F Posamezne številke* Navadne Din l*—s ob nedeljah Din 1*50. »TABOR* izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov« ob 1$. uri a datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 12'50, sa tno-»einstvo O 20‘50, dostavljen na dom D 14*—, oa izkaznice D 12*50. inserati po dogovoru* Naroča se pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. £ ■-»--ifrav aclovlnl. i/ .. ^ >• •mmeHHHMMi Posamezne številkei Navadne Din ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO M uhaj. , Mari-boru, Jurčičeva uL št < L nadstropje. Telefon interurb- it 276. UPRAVA sa nahaja v Jurčičevi nliei st. A pritličje, desno. Telefon it. 24. •— SHS poštnočekovoi račun štev. 11.767* Na naročila brez denarja na ne •aira. — Rokopisi sa »e vračajo- Leto: IV. Maribor, petek 15. junija 1923.4 Številka: 133 Hladnost in odločnost! Maribor, 14. junija. Dogodki v Bolgariji, o katerih dnzdaj-®a poročila še ne morejo dati prave slike, so izzvali veliko razbujenost v naših Političnih krogih. Značilen; je, da naša diplomacija še minoli potek, ko so je že Pripravljal v Bolgarski izbruh revolucije 8 tendenco restavracije stare Bolgarije, xv b!!a 0 tem poučena in da jo minister ■Ninčič takrat še v svoje.n ekspozeju optimistično govoril o novi Bolgarski. ■*-° Pomeni velik nedos*ateic v naši diplomatski službi in dokazuje, kako po-rebna je obnova diplomatskega kora z n°vimi, svežimi močmi. . Tudi še danes — kakor rečeno — si mogoče ustvariti prave slike c položaju ua Bolgarskem. Gotovo je le to, da 1 3e potom kratkega, a uspešnega re-otecijonarnega akta in s pritrditve ali lo s pomočjo kralja Borrsa nekaj na-potnikov Stambolijskega priborilo s?., .državne oblasti v roke' •— vsaj v ^ Di. Ministri Stambolijskega kabiae-So bili — tako kurzirajo še nepotrje-2u^ti — od kralja, ki je bil v sporami 2 revolucijonarji, pozvani k seji. Pal - tero so revolucijonarji obkolili Piše ’ rateistre, jim izsilili pod- avj. 2a odstop in ih nato odpeljali z mec^kili v ječe. Stambolijskega fia-ter n^So uje^ in, kakor pravijo neka-a Poročiia, je organiziral on uspešno vi j1 .c^° P° eeli deželi. Oblast nov« ‘ a 0 je omejena le na Sofijo, dočim je a ®stela dežela v rokah Stambolijske-fl"! že pred vrati Sofije, katero je 0 bije z revolucijonarji. Nova vlada pa zopet pošilja v svet vesti, da Je cela dežela na njeni strani. Komu iiPaj verjamemo? Na drugi strani; prva poročila so vedela povedati, da so glavni povzročitelji devolucije inacedonski četaši, to so oni j1*«pomirljivi neprijatelji Jugoslavije, ki '5e vedno mislijo na pripojitev Maeedo-*ije Bolgarski. To bi pomenilo seveda kršitev sklenjenih mirovuili pogodb in iJtovo vojno med Jugoslavijo in Bolgarijo. Druga poročila zopet vedo povejo ati, da. nova bolgarska vlada odločno Wa> da macedorjsko gibanje irinje-a jn‘telji niso niti v najmanjši zvez; j sedajnimi dogodki na Bolgarskem in l^aja nova bolgarska vlada ;j , Izvršitvi mirovnih pogodb ter iŠib Z vsemI sosedi živeti v nftjhoJj- 56e .in °8a3lh. Tudi tozadevno je torej y *'ne^a8na. ldvoie:°vy|Slfd VS0nm temu je potrebni ;3e pravil^ QOs^ *n ob®ricmi odločnost. To minister N- vP°V(*aril tudi naš zunanji Ščini o bol® ’ ko govoril v skup- ttrr, ne dogodkih. Mi želimo krši mirovne^o*0 pa’ 'K Bo,»Rrska kali w i ?°8odbe. Ne bomo se vti- kamo na zadeve Bolgarije, ča- ^krenemn D w”1 razv°3- tem pa ščitim -Se’ ar je potrebno, do začnimo svoje. meii» ? • • * . eje m svoje interese. Ako se izkaže kr,* • , neloc+-t• k0! resnično, da so se “! ««** KTi, ...daljeval boj jroti revolucijonarjem. je dolžnost ria-države, da v svojem lastnem interes ^aj moralno podpira ono strujo ki W sovražlla in ki je tekom zadnjih Pokazala odločno voljo priti z našo ggZava v najboljše, prijateljske odno-3e. Da-li je bila ta volja odkritosrčna n®, ne bomo raziskovali. y vsakem slučaju mora biti Haša hti budna* oprezna in odločna. Zla- tkih vidimo, kako je zbog bolgar-J v.70^ madžarska oligarhija zo- ^2*° k-er Pred novo vojno na Balkanu? Vodja bolgarske revolucije izdal povelje za napad na južno Srbijo. Odločilni krvavi boji na Bolgarskem. — Stambolijški v premoči. — Kralj in Cankov pripravljena na beg. — Armada prestopa v tabor Stambolijskega. —Priprave naše vlade za vojaško inter venci jo. — Solidarnost Male antante in Grške. Beograd, 14. junija: (Izv.) Iz Bol- nove vlade, ki pravi, da 's Sodajno revo-garije prihajajo vedno bolj vznemirja- lucijo niso v zvezi voditelji macedon-joče vesti. Državni prevrat še je razvil skega gibanja. v krvavo meščansko vojno. Dve vladi S o f i a. 14. junija. (Izvirno.) Iz noše borita na življenje in smrt. tranjosti Bolgarije prihajajo redke vesti. Caribrod, 14. junija. (Izv.) V So- Zadnja poročila pravijo, da se je Stambo-fiji je nastalo vsled vesti o zmagah ^kij po zavzetju Slavovice po vladnih Stambolijskega velikansko razburjenje, četah umaknil s par sto svojimi pristaši S, ve«,. r, i. ^ “"ki S 3S£SBČ vest, da je armada odpovedala pokor- potezno akč;jo> od katere pričakuje ščino ter da trumoma prestopa v tabor Stambolijški velik uspeli, zlasti če se Stambolijskega. General Lazov je izdal mu posreči, da prodre do Šumena in strogo naredbo, v kateri grozi s smrtjo. Plevlja. _ vsakomur, ki bi razširjal vesti o zmagi Sofia, 14- junija. (Izvirno.) Vlada z Stambolijskega ali o kakem prevratu v vso naglico mobilizira stalno vojsko ter njegov prilog. Meščanstvo v Sofiji se snubi prostovoljce, da se Se pravočasno ., . .. ,. OQ a+nmKoiiia-i vmil v uostavi-v bran Stamboluskijevim četam, silno boji, da b, se Stambohjski vrm v kj Qd ^ stran._ ^ seyera pfo. Sofijo ter izpolnil svoje znane groznj . djraj0 pro^ Sofiji. Glasom poročil iz V severni Bolgariji se polašca oblasti gofjj-e pog{jja v]ac3a največ čet proti Stambolijški, v južnih krajih pa pred- vzhodu, od koder prihajajo celi vlaki sednik sobranja Botev. Vesti, da je ranjencev. Izgleda, da se je v okolici Stambolijški ujet, so bile izmišljene Šumena vnela največja bitka. Stambo-prazen manever revolucijonarne hiški se je s svojimi četami utaboril v A .. 1 1 _ ..1. n l, J rt 1 in 1 O 07 lr, A1« 1 A II ft «4* r\ 44 _ in vlade postojankah iz leta 1887. kjer je Osman- li /t _*. T, paša pobil Ruse. Železnica .Sofija—Var- Caribrod, 14. junija. (Izv.) L, nft zasedena od Stambolijskega.. nesljivih virov se doznava, da je Stam- Skoplje, 14. juniia. (lzvirno.) To-bolijskij v Stan Zagori, kjer je v treh dor Aleksandrov je izdal na svoje čete okrajih neomejen poveljnik. Armadam v Macedoniji povelje za napad na južno policija sta prešli v njegov tabor. Dan Srbijo. Poveljniki posameznih oddelkov za dnem prihajajo k njemu novi kmečki so dobili povelje, naj v kar najkrajšem oddelki. Boji z revolucijonarči sc- nada- času pripravijo svoje čete za napad v ljujejo ter zavzMff^trrodno večji obseg, južnih pokrajinah. Železniške molstove Sofija, 14.T junija. (Izv.) Novoime- v Vardarski dolini naj najprej poderejo, novani minister zunanjih zadev K.ilov predrzen/ da je obvestil je podal dam* novinarjem izjavo, v ka- nase obmejne postojanke, da so da-i«.* a • m j nes firospodarji v Bolsanji Macedonoi in teri pravi med drugim: Trdno sem pre* Ar> i i x-i- prič« d. b„;„o r,„aj„o sl,d,l, 2„pn. darski obnovi Bolgarije v mirnem in lasti ob meji. V Korčo je dospel znani lojalnem sodelovanju z velesilami in’ Vodja Macedoncev Peter Caule ter pri-našimi sosedi. Nova bolgarska vlada si pravlja od tod napad na našo mejo. bo prizadevala, da prfbori Bolgariji ono Beograd, 14. junija, flzv.) »Prepo mesto, ki ji po vsej pravici pripada kot rod« doznava iz vladnih krogov, da bo civiliziranemu članu zveze narodov. vlada najpozneje do danes’ zvečer za Sofija, 14. junija; (Izv.) Govori se, vzela končno stališče napram dogodkom da je pri kraljevem dvoru pripravl jen na Bolgarskem. Vojaško intervencijo z aeroplan, da lahko kralj Boris vsak čas 'naše strani jc smatrali kot gotovo in pobegne, ako bi Stambolijški zopet pri- lahko akcija vsak trenutek prične, šel na vlado. Tudi ministrski predsednik Beograd, 14. junija. Na sinoeni Cankov ima pripravljeno letalo, v ka- min. seji je bilo končno redigirano be-terem bi pobegnil s svojimi tovariši. — sedilo naše note Bolgariji, Vlgda je poslala proti Stambolijskejnu Beograd, 14. junija, češkoslovašk vse čete, ki jih je imela na razpolago, poslanik g. Šeba je včeraj obiskal mini-V slučaju, da ostane Stambolijški kljub stra Ninčiča in mu izjavil, da je češko temu zmagovalec, ne preostaje novi vla- slovaška vlada glede Bolgarije diplomat di nič druzega, nego da se mu uda. V sko solidarna z našo vlado. Tudi Grška Sofiji in okolici vzdržujejo prostovoljci in Rumunija izjavljata solidarne'st. iz meščanskih krogov mir in red. Beograd, 14. junija. Naš poslanik Sofija, 14. junija. (Izv.) Vlada je v Sofiji g. Rakič je dobil nalog, da po-zamenila vse okrožne in okrajne načel- praša pri novi bolgarski vladi, kako sta nike z rezervnimi oficirji. Iz zaiieslji- lišče zavzema glede niškega sporazuma vih virov se doznava, da je Todor Budimpešta, 14. juri. Tukajšnji Aleksandrov v Sofiji, nastanjen v hote- in tudi dunajski monarhistični krogi po In »Bulvar«, odkoder daje svoja pove- zdravljajo revolucijo na Bolgarskem, ki zlogdnsnl komitaš Brlo je v jim daje upanje na skorajšnjo obnovo ‘iji. To dokazuje neresničnost trditev monarhij na Ogrskem in v Avstriji, ■'•'rlSkfi.itv;.: —D-- Jz Sveta Zveza narodov. BORZA. r:r' Ženeva, 14. junija. (Izvirno.) Pri- Cu r i h' 14 juniia fTzv) Rkletmi tečai hodnje zasedanje sveta zveze narodov a r T SK prične dne 29. junija pod predsedstvom Soj italijanskega zastopnika Salandre. Berlin 0.053, Praga 16.6a, Mi.an -u.SO, . . t , Newyork 557.50, Dunaj 0.0078 pet osmin Pred podpisom miru v Lausanni. žig. krone 0.0078^, Budimipešta 0.08, Lausanne, 13. junija. (Izvirno.) Varšava 0.075, Sofija 6.80, Kakor doznava švicarski dopisni urad, 7, fl o- - „ w ia je tajništvo lausannske mirovne konfe- »reb l4. Jnuga. Paiiz ,.7<5 renče naprosilo zvezni svet, naj odpošlje 5-°; ’ J?vica 16-25—16.3(5, London 4.20— k .zadnji seji o priliki zaključka mirovne ^ ’ B(n'liri 00.915—0.916, Dunaj 0.127— konference svojega zastopnika. V slučaju '0,1285, Praga 2.71—2.73, Milan 4.22—4.25, ugodnega poteka končnih pogajanj bo Newyork 90—91, Budimpešta 1.175-1.225, podpisana ž©„, 20. a$tv So^ij He načrte proti trianonskemu miru. Hladnost in odločnost naše države v zvezi z zavezniki v Mali antanti bosta tudi tokrat, kakor že ponovno, v kali zadušili poskuse ogrožanja miru ob naših mejah. Politične vesti. * Radič in Korošec. Na nedeljskem’ shodu v Jamnici je Radič govoril tudi o svojem zavezniku, »popu« Korošcu, Čudil se je, kako je mogel kedaj »pope biti železniški minister. Dalje pa je na Koroščevo adreso rekel: »Korošec je na znotraj republikanec, na zunaj monarhist. Čas pa jc, da preneha igro in se točno opredeli ali za republiko ali za monarhijo. V tem vprašanju ne poznamo kompromisa!« — Torej, ljubi Korošec, ali — ali! * Naknadni iri izredni krediti v skupščini sprejeti. V seji narodne skupščine v sredo se je nadaljevala razprava o po-i*očilu finančnega odllora glede zakonskega načrta o naknadnih in izrednih kreditih. Poslanec dr. Milan Sekulič (socija-list) je izjavil, da ne more glasovati z p predlog iz nastopnih razlogov; 1. zaradi ' kršenja zakona o računovodstvu, 2. ker j se ne strinja govornik z vladnim režimom, in zunanjo politiko kakor tudi vsled dejstva, ker zavzema vlada proti delavskemu razredu neprijazno stališče, in končno vsled tega, ker današnja vlada , nikakor ne^predstavlja večine. Za njinj sta govorila poslanca dr. Dušan Grgin (radikalec) in Husejin Alič. (džemijot). I Nato je govoril dr. Šečerov (demokrat). Govor poslanca dr. Šečerova je bila stro- j kovno globoko zasnovana kritika izjav i finančnega ministra, ki jih je podal o naših državnih financah. K sklepu je govo- i ril še poročevalec finančnega odbora pu-! slanec Boža Maksimovič, ki je reagiral i na izvajanja predgovornikov in priporo- , čal skupščini, naj glasuje za poročilo fi- j riančnega odbora. Sledilo je glasovanje'. Glasovalo je skupno 188 poslancev. Za sprejem1 predloženega zakona je glasovalo 119 poslancev, proti pa 69. Proti je glasovala vsa opozicija izvzemši Nemce it£ džemijet, ki so glasovali za vladno večino. * Madžari si izlivajo jezo na Jugoslavijo. V ogrski zbornici je na tozadevno interpelacijo poslanca Hojasa zur.auji minister Daruvary izrazil svoje obžalo-i vanje, da se je jugoslovenski zunanji minister v svojem govoru v narodni skupščini tako sovražno izrazil napram' Mad-i žarskL »Bili smo zelo presenečeni,« je dejal Daruvary, »kajti mi ' smo doslej; storili vse, da ohranimo s sosodnimi dr*i žavami, zlasti pa še z Jugoslavijo prijateljske odnošaje(T). Ponovno smo ponu-i dili Jugoslaviji, naj bi se vse obstoječe gospodarske razmere med obema država-rj ma uredile potom posebnih pogodb. —'j Kljub temu, da smo ponovno stavili takej predloge, nismo prišli niti do pogajarijJj Tudi smo predlagali jugoslovenski vladi« j naj bi se medsebojno izmenjali brez pri-1 držka vsi politični ujetniki, toda-tudi predlog je bil s strani Jugoslavi je odklonjen. To postopanje Jugoslavije moremo smatrati za del one kampanje, ki jo vodi-l jo proti nam nekatere države, da bi na tal e način preprečile gospodarsko obnovo^ Madžarske ali jo vsaj zavlačevale. Vsa' evropska javnost ve, da bi madžarAafjj razmere prav lahko prenesle primerjavo, s katerokoli zapadno državo. Politika^ madžarske vlade je posvečena predvsem! dobrim odnošajem s sosednimi državami.-Prepričan je, da se mu je posrečilo pre*' pričati velesile o lojalnosti Madžarske itlj njene politike. Kljub sovražnemu go;/oej*| ministra dr. .Ninčiča imla upanje, 'da V<* ■. tudi V državah male antante končno pro« ; drla vera v madžarsko lojalnost ter našla! madžarska, goUtikft oao j»T A' B Ptffc Mariborj 15. junija 1923. j%8 zaftluži. Narodna skupščina se j p z odgovorom zunanjega ministra zadovoljila, * Diplomatska nota naše vlade y žari bolgarskih dogodkov. V sredo sc je [inied sejo narodne skupščino vršila seja ivlade, ki je trajala od 10. do 12. uie. Na ‘"tej- seji so razpravljali ministri izključ-'tino le o našem zunanjem položaju v zvezi 'z dogodki na Bolgarskem. Po obširnem - pretresu položaja in stanja, ki je nastalo vsled zadnjih dogodkov med našo državo in Bolgarsko, kakor v obče rta Balkanu, se je kakor se doznava, sklenilo, Sestaviti posebno diplomatsko noto, v kateri bo naša država protestirala proti krslrvi rteuillske mirovne pogodbe. Nota še ni definitivno sestavljena, vendar pa bo, kakor se dozdeva, končno redigirana še tekom popoldanske seje ministrskega sveta. Minister za zunanje stvari dr. Ninčič je po seji izjavil novinarjem1, da kaže današnji položaj v Bolgariji, da postaje tamkaj dve vladi, katerima načo.lju je na eni strani Cankov, tia drugi pa Stambo-lijskij. Dr. Ninčič je izjavil, da bo naša vlada ukrenila energično diplomatsko akcijo v. zaščito naših interesov. Vlada je Stopila v stike s posameznimi Mani male antante ter bo pri vseh svojih korakih postopala v popolnem sporazumu z vladami male antante. * Grška iri prevrat na Bolgarskem, iVsled prevrata na Bolgarskem je prišla tudi Grška v Isti položaj kakor naša država. Tudi Grčija je živo zainteresirana na razmerah v sosednji Bolgariji. Make-donstvujušči, ki so bili glavni prevratni činitelj so prav tako besni sovražniki Grčije kakor Jugoslavije in jo naravno, da je nova bolgarska vlada, ki sloni ve činoma na oboroženi sili komitašev, nasprotna mirnemu sožitju z Grčijo in Jugoslavijo. Vsled tega vlada v Atenah enako nervozno razpoloženje kakor v Beogradu. Grško vojno ministrstvo je pod vzelo vse potrebno za obrambo grških Imej. Obenem se jo atenska vlada obrnila Ina beograjsko s prošnjo za podvzetje skupnih korakov proti novi bolgarski [vladi. * Prevrat v Bolgariji delo Koburžanov. Nenaden prevrat na Bolgarskem je še •vedno zavit v izvestno nejasnost, iz ka-itere se pa že pričenjajo odražati prve 'jasnejše konture. Pri tem pa prihaja na dan', da je ustajo pripravila, organizirala in podprla dinastija. Odstavljeni car Ferdinand Dolgonosi so še vedno ni odpove Idal bolgarskemu prestolu, zato je iz inozemstva pritiskal na sedanjega carja Borisa, svojega sina, ki je na njegovo zapoved pričel izvajati prevratne načrte. iBoris bi se očetovi volji morda ne bil pokoril, če ne bi bil vedel, da namera,ya Stamibolijski sčasoma sploh zrušiti dinastijo Koburžanov in proglasiti Bolgarijo j za republiko ali pa jo priključiti Jugo-i tla vi ji. Kralj Boris ni le vedel za pre-j vrat, ampak je tudi aktivno sodeloval. -Kritične noči, ko je imela izbruhniti re .volucija, je od Stambolijskega zahteval , Inaj skliče ministrski svet, ki naj defini tivno pretrese neka notranjepolitična j Radivoj Rehar: ! Prava ljubezen. if- edino pravilna. »Prava 1 Hjubezen« ni komedija ne tragedija niti j drama v pravem pomenu izraza, ampak t Jiavaden1 dialog. Sujet jo skrajno preprost in že tisoč in! tisočkrat obdelan, i tako da bi povprečen dramatik nikoli ne toogei iz njega ustvariti dola, ki bi bilo 'iv, stanu dve uri navezati nase razvajeno gledališko publiko. Toda Bracco povprečen dramatik, ampak eden onih redkih čarodejev, ki znajo tudi iz niče ' Isar ustvariti nokaj. Dve sami osebi na (stopata, kajti druge so le neizogiben1 sta-I tistični inventar, dve sami osebi govo j rita in' govorita z ono pristno zgovor most jo, ki je lastna samo vročekrvnim sinovom i® hčeram dlvnega apeninskega polotoka, a ta njun razgovor je zanimiv, je poln lepih slik, nepričakovanih preokretov in življenja. Dejanje poteka I taflrnjo« brez običajnih razburljivih Scen, nbrez pretreSujooih dogodljajev, pa je ^vendar polno lepih dramatičnih momeri [ itov. Gledalec doživi pred odrom, ha ka Vtem m- ota^a., »£rav£ Ijufecz&n« vg vprašanja. Mifiistrski svet 'se je res sestal in med tem1 časoni, ko so ministri zborovali, so ustaši aretirali zunaj njihove šoferje ter jih zamenjali š svojimi, ki So jih odpeljali naravnost v — zapor. Edino Stambolijskega in dveh drugih ministrov nt zadela ista usoda,, ker so sejo zapustili že poprej. Za prevrat so vedeli tudi baje v Budimpešti in v Italiji, v zvezi pa so tili vstaši potoni carja Ferdinanda tudi z Berlinom, Dunajem in s Turki. — Prevrat v Bolgariji je torej delo Koburžanov in če se posreči Stambolijskemu vreči sedanjo revolueijonarno vlado, bo to pomenjalo tudi konec kobuvške dinastijo v Bolgariji in se splošno pričakuje, da bo Stambolijski potem ponudil naši državi personalno unijo. * Veselje na Madžarskem radi prevrata ha Bolgarskem. Na Madžarskem vlada radi prevrata na Bolgarskem veliko veselje. Vsi madžarski listi navdušeno pozdravljajo novo revolueijonarno vlado, ki da bo delala dalje na istih osnovah,* kakor je delala nekdanja bolgarska vlada, ki je napovedala vojno Srbiji in proglasila Madžare za brate Bolgarov. — Iz vsega je razvidno, da stoji nova bolgarska vlada v stikih z Madžari in da so v Budimpešti že poprej vedeli, da se pripravlja prevrat. . 11 j, Nemška predrznost v Dravski dolini. Razpuščeno zborovanje obrtne zadruge radi nemških' izzivanj. Vuhred. 12. junija. Leninov politični testament. Gospa LeniivKrupskaja, žena ruskega diktatorja Lenina, je izročila uredništvom moskovskih listov Leninov članek, ki se lahko smatra za Leninovo politično oporoko. Članek nosi naslov »Kako naj se v Rusiji ustvari socializem?«. Med drugim pravi Lenin: Priznati moramo, da smo radikalno spremenili naše koncepcije o socializmu. Prej smo se popolnoma posvetili samo borbi _za oblast, političnim bojem in revoluciji, danes pa nam je pred vsem potreben mir, da izboljšamo naš gospodarski položaj in se posvetimo tudi kulturnemu delu. Čakata nas dve največji nalogi^ ureditev našega državnega aparata. ki je popolnoma za nič, ter vzgo.ia in kulturna povzdiga mužika(kmcta). Čcbi imeli v Rusiji dobro razvito mrežo zadrug, bi sc naša država lahko kmalu povzpela do popolnega socializma. Naši nasprotniki so često trdili, da gremo za abotnim ciljem. To pa radi tega, ker hočemo v uazad^ški državi uvesti zadružni sistem. Ves naš greh pa obstoja v tem, da nismo sledili predpisom teorije ter smo. mesto da bi z dviganjem kulture končali socialno revolucijo, delali ravno nasnrotno. Danes je politična revolucija končana, in mi stojimo na pragu nove dobe — na pragu kulturne revolucije. če hočemo postati res sncijali-stična država, moramo tudi to revolucijo izvesti do konca. Težka je ta naloga, a tem težja, ker je naš narod nepismen in silno siromašen. Vsaka civilizacija počiva na maiterijalni podlagi in vsak kulturni procvit zahteva sredstva, bogastvo. H koncu pravi Lenin, da bo razvoj zadrug igral veliko ulogo pri gospodarski obnovi Rusije. čer poezije in' čiste idile. Ljubezenska zgodba moškega ih ženske, ki se iščeta in končno najdeta. Kakor v vsaki taki zgodbi, jo tudi v tej nekaj humornosti, toda ta humornost jo intimna in pristna, kakor da je brez avtorjeve volje prišla v delo. Kar pa posebno odliknje ta dialog, je naravnost virtuozna igra besed in slik. Rekel bi, da je ravno ta igra glavna vsebina »Prave ljubezni«. Kdor bo iskal v dialogu duhovitih misli, filozofičnih globin1 in skritih resnic, bo iskal zaman in bo ogoljufan, kdor pa bo iskal le zgodbe življenja ali morda spominja svoj lasten doživljaj, na svoje lastne dni mladosti, ta bo gotovo zadovoljen. Temu in takim* na ljubo ju gledališko ravnateljstvo tudi sprejelo v re-pertoire sedaj ob koncu sezone, v toplih dneh pozne pomladi, v dneh cvetja, mladosti ini ljubezni Bracoovo »II perfetto amOre«. Vsebina zgodbe je, kakor Sem1 že omenil, enostavna, pa vendar zanimiva Nekje v Napolju, ali kje, sta se srečala dva mlada človeka, Hugo in Helena. On je v svojem bistvu avanturistična natura, pravi tip pristnega Italijana, ki je bil že vse, ki je prehodil mnogo sveta; ona je lepa, dražestna, a vendar prebrisana in prevdarna vdova, ki zna obvladati vsako situacijo. Znana in vendar nepoznana se sestaneta prvič v življe-a Salonu aekega hotela .g. V nedeljo 10. tni. je bil 'sklican v Vuhred občni zbor Kolektivne obrtne zadruge v Marenbergu. Na dnevnem redu so bile tudi volitve zadružnega načelstva. Slovenski člani zborovanju čisto gospodarske zadruge niso pripisovali posebne važnosti, med tem ko so nemškutarji, ki smatrajo obrtno zadrugo kot politično pomembno obmejno postojanko, mobilizirali za shod vsa prvo-klasne nemškonacijonalne šoviniste iz Marenberga, Mute in drugod. Ti so hoteli na čisto nedopusten način’ s pritiskom in grožnjami doseči izvolitev svojih najzagrizenejših pristašev, kateri po lastnih izjavah slovenščine niso zmož ni ne v govora ne v pisavi, v načelstvo, čemur so se pa slovenski člani zmaren-renberškim županom g. Predanom odločno uprli, češ, da si kot Jugoslovani ne bodemo dopustili dopasti, da nam še dalje gospodari oni element, ki nas je dovolj tlačil pod prejšnjimi razmerami in nas kot Slovence sovraži iz dna duše, kakor kaže ravno to zborovanje. Ta odločna izjava je izzvala burno odobravanje na slovenski strani, obenem pa vehementne izpade pri nemškutarjih in njihovi zapeljani čredi, ki je zgubila vsako prevdarnost in kakor besna začela kričati proti zavednim slovenskim zborovalcem. Ker je pomirjevanje ostalo brezuspešno in je vsak trenutek bilo pričakovati dejanskega spopada, je zastopnik okrajnega glavarstva, obenem predsednik zborovanja, razpustil zadružni zbor in izpraznil dvorano. Bolj kot vse drugo je na tem zborovanju bilo zanimivo silno oblastir> nastopanje nemškutarjev, ki si pripisujejo čisto posebne predpravice v marenbor-škem okraju menda zaradi tega, ker eden njihovih ožjih rojakov sedi kot nemški poslanec v narodni skupščini. Bob v steno so bile besede navzočega obrtno-zadružnega nadzornika, da se llaj ne onemogoči mirno razpravljanje s političnimi demonstracijami v edini o-brtniški organizaciji marenberškega o-kraja, katera ima mnogo važnega gospodarskega dela, pa po 9 letih prvokrat pride v položaj, da poroča članom o zadružnem delovanju, hoteč uvesti enkrat v zadrugo redne razmere. Zahtevali so celo od zastopnika vlade* da govori v nemškem’ jeziku, rabili večkrat izraz »windisch« in se medsebojno očitno vzpodbujali, da nikdo ne sme razumeti slovenščine. Bil je to prizor, kakoršne* f. ga nismo lahko doživeli niti v Avstriji-Dogodek je zelo podučen in da ninogO misliti. Je posledica one nesrečne politike, ki jo je pričel v Sloveniji Hribar žalostnega spomina pod napačno poj-: movanim geslom enakopravnosti, s katero se ubija ob naši severni meji slovenstvo in omogoča državi sovražnih elementom najbohotnejši razmah. Posle- f dica one nerazumljive popustljivosti irt »strpnosti«, ki jo vsak dan opažamo pri naših javnih uradih, kjer se če vedno s strankami razpravlja tudi v nemške® jeziku, če to želijo. Samo v tem ozira gotovo unieum na celem svetn. Na zb o* rovanju v Vuhredu so nemškutarji svO' jo zahtevo, da vladni zastopnik ž hjini* razpravlja v nemščini, utemeljevali S trditvijo, da se tudi na glavarstvu • strankami v tem jeziku govori. Nesramna je ta drznost, toda rtič manj lahkomiselna hi grda navada, ki obsto» ja v tem oziru še pri skoro vseh slo* venskih javnih uradih in oblastih. ^ avstrijskih časih sodnik v slovensko«* velikovškeiri okraju ni hotel in ni smel razumeti Slovenca brez tolmača in niti sprejeti slovenske vloge, v narodno* stno enotni Jugoslaviji pa brez pomi' slcka razpravljamo brez tolmačev V nemškem 'jeziku z vsako osebo, če sl domisli, da ne razume dobro državne?® jezika. To imenujemo kulturno pošto* panje, nemškutarstvo pa nas s to naS<) »kulturo« bije v obraz nam v škodo iH sramoto! O potuhi, ki jo dajejo oblasti našim nacijonalnim! in državnim škod^ Ijivcem z zaščito njihovih izzivalni!1 prireditev, kakor v Celju in Ptuju, n« maramo niti govoriti. Skrajni čas j®> da se preneha s tako napačno hoblcs« nasproti ljudem, ki so za našo severno mejo mnogo nevarnejši nego njihovi somišljeniki onstran triejc. Marenber' žani so v Vuhredu jasno pokazali, čes» nam je v tem okraju nujno treba, če hočemo svoje meje zasigurati: Močit« organizacije jugoslovanske omladiriO' katero morajo z vso šilo podpreti v«I dobri državljani! I prireditve polnoštevilno, ker napravijo s temi veselje riiladini in podprejo do* , , bro stvar. Zaradi kratkega časa in drtf4 Objave. osnovne šole v soboto ob 20. uri zvečer v telovadnici »Sokolskega doma« gledališko igro s telovadnim nastopom; in) petjem v prid lastni knjižnici. Pričakujemo zlasti od starišev itf vseh prijateljev naše mladine, da se udeležijo te Assisiju. Hugo pozna njeno ime, njeno stanje in zgodbo dotedanjega življenja, v kolikor seveda kot intimna skrivnost ni prikrita očem sveta. Ugaja mu; neka podzavestna sila ga vleče k njej in zato jo zasleduje, išče trenutka, ko bi lahko pričel z njo razgovor. Tudi on njej ni nesimpatičen, toda njegove komplimente ignorira s tako rafinirano dražestjo, da gih težkoč se igra samo v soboto iri s® ne ponovi. i 4 § Glasbeno društvo »Drava«. Pet^ 15. tm. je skupna vaja za mešani zbor. Pevovodja. izlije v temvečjo, tembolj nepričakovan® srečo sladkega spoznanja, ki ktm tedaj mu ta mlada žena mesto poljub* — pričenja razkrivati intimne skrivnosti svojega preteklega življenja. Njerf ga le še bolj priteguje nase. Dolgo tra-J prvi mož je štiriindvajseti dan V° ja, predno sploh odgovarja na njegove; poroki sam vstrelil. Imela je dva lju' besedo in še potem, ko misli Hugo, aa joj bimca, častnika, velikega in nerodna*8 je že omehčal, izgine neopaženo in brez ter poslanca, majhnega in srčkane«* slovesa iz salonaj Toda čeprav, ona sa-J To je za cvetje njegove mlade ljubezni ma izbegava, ga njeno srce išče in naj-! slana,■ mesto solnca, katero je pričako' dela se zopet na skupnem avtomobil- j val. Trpko razočaranje ubije vse ujego' nem teletu v neki samotni vasici. Rafi-j ve iluzije, ga tera do skrajnosti — ll° niian je Hugonov trik, spraviti Heleno ločitve še pred združitvijo. Toda tudi to v past, v gostilniško tujsko sobo, kjer je zopet le njen trik, a katerim1 boče P°' bi_ prebila skupno noč; toda istotako; večati efekt nepričakovanega sladkeS# rafinirana je tudi njena protiprevara, ’ spoznanja — da je vdova ih ni vdova, ki napravi iz prvotno zamišljene pi-; ker jo kljub temu, da je imela moža i® kantne avanture — zaroko. Brez obje- dva ljubimca — še vedno devica. Saj ma, brez poljuba — se odpeljeta mlada! bilo slane, bil je le težak sen, ko jc si" zaročenca nazaj v Napolj Helenina odpornost j® nepremagljiva, še tedaj, ko se po treh mesecih za-ročenstva poročita in vrneta iz cerkve v svoje novo skupno stanovanje — je Hu- jalo zunaj na mlado cvetje najleP8® solnce. Seri zbeži, se razgubi mladi 1X1 . objame, prežet prave globoke Ijrtbezu1 prvič svojo mlado, nedolžno ženo. Braccova »Prava ljubezen« jc ^ , - ju .uh | »jrrava j" - . go brez poljuba In tedaj, ravno v ti-, podana prvič dne 19. decembra 191 1' steni momentu, ko pričenja običajno za j gledališču »Manzojii« v Milanu. I#rj*‘a novoporočence najlepši čas, pričenjaj jo jo z velikim' uspehom' gledališč*1 trpek intermezzo, ki grozi iz idilične ( družba Jigs Lorenzo napraviti mučno trjurediin. SP na i • ' ir»ggdi3Q,,6e £*> Maribor, 15 funija 192S- .Stran S. Dnevna kronika. — Smrtna kosa. V Ptuju je 12. tm. 'imrla soproga bivšega firi. ravnatelja v Ljubljani dvorn. svetnika Karla Lub-ca, gospa Roza Lubec. Bila je blaga in vsestransko spoštovana dama. Pogreb je danes 14. tm. Blag ji spomin! — »Glasbena Matica« v Mariboru He Pride v Sav. dolino. Vzrok je ta: da se krijejo potni stroški, sta bila iz početja za Matičin polet projektirana dva Koncerta in sicer v Celju iti Žalcu. Ker Pa Celje ravno isti dan sama s svojim zborom nastopi, srno kombinirali mi druga dva in sicer v Šoštanju in Šalcu. fo izjavi merodajnih faktorjev pa pri ^ Žalec le popoldne v poštev in ravno tako Šoštanj. Vsak pa je premalo številen, da bi mogel kriti stroške in tain smo za tokrat s tež ir im isrccm o-I'i3?t;ii misel na polit v Tepe trge ob Sf.vinji. Pač pa koncertira Glasb. Mat. 1. julija v Rogaški Slatini. ~ Priprave za novinarski kongres * I^ubljani. Od .4. do 6. avgusta S2 vrši ^ Ljubljani glavna skupščina jugoslov. novinarskega udruženja. Vrše se priprave, da se novinarjem1 napravi bivanje v Ljubljani čimbolj udobno. Računajo na 150 udeležencev. Novinarji nameravajo ob tej priliki posetiti tudi Maribor. , “* Dobre jedi, se vsak veseli. Zato kupujte »Pekatete«. So najcenejše, ker zelo nakuhajo. Nevarne jugoslovanske knjige. Te ni se je vračal iz Ljubljane v iasede-0 ozemlje slovenski duhovnik Josip Jo ’ iz Lucije, na katerega ima-italijanske 0jjiast,i racii njegove ne-^ne narodnosti posebno pazljivost. jjic_ pijani sj je ]jUpil dve knjigi In Čevo ^e^eQ®evo »1914—1918« ter Maličijo ^ krvavih poljanah«. Na meji ®aple° ‘T11 °blasti obe knjigi ‘ter *.l ; češ- da so za Italijo nevarne, KW • 0 ° italijanski armadi ter se fnci hujskajo proti Italiji. Itali- kak ve 80 *mešne> vidi pa se’ ,pre?ranjajo in zatirajo vse, kar je augoslovensko. 1 Mednarodni protialkoholni kongres e vrsi letoa v Kopenhagenu -------------- &vgusta. meseca Glasom1 vesti iz Washingtona 3o predsednik Harding že imenoval do-fcet delegatov, ki bodo zastopali na kongresu »suho« Ameriko. — Draga prenočišča. Mizarski popotnik Peter Visgar je na potu iz Maribora v Dubico torek zvečer prcifrčil tred vhodom v držav n v kolodvor. Ponovi mu je bila ukcnd^na listnica z 18?0 d:narji in kovčeg z raznimi stvarmi. — INtk drugi pomočnik Franjo l'dz"la je *aspal isto noč na klopi na Trgu I. Nje-•Biu je bila ukradena ura, vredna 2M) din., in verižica, vredna 100 din. Vsekakor drago prenočevanje. — Drzen Madžar. Dne 11. trn. je Subotici aretiran vodja vojvodinskih Madžarov dr. Cantor, ki je pred nekaj n®vi v javnem lokalu psoval Srbe in ^Pil. da morajo Srbi čim prej zapustiti “ubotico, ker je madžarska, — Tatvina na zagrebškem kolodvoru, a južnem kolodvoru v Zagrebu je do* .°reaillizirana družba železniških vajev skozi več mesecev odpirala elo80ne *er odnašala vse, kar ji je pri ret Pt>(* ^oke. Železniška uprava je nam-c nastavila po noči posebne čuvaje, a bi Čuvali natovorjene vozove pred ; Jorn-ih;^ Toda postavila je kozla Vrtnarja, V sporazumu med seboj °dpirali vagone, nosili blago v skrivno Skladišče, od koder so ga pozneje raz-Pečavli med svoje .stalne odjemalce. 'Včasih so po dovršenem) vlomu napravili navidezen: lov za vlomilci, da bi tem kigurnejše odvrnili od sebe vsak sum. Končno pa so tem1 vlomilcem vendar-le Prišli na sled in te dni so dobili primerno nagrado v izmeri 3 mesečevi do 4 let težke ječe. — Italija za trgovsko povzdigo Trsta. Italijanska vlada je dovolila letni pri-Spevek pet milijonov Ur, da »e dvigne trgovski promet Trsta z zaledjem. V Zvezi s to podporo so bili razni tarifi v PristaniSču takoj znižani za 20—40%. —• Proti komunistom ria Češkem. Bm-fcka »Rovnosit« poroča, da zasleduje oblast na podlagi zakona o zaščiti države čelo ^sto komunističnih voditeljev v Briiu, *ned njimi posl, Bonče k a in .več uredni 'KOUS, , f.«*- V-**"*3' -«-w >'.• r* - * Mariborske vesti. Maribor. 14. junija 1923. ih 'Častftke. Včerajšnja »Straža« Češita »vrlemu somišljeniku SLSi, geren-tu Inkretu k oprostitvi. Tudi mi se pridružujemo častitki, toda ne g. Inkretu, ampak iskreno častitamo na pridobitvi vrlega moža »Straži« in SLS. O priliki pa bomo o stvari še govorili. Za enkrat čakamo na sodbo stola sedmorice. m Čudna stvar! Pri razpravi_ proti Inkretu je bila prečrtana tudi izjava okr. glavarja Lajnšiča, da je dobil Inkret osebno posojilo 10.000 K iz prehranjevalnega fonda. Človek se čudom vprašuje, odkedaj so prehranjevalni fondi za to na svetu, da se iz njih dajejo privatna posojila? Nadaljne sklepe si bo čitatelj napravil sam. # m Predavanje v Ljudski univerzi. Opozarjamo cenj. čitatelje na nadaljevanje predavanja g. Džanionja o Luži-ških Srbih, ki se vrši v petek, due 35. tm. ob 20, uri zvečer v prostorih Ljudske univerze. Pričakujemo, da bo obisk v petek še povoljnejši, kot je bil na^ zadnjem, nad vse zanimivem predavanju. m Dobava električnega toka. Mestno elektriško podjetje naznanja vsem p- n. odjemalcem r>u1'Hčnega toka, da v ne^ deljo dne 17. t. m. od 4. do 18. ure radi nujnih popravil na našem omrežju ne bode dobavljalo toka. m »Jadran« društvo Primorcev v Mariboru, naznanja vsem pevce®. da se vrši pevska vaja v soboto dne 16. junija ob 20. uri zvečer v nrojtorih Glasbene matice soba št. 6. pri Gotzu. Prosim točnost. Pevovodja m Vsem Primorcem, članom in nečlanom društva naznanja »Jadran«, da uraduje društveni tajnik v petek dne 15. junija od 16. do 20. ure in v nedeljo dne 17. junija od 10. do 12. ure zjutraj, v pisarni Jugoslovenske Matice, v^k Pri-more mora biti član »Jadrana«. Odbor. m Klub kolesarjev in motociklistov »Perun« v Mariboru ima redno sejo petek, dne 15. t. m. ob 20. uri v gostiln pri »črnem Juriju« m Mestno kopališče je izveH nedelje in ponedeljka vse dni v tednu odprto. Parna kopelj je ob sredah In petkih za dame. ostale dni za gospode. Občinstvo se opo zarja, da mu v prvih kopelnih dneh ni treba čakati na kopelj. Kopališče jo od prto od 10. ure do 19. popoldne, blagajna pa do 18. m Prodajanje cvetlic po gostilnah. Policijski komlsarijat objavlja: Vnovič se je razpasla navada^ da šolska in druga mladina pp .gostilnah jn kavarnah ponuja cvetlice v nakup. Ker je to v smislu zakona z dne 24. maja 1885 drž. zak. štev. 189 kot navadno beračenje prepovedano, se .javnost opozarja na ta zakon in na tukajšnji v časopisih objavljeni razglas z dne 8. maja 1921 štev. 1483-20 s pristavkom, da se bo proti starišem nostopalo brezobzirno po navedenem zakonu, proti gostilničarjem pa, ki bodo to nadalje pripuščali, v smislu i 7. z dne 20. aprila 1854. drž. zakona 89. m Najlepše romane iti druge raznovrstne knjige iz svetovnega slovstva v vseh jezikih izposojuje proti neznatni izposojnini »Ljudska knjižnica* v Narodnem domu. Knjižnica kupi takoj po Izidu vsako novo slovensko knjigo. m Nezgoda. Vojak Blagota Jovanovič, redov 34. topničarskega polka je včeraj na Trgu svobode padel z voza ter se poškodoval na glavi. Rešilni oddelek ga je obvezal, nakar se je Ivanovič vrnil z vozom v vojašnico. m Nadaljni potek preiskave zoper a-retlrane vlomilce. Tekom včerajšnjega dne se je posrečilo identificirati razno ukradeno blago ki prihaja od vlomov Še iz lanskega leta. Tako se je našlo _ več blaga od vloma pri Zinkarju v Wilden Narodno gtedslišCe. Repertoire: . ! ■ 9. Četrtek, 14. junija. Zaprto. '’ Petek, 15. junija. Prava ljubezen, ^.b. A. Premijera. Sobota, 16.. junija. Prava ljubezen, Ab. C (kuponi). Nedelja, 17. junija. George Daiidin, izv. (Kuponi). Premijera. Pondeljek, 18. junija. Prava ljubezen, B. Torek, 19. junija George Dandiii, Ab. C (kuponi). Zaključna predstava. - . ; ■' <~’v', »Prva ljubezen«. — Jutri v petek 15. junija se vrši premijera zabavne* veseloigre »Prava ljubezen«; sp-.sal Eobc-rto Bracco, danes eden najuglednejših italijanskih dramatikov. Opozarjamo r.a tozadevni podlistek v današnji številki »Tabora«. Gg. abonentom! S prodstavo vPrva ljubezen« se zaključi dramski abone-ment letošnje sezone, t. j. gg. abonentje bodo imeli s to predstavo 20 dramskih predstav. Edino ab. C, ki ni dobil predstave »Hlapcev«, bo imel s »Pravo ljubeznijo« šele 19 predstav, zato pa dobi komedijo »George Dandin« (v torek 19. junija). Ob tej priliki da gledališka u-prava tudi drugim abonentom lepo u-godnost, da si ogledajo zadnjo predstavo. Vsak abonement, ki se izkaže z legi timacijo, dobi za to predstavo 40% popusta na kakoršenkoli prostor. Porotno sodišče. Maribor, 14. junija. Nepošten poštni sel. Danes je stal pred poroto 191etni Ludvik Both, poštni sel v Dobrovniku. Zagovarjati se je moral radi uradne po neverbe. Kot pismonoša je dostavljaj > Dobrovnik in sosedne, v tamošnji poštni okoliš spadajoče vasi vso pošto, to je navadna in priporočena rcisma. nakaznice in čeke poštnega urada ter pakete do 3 kg- Poštarica je v svrho kontrole zahtevala od njega na vsakem izdajnem listu žig dotične občine, v kateri je pošto dostavil. Obtoženec je v resnici vedno prinesel potrdilo občinskega urada in tako je bila poštarica prepričana, da je vse v redu. Temu pa ni bilo tako. Kakor se jc sedai dognalo, je Both stranke sam podpisoval, si dal podpis pri občini, potrditi, denar oziroma pošiljko si 'e sam pridržal. Končno pa so mu. slučajno pri šli na sled. Dne 5. februarja je prišlo, na naslov Janoša Obran iz Amerike orino ročeno pismo. Both je podpisal Obrano vo ime. pismo pa, ki je vsebovalo ček na 200 dolarjev, pa je zor^t pridržal. Par dni nato je prišla v mestno hranil nico v Dolnji Lendavi neka ženska, ki jc hotela ta ček vnovčiti. Blagajnik, ki je Obrana slučajno poznal, jo ie zače: izpraševati, kdo in od kod je, kaj dela Obran itd. Ker je prišla v odgovorih resnico navzkriž, je blaeainik zahteva. naj mu prinese pismo, v katerem je pri Šel ček. Ko je ženska odšla, je poslal blagajnik slugo h Ohranu ter ga vprašal, kaj je na stvari. Sedaj je prišlo na dan, da je Both pismo pridržal. Orožni-štvo ga je takoj aretiralo. Komaj se je raznesla po Dobrovniku vest, da je Both zaprt, so se začele druga za drugo o-glašati razne stranke, ki so pričakovale pošiljke iz Amerike, a jih niso sprejele. Na ta način je prišlo na dan, da je none-veril sedem pošiljk v skupni vrednosti nad 100.000 kron. Obdolžencc se zagovarja s tem, da je imel mesečno komaj 1404 kron plače in da ni mogel živeti. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe. znani z živimi bacili šušice ter drugimi takimi »živalicami«. Na umetnih tleh je razmnoženih milijone bacilov, ki jih po-setniki lahko opazujejo z drobnogledom. Taki umetno razmnoženi bacili se prenašajo na poskusne živali, pri katerih povzročajo na enak način obolenje, kakor pri človeku. Nazorno nam kaže razstava posamezne spremembe okuženih organov. Na preparatih sc lahko vidi, da. se sušica loti vsakega dela človeškega telesa. Enake spremembe povzročajo tuberkulozni bacili tudi v živalskem telesu, kar se vidi na oddelku veterinarske klinike, ki je zastopana na razstavi. Obiskovalec se ahko prepriča, kako se danes ugotovi tuberkuloza (Rontgen), kako se zdravi tuberkulinom, elektroterapijo, dietetiko, zdravili itd. Ministrstvo za narodno zdravje je razstavilo obilico diagramov, ter statistiko tuberkuloze po posameznih državah, deželah, mestih in krajih. Iz teh je razvidno, da je praški del Žižkov strahovito ognjišče tuberkuloze. Vojno ministrstvo je razstavilo ekspozicije, kako se v vojski zatira tuberkuloza, a general dr. Franz je prikazal rezultate zdravljenja tuberkuloze v vojski. Državni statistični urad je izstavil statistike, ki dokazujejo umrljivost za tuberkulozo po posameznih profesijah. Poleg znanstvenih oddelkov 'so zelo številno zastopane prostovoljne institucije in korporacije, ki so si nadele nalogo zatiranja jetike. Posebno lepo je urejeni oddelek Masarykove protituberkulozne lige. Razstava in kongres sta uspela nad vse pričakovanje. Na kongresu je bilo skupno 30 znanstvenih referatov. Iz naše države sta se udeležila kongresa gg*, doc. dr. Ivan Matko (Maribor) in prof. dr. Milan Jovanovid-Batut (Beograd). Doc. dr. Matko je imel na kongresu dvoje krasno uspelih predavanj o mariborski bolnici ter o delu mariborske protituber-kulozne lige, ki je bila ustanovljena na njegovo inicijativo. rainerjevi ulici, (27. februarja 1923) v Čopovi ulici (junija 1922) v Marijini ul. (27. januarja . 1923) v Jože Vošnjakovi ulici (2. junija 1922), ter v Wildenrai-nerjevi ulici (11. novembra 1922). Nadalje se je našlo zopet več novega blaga, med drugim dve moški verižici, zlat prstan in dragocene uhane z brilanti, ki izvirajo morda od vloma pri zlatarju Stojcu. Preiskava se nadaljuje in je pričakovati še nadaljnih zanimivih rezultatov. m Kal vse kradejo. V noči od srede na četrtek so neznani storilci ukradli pri Franzovem mlinu 40 m dolgo, nebelo vrv, na kateri je bilo obešeno zidarsko mostišče. Kako so mogli vrv odstraniti m odpeljati neopaženo, je naravnost u-ganka. m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od pol 17. do pol 19. In od 19, do 24. ure, Sladoled Jp ..doma&> fieeisfc j!- Zdravje. Boj zpper tuberkulozo (jetiko) na Češkem. O priliki prvega češkoslovaškega shoda za pobijanje jetike je bila v Pragi prirejena tuberkulozna razstava, ki je po svoji obsežnosti in nazornosti obsegala ves razvoj te strahovite socialne bolezni. Na Češkoslovaškem umre letno 50 000 ljudi na sušici, obolelih pa je najmanj pol milijona. Zasebna in državna podjetja si prizadevajo omejiti razširjanje bolezni z raznimi profilaktičnimi sredstvi Znanstvene zdravniško in socijalne korporacije se medsebojno podpirajo v boju 2K>per isušico. Praška razstava spada po svoji vrsti nedvomno med prve svetovne ^ razstave. Obiskovalec vidi tukaj uspehe vi bakteriolo^korseroioškega dela ter sc &e- Zanimivosti. Krvava orožnikova ljubezen. — Materina kletev. — Aparat za merjenje Ijiu-kezni. Dne 29. maja so pripeljali v Zagrebi orožn. kaplarja Josipa Peščic?, iz Bednje na Hrvatskem. Imel je tri zabodljaje v stegnu in težko rano na glavi. Spravili so ga v bolnico na kirurgični oddelek: Peščica jc bil zaljubljen v neko premožno dekle v Bednji. ki pa je vzela nedavno drugega. Besen vsled tega, da ga je dekle odbilo in Šlo za drugim, je vdrl v nedejjo v njeno hišo, oblečen v civil, ter ubil njo in njenega moža, potem pa zbežal. V torek ga je našla orožniška patrulja in v nastalem boju je bil težko ra-nien. Ljubezenski san se bo končal v ječi. V vasi Karakašici pri Sinju se ie nedavno na kakih 10 m širine ugreznila zemlja na neki njivi. Kjer je bila poprej lepa pšenica, je sedaj — jezero. Sodijo, da je pod zemljo nastal vsled potresa prelom. Babjevemo ljudstvo pa si je seveda takoj našlo drugo razlago. Pripoveduje, da so se nekoč za to zemljo pravdali mati in sinovi. Ko so sinovi starali mater s; posestva, je mati proklela deco in uropano ji zemljo- Iti tako — pravi ljudstvo — se je izpolnila materina kletev, Mlad dijak ameriške univerze v Co-loradu je iznašel aparat, ki služi v svrho ugotovitve, jeli je ljubezen moškega lili ženske iskrena in zvesta. Aparat _ je zgrajen na principu Rontgenovih cevi, s pomočjo katerih se more natančno opazovati delovanje organov kake o$ebe; Dotična oseba mora najiprej — kakor pri rontgeniziTanju želodca — izpiti mešanico mleka in b tem uta. Pri tem je važno, da mora biti oseba v času, ko pije, živčno razdražena. Ko pije, mora imenovati ime moškega odnosno ženske, katero ljubi. Ako gre pijača naravnost v Želodec, je to siguren dokaz, da ta oseba ne občuti prave ljubezni^ za moškega ali' žensko, katere ime je imenovala. V nasprotnem slučaju ostane pijača v grlu. Obiskujte mestni muzej r Cankarjevi ulici. Odprt vsako nedeljo od 10.—12. ure. Vstopnina l dinar. Sl M*rib«r. 15. junija 1923 ■- ... • . L ... - NOSITE PALMA Znižane c@neE IV. redni občni zbor ki ga bo imela Mariborska tiskarna d. d v Mariboru bo imela v pondeljek, dne 25. junija 1923 v lastnih prostorih v Mariboru, Jurčičeva ulica št. 4, z nastopnim DNEVNIM REDOM: 1. Poročilo ravnateljstva in eksekutive. 2 Odobritev letnpga računa za 1922, razdelitev čistega dobička in absolutorij upravnemu svetu. 3. Volitev upravnih svetnikov' in nadzorstva. 4. Sklep o modaliteti izdanja delnic nove emisije od 1,000.000 do 1,250.000 dinarjev. 5. Sprememba pravil.. G. Sklepanje o eventuelnih pravočasno predloženih predlogih. § 27. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni dejnižarji, ki najkasneje 3 dni pred obinim zborom založijo delnise v ravnateljstvu tiskarne aii pri Slavenski banki d. d. podružnica Maribor. Maribor, dne 9. junija 1928. * Upravni svet. Sfoan 3. »TABO R«1. Mihel Zevaco: KRALJEV TEKMEC. (Nadaljevanje in konec romana: Markiza Pompadour.) Poslovenila: Rosandra. (Dalje.) (4) Izpraševal se je, da se domi- sli vseh dogodjcov zadnje ure. — »Sanjalo se mi je,« — je šepetal in potelasno mislil, — »sroitovo sc mi je sanjalo. — In še globoko sem zagnal, — ali kako vendar, — kar nič se ne morem sroomniti; kako s**tn bil zadremal !c — Ko smo te dogodke povedali, je pač treba, da se povrnemo k vitezu d’ As-sasii in k Ivani, — da nadenemo pripovedovanje taim, kjer smo jih zar--«li. Opazili smo že, kako je sestanek postal težek med tem moškim in žensko, ki sta bila ro>»na, vstvarjena dn-«- za drugega. — Vsaj vitez d’ Assas se je počutil precej neprijetno in neprilično. — Saj mu je prvi "Ogled na Ivano, ki je .bila tako mirna, tako zaupna, — razodel, da ga ne smatra zaliuMiencern. — Ali ni bilo sploh nekaj krutosti v tem miru ljubljene ženske? — Morda res. — nočemo jo slikati boljše, kakor je res bila. — Sicer pa. tudi če je bila kruta, je to bilo čisto nevedoma, — niti zavedla se ni mrzle krutosti. — Rila je žena visokega duha. odkritosrčne d •“ ki ni zn?u kazati bojazni in strahu, če jih ni tudi res čutila- — Vitez je bil zanjo brat, nič več! — Medtem ko je d’ Assas občutil srečo • bližine ljubljene — bil blažen — da je sam z Ivano in se obenem tudi čutil nesrečnega, ker je vedel, da .ie njeno srcc tako daleč od njega, — je obupaval in se jokal v duši. — zardeval od razburjenosti, pa zopet bled od žalosti, je Ivana premišljevala, kako bi rešila kralja, — oziroma, kako bi se vrnila v hišico, kjer je kralju pretila tako grozna nevarnost, kakor ji je Julijcta Becu (v vlogi njene strežnice) povedala. — Ivana ni imela vzroka, da bi dvomila o besedah one, ki je zavzela mesto Suzane. — Gotovo so hoteli kralja spraviti v nevarno past, — gotovo je kaka zarota proti kralju, da ga umori. — — Treba je tedai Ludvika XV. ”-»nudo-ma obvestiti o nevarnosti. — ali kako. Za hip je gospa d’ Etioles pomislila, da bi se kar sama podala v — Ali bi li mogla dospeti do kralja? — Ali ne bi bilo morda še večje nevarnosti in bi se dogodki še pospešili, če bi jo spoznali, razkrili? — Oni, ki so bili tako mogočni, da so sklenili zaroto proti kralju, bi bili pač tudi toliko oblastni, da bi ji onemogočili priti do kralja. — govoriti ž njim. — In v tem slučaju bi ona morala začeti kričati, — napraviti škandal, a pri vsem teni ne bi bila gotova, da se ji namera res tudi posreči. — In vendar, — bilo je treba hitrega, odločnega koraka, — kajti kraljevo življenje je v tistem trenutku odviselo pač le od nje. — Pretresla jo je ta misel, da ie poble-dela. — Ko je pa zrla v viteza d’ Assas, ji je prišlo na misel, da bi on lahko postal rešitelj, — da bi on mogel dospeti do kralja, brez nevarnosti, medtem ko je to.nji sami nemogoče. — (Dalje prih.) Mala oznanila, Poslovodja, samostojen, z veCjo IcHVcijo, sc sprejme za podružnico pri Milanu Jelenko, Laj» terSberg. Reflektira so samo na prvovrstno moč. Ponudbe s piepid spričeval na zgornji naslov. HS8 Prodam dvonadstropno hižo z dobro vpeljano trgovino z mrSanim blagom v Mariboru, KoroSka cesta 39. Kupec dobi tnkoi *tano\anje, trgovino in sklad ščs v posest. 1189 3 Prodaja trave v nedeljo, dne 17. )unii.i na grajščini Larifren-tal pri Sp sv. Kungoti. 1187 Otroaki voziček na prodai. Gregoričeva ulica št. 18, pritličje. U93 Otroški voziček (Brennabor) in l^pka za tenis na prodaj. Jurčičeva ulica St. 6, pekarna 1194 Enonadstropna hlža na glavni ceati, 10 minnt od Maribora, z 9 slaro anji in lepim vrtom na prodaj. Naslov pove uprava „ tabora'. 1182 2—2 -kupite najeenejSe pri tvrdki Amca TVaun, Maribor Grmski trg 1 Nogavice Prazne sode za 1179 ter pločevinaste posode za olje in barvo proda Mariborska tiskarna d. d Kavarna v Mestnem parku. Od danes naprej ob 7. uri zjutraj odprta! Mleko, kava, čokolada i. t. d. po na-j vadni ceni. Galanterija! drobtina, trikotaža Samo na debelo! Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta St@v. 11 Delniška stavnica Din 50,000.000’— in rezerve preko Din 12,500,000 — Viose čez Din 125,000.000’— Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sokola, Osijek, Sarajevo, Somhor, S&£ak, Šibenik, Velikovec, Vršac. EKSPOZITURE: .Rogaška Slatina (sezonska), Škofje L. ka, 3esenice. Agencija: Buenos Aires, Rosano de Santa Te. AFILIACB JE; i ra 113 Ljubljana: Slovenska banka. Sp lil: Sugoslsvenska industrijska banka d. d. Buda pest: Balkan Bank r. t., Vaczi utca 35. Wien I.: Bankhaus Milan Robert Atexender, Augustisier-strasse 3. 453 Izvrtale vse bančne posle naj&uian$roeje tasSEESlE Ant. Rud. Legat-ovo zasebno učilišče za strojepisje in stenografijo Maribor j Prva in edina strokovna šola za strojepisje in stenografijo v Mariboru. Začetek tečajev dne 2. julija. Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100, od 8. do 12. in 1140 od 14. do 18. ure. 10—7 Širit« povsod naš 1isti ia KpwwmU us&ttfc »»ki* 3*1*. Kak« Mariborska tiskaraa 4 d,