štev. 1 ^ Cena 10 din PTUJ, 9. janu^jii 1959 Letnik XH ' Predsednik Tito prispel včeraj v Burmo Predsednik reriublike Jcjsip Bro? Tito j3 posla! z ^vGa-leba«, pcftem ko je ta i/plul iz indonerijskih voda na pot proti Burmanski uni- ji, predsedniku republike Indone- zije Sukarnu naslednjo brzojavko: >^Ko zapuščam prijateljsko Indt^- nezijo in njene teritorialne vode. bi rad izrazil Vaši ekscelenci, vla- di in ljudstvu republike Indonezije v svojem imenu, v imenu svoje soproge in v imenu svojih sode- lavcev najprisrčncjšo zahvalo /.a izredno gostoljubnost, ki ste nam io izkazali med nepozabnim Diva- njem v Vaši lepi deželi. Zagotav- ljam Vam, da je vse tisto, kar smo videli, posebno pa prijatelj- ska čustva, ki iih je indonezijsko ljudstvo pokazalo povsod, na nas močno učinkovalo. Posebiio se veselim, ker so bili rezultati naših razgovorov tako uspešni in da so ustvarili še širšo osnovo za tesno sodelovanje med našima dvema državama na vseh področjih medsebojnih odnosov. Prepričan sem, da to popolnoina odgovarja težnjam narodov naji- nih držav, stvari miru in krepitvi mednarodnega sodeloN^anja. Poleg tega izkoriščam to pri- ložnost, da še enkrat zaželim pri- jateljskemu indonezijskemu ljud- stvu v^sestranski napredek in da pošljem Vam ter Vaši soprogi, gospod predsednik, v svojem ime- nu in v imenu .svoje soproge tople pozdrare.' Predsedniku indonezijske vla- de Džuandi Kartavidžaji pa je po- slal predsednik Tito naslednjo brzojavko: »Ob odhodu iz Vaše lepe države izražam v svojem imenu, v imenu svoje soproge in v imenu svojih .sodelavcev iskreno zahvalo Vam, Vaši soprc^i in Va- šim sodelavcem za pozornost, ki ste nam jo izkazali med bivanjem v republiki Indoneziji. Prijateljska čustva, ki jih gojita ljudstva in vlada Indonezije do narodov in vlade Jugoslavije so naredila na nas globok vtis. Ta čustva, ki jih prav tako gojijo narodi in vlada Jugoslavije do In- donezije ter velika podobnost na- .ših gledišč v vseh vprašanjih, o katerih smo razpravljali, so naj- boljše jamstvo za nadaljnji razvoj prijateljstva in vsestranskega so- delovanja med našima dvema dr- žavama.« V Padangbaju na Bal i ju so se ob odhodu od jugoslovanskih go- stov poslovili predsednik Indone- zije Sukamo, predsednik vlade Džuanda Kaiiavidžaja, podpred- sednik vlade Hardi, zunanji mini- ster .Subandrio, ministra Hanafi in Priono in drugi visoki indonezij- ski funkcionarji. Slovesu je pnso- st\'oval tudi jugoslovanski velepo- slanik v Džakarti Stane Pavlic. Predsednik Tito, njegova sopro- ga in člani uradne delegacije so pričakovali novo leto v mestu Tampaksiringu v notranjosti oto- ka Bali. Skupaj z njimi so priča- ko\'ali novo leto predsednik Indo- nezije Sukarno, premier Džuanda in vladni ministri. Takoj po nastopu novega leta so jugoslovanski gostje z uglednimi domačini odpotovali iz Tampaksi- ringa v Padangbaj. kjer se je predsednik Tito vkrcal na »Galeb<, ki je kmalu za tem dvignil sidro. Na povabilo vlade Burmanske unije bo predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije Jo- sip Broz Tito s soprogo obiskal Burmo od 8. do 10. januarja 1959. Repubiiiki kongresi ZK v jubilejnem letu K F J bodo ra- zen mnogih političnih manifesta- cij in zborovanj tudi republiški kongresi Zveze komunir-to". To bodo kongresi, katerih datume so določili na zadnjih plenarnih se- jah centralnih komitejev. Kon- gresi bodo v glavnem v prvi po- lovici letošnjega leta. Kongresa Zveze komunistov- Srbije in Slovenije bosta v maju, kongres ZK Črne gore pa v ju- niju. Sklep o sklicanju kongresa ZK Makedonije bodo sprejeli na prihodnjem zasedanju CK Make- donije, ki bo bržčas v januarju. Na kongresih bodo delegati poslušali poročila o delu central- nih komitejev v obdobju od zad- njih kongresov, ki so bili leta 1954. Razen tega bodo na dnev- nem redu republiških kongresov referati o tekočih nalogah Zvez^ komunistov ter volitve centra'nih komitejev in njihovih revizijskih komisij. TSLovdetni pozdrao predsednica republik v ospredje vseh čestitk, ki so jih izrekli- našemu ljudstvu za Novo leto predstavniki oblastmi m množiičn>:ii orgamzacij. pa tudi čestitk, ki so jih medsebojno iz- rekli sami ljudje, spadajo ne- d^-omno novoletni {»zJ^^^vi, k! nam jih je poslal s potovanja po Indtmeziji predsedmk FLRJ Josrip Broz-Tito. v njej ja pcudar:! rtied dru- gim, da bodo tudi v letu 1959 na š.roko odprta vrata prijate- lj«^m naše domovine m da bomo odkrito kot doslej tolmačili svetu težnje naših narodov m s:mpa- tij^e, ki jih goj mo do narodov v vseui dehh Sv^ta. Tudi v letu 1959 bomo nadaljevali vztrajni boj za zgraditev naše sociai:s.tične do- movine :za lepše in srečnejše živij-enje naših delovnih državlja- nov .n bomo pn tem tud; dosegli nove uspehe. Mnoge tovarne in drug: objekti, ki bodo 1959. leta začeli služiti namenu ji ki j'-'h besno še zgradili, bodo nov. ustpeh; naš;h mlad;h ljudi, delav- c&v, kmeto\' in naše delovne in- teligence. v novoletnih f>ozdravih je pred- sednik Tato žele! našemu kme- tijstvTi ob smelejšem napredova- nju in ob 80 milijardnih invest;- cija.h mnogo novih uspehov, ki bodo dokaz, da so naši kmetje spo>zna;i;, da je za nje nadvse ko- riistna sodobnejša obdelava zem- lje, kc-opeTacija z zadrugo, pred- vsem pa v-ečja donos: v kmetij- stvu. Ob vsem prizadevanju v No- vem letu bc-mo imeH po besedah predsednika Tita pred očm; željo vsega človeštva, da se še v na^- da.ije preprečijo vojne, posk-jsi ek5pIoz;j atonrskih bomb ;n dru- gačna ogrožanja mru .n da se še v nadalje krepi vpl v Združe- nih narodov, da ne bo človeštvo v skrbeh za svojo bodočnost. V letu 1959 bomo lahko izpol- niti mnoge na^^oge. je poudaril predsednik Tito. ob trdn; ven v "*še lastne moč; in ustvarjalne ^•>-"«obnosti naš h d9'o\'n:h ljud , zras-ti če bomo ;mel vedno pred očmi našo skupnost kot celoto in če bomo naša gmotna sredstva ; pravikio m varčno uporabljali, ; iKrer so namenjena uresničenju boljšega z.vijenja n = ših deV-r-nih ' ij"jd-- Poveca^^ delovna storJ- ; nost in varčevanje ne moreta b:t; skrb in dolžnost samo de- lo^/TMh ljudi, temveč tudi skrb vodiilnih lj^Kii v proizvodnji, v tovarnah, podjetjih ter ustano- vah. Izostane naj že razsipništvo pri raznih ne-potrebnih proslavah, pa tudi drage graditve razn.h objektov, stanovanjskih hiš m drugega. Varčevati je treba pn investicijah, ne pa jih širit, na škodo življenjskega standarda. Z varčevanjem in s pravino raz- delitvijo gmotmh sredstev bomo laže premagovali go&podarske te- žave. V dtihu predsednikovih po- zdravov so se po novoletnih praznikih zopet lotili dela de- lavci, kmetje, intelektualc, naš mladi rod, pripadniki obrambnih sil in skratka vsi naši državljani ■n državljanke, ki so porok, da bodo tudi nase letošnje naloge uspešno opravljene. V Sovjetski zvezi so 2. januar- ja t. 1. izstrelili kozmično raketo, ki ima več delov in zadnji del lah- ko doseže hitrost 11,2 km na se- kundo. V tem zadnjem delu so aparati z& določitev magnetnega tečaja Zemlje, za registracijo fo- tonov v kozmičnem sevanju, za odknvanje radioaktivnosti lune, za proučevanje razporeditve težkih atomov v kozmičnih žarkih, za proučevanje korpuskularnega se- vanja Sonca in za proučevanje meteoroloških delcev. Poleg tega pa so še trije radijski oddajniki. Sk-upna teža instrumentov je 361,5 kg. Dva dni po izstrelitvi rakete t. j. 4. januarja je bilo sovjetska kozmična raketa 422.000 km od središča Zemlje in 60.000 km od središča Lune. V 54 urah je pre- letela pot od Zemlje do Lune, dol- go 570.000 km, 4. januarja ob 3,57 je bila najbližje točki na Luni na svoji poti po vesolju in je drvela naprej s hitrostjo 2,45 km v se- kundi. Čimbolj se je "oddaljevala od Zemlje in Lune, tem manjši je bil vpliv njunih težnosti na njeno gibanje, ki je bilo vedno bolj pod vplivom Sonca. To je dobilo s tem svoj prvi umetni planet, svoj umetni satelit. Ob izstrelitvi je dobila raketa po tolmačenju sov- jetskih znanstvenikov hitrost, več- jo od vdruge kozmične hitrosti«. Tako je premagala težnost Lune in Zemlje in je prišla pod vpliv sončne težnosti in je prav zaradi tega tudi nadaljevala svojo pot proti Soncu. Vpliv težnosti Sonca začenja približno milijon kilome- trov daleč od Zemlje. Cim.bolj se je kozmična raketa oddaljevala od površine Zemlje v smeri Lune, tem manjši je bil vpliv zemelj- ske težnosti na njeno gibanje, med tem ko je vpliv težnosti Lune in drugih nebesnih teles naraščal. S tem, da je raketa drvela 6000 do eOOO km daleč od Lune s hitrostjo 2,45 km na sekundo, je prišla iz sistema Zemlja-Luna in je dosegla območje težnosti Sonca. Torej kozmična raketa ni postala Lunin satelit niti ni padla p- Luno, niti se ni vrnila na Zen- Težko še je natan...... reči. kaj je dobila znanost od sovjetske kozmične rakete, pač pa bo to mogoče reči šele po analizi vseh podatkov, ki so-jih posredovali navedeni aparati znanstv^enim. sre- diščem.. Umetni sateliti so v mar- sičem spremenili prejšnje teze o zemeljski ■ atmosferi in vesolju, svo.je pa bo še opravila kozmična raketa. Od nje pričakujejo odgo- vore na nekaj važnih vprašanj, ki so si jih postavili sovjetski znan- stveniki. Tako glede nastanka Lu- ne, glede radioakti\'Tiosti oziroma magnetnega polja Lune in kemij- ske sestave plinov v vesolju. Že po prvih dnevih potovanja kozmič- ne rakete so sovjetski znanstve- niki trdili, da je raketa že doslej dala odoovore na mnoga vpraša- nja in izpopolnila svojo nalogo. Začetek leta 1959 je torej po- svečen vprašanjem vesolja po za- slugi sovjetskih znanstvenikov, ki bodo lahko v doglednem času člo- veštvu odgovorili na nešteta vpra- šanja, ki jih je 2. dan leta L959, vzlxidila vest, da je poletela proti Luni sovjetska kozmična raksta In da je zdrvela mimo Lune v pod- ročje težnosti Sonca. Novoletno praEnovanje je bilo res prijetno M-.nulo novoletno praznovanje je zapustilo v Ptuju samem in v večin: predelov ptujske m dru- gih cibčin dober vtis pr.. otro- kih, mladini m odraslih. Vrtci, šole, organizacije in kolektivi so tokrat storil: več kot sicer za obdaritev, za novoletne prireditve pa tudi za razvedrilo odraslih. Za novoletno okra-sitev mesta je CHrjskrbela Komunala. Radodamost Dedeka Mraza so občutile mnoge trgovine pri svojem neobičajno visokem prometu, pa tudi vsi mali n velik', k: jim je podari! novoletna darila. Teh b: gotovo bilo še več. če ne bi začelo pri- manjkovat; p>o trgovinah z otro- škm: oblačili :n obutvijo stvan za otroke. Še več ljudi bi pre- jelo novoletne čestitke, če teh ne h; zmanjkalo že več dni prod Novim letom. Na pošti so se iz dneva v dan grmadile kartice, pisma, pvaketi iz vseh stran: do- movine n z inozemstva. Skoraj m bilo te dni hiše m družine, ki je ne bi sicer z oprav čl ji^-jo za- mudo obiskal pisanonoša. Mnogo ljudi se je tudi opravilo na po- to^^anje. m ofe?ske k svo]c»rn. 2naxK€m ji pr.^te.jem po želez- nici in z avtobusi. Zaradi pn-prav na praznike je bil Ptuj podn ljudi s pcdežeija. Povsod je brio treba čakata na vrsto, saj se je ob trgov.skih pultih gnetlo ogromno žena m gospodinj. Gostišča so se morala potruditi, da so bili vsi gostje čimiprej postreženi... Sama pojava Dedeka Mraza je bila tokrat prijetnejša. Znal se je lepo pogovarjat z otroci, ko je del:! darila. Skoraj nikjer se fL pojavil sam. E*red aJ: za nj m je bU lep program z nastopom obrok ui odraslih. Tudi ni poza- biJ obdariti samega vrtca ali šole s potrebn.ma igračkam: aU knji- gam, ter drugim: rekv.zit:. Na- stopili so vsi znan :n neznan: talent: po vrtcih, šolah, kolekti- vih .n organizacijah. Godbenikov m pevcev je povsod jDrimanjko- va!o. To so občut.la predvsem gostišča, k: so pripravljala pro- gram za pričakovanje Novega le- ta. Siovo od m:nu!:h mesecev, kron.ke :n skeč: so skoraj po- vscd izpopolnjeval: razpoloženje malih .n odraslih. N'a dan ~A de- cembra je b-.lo po kolektiv.h pr.- jetno razp>oženje. Da h: bih gostje zvečer ob pričakovanju Novega leta čimbolj zadovoljni, so v nekaterih gostiščih in za društvene prired.tve uvedli vstop- nice, ki so jih prodali v pred- prodaji. Eno izmed ptujskih go- stišč se je gostom oddolžilo z leipimi danh za celo omizje in jim tako na svoj dobro zamišljen način zopet vmito vstopnino. Na- mesto običajnega vr\"eža. stiske m prerivanja je b:lo pr.jetno razpoloženje v udobnih prostorih. Organizatorjem novoletnJi skup- nih praznovanj je ostalo za ko- nec tega leta precej novih po- bud, predvsem pa neizogibna ugotovitev, da take prireditve sčasoma ne bodo izključna skrb gostišč, temveč tud: društev m organizacij, ki že razpolagajo marskje z lepvm; in večjimi pro- stori kot gostišča. Zabeležbe vredno pa je tud- spoznanje, da že dolgo n: več namen takih prireditev popivanje in zaprav- ljanje, tem.ve«^ razvedrilo ob za- bavnem sporedu, godbi n oetju. ob katerem se znane: ji pnja- te-iji zabavajo v treznem stanju romo v nor brez >>mačka« na- slednjega dne. Cllil lil mlm zdf evsiva Pri ustvarjanju socialističnih odnosov v naši družb: ima zdrav- stvena služba posebno mesto. Njena naloga je varovati zdravje m živij^nje nsših ljudi :n njego- vo delo\Tio sposobnost. Ker ji je ta naloga določena' v splošnem družbenem nteresu, jo more '-n mora opravljs^ti ie 'javna zdrav- stvena služba. Sloneti mora ne več na pnvatni iniciativi in pra- ksi zdravnikov, temveč na vse- stransko razviti mreži zdravstve- nh zavodov; ne m.ore se omeje- vat samo na zdravljenje bodisi v bolnišnicah ali zdravstvenJi domovih, temveč mora težiti za preprečevanjem vzrokov obolenj, z drugo besedo, stremeti mora za zdr2'V£tveno preventivo. Zaradi te nove družbene funk- cije ne more bit: zdravstvena služba več zadeva zgolj določe- nega kroga strokoN-njakov. tem- več je slehernemu našemu držav- ljanu mnogo na tem. kakšna sta njeno delo in njen razvoj. Le tedaj, čs bodo državljan: kar najbolj \'sestransko m akt vno sodelovali, bo zmožna zdravstve- na služba opraviti pomembno družbeno vlogo. Sodelovanje dr- žavljanov v zdravstveni službi je pri nas uresničeno v obliki druž- benega opravljanja od občinskih svetov za zdravstvo do upravnih odborov v posamezn h ustanovah. Če pojmujemo zdravstvo v ozkem okviru medicine, poitem je to stroka, ki b' se smeli in morali neposredno ukvarjat: ?. njo le zdravTTk- ;n ostali zdrav- stven: delavci. Vendar tako poj- movano r-iiravstvo je ssmo del celote, ker še tako napredne metode zdravljenja in zs'edki me^d cinske znanosti ostanejo neplodna teorija, če jih ne mo- remo praktično izvajati. Tud^ med najbolj zao^t.-=iim: ljud.stv. imamo posameznike, k; obvadajo ^'se metoie zdravljenja, p? mo- rajo bre^mo-rn gledati, kako .]:m ljudstvo brez potrebe umira, ker n. možn-c«t:. da se ljudje teh do- brin poslužujejo. Medicina je po- vezana s celotno družbeno pro- blem, a ti ko, od v. sna od kulturnih in materia.'nih pogojov. posebno pa od tega, v č.ga^v.h rokah so t: pogoj;. Vedno več bolezn je. ko se pjs?mezn:k zdrav: na st.-oške skupnost . bod..-,: zato. ker druž- ba sprejme breme ptreameznika. zir?> znatno več, ker postane prebvalstvo zahtevnejše, in ker postanejo zdravstvene usluge prebivalstvj laže dosegljive. Tod g čimveč m-^i n sredstev >^omo uporabil' za preprečevanje bolezni, tem manjše bo breme zdravljenja bodisi denarno, bodisi v efektu izgubljenih ur. dni, de- iovn h m'^či, pvohabljencev n zdravstven-h •nv3';dov. Ker je bc'n'kov to'iko. da msjo zdrav- nik; že z nj m polne roke {Kusla. sp jim odm-ka preventiva. Pre- vent va počaka, bolnik ne čaka. Na ta nač n se vrtimo v začara- nem kr.>gu: ker ne zmoremo pravočasnega in učinkovitega preprečevanja bolezni, nas du- šijo izdatk: m zdravljenje že nastalih bolezn: ter okvar. Prav tu je pr:ložnost. ki jo imajo or- gan, družbenega upravl.janja, da pc-sežejo v bistvo zdravstvene službe n vplivajo na sam koiren zla. Prav p.isebno še zato. ker j i preprečevanje t-sta oblika zdrav- stvenega uveijavljan.ja, kjer tudi nestrokovn.-jak- 'ahko plodno so- delujejo (Nadaljevanje sled.) Letošnjo novo leto smo pri- čakali s tremi pomembnimi do^ooki. Najprej ikj sovjeti 2. januarja izstrelili kozmično ra- keto, ki ,je preletela že skoraj milijon km, nato so Castrovi uporniki na Kubi po 25-mcsečni državljanski vojni zrušili reak- cionaren Batistov režim, kot tretje pa Je tržišče v zahodno- evropskih državah in v zvezi s tem prehod na spren^enljiv na- čin računanja % tujimi valutami. fspch sovjeUskih znanstveni- kov je izredno poin^mben, sa.1 je človeštvo na ta način prvič stopilo iz zemeliske privlačnosti ter se napotilo v vesolje. To- krat sicer še niso poslali v koz- mični pro^iior živega bitja, ni pa daleč čas, ko bo človek sto- pil tudi na Luno in si jo pwl- redil. V teh trenutkih, ko člo- veški razum vstopa v novo ero. sta prijateljsko soriflovanje msd narodi in težn,?a, da bi odpra- vili vsa. na^sprotja na Zemlji, šc mno^o bolj potrebna, l^ajti samo na ta način bcnio dooC^H enotno politiko pri osvajanju vesolja. Kaj bodo pomagali človeštvu vsi tehnični dosežki, če si jih ne bomo znaj i podrediti temveč bo- mo prenesli sedanja blokovska nasprotja v neskončen prostor. Morali bodo spoznati tudi to. da z napačnim in cgoistifnim tekmovali) jm duhom ne bodo dosegli ničesar drugega, kot slabo kri. Slo-žnost, skupno so- delovanje in še večji napori pri obvladanju skr.pnih razumskih naporov naj bodo gesla novega vesoljnega št::tja. Kuba je bila prizorišče 25- mesečne državljanske vojne, sedal pa so končno opravili z i diktaior.;pni Ba'lsto. V južno- ameriških državah so po drugi »etovni vojni začpli šte- ' ilni narodi gibanje za de- mokratizaci.io vcleiKssestniškega načina vodenje teh zaostalih držav. Nosilci gibanja so me- ščani, ki želijo ohraniti nacio- alno bogastvo v mejah domo- vine in odpraviti neusmiljeno Jzkori.ščanje tujega kapitala. V Brazili,ii, Argentini, predvsem pa v Mehiki, je država nacio- aiizirala petrolejske vreke aJi pa našla tako obliko sodelova- nja s tujino, da so si zavaro- vali svoje interese. Podobno gi- banje je biio na Kubi. Fidel Castro je že prod leti ome-iil v svojem programu na vodiineni mestu nacionalisarijo plantaž sJadknrnega trsa in Ica- vc. S tem bi zadali veleposest- niški kasti o.snffvni udarec. Nje- ovo pihanje je tembolj zani- mivo, ker je bilo in.no7,ično in dolgotrajno. To ni sprememba ene kaste z drugo, temveč- jc to množično gibanje za demokrati- zacijo dežele, predvsem pa za gospodarsko osamosvojitev in vzpon. V tem delu sveta izgubljajo tla pod nogami diktatorji, ki so bili v prejšnjih letih tako pri- Ijii hijeni. V petirt letih so zru- šili šest diktatorjev, ostala pa sta samo še v Dominikanski re- publiki in na Haiiiju. Zato je vsako gibanje, in čeprav v tem primeru napredno meščansko, pozitivno, ker daje možnosti za prehod v sodobnejše družbene odnese. Valutne reforme v zahodni Evropi so odgovor na neuspela pogajanja o svobodnem tržišču. Velika Biitanija je prva spro- žila problem konvertibilnosti, to je spremenljivosti vrednosti va- lute. Ker so v zadjijem letu zbrali dovolj zlatih rezerv% so lahko prešli na konvertibilnost anta, kajti na ta način bi diktirali tržišču, obenem pa zaščitili svo- je interese na skupnem tržišču šestih držav, kjer so po novem letu zmanjšali carine za deset odstotkov. Posledice takega si- stema so vidne že v mnogih državah. V Franciji rastejo ce- ne, v Avstriji pa so zaskrbljeni zaradi izvoza svojih izdelkov. To naj bi bilo gospodarsko so- delovanje, povsem očitno pa Je, da vsaka država zase, ali šc bolje, vsaka kapitalistična sku- pina, posebej zagovarja svoje interese, ne pa interese vse za- hodne Evrope. STRAN t PTUJSKI TEDNIK Pt-u; dne 9. januar;a ^959 Stroški za komunalne naprave pri novogradnjoh Pri graditvah stanovanjskih :n upravn,h zgradb v obč.m je bulo vedno odprto vprašanje f nans- ranja komunalrah naprav, kjer jivh investitor ni mogel sam zgraditi. Da bi bilo to vprašanje za vso občino enotno reseiK*, je pred a- gal občinski svet za stanovanjske in komunaJne zadeve, naj to vpra- šanje reši občina s p>osebn.m od- lokom, ki bi določal pvovprečn: znesek stroškov za komunalne naiprave na osnovi točnih pred- računov. Na zadnji sejd obeh zborov ob- činskega ljudskega odbora Ptuj 27. decembra 195-8 je hA končno sprejet odiok z določilom, da ne sme znašat: povprečni znesek str-oškov za komunalne naprave presegati 15 odst. predračunske vrednost predvidene gradnje oz. 20 odst. predračunske vrednost' zgradb. V komunalnih napravah so za- jeti priključki na kanalizacijo, vo- dovod, eileiktrično omrežje, pati, ceste, pločniki, ureditev nasadov m zelmiih patov, otroškega igr- šča, podstave za pranje .n suše- nje perila, za servise in za druž- beno de'ovanje hi.šnih svetov ter stanovanjskih skupncsti. Občina Ptuf Ima svo|o posredovalnico za delo ObLO Ptuj je kcnec decnmbra 1958 u5.tanovil svojo posredoval- nico za delo, ker jo z ukintvjo okraja Ptu.i bivša okrajna posre- dovalnica za delo prenehala ob- stajati. Na novo ustanovljena posredo- valnica za delo občine Ptuj bo opravlj.5.13 posle posredovanja de- la in vršila posle druge službe, ki spadajo v njeno pnstojnost. Gle- de na velkotst občane Ptuj j« b.la ustanovitev posredovalnice nujno potrebna. l^stanovljena nova pod- jetja - Kmetijska gospo- darstva v občini Ptuj Po predhcdn.h sk!np;h delav- skih svetov kmet;js.kih gospodar- stev na območju ptujske občine je prišlo do združitve kmetijskih gospodarstev, ki sta jo že tudi potrdila občnska zbora na lan- ski zadnji seji. Novo f>odjstje KG »Ptujsko po- lje« s sedežem v Ptuju tvorijo sedaj Kmetijska gospodarstva ^>Osoink« Ptuj, Kmetijsko gospo- darstvo in vrtna^rstvo Ptuj, Kme- tijsko gospodarstvo Plaoar-Vur- berk, Kmetijsko gospodarstvo Domava Kmetijsko goiSipcdar.stw »Polje« Sobetinci, Kmetijsko go- spodarstvo TmoN-ska vas n Kme- tijsko gospodarstvo Juršinci. Novo pod j Pt je Kmetijsko go- s.podarstvo »Haloze« tvorijo kme- tijska gospodarstva: Z a. vrč, Pod- lehniic .n Bori. Sedež gospodar- stva »Haloze« je tudi v Ptuju. Novo podjetje Kmetijsko oo- spodarstvo »Dravsko polje« s se- dežem v Kidričevem pa tvor.jo KG Kidriče w), KG Star.še, KG Pragersko m Kobilarna Tumišče. Do združitve je prišlo z name- nom, de bd ustvarili gospodarsko mK->čna kmetijska gospodarstva, ki bodo sposobna razviti se v mo- derna kmetijska gosipodarstva. E>osedanja kmetij.ska gospodar- .stva so biie prešibke gospodar- ske enote, da bi se lahko v do- glednem času razviile v modema, speo:ai!iz!rana in rentabilna kme- tijska gac.podar.stva ter prevzela v kmetijski proizvodnji zaželeno družbeno vlogo. KZ Vurberk In f^Suj sla se združili Kmetijsika zadruga Vurberk jo sklenila priključit; so KZ Ptuj. O tem predlogu KZ Vurberk sta sk'epala oba občna zbora in sta smatrala, da je združitev gospo- darsiko utemeliena. (Nadaljevanje) NAD 500 2RTEV JE PADLO 12 PTUJSKEGA OKOLI§A ZA NASO OSVOBODITEV PRiCBCUJE.MO NJIHOVE KHATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. Carman Adolf se je rodil 15. junija 1899 pri Sv. Ani nad Tržičem. Mati je bila natakari- ca. Imela je poleg Adolf a še tri otroke. Adolfa je dala učit za m.izarja. Leta 1926 je od privat- nega mizarskega mojstra odšel v državno službo k železnici v Maribor. 1. 1930 pa v Ptuj, kjer je učakal nemško okupacijo. Zaradi sodelovanja v OF fia je okupator oktobra 1942 aretiral. Odpeljali s.o ga v koncentracij- sko taborišče, od koder se ni vrnil. Priminil je pri transpor- tu iz Sublina v Auschwitz leta 1945. Cuček-Graber .Takob se je ro- dil 27. aprila 1914 v Vukovju ob Pesnici. Posvojil ga je Graber v Derstelji. V Desterniku je ob- iskoval osnovno šolo, nato pa je delal na Graberjevem posestvu. Za politiko se v stari Jugoslaviji ni menil. Ko pa je v dobi oku- pacije v Slovenskih goricah vzklila misel na oborožen upor, se je povezal s prvoborci. Pod- piral jih je s hrano in drugimi potrebščinami. Zaradi izdaje so ga gcstapovci aretirali 17. av- gusta 1942 in odpeljali v ptuj- ske zapore. Prestal je težko mu- ke, ker ga je okupator hotel pri- siliti, da bi spregovoril o sode- lavcih OF. Z narodnim herojem Lackom je preživljal v skuprd. celici težke dni. Dne 4. novem- bra 1942 so ga ustrelili v Ma- riboru. Crešnik Jožef se je rodil 15. januarja 1918 v Maškanjcih. Po poklicu je bil čevljar, njegov oče pa mali kmet. K partizanom je odšel 23. avgusta 1944, ko je prišel na dopust iz nem.ške voj- ske. V NOV je opravljal posle kurirja v 14. TV postaji. Padel je v Mezgovcih 10. oktobra 1944. Čeh Janez se je rodil 27. de- cembra 1906 v Desterniku v kmečki družini. V šolo je hodil na Desternik. Po šolanju se je posvetil sadjarstvu. Na Kmetij- ski šoli v Mariboru ie nnnravil izpit za sadjarja. V Trnovski vasi in v Ptuju je nato uredil trsnico. Po političnem naziranju je bil napreden, ker sta nanj vplivala dr. Jože Potrč in Jože Lacko, vodilna komunista v ptujskem okraju. Po prihodu okupatorja se je že jeseni 1941 povezal s snovalci OF. Na Lju- tomerski cesti v Ptuju, kjer si je leta 1940 zgradil novi dom — so imeli iavko aktivisti OF, ka- kakor Mirna Ivovač-Barčka in drugi. Dne 16. oktobra 1942 so Ceha aretirali na njegovem do- mu v Ptuju gestapoA'ci. Odpe- ljali so ga v ntujske zapore, kjer so ga mučili, da bi izdal organizacijske vezi OF, nato pa so ga odpeljali v Maribor, kjer je padel med talci 4. novembra 1942. leta. Črnko .Toref se je rodil T3. marca 1926 v /^uperji vasi v kmeoki družini. iRasel je med štirimi otroki in obiskoval os- no\'T)o šolo pri Lovrencu, na Dravskem polju, pozneje pa sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru. Komaj je šolanje kon- čal, pa je okunator poklical k vojakom januarja 1944. Avguste 1944 je prišel na dopust, septem- bra pa je odšel k partizanom, namesto v nemško vojsko. Ze januarja 1945 so dobili domači SDoročilo, da je Jožef najbrž nadel, ker je bil v borbah na Pohorju oi'oli 26. decembra po- grešan. Bil je mitraljezec v Tomšičevi brigadi. Domačin Za- fošnik Janez, ki ca ie videl na Pohorju, pravi, da so mu so- borci Dovedali, kako hrabor je bil Jožef in najboljši tovariš. Oi>omba: V 50. številki nrsšega lista dne 19 decembra 1958 smo začeli objavliati življenjepise, ki jih je zbrala organizacija ZB v letu 1958. Spustili bomo že obja-^-'''-^ne. Ko v jeseni utihne vesela pe- sem mladih fantov, ki se vračajo s taborjenja predvojaške vzgoje v svoje domače vasi, s pridob- ljenim znanjem in številnimi vti- si iz lepega tovariškega življenja, ne preneha njihovo delo in vez, ki jih drži v okviru izvenarmad- ne vzgoje. Za pouk in povezavo z mladin- ci predvojaške vzgoje skrbi od- red predvojaške vzgoje ptujske občine, ki mesečno pošilja v va- ška središča svoje predavatelje, kjer se zbirajo mladi fantje in z velikim zanimanjem prisluhne- jo zanimivim predavanjem. V de- cembru preteklega leta .so pre- davatelji govorih mladincem o zgodovinskem nastanku, vlogi in nalogah naše ljudske armade, o naraNTiih lepotah m turizmu v FLRJ, ki je bilo podano s po- močjo diafilma, ter o temah, ki .so v načrtu izvenarmadne vzgoje. M'adinci so na pobudo vodstva odreda PVV Ptuj začeli razprav- ljati o problemih m.l."dinske or- ganizacije, ter izrazili željo, da bi se naj v njihovih krajih usta- novila ta organizacija. Mladinci so o tem že mnogo razpravljali na taborjenjih v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je bilo v članstvo ljudske mladine spreje- to nad tisoč mladincev in usta- novljenih lepo število osnovnih vaških organizacij, ki pa vsled tega, ker niso dobile nobene po- moči, niso mogle najti svojega me,sta in vloge na vasi ter niso bi'e \'ključene v akti^/no delo mla- dinske organizacije. Odrec! PVV pG!in[]!ga mladič^skc org^mizaciji na vasi Na željo mladincev, da se usta- novijo mladinske organizacije na vasi, je priskočil takoj na pomoč odred PVV, ki je s pomočjo svo- jih predavateljev nudil vso po- moč Dri izvedbah konferenc, ki so jih sklicali mladinci v svo- jih vaških središčih v decembru. Tako so bile \ispešno izvedene prve konference mladine v Zavr- ču, Zetalah, Trnovski vasi in Vi- tomarcih. Mladina v Zavrču je imela že več sestankov in je za- čela z delom. V Zetalah se je konference udeležilo 25 članov, ki so si izvolili svoje vodstvo. Mladina v Trnovski vasi je imela svojo drugo konferenco v nede- ljo in se je je udeležilo 48 čla- nov; izvolili so si vodstvo, v nedeljo pa se bodo ponovno se- stali in so izrazili željo, da jih obišče kdo izmed vidnih politič- nih oziroma gospodarskih funk- cionarjev občine, da so bodo i njim pogoTOrili v vseh važnih po- litičnih, gospodarskih in ostalih vpra.šanjih ter problemih njiho- vih vasi. Mladina v Vitomarcih se je na svoji prvi konferenci prav tako pogovorila o svojih problemih, izvolila svoje vodstvo in izrazila željo, da se v nedeljo ponovno sestane in pogovori z vidnejšim predstavnikom o vseh važnih vprašanjih in problemih njihovega kraja. Konference se je udeležilo 33 članov. Š^srl vaške Tako so s pomočjo odreda PVV Ptuj nastale štiri nove vaške or- ganizacije ljudske mladine. S tem je vaška mladina p>okaza!a željo po aktivnem sodelovanju v vrstah svoje organizacije. Mladini je treba le prisluhniti, ji pomagati reševati njene pro- bleme, uresničevati njihove želje ter jo usmerjati, da pravilno razvija svoje mlade sile za raz- voj naših vasi. FB Uspeh lanskih specfatath seraov v L uhlfaa Lani je bilo v Ljubljani soe- cialnih sejmov in sicer: »Moda 1959«. II. sejem prom.etnih sred- stev, II. mednarodni lesni sejem, IV. mednarodni vinski sejem in V mednarodni sejem »Sodobna elek- tronika«. Na teh sejmih je raz- stavljalo skupno 582 razstavljal- cev od tega 356 domačih in 286 tujih iz 21 držav vseh kontinen- tov sveta. Lanske sejme je obiskalo skupno 345.000 obiskovalcev, od tega 34 odst. tujih iz vseh kontinentov sveta .medtem, ko je bilo sklenje- no komercialnih zaključkov za več kot 8,5 milijard dinarjev. V časr sejm.ov je bilo tudi več kongre- sov, strokovnih konferenc in po- svetovanj, podeljene pa so bile tu- di razne diplome in medalje kot n. pr. za najboljša vina, za naj- boljšo em.balažo itd. Nobenega dvoma ni, da so spe- cialni sejmi v Ljubljani prispevali k nadaljnemu utrjevanju na.ših mednarodnih gospodarskih stikov Letošnji sejmi Tudi letos bodo v Ljubljani pri- rejeni že tradicionalni specialni sejmi in ena mednarodna razsta- va. V drugi polovici januarja bo se- jem »MODE 1959«, to je že IV. specialni sejem za popularizacijo domače proizvodnje konfekcije, modnih tkanin in usnjenih proiz- vodov. Ta sejem bo združen z vsakodnevnim prire/janjem mod- nih revij sodobnega oblačenja, anketiranjem potrošnikov, stro- kovnimi posvetovanji itd. V začetku me.seca maja bo III. MEDNARODNI SEJEM EMBALA- ŽE združen s podeljevanjem Ju- goslovanskega Oskarja za najbolj- še embalažne izdelke. Tudi ob tej priliki bodo prirojeni razni stro- kovni kongresi, konference, posve- tovanja itd. V začetku meseca julija, to je v času mednarodnega kongres- varilne tehnike v Opatiji, bo v Ljubljani MEDNARODNA RAZ- STAVA VARILNE TEHNIKE, zdru- žena s strokovnimi posvetovanji, tekmovanjem varilcev in podelje- vanjem raznih priznanj. V tradicionalnem času, to je od 28. VIII dalje bo V. MEDNA- RODNI VINSKI SEJEM, ki bo združen z mednarodnim ocenjeva- njem najboljših vinskih vzorcev vsega sveta, kakor tudi z ocenje- vanjem najboljše jugoslovanske vinske embalaže. Sam sejem bo organiziran na nov način, ki bo zbudil nedvomno potrebno zani- manje, saj bo omogočil vsakemu vinskemu okolišu da se uspešno uveljavi s svojim kvalitetnim vi- nom ter tijdi folklornimi in turi- stičnimi zanimivosti, ki bodo zla- sti privlačne za tuje obisko\'alce. Kot zadnji bo letos prirejen yg}>NARQDNI SEJEM »SO- DOBNA ELEKTRONIKA«, ki bo v drugi polovici meseca oktobra propagira) najnovejše tehnično do- sežke na področju radija, televi- zije, telekomunikacij in automa- tizacije. Zvezni center za elektro- niko, telekomunikacije in automvi- tizacijo bo v tem ča.su priredil po- sebno strokovno konferenco o se- stavnih delih. Ljubljana je prva odstopila od prejšnjega velesejemskega načina prikazovanja vzorcev vseh vrst (od igle do lokomotive) ter začela uva- jati nov način prit-ejania strokov- nih sejmov. Dosedanja praksa }.e pokazala, da so specialni sejmi v današnji, izredno razviti in vse- stransko razdrobljeni industrijski proizvodnji, edina smotrna rešitev, da se na enem m.estu in v istem času lahko dobi lep pregled nad tiajnovejšimi tehničnimi dosežki enega področja. Taki sejmi so združeni tudi s strokovnimi po- svetovanji, kjer se srečujejo do- mači strokovnjaki s strokovnjaki vseh delov sveta, a to nedvomno prispeva k nadaljnemu razvoju in napredku utrjevanja naših med- narodnih ekonomskih stikov in tr- aovine. Drobne kmetijske zanimivosti Zakaj je važno pitanje praši- čev s krompirjem? V Avstriji so delali poizkuse s pitanjem prašičev z različno hrano. Pri- poročili so pitanje z okopavina- mi, ker je za prirastek 100 kg bilo potrebno 400 kg žit ali 1600 kg krompirja. Na poskusnem posestvu so pridelali 36 q ko- ruze po ha, 20 q ječmena in 200 q krompirja po ha. S pridelkom koruze s ha so pridobili prira- stek 900 kg, s pridelkom ječme- na 500 kg in s pridelkom krom- pirja iz 1 ha so dobili 1250 kg prirastka. Ugotovili so. da lahko s krompirjem dosežejo do 1,5- krat večji prirastek kot z ječ- menom in do 40 "/o večji prira- stek kot s koruzo. Tudi Danska je prešla na pitanje prašičev z okopavinami, kar je zlasti važ- no tudi za Slovence kot pride- lovalce krompirja. Uporaba ultraivioletnih žarkov v živinoreji. V Nemčiji so delali razne poizkuse v delo- vanju ultravioletnih žarkov na rajzne vrste domačih živali. Po- izkuse so delali pozimi. Mlade prašičke so 2 do 10 minut osvet- lili s kvarc svetilko. Živali, ki so jih osvetljevali, so zelo do- bro izgledale in imele boljši tek ter dosegle večji prirastek kot neosvetljene živali. Oči živali niso pri osvetljevanju zaščitili. Osvetljevali so tudi ovce, kate- rim pa so oči pri osvetljevanju zaščitili. Ovce, ki so jih osvet- ljevali, so imele boljši tek in boljšo volno. iPri kravah so osvetljevali vimena in s tem povečali količino mleka. Upo- raba ultravioletnih žarkov je tudi ugodno delovala na uniče- vanje tuberkuloze pri domačih zajcih. Važnost mineralne hrane za prašiče. Večkrat jo opaziti nepravilnost pri prehrani pra- šičev zaradi pomanjkanja rud- ninskih .snovi v njihovi hrani, zlasti kalcija in fosfora. Posle- dice tega so: slabo izkori.«čanje hrane, izguba na teži, v težjih primerih pa omehčan je kosti in razne druge nepravilnosti v or- ganizmu,' zlasti F>ojav želodčno črevesnega katarja. S poizkusi je dokazano, da so znatno bolj napredovala tista gnezda, ki so dobivala dovoljne količine kal- cija in fosforja v ugodnem raz- Fotoelektrični način dolo- čanja masti v mleku. V SSSR so pričeli z ugotavljanjem količine masti v mleku na fotoelektrični način. Ta metoda je osnovana na principu, da je prozornost mleka toliko manjša, v kolikor mleko vsebuje več masti. Na prozornost mJeka vplivajo tudi druge sestavine mleka, razdeli- tev in velikost mastnih kapljic, vsebina kalcija, fosforja in ka- zeina. Da bi dosegli večji uspeh pri fotoelektričnern načinu ugo- tavljanja masti, so mleko pred- hodno filtrirali, da so odstra- nili vpliv nečistoče na prozor- nost in dodali majhne količine kemičnih snovi, ki odstranju- jejo vpliv kalcija in kazeina. Ugotovili so, da kislost mleka ne vpliva na rezultate. Z novim fotoelektričnim načinom ugo- tavljanja maščob v mleku so prihranili velike količine žvep- lene kisline in amilnega alko- hola, delo pa je potekalo zelo hitro in brez nevarnosti. Vitamini.mci.ja in steriliza- cija mleka. V Nemčiji, ZDA in pa tudi drugod po svetu doda- jajo mleku vit-amine. Vitamini- zacijo in sterilizacijo po dose- žejo z novim aparatom, kjer mleko teče skozi posebno cev 1 cm premera in dolžine 100 m. Kot izvor ultravioletnih žarkov uporabljajo kvarc svetilke, od- govarjajoče dolžine, ki omogo- čajo proizvodnjo ultravioletnih žarkov ter s tem sterilizacijo mleka v ceveh, skozi katere teče mleko. Mleku največ dodajajo D vitamina. Na ta način izvede- na sterilizacija je enaka paste- rizaciji. Vitaminski dmlatek v pre- hrani peratnino. V Nemčiji upo- rabljajo vitaminske dodatke za prehrano perutnine. Stroški za prehrano s temi vitaminskimi dodatki znašajo 8 do 20*'n od vrednosti povečane proizvodnje perutnine, in to zlasti v zimskih mesecih. Iporaba bakterialnega i^nojila. V svrho povečanja pro- izvodnje luceme uporabljajo razne balcterije in to zlasti na Švedskem, v poizkusne s\'The pa tudi že pri nas. Z uporabo aerobnih bak+erij se poveča pridelk ovsa. ječmena, krompir- ja in drugih posc-,-kov. iz teh bakterij proizvajajo tako zvaao bakterialno gnojilo in ga sestav- ljajo z apnom ter drugimi mi- neralnimi in organskimi gnojili. S pomočjo bakterialnih gnojil so v SSSR znatno povečali pri- delek zrnja in slame pri žitih, pa tudi pridelke živalske repe in to na peJčeni zemlji. Z upo- rabo bakterialnih gnojil niso povečali samo pridelkov, tem- več so tudi izboljšali kemično svojstvo zemlje in kakovost po- sevkov. Zakaj je važno svin.jsko meso? Svinjsko meso je važno za ljudsko prehrano in prašič bolje izkori.šča hrano od gove- da. Pred vojno je bila v Nem- čiji uporaba nra.šičjega mesa no prebivalcu 30 kg letno. Od skupne uporabe mesa v Nemčiji je odpadlo na prašičje meso 75 "/n. v Danski 55 "/o. pri nas pa od 40 do 50 "'o. Skupna proiz- vodnja prašičjega mesa v Ev- ropi bre-z Sovjetske zveze je znašala pred vojno 6529 milijo- nov ton, če vštejemo tudi mast. Kalorično izkoriščanje hrane s strani prašičev znaša 52 ".'o, medtem ko pri kravi s proiz- vodnjo 4000 litrov mleka letno, pa le 27,5 "/o. Antibiotiki v perutninar- ski prehrani. Antibiotiki (peni- cilin, streptomicin. aureomicin itd.) zelo ugodno vplivajo na rast mlade perutnine. S poskusi je dokazano, da so antibiotiki tisti činitelji, ki ]X)SRešujejo rast. Antibiotiki namreč pospe- .šujejo razvoj koristnih bakterij in pospešujejo v črevesju delo- vanje vitaminov. Antibiotiki tudi ovirajo delo škodljivih bakterij, ki proizvajajo v žival- skem organizmu lažje strupe. Zato je uporaba antibiotikov v živalski prehrani koristna. An- tibiotike me.?a med krepka krmila tudi Tovarna močnih krn-iil v Ljubljani. Ing. Vladimir Kincl, OLO Maribor Novi naročnilci »Ptujskega tednika« Malek Stanko, V. P. 4286-2, Gor- nji Milanovac; Kolednik Terezija, Desternik; Vrečar Ivan. KPD Dob. Šentrupert na Dol.; Novinšek Franc. Ptuj; Ber'.-ik Ivan, Juršin- ci; Gajser Cecilija, Ptujska goraj Toš Alojz, Vitomarci; Ferk Bogo- mil, PtTjj; Roškar Marija, Juršin- ci; Štumberger Marija, Ptuj; Hva- leč Martin, Ptuj; Habjanič Anton, Ormož; Gajser Milan, Zg. Prista- va; Serdinšek Anton, Kidričevo; Zupanič Ivan, Gorišnica: Bezjak Alojz, Ptuj; Lovrec Alojz, Vito- marci; Bezjak Martin, Ptuj; Pon- gračič Pavla, Ptuj; Stukec Janez, Polenšak; Zorko Jožefa, Bučkovci; Kožar Franc, Polenšak. Živinski sejem Dne 6. januarja 1959 je bilo pri- gnanih 80 konjev, 136 krav, 59 telic, 30 volov in 8 bikov. Cena pri konjih je bila od 40— 110 din za kg. pri kravah 70—90 din za kg. pri telicah 90—110 din, pri volih 90— 110 din in pri bikih 90—110 din za kg. Prodanih je bilo skupaj 156 komadov. Dne 7. januarja 1959 je bilo pripeljanih 76 svinj do dveh let in 68 odojkov. Cena pri svinjah je bila od 170 —180 din za kg in pri c^iojkih 2500—3500 din za komad. Proda- nih je bilo 25 svinj do dveh let in 4 odojki. Pogosta 5^ na ptujskih u^icata Ptuj dne 9 januar^ 1SS9 PTUJSKI TEDMIK stran 3 B novem letu naši ntladini Naš mladi rod prav dobro pozna mladinskega pesnika in pisatelja Danila Gorinška, ki je vse svoje življenjsko delo posvetil ljubezni do naših najmlajših, ljubezni do naše mladine ... Kdo ne pozna številnih pesniških zbirk, kdo še ni čital eli gledal mladinske igre »Rdeča kapica«, kdo od mladih še ni v šoli recitiral njegove ljubke pesmi? Vsi ga poznamo in vemo, da so njegove pesmi otrokom zelo blizu, ker so razumljive, preproste in nagajive. Vse to je naši mladini blizu in dovzetno. Povedati mora- mo še to, da je književnik Danilo Gorinsek obiskoval gimnazijo v Ptuju, kjer je tudi maturiral. Te dni bomo v ptujskem gleda- lišču videli novo slovensko mla- dinsko igro »Silni bič«, ki jo je napisal Danilo Gorinšek. To naj- novejše mladinsko delo je dožive- lo v Mariboru velik uspeh. Vse do- sedanje predstave so bile razpro- dane. Delo je napisano na svoj- stven, sodoben način. Otroci imajo radi pravljice, radi se .smejejo... Vrednost literarnega dela pa je v etični globini, ki jo morajo izlu- ščiti gledalci sami. Vse osebe, ki jih boste srečali v tej igri, so vam že znane iz raznih pravljic. Dobro Danilo Gorinšek se upira slabemu, kot so se v zgo- dovini naši predniki upirali gro- fom, vladajoči gospodi ali v naj- novejši zgodovini naši partizani okupatorju. Čeprav govorimo o pravljici in pravljičnih ljudeh, bo- mo v njej našli resnico, ki jo pa moramo znati poiskati in izluščiti iz zgodbe. Zmagan doseže svojo pravico ne morda s kakšnimi ča- rovniškimi sredstvi, temveč s svo- jim delom. Ddo je ustvarilo člo- veka in z delom si na.ša mladina utira pot v lepšo bodočnost. ozrimo se po na.ši domovini in vi- deli bomo neštevilne delovne zma- ge naših mladinskih brigad. Oglej- te si najnovejše delo Danila Go- rinška in budno sledite izvaja- njem na odru in spoznali boste jedro pisateljeve vzgojne misli. Prav bo, če boste tudi v šoli pri pouku o njej govorili in razčle- njevali značaje posameznih oseb. Učitelji naj vam bodo pa v po- moč! R. J. ROJSTVA: Marjeta Kokol, Dor- nava 87 — Viktorja; Marija Mla- kar, Skorba 17 — Zdravka; Mari- ja Požegar, Trnovska vas 24 — Jožefa; Alojzija Kolar, Lešje 1 — Franca; Klara Horvat, Gabernik 58 — Marto; Roza Ekart, Slovenja vas 54 — Milana; Justina Fvokol, Budina 37 — Silvo; Marija Hrg, Gabernik 17 — Marijo; Terezija Tajhman, Vumpah 33 — Janeza; Ana Zinko, Gornji Kamensčak 15 — Dragico; Marija Rogmanov, Slo- venja vas 67 — Anico; Ana Pin- tar, Pleterje 4 — Antona; Eliza- beta Antolič, Muretinci 58 — An- gelo; Rozina Jame, Prcša 19 — Martino; Terezija Rezek. Čermo- žiše .30 — sina; Alozija Hedl, Pr- šetinci 43 — Milana; Terezija Plohi, Ptuj — Zdenka; Veronika Burina, Žamenci 13 — Branka; Elizabeta Šenkiš, Mezgovci 52 — Viktorijo; Ana Bauman, Lovrenc — Metko; Ana Chomicki, Podleh- nik 16 — Mihaela. Kodfič Leapoldina iz Vumipaha 45 si je prškicdovaIa levo ro- ko; Habjanič Anton iz Bukove 24 je padol z motorja in s. poško- dovali levo nogo; Kokec Ivan iz Nove va&i 72 je padel in si po- škodoval levo roko; Preložnik Marija iz Kidričevega 81 sd je pri padcu s kolesa poškodovala levo nogo. Vsem, ki se še zdravijo v bol- nišnici, želimo skorajšnje okre- vanje. Nove melode za zdrav- ljenje o peki in Ruski in češk' zdravniki so iz- popolnili nove metode za zdrav- ljenje opeklin. Z »revolverjem«, kakršne uporabljajo za pleskanje sten, pcsujcjo opekline z zmesjo krvne plazme, antibiotikov, novo- kaina in vitamina A. Pri tem se oblikuje na opeklini tanka prozor- na mrežica, ki povsem nadomesti obveze, vitamini in antibiotiki pa blažijo bolečine in pospešujejo ozdravljenje. Muzej ledu V ZDA so nedavno osnovali »muzej ledu«, edinstven te vrste na svetu. V posebnih hladilnikih čuvajo zaradi bodočih proučevanj vzorce ledu, vzete iz različnih glo- bin ledenih ploskev na Gronlandu in Antarktiki. Ledene celindre, ki jih iz kom- paktnih mas ledu dvigajo s poseb- nimi dvigali dele na dva dela. Pr- vo polovico znanstveniki proučuje- jo na samem kraju, drugo polovi- co spravijo v muzej. V ledu so ob analizi naleteli na vulkan.ski pepsl, meteorski prah, bacile in mikrobe, ki so jih zračni tokovi odnesli v gornje plasti atmosfere in ki se pozneje skupaj s snegom spet pa- dali na zemljo. Na osnovi teh ugo- tovitev lahko dobe zanesljive po- datke o zračnih tokovih v času, ko se jo ustvajol led, o času manjših vulkanskih aktivnosti, o množini radioaktivnega prahu, kakor tudi o starosti.ledu. POROKE: Srečko Pestotnik, Je- senice in Jožica Markeij, Jesenice; Vekoslav Gašparič, Grajena 27 in Helena Anžel, Na obrežju 4; Alojz Polajžer, Draženci 1 in Anica Sami- perl. Nova vas 13; Franc Zupanič, Fram 20 in Ana Kelenc. Ptvij, Lju- tomerska 18. SMRTI: Jožef Vrabl, roj. 1925, umri 1. 1. 1959; Janez Šut, Ptuj, roj. 1888, umrl 3. 1. 1959; Franc Hrastovec 163, roj. 1934, umrl 29. 12. 1958; Ignac Voljič, Ptuj, roj. 1900, umri 29. 12. 1958. ^GnceH Mire Končič in Mlll2 Gregorača v Ptuju v Glasbeni šoli v torek, 13. januarja 1959, ob 20. uri, bosta priredila »Večer pesmi;< .sopranistka Mira Ivon- čič-Mracsek in tenorist Mitja Gregorač. Pela bosta pesmi in arije domačih in tujih sklada- teljev. Pri klavirju ju bo sprem- ljal Pavel Šivic, ki bo tudi ko- mentiral spored. Vstopnice za koncert dobite v pisarni Glasbene šole v Ptuju v ponedeljek, 12., in torek, 13, ja- nuarja t. 1. od 9. do 11. ure. Novoizvolfeni odbori osnovnih organizacil SZDU v Ptuiu I. teren SZ^DL: 1. Rubin Maks 2. Horvat Mirko 3. Vogrinec Marija 4. Rižner Franc 5. Satej Ciril 6. Stanislav Kari 7. Nemec Darinka 8. Konda Franc 9. Vegan Martin 10. Mlakar Jurij II. Tasovec Dinko 12. Samec Danilo 13. Horvat Zinka 11. teren SZDL: 1. Fridl Jože 2. Majcen Franc 3. Mohorič Danica 4. Gašperin Dora 5. Vl«h Franc 6. Pavlica Jaojze 7. Z;ebec Martin III. teren SZDL: 1. Lipovšek Boris 2. Voda Mirko 3. Tkalec Ivan 4. Perger Leopold ; 5. Korošec Rudi ' 6. Neubauer Danica > 7. Tomanič Franc 8. Leber Franc 9. Puž Ivan 10. Žerjav Ciril , 11. Urbas Marija IV. teren SZDL: , 1. Pur g Anton jj 2. Kukovič Anica j 3. Masten Danilo 4. Butolen Anica ^ 5. Lačen Štefka \ 6. Lovrec Ferdo i 7. Kodrič Jože • 8. Pernat Ludvik ^ 9. Muršič Ciril ■ 10. Malek Lotka 11. Lukan Blaž V. teren SZDL: 1. Korošec Rado j 2. Bohak Leopoldina 3. Zmavc Franc 4. Verlič Lojze i 5. Bratina Jože i 6. Cemezel Slavko 7. Vrecelj Irena 8. Jerenko Slavko 9. Cucek Franc 10. Junger Janko 11. Safranko Zinka 12. Vimer Lojze 13. Babnik Milan VI. teren SZDL Budina: 1. Meglic Janko 2. Spendija Angela 3. Vinkler Martin 4. Vinkler Ivan 5. Kuhar Anton 6. Rogina Franc 7. Brečko Anton VIII. teren SZDL Breg: 1. Rudolf Ivan 2. Cvirn Viktor 3. Vrabl Jože 4. Cvetko Jože 5. Rudolf Milica 6. Veronek Anica 7. Zega Elizabeta 8. Rebemak Ignac 9. Fabjan Stanko 10. Resni k Albin 11. Pernat Ludvik 12. Mesaric Ludvik 13. Mršek Magda 14. Pulko Franc 15. Cuš Janez X. teren SZDL Vičava: 1. Štalcer Vilko 2. Doma n j ko Josip 3. Krapša Terezija 4. Vrbnjak Katica 5. Ljubeč Marjan 6. Cenčič Milivoj 7. Capuder Jože 8. P.ijavoc Alojz 9. Crček Avgust 10. Turodič Vojo 11. Znidarič Dušan 12. Pinoza Mira 13. Kokol Martin Udeležba pri volitvah v osnov- ne organizacije SZDL, ki so do- slej izvedle volitve, je bila po- vprečno 95 "/o. Pred nekaj dnevn sta izšli št. 8—9 in št. 10 mesečnika Delo in varnost, ki ga izdaija 2^vod za preučevanje organizacije dela n varnosti pri delu LRS v Ljub- ljani. Št. 8—9 vsebuje sestavke: Var- stveno izobraževanje v podjetju in vloga mojstra — Za strokovni dvig normtirskih kadrov v pod- jetjih — Uporaba avdioviZualn:h sredstev v gosipodarstivu — V.o- ga človeka v sodobnem prometu — Poglavitne poteze dejavncist; v preventivi in represij; — O po- klicnih zastruipljenj.h z organ- skimi topili — Ne.sreče pri delu v celjskem okraju — Vžig tre- skavih plinov — Pravice invali- dov in njihova pravna zaščita — Iz naše prakse — Bibliografski pregled. Št. 10 pa vsebuje sestavke: O vinih :n vzrokih nesreč v sodob- nem prometu — Varstveno iz- obraževanje na delovnem mestu — Kaj pričakujemo od absolven- tov srednjih tehničnih šol — Iz- obraževanje obratovnih knjiigovo- d'ij — O zastrupi j en jih z organ- skimi topili — Nekaj o življenj- skem zavarovanju — Ustanove v LRS, k: se bavijo z rehabiatacijo invaldov — Bibliograifsiki pre- gled. Ljudi v gospc.-darstvu opozar- jamo na mesečnk, prav tako za- nimiv pa je za vsa.kega drugega bralca. Trgovska podfetjcs v Ptuju so se pcvečcifa »Trgovsko podjetje; »Panonija« Ptuj se je povečalo za trgovino »Nama«, »Koloniale«, »Papirnica in galanterija«, »Slavica«, »Steklo- porcelan« in »Železnina« Ptuj ter 7Ji »Preskrbo« Kidričevo. Trgovsko podjetje "Izbira-> Ptuj pa se je povečalo za trgovino »Pri mostu«, za - n^Jikateso«, »Mavri- co in »7.arjo;<. Samostojna trgovina »Zvezda« s poslovalnico »Biserka« pa se je pripojila k trgovskemu podjetju »Merkur« Ptuj. V zvezi s temi spremembami v trgovski mreži v Ptujr so raz- pravljali predhodno delavski sveti in kolektivi in so sprejeli v celoti smernice bivšega sveta za indu- strijo, trgovino in obrt o reorga- nizaciji trgovske mreže v samem Ptuju. Dosedanjas Ptujska knjigama in papirnica« posluje od 1. januarja t. 1. dalje kot prodajalna Založni- škega podojtja »Mladinska knjiga« Ljubljana. Do pripojitve je prišlo na pred'og »Ptujske knjigarne in papirnice«, ki zaradi perifernega položaja, majhnih zalog in skrom- nih obratnih sredstev ni mogla dvigniti prometa in se razvijati, medti^m ko ima »Mladmska knji- ga« lastno založništvo, trgovino s papirjem na debelo in bo v stanju kriti vse potrebe poslovalnice v Ptuju ter jo boljše zalagati kot se je mogla doslej sama. Igralska skupina prosvetne- ga društva v Zetalah je za no- voletno jelko trikrat nastopila s pravljično igro v štirih deja- njih »Dedek Mraz«. Igro je re- žiral šolski upravitelj Fran j o Zerak. Zetalski učenci so dva dni praznovali novoletno jelko, ki je bil:^ letos prcsenčenje tudi za predšolske otrol^e. Saj so poleg prireditve bili deležni pogostit- ve in sprejema pii Dedku Mra- zu v po.'^.ebno okrašenem prosto- ru 7. lepo novoletno jelko. Po- hvalno pa je tudi to, da so pio- nirke višjih razredov obdarile vse učenke prvih razredov s punčkami iz blaga. Pred kratkim je bila otvoritev ljudske knjižnice, ki je dobila začasno lep prostor v spodnji šoli Knjižnica je združena iz dosedanjih in so v njej knjige šolar.ske, pionirske in učiteljske knjižnice. Precej knjig pa je tu- di prispevala Kmetijska zadru- ga Zetale. Požrtvovalna knjiž- ničarka upa na večji obisk, .saj je dovolj izbire. Na šoli Zetale je pričel delo- vati tudi zdravstveno-prosvetni iečaj, ki ga obiskuje preko 20 deklet. Tečajnice hodijo redno na predavanja. Želijo si pa tudi gospodinjskega tečaja. Težave pa so zaradi prevelikih stro- škov, katerih dekleta ne zmore- jo. KZ Zetale pa nam letos ne more priskočiti na i>omoč, ker nima potrebnih sredstev. —rak Pionirji zbšrajo knjigre Ivan Ribi£: Zina fstopila brez m^kB (Odlomek iz povesti SlU - red?ie knjige Prešer- nove družhe za Iclo 1959 Ves čas dolgega prcmolka je Kolenčeva poujčkavala otroka, ka- kor da je bila nanj pozabila. »Kje pa je zdaj? Se pri vas?« Glas mu je zvenel zamolklo in hri- pavo, čeprav se je trudil, da bi ga bilo slišati na moč brezbrežnega, tako, kot da je vpraševal med za- držanim zdehanjem. »Kdo?« je vprašala Kolenčeva, ne da bi jenjala ukvarjati z otro- kom. >)No ja — on!« Tfdaj ga je le pogledala: »Ni ga več pri nas, ne. In bogve — če sploh še kje je.« >^Kako to mislite?« Pofilcd se ji je komaj opazno zmračil. »Spicljev ne manjka. Kaj tam. na fronti, ni nihče vohljal za va- mi, kaj kdo misli in govori?« »Pa — ?« >^Pa — pa ... « je ponovila za njim, a brez jezljivega obregova- nja. »Proti je bil. Proti vojni... no, sploh proti vsemu temu dreku. Pa je najbrž kje kaj takega pre- več naglas povedal.« »Zaprli so ga?« Pokimala je in se zagledala predse. »Tisti, ki ga je potlačil — ga je globoko. Odkar so ga vzeli, ni- smo več slišali o njemi. Leto bo kmalu tega.« »Poizvedovali — nista nič?« Zdrznila se je in uprla vanj za- čuden pogled. »Kje? Pri kom?« Skomizgnil je z rameni in se mimo nje zagledal skozi okno. Mirno in nekako vdano je po- vedala: »Njegovim domačim smo pisa- li. Sestri. Večkrat je pravil o njej, pa smo vedeli za njen naslov. Od- pisala je. Čez dolgo šele. Več, kot to, da bo prišel pred vojno sodi- šče, pa tudi ona n' vedela.« »Od kod pa je bil?« »S Češkega. Ne spomnim se vec imena kraja. Težko se izreče.« »Čeh... je bil—?« S pogledom je obstal na otro- k-u. Kolenčeva je molče pritrdila. Sprva ni vedel, zakaj mu je bi- lo tako tesno zaradi tega, kar mu je povedala Kolenčeva. Na koncu koncev mu je bilo resnično tako neznansko vseeno, kdo in kaj je bil tisti, ki se je bil ukradel v postelj njemu namenjenega de- kleta, kakor da je za nekatere stvari oglušel, bil jo brez občutka zanje. Hip nato pa so je prav- kakršnja novica zavozlja s spo- minom: tudi tisti študent je bil s Češkega... S tem, o katerem je govorila Kolenčeva, se prav go- tovo niti poznala nista, čeprav sta bila rojaka. Vendar so se menda prav zaradi te drobne slučajnosti jcle vse stvari sprevračati v svoje nasprotje. Tisti, ki bi mu bil mo- ral biti po vsej. od nekdaj veljav- ni pameti, mrzek vsiljivec, je po- stajal malone podoben dobremu znancu ... In tudi če bi takoj ti- stikrat stopil predenj — ne mo- gel bi mu reči žal besede zaradi tega. kar je bilo med njim in Zi- no. Res ne! Saj je bi! ubogi hudič kakor on sam. Povozila so ga ko- lesa istega zla kakor njega. _ Usta je imel suha, da so se mu lepile ustnice, v drobovju pa ga je grizel mraz. Moral je reči: »Imate... kaj pijače?« Počasi je dvignila obraz od otroka k njemu in nekoliko za- teglo vprašala: »Piješ— ?« »Ves premočen sem. Mrazi me.« Stisnila je otroka v naročje, vstala, šla k omari in vzela iz nje steklenko. »On si ga je zaželel,« je pove- dala, ko je postavljala predenj steklenico in kozarec. »Pa veš, kako malokdaj je pil. A nekaj dni pred smrtjo ga je hotel po vsej sili imeti.« Prestregla je njegov' pogled, ki je obstal na polni ze- lenki: »Potem, ko ga je imel, pa mu ni bilo več zanj. Niti poskusil ga ni.« Čutil je, da mu drhti roka, ko je segel po kozarcu, ki mu ga je napolnila. Menda se ga je res lo- tevala vročica. Izpil je na dušek. Pijača je bila še slabšega okusa kakor frontni rum, v žilah pa je prav tako žgoče zaplala. Ni mu je bilo dovolj. Še je moral piti. Le trenutek se je obotavljal, preden je sam segel po steklenici, nalil kozarec do roba in ga zlil v grlo »Navjftdil SL se s^? Piješ?.tt Začudenje nad njegovo lakoto po žganju je bilo v njenem glasu. In precej nevoijne zaskrbljenosti. Toda to mu ni bilo odveč. Celo godilo mu je. Saj že skoraj pom- nil ni več, kdaj se je komu vzbu- dila skrb ali nevolja zaradi tega, ker je počel kaj takšnega, kar bi mu utegnilo biti v škodo. Preden pa ji je kaj odgovoril, so ju zmotile stopinje s ceste; hitro so se bližale hiši. Spogleda- la sta se, a le bežno, kakor bi ho- tela dnig drugemu prikriti, de sta vedela, kdo je prihajal — — Zina je vstopila brez naglice. Vonj po dežju je prinesla v so- bo. Vonj po dežju in še po ne- čem, česar pa njegove, v hipu vzbujene misli nisc mogle raz- plesti, a kar ga je vznemirilo in mu stisnilo grlo. Zastrmel se je vanjo, čeprav so mu mišice trzale od napora, da bi zrl mimo nje, kakor da je zanj resnično ni bilo več ... Bila je, kakršno je bil pustil. Le bolj ženska. Močnejša. Gostej- ša. Prvič jo je pravzaprav res- nično videl. Prejšnja leta je na- vajenost marsikaj zmeglila. To- krat pa je njegov pogled v hinu vsrkal vse: tpmnost oči, nad nji- mi vzbočene goste obrvi, oblost udov in krepost života. V grm mu je vzdrhtelo nekaj toplega in se mu sladkobno prelivalo v u.«»ta. Zdelo se mu je, da jo gleda že neskončno dolgo, ona pa je še vodno stala pri vratih, z na pol odprtimi ustmi, kakor da je s te- žavo dihala. Iz njenega pogleda pa ni razbral niče.sar. »Lahko bi bil pisal prej, da pri- de, ali ne. Zina?« je pretrgal mol- čanje glas Kolenčevc. Videl je, kako je Zina pogoltni- la slino, kot bi ji beseda zdrknile z ustnic nazaj v grlo. Potem je zaprla vrata in se skušala na- smehniti. »Res. Tako nenadoma si pri- šel,« je rekla in stopila korak bli- že. Zganila je z roko. Videti je bi- lo, da mu jo hoče stegniti v po- zdrav. Ne mogel bi ji odreči tega. A prav tako bi ne mogel dvigniti desnice. Tedaj pa za nič na svetu ne bi bil spravil iz sebe, kako je z njim. Laže bi vstal in odšel, če- prav je vedel, da tudi tega ni več zmogel. Zato je naglo odtrgal po- gled od nje, segel z levico po ste- klenico, vlil žganje v kozarec, da je pljusknilo čez rob, in ga po- ooltnil v dolgem, pekočem požir- ku. PTUJSKI TEDMIK Ptuj, dne 9 jan-uarja 1959 Hlire spremembe v načinn omačenja v zadnjem desetletja se je na- čin našega oblačenja nrtočno izpre- menil. Navzlic temu se zlasti v vzhodnejših vaseh naše države moški še vedno — pozimi in poli- ti — oblačijo v doma izdelano vol- neno blago, a žene potrebujejo okrog 20 m domačega platna sa- mo za eno krilo. Ogromna večina prebivalcev ku- puje po 5 m blaga ter drago pla- čuje krojača. Le najnaprednejši del našega prebivalstva se je otre- sel zastareli načinov izdelovanja oblačit ter vedno boli uporablja konfekcijski način oblačenja. Ka- ko je drugod? Okrog 95 odstotkov prebivalcev ZDA nosi konfekcijska oblačila. V Evropi so Nemci pn'i, ki bodo skoraj dohiteli Amer^kance. An- gleži pa se zaradi večjih zahtev potrošnikov poslužujejo bolj pol- konfekdjskega načina oblačenja, tako da polizdelana oblačila dode- lajo po meri in okusu naročnika. Kot vidimo se prebivalstvo gospo- darsko in tehnično razvitih držav oblači v konfekcijo, ki so jo spo- polnili in razvili tako. da lahko zadovoljijo vsak okus. Obratno pa si prebivalstvo gospodarsko ne- razvitih dežel samo izdeluje tka- nine in oblačila (narodne noše) ali pa se poslužuje krojačev. Tudi nas se lahko obSacimo siKlabno in ceneje Ali obstojajo realne možnosti, da se tudi pri nas oblačimo sodobno in ceneje? Mnen.ja so različna, vendar nam domača tekstilna in- dustrija že lahko nudi tako izbiro tkanin, da zadovolji vse okuse in potrebe, saj so naše tkanine ustrezne kvalitete in cene ne za- ostajajo za tujimi. Težave so edi- no še v tem, ker naše tekstilne tovarne še nimajo specialnih stro- jev in kesnikalije, s katerimi se doseže tudi vidna kvaliteta tka- nin. Posebne tkanine iz umetnih vlaken se močno mečkajo, ker ima industrija premajhne kapacitete sušilnic, kjer se tkanine tehnično s kemikalijami obdelajo tako, da se potem ne mečkajo več. Zakaj brez živahnih modnih sf^rememb E»roblem zase so tudi deseni. Vse tkanine so preveč monotone, sive, brez živahnih modnih spre- memb. Nekaj boljše je v tem po- gledu s tkaninami za ženske ol^- ke. O desenih odločajo pravzaprav — poslovodje trgovin, ki naroča- jo pri trgovskih potnikih razno blago po predloženih vzorcih. Ne- rodnost je namreč vtem, ker po- skavodje trgovin nočejo riskicati ter naročajo take tkanine, ki jih večina, potrošnikov največ kupuje. Podobno ravnajo tudi tvornice. Našteli smo bežno le nekaj pro- blemov, ki ovirajo pri nas sodob- nejši način oblačenja. V korak z modnimi novostmi na svetu Specialni modni sejmi in revije omogočajo širokim množicam, da se seznanijo z najnovejšimi mod- nimi novostmi, da v obliki ankete povedo o njih svoje mnenje in že- lje ter končno, da v trgovinah do- sledno zahtevajo sodobnejše tka- nine in oblačila ter tako vršijo potreben pritisk na trgovino in proizvodnjo, da gresta hitreje v korak z modnmv; novostmi na svetu. Šgl Nove vrste robot Strokovnjaki ameriške mornari- ce so izdelali nov elektronski apa- rat, ki h-krati opravlja različne funkcije človeških oči in mo?gan. Pravijo da bo novi robot brez člo- veškega nadzorstva pregledoval in razpoznaval okolico. Dosedanji poizkusi kažejo, da aparat razli- kuje med predmeti, ki so na levi in onimi, ki so na desni. Mleko v vrečici Na Švedskem so začeli prodajati mleko v papirnatih vrečicah, ki so jim dali obliko tetraedra. Mleko ostane v tej embalaži sveže več dni. Nove vrečice so izredno prak- tične in higienične. Avtomobil prihodnosti Fordova toarna avtomobilov je pokazala javnosti model avtomo- bila na jedrski pogon. Vozilo je brez koles ter tako rekoč drsi po zraku nad tračnico. Pomika ga močni zračni sunek, ki ga izpušča nekaj centimetrov nad površino, po kateri se giblje. Vozilo bo lahko razvilo hitrost 80 km na uro. Nima časa Pablo Picasso, sloviti mojster modernega slikarstva, je postal rastni doktor nič manj slovite oksfordske univerze v Angliji. Povabljen na svečanost p>odelitve častnega doktorata, se je mož Oxfordu zahvalil s tole brzojav- ko: »Nimam časa stop življenje je kratko stop moram slikati stop picasso.« Najmočnefsa žarnica na svetu Neka berlinska tovarna elek- tričnih žarnic je izde'ala prejšnji teden najmočnejšo žarnico na sve- tu. Žarnica ima obliko cevi, na- polnjene z žlahtnim plinom, dol- ga je 2,4 m, a v premera meri 50 mm. Njena svetlobna jakost znaša 2 milijona !i'menov, kar po- meni ,da daje toliko svetlobe, ko- likor 46.50 žarnic po 40 sveč. Strešniki iz jekia Neka francoska ivrdka le nače- la izdelovat! jekleno strešno ope- ko, ki jo bodo uporabljali pri stre- hah, ki so nagnjene manj kot 14 stopinj. Nova opeka je desetkrat lažja od navadnih strešnikov. Kritje z njo ie neprimerno hi- trejše. Novi jekleni strešnik .je tako velik, da zamenja od 4 do 24 kosov navadnih. 80 dni - 82 ur Kdo ni čital napete storije »V 80 dneh okoli sveta«, ki jo je ne- kako pred sto leti napi.sal sloviti Francoz Jules Verne? Potopis je upodobljen tudi že v filmu. Nje- govega glavnega junaka Phineas Foga pozna mlado m staro po vsej zemcl.jski krogli. Nedavno je točno po sledi stričevega svetov- nega potnika v navadnem pot- niškem letalu obletel svet. pisa- teljev nečak Jean CIaude Verne de Lassee. Po 82 urah je bil spet na izhodišču svoje zračne poti. ludi y Zagrebu otamikn taimrnn v bližini Mirogoja v Zagrebu so zgradili velik prostor pod zemljo, obzidan z 2 metra debelimi za- ščitnimi betonskimi zidQvi. Na sre- di tega prostora se nahaja velika in čudna naprava — ciklotron, v katerem se bo v kratkem začelo bombardiranje in razbijanje ato- mov. Kaj je pravzaprav ciklotron? To je naprava, s katero bombar- dirajo prvino, katere izotope želi- jo dobiti. Napetost električnega polja v zagrebškem ciklotronu znaša 150 voltov. To električno po- lje se nahaja med dvema elektro- dama, ki pospešujeta hitrost dev- terona (jedro atoma devterija ali težke vode). Z moč^o 16 milijonov elektron vol tov se poveča hitrost devterona v elektromagnetskem polju na 40 tisoč kilometrov na seli?deče in črno«, L del. na ptujskem živilskem trgu v sredo, 7. 1. 1959 Krompir 12—15, zelje v gla\'ah 15—20, čebula 60—80, čebulček 300. česen 200—250, ohrovt 25— 30. rdeča pesa 30—40, korenček 40—50, peteršilj 40—60, solata endrvija 60—80, buče 10, luščen fižol 50—60, špinača 80—100. ki- slo zelje 50, por 40. rdeče zelje 25, kisla repa 30, motovileč 160. SADJE IN SADEŽI Jabolka 15—20, hruške 25—30, gobe 160—200, orehi 100—150, gobe sivke 120. ŽITARICE IN MI.EVSKI IZDELKI Koruza 30—40. proso 50—60, ječmen 40, pšenica 30—40. ajda 50. oves 40, koruzna moka 30, aj- dova moka 50—60, konizni zdrob 50—60. ajdova kaša 130. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI Mleko 30, sir 30—70, smetana 140. PERUTNI.NA IN JAJCA Kokoši 530—500. piščanci 500— 700, jajca 19—20. MAŠČOBE Uvožena mast 325. domača mast 400, zaseka 300—400, maslo 400— 500. Irdajs oPtujski r^mk*. Oirektor Ivan KranH^-n* Oroiu-e ;redniiv 'v^bor Odpovom urednik Ba im^r \-iton lJrednl5tv 'n uprava v Pttj.lu r>ackcv5 ^ Telefon 156 Cek rai. pr .^om-inafn -.a-ik- Maribor, podružnica v Ptuju, št S04-70d-3-206. Rokopisov ae vračamo. r>&Kc Mar.Doi&Ka uskarna, Manboi. Letna naročnina 500 dui, poUetna 25C din.