IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK jN SOiiOlO
MR* Kwnrwi »m iim ■■ 01 n r um mn \r9mmmmtmmmm mn— ......     i
TRGOVSKI UST
Časopis z o. trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	j	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Ve leta 90 Din, za 14 leta 45 Din,
Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	j	mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO IX.	Telefon	št.	552.	LJUBLJANA,	27.	julija	1926.	Telefon	št.	552.	ŠTEV.	86.
■mu	mmm*am*mxx*-xiuaanummmaaBMmtaammmmnmamKmHimaaKmuuM*imxxwx»*M	nnfnnu—u	***.	-*tr-	atvttraaiKjr.o&Ji	■	vami	nwrmmuwn n m— t-rm-rtn tiihwiimiihmihmim—im bii
Izobrazba trgovskega naraščaja.
Gotovo je resnica, da šola še ne naredi dobrega trgovca. Za ta težak poklic je treba imeti predvsem veselje, ljubezen in prirojene sposobnosti, treba je biti delaven, vztrajen in človek treznega premisleka, a hitre odločitve. Tehnika trgovskega poslovanja pa je danes že tako komplicirana, da je razen omenjenih osebnih lastnosti in praktične izobrazbe potrebna vsakemu trgovcu tudi primerna teoretska izobrazba, kakršno more dati le strokovna šola.
V Sloveniji imamo že po obrtnem redu predpisano, da mere nekatere trgovske panoge (n. pr. mešano, kolonijalno, špecerijsko in materijalno trgovino) izvrševati samo oni, ki je dokazal usposobljenost. Stremljenje trgovskih krogov pa je, da se izobrazba trgovskega naraščaja še bolj poglobi in uveljavi dokaz usposobljenosti za vse vrste trgovine in da se ta naraščaj tudi teoretsko intenzivneje izobražuje bodisi na strokovnih nadaljevalnih, bodisi na nižjih in srednjih trgovskih šolah.
Kitko je danes z našim trgovskim naraščajem in njegovo izobrazbo?
V Sloveniji štejemo trgovskih podjetij (trgovin) okrog 10.000, večjih denarnih zavodov nekaj desetin in par sto takih industrijskih in drugih podjetij, ki potrebujejo tudi komercijelno osobje. Ne-vštevši trgovskih pomočnikov in drugih trgovskih nameščencev pa dosega število naraščaja, ki se uči praktično v trgovinskih ob rtih (trg. vajenci) skoro poldrugi tisoč. V državnih dvorazirednih trgovskih šolah v Ljubljani, Celju in Mariboru ter v zasebni taki šoli v Novem mestu imamo več stotin učencev, nad 100 frekventantov je na Trgovski akademiji ■in večje število je še takih, ki študirajo na inozemskih visokih trgovskih šolah.
Številčno razmerje tega naraščaja na-pram trgovskim podjetjem je povsem nesorazmerno in nezdravo. Že naraščaja, ki se izobražuje praktično za bodoči trgovski poklic (vajenci) je daleko preveč, osobito ker je število trgovstva že sedaj razmeroma jako visoko. Denarni zavodi, industrijska in druga podjetja, ki sprejemajo izšolan trgovski naraščaj, so prenapolnjena. Vidimo torej, da čaka naš trgovski naraščaj trdo delo in lmda borba za kruh. Ugodno samostojno ali odvisno eksistenco si bo mogel ustvariti le tedaj, če ito prvovrstno praktično izvež-iban in teoretično izobražen. Izpolniti to nalogo bi imelo učenje v trgovini in strokovni šolski študij.
/alibog nas izkušnja uči, da naš trgovski naraščaj ni samo preveč številen*, temveč da je tudi njegova praktična in teoretična strokovna izobrazba jako pomanjkljiva. Gros trgovskega naraščaja tvorijo trgovski vajenci in pretežna večina trgovstva izhaja in se bo tudi v bodoče rekrutirala iz njihovih vrst. Strokovno in živi jensko šolo, ki jo dela vajenec že v svojih mladih letih pri učnem gospodarju, bi morala temeljito dopolnjevati strokovna nadaljevalna šola. Ona 'bi morala nuditi vajencu ono teoretično stiokovno znanje, ki je neobhodno potrebno za vsakega povprečnega trgovca. Treba mu je znanja o trgovski korespondenci, knjigovodstvu, o carinah, o prometnih, predvsem železniških predpisih, o strokovnem računstvu, o geografiji in domovinozmanstvu, o nekaterih pravnih določilih iz obrtnega Teda, trgovskega prava in socijalne zakonodaje. Toda številni pripravljalni razredi na trgovskih in obrtnih nadaljevalnih šolah in dejanski pouk na teh šolah nami dokazuje, da se v n,jih poučuje še ono, kar bi bil moral učenec absolvirati že na ljudski šoli. Te
naše šole pretežno niso dovolj strokovne nadaljevalne šole, temveč le preveč ljudske šole.
Kakšen namen dovede učenca na razne enoletne zasebne trgovske tečaje in kakšen materijal nam dajejo ti tečaji, je odveč govoriti.
V dvorazredne trgovske šole in na trgovsko akademijo prihaja mladina, ki si je ob vstopu le redko na jasnem, čemu je taka šola in ki v soli potem tudi ne kaže one resnosti in stremljenja, kakor ga (zahtevajo poklici, za katere taka šola vzgaja. Na čuda, da razmeroma le malo absolventov teh šol gre v prave poklice, marveč se porazgubi v razne službe, ki s trgovsko stroko nimajo ničesar skupnega. Način, kako se na teh šolah poučuje, ne zadovoljava. Učitelj in profesor imata predpisano tvarino, ki bi se morala absolvirati. Kako se to dela, dokazuje pouk. Začetkom in sredi šolskega leta gre zložno, proti koncu pa se forsira, da pojema sapa profesorju in učencu. Gramatika, literatura in podobno, se rado jemlje strožje, kakor na gimnazijah in ponekod tako forsira, da učenec za vse drugače potrebne realne predmete nima niti časa, niti več veselja. Mesto trgovca, hočejo narediti iz njega jezikoslovca, a če ga dobi trgovec v biro, vidi, da mu tak praktikant ne naredi poštenega dopisa pravilno niti v slovenščini, da o tujih jezikih niti ne govorimo. Če poučujejo na naših srednjih strokovnih šolah tudi marsikateri taki ljudje, ki mislijo, da so Prešernove poezije, gramatika, zgodbe o sedemletni vojski in višine komaj znanih hribov važnejše, kakor razne trgovske vede, trgovska geografija in zgodovina ter korespondenca v domačem in tujem jeziku, potem se ni čuditi, če se marsikateremu resnemu učitelju, profesorju in učencu ubija veselje in interes do pouka in učenja v realnih predmetih; ni čuda, Če nam dajejo te šole tak slab materijal in tudi ni zameriti javnosti in državi, če take šole zanemarja in podcenjuje. Znamenje neorijenliranosti in nerazumljivega lokalnega patrijotiz-ma je, ako se v teh razmerah čujejo od sicer resnih ljudi še zahteve po novih takih šolah in akademijah.
Morebiti smo v svoji obsodbi nekoliko ostri. Toda zavedamo se, da smo si z resnimi in dobrimi strokovnimi učitelji in profesorji edini in da v bistvu drži, da so 'naše strokovne nadaljevalne šole preveč ljudskošolske in naše srednje trgovske šole s trgovsko akademijo vred preveč humanistične.
Kaj hočemo in zahtevamo?
Predvsem je treba omejiti število va-jenstva in učencev strokovnih trgovskih šol. iNaj bo to število manjše, zato pa naj bode naraščaj tak, ki ima res veselje do bodočega trgovskega poklica in ki se že v času učenja na ta težki poklic resno pripravlja. Uk in šola naj bo trdo delo, kakor je trdo delo izvrševanje trgovskega poklica.
Vsa skrb naj se posveti predvsem trgovskim nadaljevalnim šolam. Te šolajo naraščaj, ki se že v zgodnji mladosti posveča trgovskemu poklicu, ki gre že zgodaj skozi trdo življensko šolo vajenca in ki mora, ko dovrši uk in šolo, takoj v polno praktično trgovsko življenje. Ta sola naj bo kar mogoče temeljita in popolna ter prilagodena strokovnim zahtevam. Kakršen bo vajenski naraščaj, tako bo tudi naše trgovstvo, ker se povečini rekrutira iz tega naraščaja.
Število dvorazrednih trgovskih šol naj se ne povečuje, raje znižuje. V te šole same dobre, sposobne in praktične učitelje in samo tak materijal, ki ima veselje, resno voljo in sposobnost do študija. Pouk naj se poostri in skoncentrira. Ne veliko število učencev in ne več
Konferenca z delegati za trgovinska pogajanja.
Na potu v Pariz k trgovinskim pogajanjem z Belgijo, Francijo in Španijo so se člani naše delegacije načelnika ministrstva trgovine in industrije gg. dr. Milan Todorovič in Milivoje Savič ter sekretar ministrstva g. M. P i 1 j a ustavili tudi v Ljubljani, da slišijo mnenje gospodarskih zastopnikov Slovenije, ki je na teh pogajanjih eminentno interesira-na.
Konferenco, ki se je vršila v zborničnih prostorih v soboto popoldne, je ctvor.il zbornični predsednik <g. Ivan Jelačin ml., ki je v imenu gospodarskih organizacij Slovenije pozdravil delegate ter se jim zahvalil, da so na potovanju preko Ljubljane nudili tudi našim gospodarskim krogom mogočnost sestanka in poražgovora. Po-vdarjal je, da je Slovenija, kot naj-zapadnejši del naše države, v izredni meri interesirana na čim povoljnejši sklenitvi trgovinskih pogodb z Belgijo, Francijo in Španijo, ker so bile, kljub velikim težavam, trgovske zveze naših privrednikov z interesi imenovanih držav razvite v znatni meri in se od novih pogodb pričakuje, da bodo dale ‘ nov polet in nudile nove mogočnosti poglobitvi gospodarskih odnošajev naše kraljevine z zapadnimi državami. Naša zbornica je vršila že od začetka tega leta ankete interesiranih krogov I ter je na podlagi dobljenih podatkov predložila pristojnim ministrstvom nekaj začasnih poročil. Vse zapadne države pridejo v poštev tako kot konsu-menti naših glavnih izvoznih predmetov, kakor tudi kot dobavitelji finalnih produktov. Ob koncu je g. predsednik izrazil željo, da se da zbornici mogočnost sodelovanja tudi pri nadaljnjem razvoju reševanja teh vprašanj. Naš interes je, da se prilagodijo zahteve po zaščiti naše produkcije interesom naše izvozne in uvozne trgovine, ter da se na ta način pomaga delu naše delegacije, da bi moglo čim uspešneje izvršiti svojo nalogo.
kot dveletni pouk, temveč malo, a prvovrstnih, dobro p red izob ra ženi h frekventantov in intenziven, praktični, razmeram in zahtevani trgovskega stanu primeren pouk. — Mlad človek naj se ne vlači po šolskih klopeh leta in leta, tako da ob absolutoriju sploh ni več za nobeno delo in da izgubi že vsako gibčnost! Na pretenzije gotovih ljudi, ki bi radi ravnateljevali trirazrednicam ali akademijam, se ne moremo ozirati.
In trgovska akademija? Eno imamo, a ta nam bo dovolj, če bo le prvovrstna. S humanisti in filozofi proč, na trgovsko akademijo pa ljudi, ki se bodo zavedali' kaj od akademika v življenju zahtevamo in ki bodo sposobni, da ga tega tudi uče in nauče. Praga akademije na] ne prestopi, kdor ni s predštudijo dokazal temeljite pred izobrazbe, potrebne za praktični strokovni pouk, kdor nima sposobnosti, resnosti in "volje tako študirati, kakor bo moral delati v svojem bodočem poklicu. Naša akademija nam mora dajati maloštevilen, a tak materijal, da ne bo le lahko in brez protekcije dobil mesta doma, temveč da ga bodo iskala tudi podjetja drugih krajev.
Marljivost, sposobnost in solidnost slovenskega trgovca je na glasu. Ta glas se bo ohranil in uveljavil se bo v bodoče naš trgovec le tedaj, če bode naš naraščaj, kolikor ga bo, tudi strokovno prvovrstno izobražen. Glavni del te,naloge je na ramah vzgoje trgovskih vajencev in naših strokovnih šol.
Načelnik dr. T o d o r o v i e. poroča nato, da je delegacija za trgovinska pogajanja predlagala ministrskemu svetu, da se iz krogov gospodarskih organizacij predvidi kredit za tri eksperte, ki bi naj sodelovali pri trgovinskih pogajanjih v Parizu. Ministrski svet je ta predlog sprejel in je predvidel kredit za tri eksperte. Naloga sestankov, ki so se vršili v Beogradu, Zagrebu in danes v Ljubljani, je da se gospodarske organizacije sporazumijo in stavijo predlog, kdo naj bi jih kot ekspert zastopal pri pogajanjih. Slovenija naj bi imenovala enega kot glavnega eksperta za cela pogajanja, poleg tega pa je interes delegacije, da bi se dosegel tudi kredit za špecijali-ste, ki bi bili potrebni kot eksperti za posamezne primere.
Predsednik g. Jelačin izjavlja, da imenuje zbornica za svojega eksperta referenta za trgovske pogodbe tajnika g. I v a n a Mohoriča, nakar je načelnik g. Todorovič pripomnil, da je s to izbiro zadovoljen, ker pozna g. tajnik Mohorič že iz prakse tehniko trgovskih podajanj od trgovske pogodbe z Avstrijo.
Nato se je razvila debata o glavnih predmetih, ki bodo igrali važnejšo vlogo pri pogodbi s Francijo in Belgijo. V toku razprav pojasnjuje načelnik g. Savič tajniku zveze industrijcev g. dr. G o 1 i j i, predsedniku velesejma g. F. Bonaču in generalnemu tajni-i ku združenih papirnic g. dr. Pavli-n u svoje stališče z ozirom na splošne gospodarske interese glede posameznih predmetov.
Nato je načelnik g. dr. Tod oro-v i č poročal o naših interesih v upo-gledu Španije.
Glede plutovine opozarja tajnik g. Mohorič, da je položaj domačih predelovalcev še vedno težaven, ker se uvaža mnogo več izdelkov iz plutovine, kakor pa surove plutovine in da ; bi vsled tega popuščanje glede teh iz-| delkov ne bilo dovoliti. Tajnik zveze industrijcev g. G o r i u p opozarja na j interes, ki ga ima naša lesna industri-1 ja glede izvoza v Španijo, dr. G o 1 i j a
ZARAČUNAVANJE KALDERMINE PRI IZVOZU GRADBENEGA LESA.
Kljub jasnemu določilu zakona, da se mora kaldermino računati po m5, se množijo pritožbe interesentov, da se pri posameznih carinarnicah zaračunava kal-dermina po teži, vsled česar se ta pristojbina znatno zviša nad predpisano normalo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je zato zahtevala, da se izdajo točna pojasnila, da se neenako in nepravilno zaračunavanje odpravi, da bi se ne nalagalo interesentom po nepotrebnem večja bremena. Generalna.direkcija carin je nato pojasnila, da je, ne glede na to, da se računa carina za gradbeni -les po teži, vendar za plačevanje kaldermi-ne pri izvozu gradbenega lesa merodajen edinole tekst zakona o kaldenmi-ni, po katerem se mora plačati kaldermino od m3 in ne od kg.
DOSTAVA AVSTRIJSKIH HLADILNIKOV ZA NAŠE EKSPORTERJE.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani je v zvezi z vlogo zbornice za trgovino, obrt in industrijo le-ti odgovorila, da .je g'ede dostave avstrijskih 'hladilnikov za naše eksporterje ukrenila vse potrebno. Točne pogoje, pod katerimi se bodo dostavljali avstrijski hladilniki, morejo dobiti interesenti pri vseh postajah v področju ljubljanske direkcije odnosno pri oblastnem vozovnem vodstu.
»<«*■••»».»'; a«.**-*--********- '-»*<«•	,
pa na težak položaj naše usnjarske industrije z ozirom na zahteve Belgijcev.
Tajnik g. M o h o r i č govori o položaju, ki je nastal za pogajanja vsled padanja franka in opozarja na velike kolonije naših delavcev v Belgiji in Franciji.
Jndustrijalec g. F. Medic poroča nato glede stanja oljarske industrije in prosi, da bi se v tem oziru pri pogajanjih ne popuščalo.
Predsednik g. Jelačin je nato zaključil konferenco, želeč delegatom pri pogajanjih polnega uspeha.
Iz carinske prakse.
Odločbe Državnega Sveta. — Piše Just Piščanec.
XXXVI. Odločba Državnega Sveta št. 3929 z dne 5. aprila 1926.
(Konec.)
Ne da bi predhodne razloge kakor bodi ovrglo, je finančno ministrstvo s svojim rešenjein C br. 56.243 od 23. decembra 1925 odklonilo prijavljeno pritožbo s kratko motivacijo: »S obzirom, da svaka rubrika u deklaraciji predstavlja zasebmi prijavil, to bi* okrivljeni dcklarant tovakovom svo-joni prijavo m oštetio državna kasu.«
Videlo se mi je, da gorenje utemeljevanje ne odgovarja niti zakonu, niti stvarnemu dejstvu, niti dosedanji carinski praksi ter ne more dosledno tvoriti temelj za pravično presojo tega predmeta. Vložil sem zaradi tega tožbo na Državni Svet ter v podkrep-Ijenje svojega naziranja, razen argumentov iz pritožbe, še navajal: aa) Člen 166 car. zak. se vendar glasi doslovno, da se kaznuje po tem členu samo ko u deklaraciji ne prijavi kakvu robu, ali prijavi manj u količini(, koja bi donosila plačanje m a n j i h Uažbina, 'pa se ovo pogledom otkrije.
Pa še v- tem primeru se deklarant kaznuje le tedaj, ako bi s tem država bila oškodovana. — V našem slučaju sem pa prijavil, kakor je iz akta in rešenj razvidno, v mojo škodo večjo količino ter bi škoda zadela samo mene, ako bi carinarnica ne bila postopala po čl. 43 car. zak., t. j. deklaracijo pretaksirala. Ako sem torej prijavil v ocarinjenje količino robe, katera bi bila donosila državni blagajni še večjo carino, nego jo zakon zahteva, zdi se mi absurdno, da se me kaznuje za dejanje, katero zakon ne predvideva.
bb) Motivacija v ministrovem reše-nju je v kontradikciji z določili razpisa C br. 1910 od 20. novembra 1904. Ta razpis namreč določa, da se pri eni in isti deklaraciji (tudi z več rubrikami!) kazna neče izricati za sve dažbiije, no samo na one dažbine, ko-je pregledom nadjena roba i količina povlače sa sobom.
cc) Ministrovo rešenje je v protislovju z odločbami, ki jih je Državni Svet ponovno izdal v sličnih slučajih in sicer: št. 11.504/911, št.11.903/911. V teh odločbah je ponovno statuirano: da otpada kao pogrešilo tvrdjenje: da se svaka pozicija u deklaraciji smatra kao zasebna prijava za dotičnu robu. Zakonodavac gleda na celokupni postu pak deklarantov, izražen v prijavi na deklaraciji.« Osnovica kaznjenja bi dosledno postojala samo tedaj, ako bi bila po meni prijavljena količina robe imela za posledico razliko v carini na očito.škodo države!
V predmetnem slučaju je postojalo nasprotno stvarno stanje, ker sem s svojo pomotno prijavo oškodovan jaz sam.
dd) Ministrovo rešenje je v nasprotju z odločbama Državnega Sveta št. 5808/1912 in št. 5892/1926. Ti odločbi namreč statuira, da ulazi u pojam dela neistinite prijave kao naj-hitniji elemenat oštečenje državne kase« ter da ne bi bilo mesta primem člena 166 car. zak., jer nema štete za državnu kasu«, tudi v slučaju, ako bi se pri pregledu bila našla roba boljše kvalitete, katera bi pa bila po kaki povlastici lahko oproščena carine. — V premetnem našem primeru pa ni bilo: 1. namena oškodovati državo; 2. celokupna carina je znašala več, nego jo zakon zahteva; 3. s prijavo je bil nasprotno oškodo-
vun deklarant sam, in 4. državna kasa ni bila oškodovana.
Državni svet je z odločbo št. 3929 od 5. aprila 1926 razsodil, da ministrovo rešenje C br. 56:243/25 ne od-govara zakonu i ne može ostati u sna-zi sa sledečih razloga:
Iz akta ovog predmeta vidi se, da je uvoznom deklaraciom br. 9018/25 jedan dio robe prijavljen na štetu Države, a drugi dio na štetu dekla-ranta, i to tako, da bi šteta deklaranta bila veča od štete državne.
Prema tome ovakvom deklaracijo m Država u opšte ne bi bila oštečena, nego bi nasprotno bio oštečen deklarant svojom greškom.
Za postajanje dela, i odgovornost po čl. 2. bitan je uslov koristoljubna namera za oštečenje Državne kase više od jednog dinara. Zbog čin,je niče što bi pomenutom deklaracijom i sam deklarant bio oštečen, ne može se pretpostaviti njegova koristoljubiva namera, a ni oštečenja Države nema, jer bi ona takvom deklaracijom samo dobila. Prema iztoženom ne postoje delo iz čl. 166 car. zak. pa se zbog toga ni kazna ne može izricati.« — S toga Državni Svet rešava: da se ministrovo rešenje Cbr. 56-243/25 po-ništi.
Mednarodna trgovina z zrnjem.
Trgovanje z zrnjem je tako staro, kakor je stara zgodovina človeštva, ker zrnje je dajalo tudi najstarejšim narodom glavno hrano. Ali tedaj se je vršilo izmenjavanje in kupčevanje v jako ozkih mejah in je bil vsaki okoliš ali pleme navezano le na lastni proizvod in bližnje sosedščine. Daljši prevoz je bil radi slabih prometnih razmer, sredstev in stroškov nemogoč. Letina je prejšnje čase jako vplivala na cene. C. King (živel je od 1. 1650 do 1710) pravi, da je za 10"; manjša letina zvišala ceno za 30 %, za 20% manjša letina že za 80% in za 40% manjša letina pa za 280%.
V starem in srednjem veku je bila prva naloga države in mest, da preskrbe prebivalstvo s kruhom. Država je izvrševala to nalogo na razne načine. Imela je po pokrajinah žitnice in zaloge zrnja, je določevala maksimalne cene, prepovedovala nakup, izvoz itd. Mesta zopet so imela posebne predpise, »Tržno pravo , po katerem se je vršilo trgovanje. N. pr. kmet ni smel prodati zrnja že v klasju ali na polju, kar je bilo tudi v korist kmetu, pač pa je moral vse zrnje pripeljati v mesto na trg. Zato se pa trgovina z zrnjem ni mogla razviti do novejših časov. Le v obrežnih mestih se je polagoma razvila žitna trgovina. Prednjačili so Nizozemci. Že 17. stoletja je bil Amsterdam znano tržišče in tam je nastala tudi prva produktna borza. V drugi polovici 18. stoletja so izpodrinili Nizozemce Angleži, ki zavzemajo še danes prvo mesto v žitni trgovini Evrope.
Predmet res mednarodne, svetovne trgovine je postalo zrnje, v prvi vrsti seveda pšenica, se le v 60. letih prejšnjega stoletja. Razvile so jo Združe-i ne države Amerike, ki so začele spravljati na trg velike množine zr-1 n ja. Polagoma so se pojavile na tržiščih Rusija, Argentinija, Avstralija, Egipt, Indija. Pred 50. leti je uvozila I Evropa komaj 10 do 15 milj. stotov j pšenice, zadnja predvojna leta pa že nad 130 milijonov. Pred vojno je bila Rusija prvi zalagatelj Evrope s poljedelskimi pridelki.
Svetovna vojna je seveda proizvodnjo jako oslabila in še danes, ko je preteklo že precej let, še ni proizvodnja zadostno napredovala, kakor tudi ni svetovna trgovina v starih tirih. Ruski boljševizem je uničil gospodarstvo Rusije in nihče si ne upa prerokovati, kedaj bo Rusija zavzela zopet svoje stare mesto kot zalagatelj Evrope.
Kakšne množine so prihajale zadnja predvojna leta v svetovno trgovino, nam povedo številke. Navajam pa le največje izvoznike. Leta 1910 do 1912 so izvozile milijonov hektolitrov: Rusija 43 Združene države 8, Argentinija 22, Kanada 16, Avstralija 12, Afrika 6.
27. julija 1926.
BB—I — HUM	T>^.~-WMEP
NAŠ IZVOZ V JUNIJU.
Po podatkih, ki jili je ravnokar izdala. Generalna direkcija carin, je znašal nas izvoz v mesecu juniju 402.321 ton v vrednosti 612,224.320 Din, med tein ko je znašal izvoz meseca junija 1925 358.627 ton, v vrednosti 671,504.485 Din. Izvoz se je tedaj napram lanskemu letu, kar se tiče količine, povečal za 12.16%, po vrednosti se je pa zmanjšal za 5.65%.
Celotno se je v prvem poletju 1926 izvozilo 2,612.625 ton v vrednosti 3.938 milijonov 353.129 Din, količina se je povečala v prvem polletju 1026 napram prvemu poletju 1925 za 21.96%, vrednost se je pa zmanjšala za 5.35%.
Meseca junija t. I. se je v glavnem izvozilo pšenice 18,826.516 kg v vrednosti 55,891.717 Din, ostalega žita pa 2,801.017 kilogramov za 4,721.521 Din. Koruze 88 milijonov 944.540 kg za 164,547.499 Din, pšenične moke 2,713.012 kg za 13,433.864 dinarjev, zdroba 43.354 kg za 208.000 Din, otrobov 1,143.830 kg za 1.486.070 Din, fižola 1,112.358 kg za 1.020.246 Din, kro mpirja 71.827 kg za 60.200 Din, svežega sadja 29.330 kg za 135.006 Din, sliv suhih 303.152 kg za 3,546.075 Din, marmelade 13.868 kg za 83.400 Din, vina 83.097 kilogramov za 461.083 Din, žganja 3.023 kilogramov za 35.450 Din, špirita 78.651 kilogramov za 600.093 Din, zdravilnih rastlin 210.612 kg za 2,027.207 Din, opija 10.500 kg za 6,300.420 Din, hmelja 66.152 kg za 3,165.084 Din, prediva 1 milijon 352.978 kg za 9,420.187 Din, vrv' 8.434. kg za 195.200 Din, konj 2366 glav za 6,624.800 Din, žrebet o za 7800. mul 12 za 26.400, oslov 15 za 14.300, goveje živine 5.326 za 16,510.600, telet 1177 za 054.730, prašičev 17.508 iza 21,007.500, drobnice 45.414 za 6,721.272 Din, perutnine 105.650 kg za 1.611.730 Din, inesa svežega 1,182.042 kg za 17.730.630 D.*ti, mesnih izdelkov 92.853 kg za 2,602.737 dinarjev itd.
Ako pije§ „Buddhaužai, gjfci uživaš že na zemlji raji
«WWWMABHr	.....	_  -j
Trgovina.
Vpisi v trgovinski register. — Vpihale so se nastopne tvrdke:	Organizator«,
družba z o. z., tvomica pripomočkov za organizatoriono tehniko in umno gospodarstvo v Celju; Šribar & Pongračič, izdelovanje in trgovina s pletenimi in ročnimi deli v Celju; ing. Fran Tavčar, gradbeno podjetje, družba z o. z. v Ljubljana; Kump & Gaspari, parna žaga v Ribniku (Novo mesto).
VI. Zagrebški zbor (velesejem) se vrši od 15. do 23. avgusta 1926. Kakor vsi prejšnji, tako obeta tudi ta velesejem mnogo zanimivega. V petih paviljonih bodo razvrščeni (razstavni predmeti. Veliki razstavni predmeti pa, kateri ne potrebujejo strehe, t. j. stroji itd., bodo razvrščeni na prostem. V vsaki grupi so razdeljeni razstavni predmeti v te skupine: 1. Usnje. II. Košarstvo. III. Les. IV. Tekstilna roba. V. Okraski. VI. Zdravstveni predmeti. VII. Steklo. VIII. Papir. IX. Poljski proizvodi. X. Industrijalni kemični proizvedi. XI. Graditeljstvo. XII. Eletrotehnika. XIII. Strojarsko. XIV. Vozovi. XV. Klavirji. Posetniki sejma imajo na železnicah in parobrodih 50% popusta. Gospodarski krogi, zlasti zastopniki večjih podjetij naj ue zamudijo poseliti tudi te za našo državo važne prireditve!
Uvoz, izvoz.
Poljedelski stroji za Rusijo. Po ugoto-toviitvah poljedelskega komisarijata so importjirali Rusi v letu 1923/24 za 4 milijone 872.000 rubljev poljedelskih strojev. V letu 1924/25 se je import dvignil na 22 milijonov 324.000 rubljev, v letu 1925/26 pa na
26,066.000 rubljev. Od posameznih držav so tekom teh tireh let importiraie U. S. A. za 23,574.000 rubljev, Nemčija za 12,401.000, Švedska za 7,066.000, Češkoslovaška za 4,242.000 rubljev. Amerika je prodala 'V prvi vrsti traktorje, traktorske pluge in dele žetvenih strojev. Nemčija pa pluge, žetvene stroje, mlatilnice in vrtnarsko orodje, Švedska separatorje in dele žetvenih strojev; Češkoslovaška sejne stroje in nadomestne dele za pluge. Toliko se govori in piše o nasprotstvu med
Ameriko in Rusijo, o gospodarskem bojkotu itd.; navedene številke nam pa pravijo, da je prodala Amerika v Rusijo v letih 1023 do 1026 poljedelskih strojev za več kot 44 odstotkov vse vsote.
Ukinitev izvoznega davka na premog na Cehoslovaškem. Dne 1. avgusta t. 1. se na Cehoslovaškem ukine pobiranje izvoznega dvaka na premog. Do nadalj-nega se tovornim listom za pošiljke premoga v inozemstvo priloži spremni certifikat, na katerem carinama potrdi prehod premoga preko meje. Na podlagi teh certifikatov uredi potem davčni urad plačilo davka za rudnik, ki premog izvaža, glede množin, ki se konsumirajo doma in ki ostanejo zavezane davku.
(Poljska ukine uvozne omejitve. Poljska vlada namerava ukiniti en del uvoznih omejitev, katere je svoječasno od-ledila v carinski borbi z Nemčijo. V ve* ljavi pa hoče še nadalje obdržati uvozne prepovedi za luksuzne predmete.
industrija.
Anglija kupuje premog tudi na Češkoslovaškem. — Vsled rudarskega štrajka primorana kupuje Anglija premog v inozemstvu. Pokupila je že znatne zaloge nemških rudnikov, sedaj pa je za nakup premoga za posamezne večje angleške industrije. Pogajanja za nakup manjših množin ostravskega premoga so že ugodno dokončana, nadaljujejo se pa še pogajanja za večje množine navadnega premega. Ako tudi ta pogajanja uspejo, bodo posamezni rudniki odprodali vse zaloge in bodo še za ve? tednov zaposleni samo za izvršitev angleških naročil.
Mednarodni sindikat vžigalic na Poljskem. Mednarodni sindikat vžigalic je vzel lani v najem poljski vžigalični monopol; nedavno se je dogovoril z lastniki vseh tovarn vžigalic na Poljskem in jim sedaj izplačuje dogovorjene 'zneske. Dogovor se je izvršil na podlagi cenitev, ki so bile za obe stranki obvezne; cenitve je izdelala komisija sestavljena, iz zastopnikov vlade in iz zastopnikov sindikata. Od 18 tovarn vžigalic so nekatere že pod kontrolo sindikata in oskrbujejo z vžigalicami domači trg in del romunskega in ameriškega trga. Od ostalih tovarn bodo ostale v Obratu samo one, ki imajo moderno opremo; teh je 10. Ostalih 8, k.i delajo deloma še na roko, bodo razkrojili in delo ustavili. Finančne operacije, ki so v zvezi s prevzetjem tovarn po sindikatu, bo izvršila banka mednarodnega vžigaličnega sindikata, ustanovljena nalašč v ta namen v Varšavi.
Štrajk angleških rudarjev. Zakulisna pogajanja med vlado in zastopniki delavstva ugodno potekajo. Vlada sicer odklanja, da bi rudnike še nadalje podpirala, bila bi pa pripravljena pristati na ostale prejšnje pogoje. Delavski zastopniki sicer izjavljajo, da so ti pogoji nesprejemljivi, a jih ne odklanjajo a lunine, vsled česar se domneva, da se bodo pričela med vlado in delavci v kratkem oficijel-na pogajanja na omenjeni podlagi. To domnevo utemeljuje dejstvo, da so .se delavci dosedaj vedno izrekali proti vsaki izpmmembi delavskih pogojev, dočim so' sedaj popustili vsaj toliko, da je dana možnost pogajanj.
Denarstvo.
Italijanski obtok znaša 19 milijard in 081 milijonoy lir. Glede sedanjega denarnega obtoka v Italiji poroča Agencija Volta sledeče: Dne 20. junija je znašal celokupni obtok v Italiji 10 milijard in 681 milijonov lir. Leta 1020 se je nahajalo v obtoku 22 milijard lir; potemtakem se je število denarnega obtoka v poslednjih šestih letih znižalo za 2 milijardi in 319 milijonov, napram letu 1923, ko je znašal obtok le 18 milijard in 790 milijonov lir, je obtok narasel za 891 milijonov lir.
Ureditev starih predvojnih dolgov. V letošnjem marcu so se, kafcor znano, dogovorili v PTagi o razdelitvi staroavstrijskih in staroogrskih predvojnih dolgov na nasledstvene države stare avstroogr-ske monarhije. Javnost je zvedela malo natančnega, brali smo tu in tam kakšno neuradno objavo. Natančni tekst dogovora itd. je izšel sedaj v >Mifcteilungen de* Verbandes de.r oestenreicMschen Banken und Bankiers«, Wien I., Hohenstaufen-gasse 7.
Kooperacija emisijskih bank nasledstvenih držav. h. Dunaja prihaja vest, da razmišlja uprava avstrijske Narodne ban-
boutv
ke o kooperaciji emisijskih bank, ki naj bi v prvi vrsti medsebojno olajšala devizni promet. Dasi je skoro v vseli nasledstvenih državah valuta stabilizirana, se kljub temu v medsebojnem prometu kažejo različne težave v deviznem, predvsem pa v arbitražnem prometu, katere da bi se mogle vsaj deloma s kooperacijo preprečiti. Domneva se, da se bodo vršila pogajanja najpreje o teh vprašanjih. V z vezli s tem pogajanji se bo 'brez dvoma razmotrivalo tudi o vprašanju kooperacije v takem smislu, v kakoršnem se naštevava izvesti med upravami angleških, nemških in ameriških emisijskih bank. Domneva se, da bodo posamezni vodilni organi Narodne banke ob priliki posetov prestolic nasledstvenih držav razpravljali tudi o tem vprašanju, da izvedo mnenje uprav emisijskih bank narodnostnih držav.
Odslavljenje bančnih naslovljencev v Budimpešti. Banke v Budimpešti nadaljujejo redukcijo uradništva; v zadnjih tednih zlasti podružnica Anglobanke in Ogrska eskomptna in menična banka. V likvidaciji se nahajajoča tvrdka Schoss-berger je odpovedala službo vsem uradnikom in nastavijencem. Zanimivo je, da so začele posamezne banke tudi z redukcijo podravnateljev in prokuristov; nekatere banko so vprašale del prokuristov, če se hočejo odpovedati prokuri in sprejeti nižjo službo, ali pa, če hočejo, da jim banka službo odpove.
Carina.
Carina za življenjske potrebščine v Nemčiji. — Dne 1. avgusta t. 1. stopijo v Nemčiji v veljavo nove carine za razna živila, ki se uvažajo v Nemčijo in sicer za rž, pšenico, ječmen, oves koruzo, meso, slanino itd.
Promet.
Komercializacija belgijskih državnih železnic. V belgijskem parlamentu se viši razprava o predlogu zakona, s katerim naj se belgijske državne železnice pretvorijo v samostojno obratno družbo: >Narodna belgijska železniška družba«. Konstituiranje nove družbe se izvrši baje že v najkrajšem času. V zvezi s to preureditvijo je linearno povišanje osebnih in tovornih tarifov, ki znaša 10—20 odstotkov in stopi v veljavo dne 1. avgusta t. 1.
Mednarodno zrakoplovstvo v Italiji. Zlasti v zadnjem času zelo hitro napredujoče prijateljstvo med Italijo, Grčijo in Turčijo je omogočilo prve poskusne zračne vožnje na prvi italijanski mednarodni 'zračnotranspontnii progi Brindisi—Atene —Carigrad; vožnje so se končale z zadovoljivim uspehom. Diplomatično so za to progo delali že dve leti. Pogajanja z Grško o vseh potrebnih pripravah So bila končana že v lanskem oktobru, pogajanja s Turčijo pa šele pred par tedni. Za končni cilj ni'fiksirana Angora, temveč Carigrad; tam je namreč 22.000 m2 velik prostor od države podpirane družbe ■ Aero Espresso Italiano«, ki služi za razložljiv hangar, koji prostor pa preide čez 20 let v last turške vlade. Prvi redni zračni transporti bodo vsled propagandnih namenov najbrž zastonj. Ta važna zračnotrgovska proga Ibo imela nalogo, da preskrbi za redno trgovsko zvezo Italije z Levanto, in bo od Rima dalje imela zvezo z Genovo, s francoskimi in švicarskimi zračnotransportnimi črtami ter potom Milana in Trsta na sever gor v Srednjo Evropo. ■
RAZNO.
Na državni kmetijski šoli na Grmu
(Novo mesto) se prične šolsko leto 1026/1927 s pričetkom novembra t. 1. Sola ima dva oddelka. Celoletna šola •traja od začetka novembra t. 1. do 31. oktobra prih. leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu in je prirejena za učence iz vseh krajev Slovenije, ker se v njej poučujejo vsi važni kmetijski predmeti; še posebno pa je pripravna za učence iz vinorodnih krajev. Zimska šola traja dve zimi po 5 mesecev od začetka novembra do konca marca in je namenjena učencem iz nevinorodnih krajev. V bodočem šolskem letu se vsled pomanjkanja stanovanj na zavodu ne bo vršil pouk v I. letniku zimske šole, ampak samo v celoletni šoli v II. letniku zimske šole. Pri-
hodnje leto pa bo otvorjen zopet I. letnik zimske šole. — Letos se bo sprejelo v zavod torej do 41) prosilcev celoletne šole. Gojenci uživajo v internatu vso oskrbo in so pod stalnim nadzorstvom vzgojitelja. Na šoli je nekaj nad polovico državnih (brezplačnih) mest, ostalo so privatna (plačujoča) mesta. Za sprejem na brezplačno mesto lahko prosijo sinovi kmetskih starišev, ki se izkažejo z uradnim potrdilom, da so sinovi manjših in srednjih posestnikov in kojih stariši se zavežejo, da obdrže sina po dovršenem šolanju na domači zemlji, kajti šola ima namen, da vzgaja dobre, vzgledne kmetske gospodarje, zato imajo sinovi kmetskih starišev, bodoči gospodarji, prednost pred vsemi drugimi prosilci. Vendar lahko za privatno (plačujoče) mesto prosijo tudi prosilci drugih stanov. — Pogoji za sprejem so: starost ne manj kot 16 in največ 20 let, moralna neoporečnost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Oskrbnina za plačujoče učence znaša do-sedaj 400 Din mesečno, a upati je, da se bo predlog ravnateljstva pri kmetijskem ministrstvu upošteval in bo preskrbnina znižana na največ 200 Din. O tem bo ravnateljstvo poročalo v časopisih takoj, kakor hitro prejme ministrski odlok. — Prošnje za sprejem morajo biti pisane lastnoročno na celo polo, kolkovane s 5 dinarji ter priložen kolek za 20 Din za rešitev in vložene pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu p. Novo mesto najpozneje do 25. septembra t. 1. Prošnji je treba priložiti: a) za privatne (plačujoče) učence: 1. krstni in rojstni list (kolkovan z 10 Din); 2. domovnica (kolk. z 20 Din); 3. Zadnje šolsko izpričevalo (kolk. s 5 Din); 4. Nravstveno izpričevalo (kolk. z 20 Din); 5. Zdravniško izpričevalo (kolk. z 20 Din); Izjava starišev oziroma varuha, da so pripravljeni plačevati stroške šolanja (kolk. z 2 Din), b) za državne (brezplačne) učence: od 1. do 5. kakor pri plačujočih; 6. Izjava starišev, da ostane prosilec po dovršeni šoli na domačem posestvu in da v nasprotnem slučaju ali predčasne zapustitve zavoda povrnejo državi stroške šolanja (kolk. z ‘2 Din); 7. Izkaz premoženja (oziroma ubožno izpričevalo), potrjeno od občinskega, davčnega in župnega urada (kolk. z 2 Din). — Opozarja se- predvsem na to, da že sedaj leži pri ravnateljstvu 12 prošenj za sprejem od prosilcev lanskega leta in da je treba prošnje vložiti čimpreje, sicer bo zavod napolnjen in prošnje ne bodo iimele uspeha. Ponovno se poudarja, da se bodo letos sprejemali novi učenci samo v letno šolo, da ne bodo imeli prosilci m zimsko šolo brezpomembnih stroškov in pisarij. Vsak prosilec naj točno navede svoj naslov, zlasti pošto. Natančnejša pojasnila v vseh zadevah daje ravnateljstvo.
Zavarovalne družbe na Poljskem. Po
najnovejših statističnih podatkih je na Poljskem sedaj 14 akcijskih zavarovalnih družb in 6 družb za medsebojni kredit. Od akcijskih družb delajo samo štiri s Čisto poljskim kapitalom; 10 jih dela z mešanim ali pa s čisto inozemskim kapitalom. Vseh 20 družb je dobilo lani 25,034.825 zlatov na premijah. Največja Varšavska zavarovalna družba je dobila na premijah 4,349.000 zlatov.
Poljski premog za Anglijo. Rekli smo že, da eksport poljskega premoga raste. Težko pa je, spraviti ga ven. Sedaj so se končala pogajanja z latvijskimi železnicami glede prevoza poljskega premoga skoz Latvijo, ki je namenjena za Anglijo. Železnice so dejale, da upajo prepeljati v dveh mesecih 700.000 ton gorenjesleške-ga premoga. Vsak dan bo šlo šest vlakov po 35 dvojnih vagonov skoz Latvijo.
Gospodarske vesti. Del poljskih železnih rudnikov je napravil poseben sindikat z namenom, da organizira in pazi na poljski eksport železa. — Od februarja naprej, ko je bila brezposelnost na Poljskem največja, gre stalno nazaj. V prvi polovici junija se je število brezposelnih zmanjšalo od 308.000 na 297.000, v drugi polovici junija in v prvi polovici julija pa spet za 22.000-in jih je sedaj brez dela okoli 275.000. — Mednarodni sindikat cevi je perfekten, eksportne dežele so se glede prodajanja domenile za več let naprej. — Na račun reparacij je naročila jugoslovanska vlada pri berlinski strojnogradbeni tvrdki Sehwarzkopf 20 brzovoznih lokomotiv. — Eksport poljskega premoga je dosegel v juniju re-
kordno številko 1,350.000 ton (v maju 850.000). V Anglijo je šlo 400.000 ton premoga, v Avstrijo 231.000, na Švedsko 178 tisoč, na Dansko 115.000, na Ogrsko, v Rumunijo in Italijo 300.000, na Češkoslovaško 34.000. Pravijo, da bo julij še boljši, in so izgledi za premogovno trgovino zelo ugodni. —- Ogrsko finančno ministrstvo je odredilo, da se bodo v svrho lažjega prehoda na vrednoto pengb od 1. avgusta naprej bankovci, glaseči se na krone, prežigosali z označbami pengo in filer (vinar). — V juniju je bila poljska zunanja trgovina še nadalje zelo aktivna. Izvoza je bilo za 80 milijonov več kot uvoza, približno toliko kot v maju. — Hišo z 80 nadstropji so začeLi graditi v mestu Detroit v Ameriki. Imenuje se po Bobku, ki je sezidal v Detroitu že cele vrste nebotičnikov. Najvišja dosedanja stavba v Ameriki je bilo Woolworthovo poslopje v New-Yorku, 61 nadstropij in 236 m višine; Bookova stavba bo pa 286 metrov visoka in bo imela 80 nadstropij. — Amerikanca Evans in Wells sta prišla okoli sveta v 28 dneh in 4 urah in sta s tem daleko nadkrilila Mearsov rekord iz leta 1913. — Stanje hmelja v okraju Žatec na Češkem označujejo kot slabo srednje, k večjemu kot srednje. — Mussolini in avstrijski poslanik dr. Eger sta podpisala listine, ki urejajo vprašanje zasebnih zavarovalnih družb. — Akcije nemškega jeklenega trusta bodo vpeljane najbrže že v prvem avgustovem tednu in sicer poleg Berlina tudi v Hamburgu, Frankfurtu, Diisseldorfu, Essenu itd. Vpeljani kurz bo določen na 125%. — V Aradu v Rumuniji bodo napravili Čehi tovarno za izdelovanje suknu. — Jugoslovanska tekstilna industrija je v znamenju prav dobre konjunkture, vse tovarne delajo s polno kapaciteto, podjetja imajo toliko naročil, da ne morejo vseh izgotoviti. Spričo te ugodne konjunkture mislijo strokovnjaki na razširjenje jugoslovanske tekstilne industrije. — Poljaki nameravajo vpeljati carino, preračunje-no na zlate, in bi pomenila ta sprememba 100-odstotno povišanje sedanje carine. t— Tekstilna industrija v Lodžu eksportira čimdalje več; v juniju je prodala 273.000 kg tekstilij v vrednosti 3 milijonov 190.000 zlatov, za 110.000 kg in 804 milijone zlatov več kakor v maju. Povišek gre zlasti na rovaš Litve, Rum unije in Kitajske. — Bilanca Poljske banke od 30. junija izkazuje dvig zlate zaloge za 92.000 zlatov in dvig deviz za 6,200.000 zlatov. Obveznosti banke v inozemskih valutah so znašale 2,300.000 zlatov, preostanek torej 3,900.000 zlatov, kar je za poljske razmere že zelo veliko. Zato more banka kredit nevvvorške Federal Re-serve Bank-e sedaj likvidirati in spet prosto razpolagati z zlatom, ki ga je uporabljala za kritje tega kredita. Veliki dotok deviz bo omogočil odpravo deviznih omejitev.
Po svetu. Ker se je položaj ameriške bombažne industrije poslabšal, so na novo mislili na enotno zvezo bombažarjev. Načelno so se že sporazumeli in so osnovali komisijo, ki bo preštudirala položaj bombažne industrije in bo napravila končnoveljavni načrt za tvorbo skupne zveze. — Bilanca avstrijske tobačne režije izkazuje za lansko leto 167,093.757 šilingov čistega dobička! Aktive so znašale na koncu leta 1925 411 milijonov šilingov, pasiva 31 in pol, čisto premoženje 380 milijonov. Tudi prvi letošnji meseci so pokazali enako ugoden razvoj; že prvih pet letošnjih mesecev izkazuje 7 milijonov 400.000 šilingov več dobička kakor so ga pa dejali v proračun. — Poljska premogarska konvencija je pod starimi pogoji podaljšana do 1. avgusta 1927. — Položaj na orgskem trgu volne je -nespremenjen, cene kažejo nalahno dvigajočo se tendenco. Strižba je že končana in volnene zaloge prihajajo na trg; na podlagi doslej izvršenih pogajanj bo večji del prodan inozemskim interesentom. Producenti volne so z dosedanjim položajem na trgu prav zadovoljni. — Vsled zboljšanja vremenskih razmer je postalo na Ogrskem upanje na dobro letino večje. V pšenici in rži računajo s srednjo letino. — Mednarodna eksportna in importna družba d. d. na Dunaju se je preoblikovala na ta način, da dobijo delničarji za 75 starih akcij dve novi; sedaj je račun v šilingih. Hkrati so sklenili zvišanje kapitala za 200.000 šilingov. — Rumunski finančni minister hoče svojo dosedanjo carinsko politiko spremeniti; odpadla bo carina na ono blago, za
katerega izdelovanje se bo industrija v Rumuniji šele začela. To je prvo znamenje po vojski, da opušča Rumunija svojo šovinistično carinsko politiko. — Kakor že vemo, je Poljska banka znižala obrestno mero od 12 na 10 odstotkov. Za njo so prišli drugi zavodi. Poljedelska banka je znižala obrestno mero od 18 na 14 odstotkov, poštna hranilnica daje kredite proti 14% obrestim in obrestuje čekovne vloge po 7 odstotkov. Vloge v Poljedelski banki se obrestujejo po 8 do 10 odstotkov. Tudi državna Agrarna banka daje kredite po 9 do 12%, kakršno je pač posojilo. — V sejah italijanskega ministrskega sveta so sklenili več nadaljnih naredb kot varstvo proti splošni gospodarski krizi. Vrhu tega nameravajo s temi odredbami spraviti italijansko gospodarstvo v sklad z bodočo stabilizacijo lire. — Novi ravnatelj Moravske Agrarne in industrijske banke je Bohumil Lo-rek. — V zadnjih dneh sta nakupili Ogrska in Jugoslavija 10 vagonov tekstilnih strojev v Lodžu na Poljskem, kjer tekstilne tovarne opuščajo. Splošno so tamošnji tekstilni industrijci pri prodaji strojev zelo oprezni, ker ponuja inozemstvo le prav nizke cene. — Kljub dežju računijo na Nemškem s precej dobro'letino. Trava je prav dobro uspela in bo sena veliko. — Poljski narodnogospodarski banki se je posrečilo, da je dobila ameriški kapital za ustanovitev skladiščne družbe. Družba bo napravila velike elevatorje in bo nakupovala od kmetov žito po dnevni ceni. Vzorec delovanja družbe bo ameriški. — Mlada ogrska testilna industrija razvija veliko ekspanzivnost in skuša poleg ogrskega trga dobiti tudi druge. Industrija sukna je dobila že stike z inozemskimi tvrdkami, zlasti z angleškimi.
Ljubljanska borza.
Ponedeljek, 26. julija 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 73, bi. 74.50; 'loterijska državna renta za vojno škodo den. 300, bi. 306; zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 193, bi. 195, zaklj. 194; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 175, bi. 195; Merkantil-na banka, Kočevje, den. 90, bi. 95; Prva hr-vatska štedionica, Zagreb den. 865, bi. 868; Slavonska banka d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana 112, bi. 115; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 102; >Stavbna družbam d. d., Ljubljana dem. 55, bi. 65; >šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 103.
Blago: brzojavni drogovi (smreka, jelka, bor), popolnoma zdravi, ravni, obeljeni, stegnjeni, primerno suhi, ravno odžagani, od 8 do 12 m, fco vag. meja, 6 vag., den. 300, bi. 300, zaklj. 300; deske (smreka, jelka) 25 mm, 4 m, III. in podmerno blago, fco vagon meja, 1 vag. den. 440, bi. 450, zakilj. 440; hrastovi hlodi od 2 m dolž., od 30 cm prem. napr., fco vag. nakl. postaja bi. 400; bukova, meterska, suha, zdrava drva, fco vag. maki .postaja bi. 18; pšenica, fco vag. nakl. postaja bi. 315; pšenica nova, za avgust, fco nakl. postaja bi. 270; koruza, foo vag. nakl. postaja bi. 195; otrobi srednji, fco slov. postaja bi. 155; oves novi, fco nakl. postaja bi. 160.
TRŽNA POROČILA.
Tržne cene v Ljubljani, 24. julija 1926. Kg govejega mesa Din* 15—19, jezika 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 18 do 19, ledic 15 do 19, možganov 18 do 19, loja 10 do 12.50, telečjega mesa 17 do 20, jeter 26 do 30, pljuč 20, prašičjega mesa 22 do 25, pljuč 20, svinjina 22 do 25, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25, glave 7.50 do 10, parkljev 5 do 7.50, slanine 20 do 22, masti 25, šunke 35, prekajenega mesa 30 do 32, prekajenih parkljev 10 do 12, prekajene glave 12.50 do 15, jezika 35, lcoštrunovega mesa 13 do 14, konjskega 6 do 8, kg krakovskih kloibas 45, debrecinskih 45, hrenovk, safalad in posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih 30 do 40, polprekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28 do 30, kg kave 48 do 76, pražene 56 do 100, kg sladkorja 13.50 do 15.50, kavne primesi 22, riža 8 do 12, liter namiznega olja 20, jedilnega 28, vinskega kisa, 4.50, navadnega 2.50, morske soli kg 3.50, kamene 4.25, celega popra 52, mletega 54, paprike III. vrste 28, sladke paprike po kakovosti 56, liter petroleja 7, kg testenin 10 do 12, pralnega luga, 3.75, čaja 75, piščanec majhen 12 do 15, večji 20 do 25, kokoš 25 do 35, 30 do 40, raca 25, domač zajec manjši 5 do 15, večji
16 do 50, kg karpa ‘23 do 30, linja 25, ščuke 26, postrvi 55 do 60, klina 15, mrene 15, pečenke 15, liter mleka 2.50 do 3, k.g surovega masla 40, čajnega 50 do 55, masla 45, (bohinjskega sira 38, sirčka 9 do 10, par jajc 1.75 do 2, liter starega vina 18 d« 20, novega 14 do 16, čaša piva 3.25, vrček piva 4.50 do 4.75, steklenica piva 5.25 do 5.75, kg belega kruha 6.50, črnega 5.50, rženega 5.50, kg jabolk 6 do 10, hrušk 4 do 12, kg rožičev 15, orehov 12, luščenih orehov 30 do 32, češpelj 12, črešenj 5 do 10, suhih češpelj 10, marelic 12 do 18, ringlo; 8, grozdja 24, borovnic liter 2, 1 kg malin 6 do 6.50, kg moke št. 1 je 5.75, št. 2 je 5.50, št. 3 je 5, št. 5 je 4, kg kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 8, ješprenjčka 10 do 13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 5, 'pšeničnega zdroba 7, ajdove moke 8 do 9, ržene moke 5, q pšenice 360 do 260, ajde 310 do 320, fižola ribničana 350, (prepelicarja 350, graha 400 do 500, leče 600, q premoga 43.50, kub. meter trdih drv 150, mehkih 75, q sladkega sena 100, polsladkega 80, kislega 75, slanne 50, kg glavnate solate 4 do 6, štrucnate 4 do 6, ajserice	6	do	7,	endivije 3 do	4,
zgodnjega zelja	6	do	7,	rdečega zelja	8,
kislega zelja 2.50	do	3,	ohrovta 6 do	7,
karfijol 6 do 8,	kolerab	4, kolerab pod-
zemljic 1, kg špinače 6, paradižnikov 6 do 8, kumar 6 do 7, buč 6 do 7, graha •v stročju 2, luščenega graha 24, fižola v stročju 4 do 6, čebule 3 do 4, česna 5, krompirja novega 1.25 do 1.50, repe 4, kisle repe 2 do 2.50, korenja 4, peteršilja 5, zelenjave za juho 5, zelene paprike 40.
Kovinski trg sredi julija. Zaposlenost v ameriških jeklarnah se giblje v zadnjem času na zvišani bazi; delajo z 80-odstot-ho kapaciteto, dočim so delale lani v istem času s 70-odstotno. Stavbarstvo se dviga, železnice pa malo manj naročujejo. Eksportna trgovina se je zelo poživela, in je to v zvezi z rudarskim štrajkom
in po njem povzročenim pomanjkanjem železa in jekla na Angleškem. Cene jekla sc- zvišali za dva dolarja na tono. Tudi trg surovega železa se je v zadnjih tednih poživil in so cene v nekaterih okrajih dvignili za 50 centov. Kar se tiče nemškega uvoza v Amerik«, pravijo Nemci, da v primeri z ameriško produkcijo prav nič ne pride v poštev. V majniku n. pr. so prodali Nemci 17.800 ton surovega železa v Ameriko, dočim znaša mesečna tamošnja produkcija tri milijone ton. Sicer pa mora Evropa v Ameriko uvažati, in Nemčija še prav posebno, da plača tam svoje dolgove. Drugi seveda očitajo Nem-
Veletrgovina
kolonijalne in
špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna
In solidna postrežba 1	i
Zahtevajte ceniki
ceni trgovsko politiko, ki je ne morejo odobravati; doma na Nemškem so cene visoke, zato da lažje bolj poceni v tujino predajajo. In to ne sanvo v Ameriko, temveč tudi v evropske države. — Kupeja v Evropi nam nudi isto sliko kakor smo jo podali v zadnjem poročilu; razmere na Angleškem in na Francoskem so predmet vsestranske pozornosti. Zvišanja cen na kovinskem trgu zaenkrat ni pričakovati, ne na Francoskem in ne sicer v Evropi. V pogajanjih za evropski kartel tračnic so se pojavile spet velike težkoče; posamezne dežele, zlasti Francija in Nemčija, le preveč gledajo samo na lastne interese. Vendar pa pravijo, da je trenutek ožjega sodelovanja evropske železne industrije zelo blizu; gre samo še za obliko. Dp so take stvari težke, je pri številu pogajajočih se faktorjev pač umljivo. — V Srednji Evropi označujejo razmere za ne ravno povoljne. Čehi tarnajo vsled , zahtev Avstrije po zvišani uvozni carini češkoslovaškega železnega blaga in pa vsled poljske konkurence, ki postaja zelo močna. — Cene na evropskem zahodnem eksportnem trgu so stare, tendenca precej slaba: Železo v palicah 4/15, valjana živa 5/9, surova pločevina 5/4, srednja 6/12, fina 8'do 9 funtov. — Položaj na Angleškem postaja od j dne do dne bolj kritičen. Podjetje za pod-I jetjem omejuje vsled pomanjkanja pre-1 n loga obratovanje ali pa ga popolnoma ustavi. Pač se lahko zalagajo z inozemskim premogom, in to tudi delajo. A tudi inozemske cene rastejo. Pa še ni prav nič vedeti, kdaj ho ta ogromni štrajk končan. Cene kovinskih izdelkov so zmeraj ' ečje, okoli 10. t. m. so zahtevali clevelandski producenti tele cene: št. 3 85/6 šilingov, št. 4 84/6, št. 1 88. Inozemska konkurenca se na angleškem domačem trgu zelo utrjuje; statistika nam to pravi. V prvih štirih mesecih so importirali v Anglijo 133.800 ton železa in železnine.
Za tako kovinsko deželo kot je Anglija pač prav visoka številka. — Majnikova produkcija na Francoskem je bila doslej največja; surovega želeja so napravili 782.500 ton, surovega jekla pa 660.150 ton. Plavžev je delalo v začetju junija prav toliko kot v začetku maja, 147. Domači trg je živahen, vsakdo se hoče kakor hitro mogoče založiti še pri sedanjih cenah. Domače cene so sicer še zmeraj nespremenjene, pričakujejo pa z ozirom na slabost devize zvišanja. Franciji se bližajo težki dnevi. — Belgijski trg se dobro drži, cene so trdne. Zlasti povpraševanje po pločevini je prav zadovoljivo. Zadnje notacije: železo v palicah 775 do 780 belg. frankov, tračnice 750, surova pločevina 850, srednja 900, fina 1025 do 1150. — Tudi luksemburški trg se dobro duži, zaposlenost tovarn je tako trdna kol je bila prej. — Na nemškem domačem trgu se položaj ni obrnil na bolje. Naročila pri tovarnah so prav majhna, služijo le v kritje res najnujnejše potrebe. Trg pločevine je v znamenju depresije, razmeroma dobro je pa ostalo povpraševanje po konstrukcijskem železu in pa železu v palicah. Zvišano delovanje v eks-portni trgovini traja naprej. Domače cene so ostale nespremenjene. — češkoslovaški notranji trg se ni poživil; poraba železa in jekla gre v letošnjem letu stalno nazaj in ne pričakujejo tudi v bližnji ( bodočnosti nobenga zboljšanja. Oseb-j ne železniške tarife so zvišali, zvišati na-j meravajo brzojavne in poštne pristojbi-j ne; to pa ne pomeni zmanjšanja bremen ■ produkcijskih krogov, posebno še ne kro-i gov železne in jeklene industrije. V eks-i portni trgovini ni nič novega. — Odkar so napravili Poljaki sindikat, se je kup-j eija pomirila. Kcnsum, ki je pričakoval j zvišanih cen, se je popolnoma kril. Pro-I dukcija cevi je dobro zaposlena. Kako je s konkurenco v Srednji Evropi, smo že povedali.
v Ljubljani
pHpotaCa
Špecerij sko blago
ramovntno žganje moko Irt ddtelne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Latina praiama za kavo In mlin asa di-iav« i električnim obratom. r
«*M»UM XX UUPOUOOl
Edino šivalni stroji in
najboljši kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
JOS. PETELINCH
N&jniije Grif:zner	Tudl
e	Adler	ne obroke !
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika
Pouk v ve/cnju brezplačno.
Večletno garancija.
r'
Prometni zavod
prodaja
PREMOG
1« slovenskih premogovnikov
VMh kakovosti, v ceKh vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor hidi za Industrijska podjetja in razpečava na debelo
Inozemski premog in koks ;
VMke vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeikosiovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
■*	Naslov:
Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani
, •	MlldošICeva	cesta it. 15, II. nadstr.
TISKU	IRNA MERKUR	
Trgovsko-industrijska d. d. Ljubljana Simon Gregorčičeva ulica št. 13 Telefon it. 552 I '» Račun pri poit. {ek. zav. it. 13.108 ?!		Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse . tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. ' i. t. d. lastna knjigoveznica.
in industrijo
lijtibljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
RrcoJaTke: Kredit Ljubljana	Teleion	Ste*,	40,	457,	548,	805,	806
y	\	Peterson International Banking Code
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eakompt in inkaso menic ter 0 ▼ tu- in inozemstvo, saie-depositi itd, itd.
Ureja dr. IVAN FLESS. — Za Trgoviko-industrijsko d. d >MERKUR> ko«t jadajatelja in tiekarja: A. SEVER, Ljubljana.
B. S. A. Motocikli
In prikolice najnovejših modelov leta 1926 po znižanih cenah dospeli. — Na ogled in poskušnjo pri
d. z o. x.
Cenilci na zahtevo brezplačno.
f UJUDlj
Dunajska cesta 36. — Tel. 263,
Trgovci, inseriraite v Trgovskem listu!
*»•»•»»»—
Ocflefte st
bogato zalogo nogavic in rokavic za (Jame, gospode in otroke, vezenine, našivkov in čipk ter drugega modnega in toaletnega blaga, potrebščin za Šivilje, krojače in čevljarje
na veliko in malo
po najnliji dnevni ceni pri:
JOSIP PETELMC
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi levo.