinette Kender Treasurer: Jo Manette Nousak Historian: Diane Potočnik Ritual Officer: Bonnie Mills Welfare Officer: Irene Toth Social Secretary: Jo Mohorčič 3 year Trustee: Theresa Nocsak 2 year Trustee: Jo Nousak 1 year Trustee: Helen Snyder Our meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., 44119, načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor. Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Majdi Lavrisha. Telovadne ure vsak četrtek od 6. 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President — John Taucher Vice-pres. - Frank Cesen Jr. Secretary — Mae Fabec Treasurer — Joe Ferra Recording Sec. — Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henry Kersman, Frank Fabec Meetings every three months at alternate Slovenian Homes, at 1 o’clock, March, June, Sept., and December. AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHIO President — Vincent Lauter Vice-pres. — Joseph Yankovich 2nd Vice-pres. — Mrs. Theresa Sanoff Sec’y.-treas. — Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th N.W., Barberton, OH 44203. Recording Sec’y. - Mrs. Angela Polk Auditors: Mrs. France Smrdel, Mrs. Angeline Mislch, Mrs. Josephine Platner Sub. — Mrs. Mary Kovacic Federation Representatives — Mrs. Mary Sustarsic Mrs. Angela Polk Mrs. Frances Smrdel Mrs. Frances Zagar Mrs. Jennie B. Ndgei Sub — Josephine Platner Meetings every first Thursday of the month at 1 p.m. In the Slovene Center, 70 — 14th St. N.W. AMERICAN SLOVENE CLUB President, Eleanor Cerne Pavey Vice-pres., Agnes Koporc Secretary, Helen Levstick Coreres. Sec’y., Vicki Svete Treasurer, Jane Royce, 24801 Lake Shore Blvd., Apt. 316, Cleveland OH 44123 — 731-3522 Committee Chairpersons: Cookbook, Madeline Debevec Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar) Historian: Nettie Mihelich Home for the Aged: Carolyn Sudan Hospitality: Fran Hrovat Sunshine Chairman: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees: Chairperson: Madeline Debevec Minka Champa, Gene Drobnič, Nettie Mihelich, Dorothy Urban-cich Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio. OUR LADY OF FATIMA LODGE NO. 255 KSKJ Spiritual Advisor — Rev. John Kumse President — Edward J. Furlich Vice-pres. — Sally Jo Furlich Secretary-treas. — Josephine Trunk, 17609 Schenely, Cleve., OH 44119, tel. 481-5004. Recording Sec. — Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Youth Activities — Maureen Furlich Meetings are held the second Wednesday of the month at the secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m. Ail Slovenian physicians in greater Cleveland area to examine prospective members. ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB Spiritual Director — Rev. Joseph Boznar Principal — Sister Mary Martha, S.N.D. President — Mrs. Betty Svekric 1st Vice-pres. — Mrs. Mary Lou Buehner 2nd Vice-pres. — Mrs. Lillian Krzywlcki Recording Secretary — Mrs. Ro-seanne Plorkowski Corresponding Sec. — Mrs. Patricia Talanl Treasurer — Mrs. Janet Borso Publicity Chmn. — Mrs. Margo Repka Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August. Dues are $3.00 and paid in September for each school year. BALINCARSK1 KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik — Mate Zaharija Podpredsednik — Ivan Viskovich Tajnik — Mario Grbac Blagajnik — Joseph Puhalj Zapisnikar — Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharice: Emma Grk, Caroline Lokar Seje se vršijo po odločenje odbora. Balina se celo zimo v lepih in gorkih prostorah od 11 uri dopoldan do 12 uri polnoči, moški in ženske. Članarija je $5.00 letno in ste upravični do dobre okusne večerje za Božičnico In vsak more biti član ako hoče balincat. Ste vsi dobro došli. A.M.L.A WEST PARK SINGERS President — Marie Pivik Vice-pres. — Helen Konkojj Recording Sec'y. — Theresa Krisby Treasurer — Joe Pultz «» Auditors^ Marge Persutti, Ann Zalatel Director — Marie Pivik PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H. Milwaukee, Wis. President — John Frangesch, Jr. Vice-pres. — Stanley Vidmar Secretary — Vicky Rozanski Treasurer — John R. Fugina Chorus Conductor — Leo Muškat eve SLOVENIAN WOMEN’S UNION BRANCH 50 President — Ann J. Terček Vice-pres. — Dorothyann Winter Secretary-treas. — Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tele. 442-0647 Auditors — Marie Dolinar, Frances Marolt Sentinel — Jean Tomsic Reporter — Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, 7:30 p.m. at Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS President — Walter C. Lampe Vice-pres. — Frank Bittenc Secretary-treas. — Steve Shimits, 18050 Lake Shore Blvd., Apt. 107, Euclid, OH 44117, tel. 531-2281 Recording Sec. — Helen Vukčevič Auditing Comm.: Lou Jartz, Ann Kristoff, Molile Raab Planning Comm.: Alice Bozic, Ann Kristoff, Walter C. Lampe, Steve Shimits, Celia Wolf Slov. and English Publicity — Celia Wolf, Ann Kristoff, Louis Tisovec SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue Euclid, Ohio 44119 President — Max Kobal Honorary Pres. — Joseph Trebeč Vice-pres. — George Carson Secretary — Ray Bradač Treasurer — William Frank Recording Sec. — Rudy Lokar Chairman Audit Comm. — John Bozich Audit Comm. — William Jansa Audit Comm. — John Hrovat Audit Comm. — Elmer Nachtigal Chairman House Comm. — Joseph Petrie House Comm. — Edward Koren, Ed Novak Membership — Mae Fabec, Josephine Trunk Honorary Vice-pres. — Edward Leskovec Honorary Sec’y. — Stanley Pockar Honorary Recording Sec’y. — Mary Kobal SLOVENIAN SPORTS CLUB P.O. Box 43086, Cleve., OH 44143 Predsednik — Ed Skubitz Podpredsednik — Michael Dolinar lajnik — Tomaž Voider Blagajnik — Leo Vovk Načelnik Odbora — Andrew Celestina Odborniki — Scott Mlakar, Maryann Celestina, Josie Volčjak, Marko Vovk, Martha Dragar, Marko Žnidaršič, Stan Knez Pravni svetovalec — Tom Lobe S.N.P J. FARM — LADIES AUXILIARY President — Mary Dolšak Vice-pres. — Eleanor Godec Recording Sec’y. — Jennie Kapel Financial Sec’y. — Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247.. Auditors: Betty Rotar, Ann Kristoff, Rosemary Toth (Continued on page S) Imenik društev (Continued from page 7) SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH - MAPLE HTS. President - John Taucher, tel. 663 6957 Vice-pres. — Mary Zivny Sec’y -treas. - Josephine Rezin, 15701 Rockside Rd., Maple Hts., OH 44137, tele.: 662-9064. Rec.-sec’y- — Donna Stubljer Auditors: Louis Champa, Frank Urbancich, Anton Stimetz Monthly meetings are held the fourth Wednesday of each month at 1 p.m., alternating the Slov. Nat’l. Homes — E. 80th and Maple Heights. SLOVENIAN JUNIOR CHORUS Circle 2 SNPJ President — Joe Tomsick Vice-pres. — John Klancher Secretary — Andrea Spendal Recording Sec’y. — Jeannette Hiti Treasurer — Nancy Sankovič Historian — Jeff Loiko Music Director — Cecilia Dolgan, 1171 Braeburn Pk. Dr., Euclid, OH 44117 Asst. Circle Dir. — Agnes Turk Meetings — Each Thursday at 7:30 P.M., Slovenian Society Home, Recher Ave. CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vice-Pres. — Josie Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar Reč.-Sec’y. — Wilma Tabjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab, and Julia Ipavec Sunshine Comm.: Mary Durn, Theresa Gorjanc, Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver, and Alma Lazar. Social and Educ.: Ida Cesnik, Josephine Tomsic, Mary Dolšak, Ann Kristoff, Ruth Jerala Cookbooks — Alma Lazar, 531-5627. Meetings — Thursday SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD President — Vlasta Radisek Vice-pres. — Frank Korošec Treasurer — Bill Jansa Secretary and Rec. Sec’y. — Molly Raab, 32 Lincoln Dr., Cleve., OH 44110. Auditors: Jean Križman, John Habat, John J. Streck Chairman, Membership — Eleanore Rudman, 2081 E. 224 St., Euclid OH 44117, Tele.: 531-8927. Chairman of Heritage and Stit-chery and Design — Doris Sadar Publicity, newsletter — Doris Sadar Special Events — Justine Skok The Art Guild meets on the third Monday of each month at Vlasta’s Art Gallery, 640 E. 185 St., at 7:30 p.m. AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA President — Erna Kotula Vice-pres. — Fran Vraničar Secretary — Mamie Willis Treasurer — Paula Beavers Finan. Sec. — Eli Zatorsky Corres. Sec. — Molly Bogus, 1546 71 St., Miami, Beach, FL 44141 Board of Trustees: Dick Flynn, Frank Kotula, Paul Tucker. Sgt.-at-arms — Bill Zupanc Sunshine Committee: Mamie Willis (Miami), Cyril Grilc (Ft. Lauderdale). Meetings are the 1st Sunday of ' the month at 301 N.E. 1st St., Pompano Beach, Fla. at 2 p.m. Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.) President — Jennie Trennel Vice-pres — Betty Grdina Rec. Sec’y. — Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44119, Tel. 692-1793 Treasurer — Anne Ryavec, 400 E. 214 St., Euclid, OH 44123, Phone 731-5776 Corres. Sec’y. — Helen Levstick Committee Chairpersons: Historian — Nettle Mihelich Liaison Officer — Jean Križman Membership: Anne Millavec Publicity: Madeline Debevec Ways and Means — Jennie Tren nel Reporter — Eleanor Pavey Welfare — Jo Prince 50/50 Fund Raiser — Josephine Prince Obrita Sfinga Štiri tisočletja in pol je slovita egipčanska Sfinga čuvala piramide v skoraj neokrnjeni podobi, pred dvema stoletjema pa so se zanjo začeli težki časi. Izgubila je svojo petmetrsko brado, nato pa še nos in nekaj drugih delov telesa. Dandanes je precej bolj žalostna podoba, kot je bila dolga tisočletja. A ker gre za svetovno znamenitost, so Egipčani sklenili, da bodo Sfingo polepšali in ji predvsem vrnili brado. Vendar ne gre le za kome-tično operacijo. Strokovnjaki so ugotovili, da bo slavni Sfingi ob najmanjšem potresu odpadla glava, ker je vsa že močno poškodovana in nima več pomembne opore, ki ji jo je nekdaj nudila brada. Zaenkrat bodo kipu vstavili brado iz lahkega materiala, kasneje pa nameravajo izklesati iz peščenca natančen posnetek izvirne. Na voljo je le kakih 15 odst. izvirne Sfingine brade. Večji del jo hranijo v Egipčanskem muzeju, nekaj pa tudi v Britanskem muzeju. Britanci so pripravljeni posoditi svoj del Sfingine brade, vendar le posoditi, nikakor ne pristanejo, da bi del iz njihovega muzeja za stalno vgradili v Sfingo. Sreča je v zakonu vzajemna ali pa je ni. A. Trstenjak Kakršna je misel, je nazadnje dejanje. Nizami Človekova sreča je odvisna od kakovosti šivljenja, ne pa od količine premotenja. A. Trstenjak Kadar kruh je, revolucije ni. J. Piano Dejanja spregovore o človeku globlje kakor ideje. P. Zidar ANDREJ KOBAL ::::-O' :, s ' f SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Drugi kitajski gospod in njegova žena sta mi pripovedovala, kako željno sta nekoč pričakovala zmage komunistov. Vsi so mislili, da bo zmaga pomenila osvobojenje kitajskega naroda. »Osvoboditelji«, sprva ljubeznivi so kmalu pokazali svojo barbarsko okrutnost. Kdor je mogel, je bežal v življenje, katero je lahko razumeti iz besed, ki jih je gospa izrekla: »Mislim o tem, koliko sinov in hčera srednjega stanu trgovcev in posestnikov, učiteljev in uradnikov je zvedelo, da v Hong Kongu ena skromna južina na dan vzdržuje življenje, ne more pa odgnati lakote.« Povsod po Aziji sem bil deležen kritike proti Ameriki, a v Hong Kongu je bila glasnejša kot kje drugje. Vendar bi se bilo posamezniku ali merodajnim uradom težko kaj naučiti iz te kritike. Pritoževanje čez »naivno«, »nepravično«, »pomotno« politiko Združenih držav je bilo čisto podobno nesoglasju v kritiki doma. Ta je grajal ameriško podporo Čangkajškovi vladi, drugi pomanjkanje take podpore. Eden je bil mnenja, da bi Amerika morala priznati Mao-cetungov režim, drugi je strašil, da bi tako priznanje razburilo ves komunistični svet. Amerika ne sme usmerjati svoje politike z ameriškega pogleda na kitajske in azijske potrebe, temveč z azijskega stališča; politiko mora uravnati po idealih Azijcev, ne po načelih svoje demokracije ali po enostranskem in nepreučenem razsojanju državnikov v Washingtonu. Kaj bi bilo pravilno ali rešilno s tako imenovanega azijskega ali kitajskega stališča, pa mi nihče v Hong Kongu ali kje drugje ni mogel pojasniti. Nikjer se nista strinjala niti dva. Razgovarjal sem se s kitajskim intelektualcem, ubeglim profesorjem, ki je delal kot prevajalec na ameriškem konzulatu. Težave moderne Kitajske je tolmačil z zgodovinskega stališča. Kitajska civilizacija, je razmotrival, je do zadnjih časov slonela na kmetijskem gospodarstvu in na urejanju življenja po veri. Družinske vezi so bile stroge, spoštovanje do staršev in starešin veliko. Konservativna načela so omogočala mir in red. Kultura te vrste je bila v nasprotstvu s pouki zahodnih misijonarjev in zgledi kupcev in diplomatov, ki so po prihodu vsak po svoje vplivali na tisočletno kitajsko civilizacijo in način življenja. Uvajali so moderno znanost in tehniko, kapitalistično demokracijo in krščanske ideale, vse, kar Kitajci smatrajo kot zahodno civilizacijo. Po prvi svetovni vojni je tudi Kitajce dosegla propaganda o marksizmu, največ iz Sovjetske Rusije, ki je napovedala borbo obema, kitajskemu fevdalizmu in zahodnemu imperializmu. Naivno je smatrati, je nadaljeval profesor, da bi si Kitajska izbrala za svojo bodočnost katerega koli izmed dveh sistemov ter izključila ostala dva. Pred tridesetimi leti so glasniki pozivali narod na povratek v starodavni kitajski sistem. Za kaj takega je prepozno. Drugi so zagovarjali zahodni sistem, katerega naj sprejmemo brezpogojno. Ko so spoznali, da je to nemogoče, so priporočali sprejemanje zahodne kulture v omejeni meri; služila naj bi povzdigu moderne kitajske civilizacije. Dandanes ni v nobeni kitajski politični struji voditelja, ki bi bil voljan sprejeti neprilagodeno zahodno kulturo. Celo komunisti starega marksističnega kova se razlikujejo od ruskih; vztrajajo, da so potrebe kitajskega državnega ustroja drugačne od zahodnih. Ne glede na to, kdo bo vladal Kitajcem, je sodil profesor, bo moral izdelati kompromise, »ustvarjajoče kompromise«, je rekel. Narod ne potrebuje koalicij v vladi ali sporazuma med komunisti in nacionalisti, temveč preustroje-nje civilizacije. To je splošno mnenje intelektualcev sedanjega pokojenja. Nočejo starega in nočejo novega, niti šol in načel vzhoda niti zahoda, ne komunizma ne kapitalizma, temveč združitev tega, kar je v obeh najboljše. Strinjal sem se s profesorjem v izjavi, da Rusi prav tako kot Amerikanci naletijo na težave v razumevanju modernega kitajskega nazora o bodočnosti dežele in ljudstva, ki ni patriotično in ne internacionalno. Vera v kompromis različnih filozofij življenja in politike je starodavna kitajska tradicija. Razumeti to pomaga. Konfucijevo glavno delo »Pouk o srednji poti« velja še danes. To je načelo kompromisa: izbrati in osvojiti ne eno ne drugo, le tisto, kar je boljše iz obojega. V bistvu se je Konfucijevega »Pouka« držal dr. Sun Jat-sen, je modroval profesor. Moderni vodnik naroda je pred petdesetimi leti napisal »Tri načela naroda«. V tej knjigi je priporočil spojitev znanosti in demokracije s so- cializmom v politični sistem po kitajskemu vzorcu. Filozofi, ki so mu sledili, so primerjali modroslovje vzhoda in zahoda, kitajsko z indijsko in evropsko kulturo. Z domačimi tradicijami so skušali spojiti nauke zahoda. Posledica takega učenja je, da celo nova strogo komunistična vzgoja vključuje med šolske predmete tečaje o zahodni kulturi. Svojemu kitajskemu pripovedovalcu sem skušal oporekati glede gojenja vsestranske kulture pod komunističnim režimom. Zakaj je moral on kot profesor zbežati, da si reši življenje, če novi režim v resnici sprejema načela kompromisa. Žalosten je priznal teror nad šolstvom, ubijanje in zapira* nje učiteljev, ki niso odobra vali terorizma. Osebno je imel dovolj vzroka. Obsojal je vse> kar je krvoločni režim počel, a to ga ni motilo v prepričanju, da se kitajski komunizem ra zvija v drugačno smer od za hodnega. Nad terorjem novega režima se je zgražal kot zgodovinar, ne iz pomilovanja in sočutja do trpečega človeka. Da so revolucionarji ubili n-ieg^.! tovariše in sorodnike, je m* zanj osebna tragedija, pok° tisočev ali milijonov v reV® U. ciji pa so zgodovinski dogodek in problem statistikov, ki se objokuje. VIII. KOREJA Vroča »hladna« vojna j V korejski vojni nisem ^: jjak, le civilist v vojaški uD' >rmi. Ta mnogim zaželen c Amerika uvedla med dru etovno vojno. V deželi boj j i okupacije je nastavljen jdelila privilegij rednega o rja brez odgovornosti v v h edinicah. Uniformiran eprost vojak brez epo e icl dostop do uradov, se 1 v oficirskih menzah, Pj"6 ^ val v hotelih za častni e I icl kupovati potreb^10 .j£ ijaških trgovinah, ki so ^ >ceni. Za prevažanje mu lo treba kupovati vozmb ov, zadostovalo je PlS fl ivelje za potovanje ah s žitimacija. . S takimi ugodnostmi ^ ez ovir prepotoval sre j o in dobršen del Seve > je bila njena armada ^ iana do kitajske meje^, >t o vanj a so bila sicer s ^ i, a iz radovednostisein Zeni al kraje, ki niso bili ozn pisanem povelju. .^v Naloge, katere sem Pr^ so ikiu za polete v KoreJ ’ ji j htevale nekaj dni, oC*s0.e$ se je brezizjemno za ^ kaj tednov. Opote^311 / o. Poročila o PotoV*e isi krajev so zakasnit stno utemeljila. (se nadaljuje) „ če ^ > vznemirjajte se’ e1ftO' bprenaglo. Mesec** leta pa ne. L. //' °k vedno hrepeni P česar nima. 50"