GLASNIK lJubljana, 2\ septembra i9?s OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V., ŠTEV. ?3 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR DRUGA SKUPNA SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO DNE 12. SEPTEMBRA 1958 Poročilo in razprava o problematiki Slovenskega narodnega gledališča, Mestnega gledališča in Slovenske filharmonije Poročilo jc podal odbornik Ivan Vidali, član Sveta zn kulturo : j ." zvezi s svojim proračunom za Sol''1 j° za kulturo na svoji n o , , ! marca 1958 razpravljal j ^blemaliki Slovenskega narod-,i j.1?® Slcdališča, Mestnega gledališča ' ns( ‘"venske filharmonije in sklonil '"'oviti posebno komisijo Sveta, n,, n“j, skupno z družbenimi in Javnimi organi v teli zavodih preti! Wit: n-*'‘lovo poslovanje in predal V.,vetu kompleksno poročilo. ,e' dn(, *r!>jni ljudski odbor je na seji g'il E’« **' marca 1^38 v zvezi z raz-", o h*!1 0 proračunu razpravljal tudi Ri tiJ?vnosti teli zavodov. Na podla-**, ii«„a*U"čkov te razprave je bila " * ior.r?lllVQ,m komisija, ki je imelo nn-finn J>regledati administrativno in V. z««poslovanje v omenjenih v Komisija je svoje delo ‘ ; liprii '® v času od 29. marca do 19. n-ro*', 1958 iu predložila svoje po- ‘ .ItlPni 1 pvetn zn kulturo. Poglavitno Po«! Vl . Komisije so, da so v v. "vanju teli ustanov pomanjklji-Hj(, nanašajoče se na gospodarje-inj / družbenimi sredstvi, dotaeija-e- vost'* *astnimi dohodki. Pomanjkljivi soL1 s[*. v tem, ker je na posameznih ‘j. hi].0'lih preveč zaposlenih, ker bi / st<>ioj( ’® smotrneje izkoriščali ob-hizip." gradivo, racionalizirati o I^anjn p08,ovania in H(l|Por,',/.-,1 Za kulturo je ol»ravnaval D6, ; ''P. te komisije in na seji dne "'jo :-'La. 1958 ustanovil novo kotni- orgn-podobna iniiii^ klanov sveta. Njena naloga !%ii® na podlagi poročila prve ko-s(|Mranj .r,lzl>ravljati tudi o kulturni .«■ 'Vt, 1"m teh zavodov in predložiti |i1(|llili ll^u kulturo predlog o konkret-js. Krcl>ih, ki naj bi jih v teh ustanovah izvedli za izboljšanje celotnega gospodarskega položaja. Svet za kulturo jc na seji dne 21. avgusta 1958 obravnaval poročilo te komisije in v celoti sprejel njene predloge. V bistvenih potezah so priporočila Sveta za kulturo naslednja: t. Svet jc mnenja, da je potrebno razveljaviti dosedanjo sitem izu-cijo delovnih mest v zgoraj navedenih ustanovah in zato priporoča, da se v čim krajšem času sprejme nova sistemizacija. 2. Da bi se vsaj deloma izboljšal finančni položaj, l>i bilo potrebno v SNG in MG določiti zu novo sezono nove cene vstopnicam. Hkrati je bil svet mnenja, du je treba pri cenah vstopnic doseči večjo dinamiko. Tudi iz politike cen naj odseva določena kulturna politika, saj bi bila prav z nižjimi cenami pri določenih prireditvah poudarjena naša skrh za razvijanje domače in sploh umetniško pomembnejše ustvarjalnosti. 3. Norme bi bilo treba določiti za gledališko ali koncertno sezono, ne pa mesečno, kot doslej. Hkrati je treba postaviti nove lestvico norm. ki nuj bodo primerno zvišane. Prvenstveno je treba zaposlovati umetniško osebje, ki je angažirano v tekočem delovnem razmerju in le v posebnem interesu kulturne politike je mogoče za posamezne vloge ali dejavnosti angažirati umetnike-izven ustanov — honorarno. 4. Število tehničnega osebja bi bilo treba v okviru celote znižali za najmanj IO*/o. Nadure so dovoljene le v izjemnih primerih po poprejš- A K ih!,1'« M. VABILO na 5. selo Mestnega sveta Osnovi 140. člena Statuta okraja Ljubljana sklicujem 5. sejo Mestnega sveta, a„.Petek, dne 26. septembra 1958 ob 17. uri v veliki sejni dvorani ..Dstratu v Ljubljani. ‘Vl|y Kum naslednji dnevni red (l, ' ^,|k(iv! ' 'Poročila občinskim odborom na območju mesta za sprejem 'ji Vj;'!^ ° usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš za občine na *« o|!v°ka ° uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih j*" r) na območju mesta; ei/ 2. ^ "ka o določitvi in razdelitvi stanovanjskih najemnin. * 'Ap .N Ij^mbe tarif za komunalne usluge na območju mesta. t1'' 'ihciri, fircdstev sklada za preprečevanje alkoholizma v smislu A'! h Ni/' ' ru^benega plana. * n.!''V10 odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba viiefon 21-939). Predsednik Mestnega sveta >< dr. Marijan Dermastla 1. r. nji odbritvi upravnega odbora gledališča. V delavnicah je treba organizirati delo tako, da bo dosežena kolikor mogoče večja storilnost, da bodo delavnice delale kot interna gledališka ustanova po principu podjetij iu da bodo opravljale usluge tudi drugim naročnikom. Upra-va gledališč je dolžna, da smotrno vsklajiije datume primier glede na zmogljivost delavnic. 5. Praviloma naj bosta repertoar in zasedba vlog določena pred začetkom sezone, cin bo možno smotrno razporediti delovno obveznost vsakemu posamezniku. (>. Važna naloga uprav obeh gledališč je, da izvede selekcijo med umetniškimi ansambli. 7. Prav tako kot v gledališčih naj določita nove cene vstopnicam tudi Slovenska filharmonija in Koncertna direkcija. Tudi v teh dveh ustanovah je treba finančno politiko uravnati pri cenah glede na tuje dirigente in soliste, pri domačih delih ali delih, kjer je podan poseben interes. Tudi tu naj se izraža pri cenah in njihovi dinamiki smotrna kulturna politika. 8. Programska politika Slovenske filharmonije naj omogoča čintveč gostovanj izven svoje hiše v Ljubljani. na podeželju in v velikih podjetjih. Ti nastopi naj imajo svoj poseben vzgojni pomen in naj pomenijo važen del celotnega dela Slovenske filharmonije. 9. Gostovanja izven republike ali države naj bodo praviloma postavljena na gospodarsko osnovo ali na subvencijo organov, ki sklepajo s filharmonijo ta gostovanja. 10. Pogodbeni dirigenti naj bodo plačani od nastopa, ne pa v obliki rednih mesečnih honorarjev. Slovenska filharmonija naj skrbi tudi za vzgajanje umetniškega naraščajo in naj mu omogoča nastopanje. H. Zbor SE naj ne ho honoriran pavšalno, marveč naj bo honorar določen od storitve pogodbeno. 12. Gimptej je treba rešiti vprašanje Koncertne direkcije Slovenije, oziroma njenega statusa. V primeru, da ostane še nadalje samostojni zavod. mn je treba čimprej postaviti družbeni organ. 13. Svet za kulturo je sklenil, da bo svoj predlog proračunov dotacij za prihodnja leta izdelal v smislu teh svojih sklepov. V teni poročilu so zajeti samo bistveni sklepi, ki jih je sprejel Svet za kulturo. O njih }e svet dno 22. avgusta 1958 obvestil vse omenjen zavode. V skladu z zakoni naj bi družbeni in upravni organi v teli zavodih ta priporočilu Sveta za kulturo obravnavali, v teh razpravah našli morebiti še nove, drugačne in boljše rešitve in v skladu s tem sprejeli tudi svoje sklepe. Zaradi tega lahko v okviru pristojnosti, ki jih imajo ti organi, te sklepe ustrezno modificirajo bodisi zdaj, bodisi kasneje, če bi sc med izvajanjem izkazali za neprimerne. Jz podanega poročila je razvidno, da se je Svet za kulturo ravnal po smernicah okrajnega ljudskega odboru in izpolnil nalogo, ki mu je bila naložena. Glede na to Svet za kulturo prosi, da okrajni ljudski odbor načelno potrdi pravilnost njegovega dela v okviru problematiko obravnavanih zavodov in njegove načelne kulturne politike. ^?‘°.s tiče proračunov za prihodnje leto. je nastala težava zaradi zvišanja plač, ker je bilo povišanje plač po zakonu določeno. Jasno je, da opern pri svojih 26 milijonih letnega inkasa ne more povečati za 30 milijonov. Pri 26 mili- ionih inkasn je nemogoče, da se za 30 ‘milijonov zviša. Tu bi omenil, da je pri nas pokritih !2°/o z lastnimi dohodki, ostalo so subvencije. Drugod je to drugače, ker je ta odstotek nižji; to pa zato, ker so tudi cene v drugih gledališčih znatno višje od naših, tako n. pr. stane v Benetkah vstopnica v prvi vrsti parterja 5000 lir, pri nas pn 250din. Pri nas je težnja, da sc na osnovi »stavljenih cen privabi čim več ia-ih poslušalcev, ki imajo nizek dohodek. Uvedli smo en abonma samo za tovarne, ki je zelo dobro obiskan In glavni obiskovalci naše hiše so tisti, ki imajo skromne plače. Ravno ob obisku celovškega gledališča pri nas smo razpravljali o razmerju dohodkov in izdatkov. Reči moram, do smo iz teh razgovorov videli, da so dohodki povsod v Evropi višji. Prosim, da bi tovariši odborniki ne stavili zahtev glede cen, ki bi bile za nas prevelike. Treba je omogočiti, da nudimo čimveč predstav po čim ugodnejših cenah. Marijan Lipovšek pn je izvajal med drugim: Zahvaljujem se tovarišem odbornikom, da smem kot direktor Slovenske filharmonije v Ljubljani pojasniti problematiko tega zavoda. Obravnaval bi finančno, gospodarsko in kulturno stran našega zavoda. Najprej bi omenil, da je Slovenska filharmonija najvišjn tovrstna organizacijo v noši državi, poleg filharmonije v Zagrebu in Beogradu. Toda prav tu bi pripomnil, da sto ostali dve organizaciji subvencionirani, dočim je Slovenska filharmonija zavod s samostojnim finansiranjem z eno tretjino lastnih dohodkov. Razlika med omenjenimi tremi zavodi pa je ogromna. Naši ljudje imajo 18 rednih koncertov In 5 do 10 gostovanj. Z Zagrebom In Beogradom se nikakor ne moremo enačiti, ker mi moramo doseči najmanj 10 milijonov dohodkov, dočim zn Zagreb in Beograd zadostuje en milijon. Glede gospodarjenja bi pripomnil, da nismo mogli tako slabo gospodariti, če nismo uspeli urediti sanitarnih naprav. Naši člani morajo vaditi v kleteh in na hodnikih in sc to pri skupnih vadbah pozna. Umivalnice in garderobe smo uredili le minimalno ali pa se jim moramo celo odrekati, ker ni bilo za to no razpolago sredstev. Stavba je tako slaba in tudi stara, da jo težko vzdržujemo. Mi pa bi to še naprej prenašali, če bi bile plače urejene, ki pa žalibog niso. jasno pa je, da Slovenska filharmonija ni samo od okraja, temveč je tudi rg-publiška in zvezna stvar, saj hodimo na gostovanja tudi v inozemstvo. Okraj naj hi hil z nami manj obremenjen, bolj po naj bi bile ostale upravne enote, tiste, ki zanje delamo. Glede kulturne politike moram reči. dn so naši abonmaji razprodani. Mi smo tako daleč uspeli, da Imamo dobro sorazmerje med standardnimi deli in domačimi deli in nam je zato tudi kritika priznala pravilno poslovanie. Mi smo z vsem srcem zn to. da delamo s kolektivi In smo na približno deset dopisov prejeli komaj en do dva odgovorn za koncerte. Imeli smo interes za te stvari in kljub teinu, da smo ponudili poljuden program, nismo dosegli to. kar bi radi. Težave imamo s prevozi in odri, knr ni preprosta stvor, ker ie to treba plačati, nimamo pn v našem proračunu za to sredstev, brez katerih pa to ni možno urediti. To so naši gjavni problemi. Važno je, da se z njimi podrobneje spoznate in'da pri tem upoštevate, da je Slovenska filharmonija vrhunska glasbena institucija, ki ima vpliv tudi na druge podobne institucije. Tako n. pr. Svobode ne morejo biti dobre, če nimajo vodstva. Slovenska filharmonija mora biti vzor tem glasbenim enotam zato, da sc na njej zgledujejo, kako je treba delati. Nato so o poročilu razpravljali ljudski odborniki, izmed katerih sla zlasti Janko Dekleva in dr. Heli Modic pokazala na nekatera vprašanja, tičoča se problemov teh zavodov. . Janko Dekleva je izvajal: Problematika, s katero se srečujemo v tem poročilu, je stara in se vleče že leta. Srečujem jo na raznih sejali, konferencah in podobno že leta in letu. Ob sprejemanju družbenega plana pa je to vprašanje doseglo gotovo kulminaeijo. Takrat smo morali obravnavati proračun ekonomično glede na sredstva in potrebe, ki so stale pred nami. Sklenili smo, da bo ljudski odbor dni tolikšno dotacijo kot lani. Videč, dn so nastali novi izdatki glede na plače, pa smo rekli, da sc bo razpravljalo o naknadni dotaciji takrat, kadar se bo reševala problematika zavodov. Vse to se je v zadnjem času zaostrilo, sestavljeni sta bili dve komisiji, ki sta poslovanje zavodov pregledali, pa tudi Svet za kulturno je o tem razpravljal. Sklepi oziroma predlogi sveta so bili zelo obsežno podani v poročilu in se je to gradivo obravnavalo tudi na seji Sveta zn družbeni plan in finance. Povedal vam bom nekaj primerov, da boste videli, kaj je ljudski odbor pravzaprav zasledoval. Dotacije so se od 1950. leta do danes povečale 55-krat, letni dohodek pn 15-krat. Ne vem zn nobeno panogo, ki bi doživela 55-kratni porast in Je prav gotovo nepravilno mišljenje tistih, ki pravijo, da nimamo razumevanja, ker je tu pač dokaz. Razumljivo je, dn so se sredstva porabila, saj se je število uslužbencev od takrat pn do danes povečalo za 100*/«, dočim so premiere in ostale predstave ostale na istem kot pred vojno. Mislim, da so te številke dovolj zgovorne. Tovariši so povedali, dn je precej težav, vemo tudi, da je ljudi treba plačati. Vsega tega, kar je bilo povedano, ljudski odbor ni upošteval, ni pn mislil, dn bi morali ljudje delati v neprimernih prostorih itd. Delavnice Slovenskega narodnega gledališča imajo v svoji evidenci registriranih 8000 neproduktivnih ur. istočasno pa 4000 nadur. Ljudski odbor ne more vedeti, kaj je In zdaj pravilno. Naša naloga ni. bnvili se s to stvarjo, toda zavod mora to sam pregledati in urediti. Treba je urediti tudi vprašanje norm. Dva člana gledališča sta prejemala 26000din in 56 000din redne mesečne plače, kar znese tri četrt milijona dinarjev letno, pogoj pa le bil, dn vsak nrannlzlrn dve predstavi letno. Plačo sin preiematn, predstav pn nista nrgnniziraln. Tu se na vprašam, kakšne so te norme. Pnlef tega ima in vsi tudi postranski dohodek Od Mestnega gledališča se ni nihče oglasil, vendar je to gledališče edino še skušalo Izvajati ukrepe ki so bili predvideni zn vse zavode. Mislim, dn mornio biti nulogh izvedene in dn ne ostanem samo im napiriu ter dn ne preimrio višiih dotacij, če ne bodo izvršili tistega kar se od niih zahteva. Danes je minilo že tri četrt leta in razen Mestnega gledališča ni noben zavod izvršil niknkili ukrepov, pri tem pn je od 149 milijonov dotacij, ki jih prejema Slovensko narodno gledališče skupaj od okraja in republike, bilo potrošenih že 127 milijonov. Imajo le še ca. 20 milijonov in niso do danes prav nič ukrenili za zmanjšanje izdatkov, čeprav so zapisnik komisije dobili že junija meseca v roke. Postavili so nas kratko malo pred dejstvo, da je treba sredstva dobiti, če nočemo, da se bo gledališče zaprlo. Jasno je, da bomo morali dati sredstva, toda zaradi tega ne bo ena šola pod streho ali pa ne bo zgrajena n. pr. neka ambulanta. Predlagal bi, dn odobrimo predloge, ki jih je dal Svet za kulturo, toda jaz bi predlagal k temu še tole: Glede na majhen ostanek dotacije za zadnji kvartal naj se dn dotacija šele ta* krat, ko bodo zavodi povedali, kaj so storili, koliko so prištedili in kaj bodo še storili ter kako bodo delali v bodoče. Časa je še 20 dni in v tem času bodo lahko nadoknadili, kar so zamudili. Dr. Ileli Modic pa je izvajal: V problematiki kulturnih zavodov, ki je danes na dnevnem redu, vidim proces prilagajanja finančnega položaja in poslovanja teli zavodov novi razvojni fazi našega gospodarskega sistema. Na gospodarskem področju, v proizvodnji in razdelitvi dobrin smo najprej občutili, da ni moč prezreti delovanja gospodarskih zakonitosti, pn smo v vseli letih postopoma izpopolnjevali gospodarski sistem in dosegli lepe uspehe. Vendar v gospodarstvu nismo v tem pogledu na koncu razvoja. še manj pn na drugih področjih. Naj omenim samo ekonoin-sek najemnine zn stanovanja, ki so še zmerom zelo odmaknjen ideal, ki se mn le previdno približujemo. Na področju kulture je delež državne subvencije kulturne dejavnosti in s tem regresiranje uživanja kulturnih dobrin še mnogo večji, knr je dajalo povod zn razne Šale v humorističnih listih. Uvajati ekonomske cene gledaliških in koncertnih vstopnic bi v današnjih razmerah pomenilo spodrezati korenine kulturne tvornosti na teh področjih. Tudi kapitalistične države subveneionizirnjo svoje reprezentativne kulturne ustanove, ker s tem pospešujejo kulturno rast narodn, njegov ponos in nnrionnlno odpornost. Predlogi Sveta za kulturo zasledujejo le namen, zagotoviti smotrno porabo družbenih sredstev In prilagoditev potrošnje občinstvu zn kulturne namene današnjim plačam in cenam na trgu. S temi prizadevanji smo na kulturnem področju res zaostali in prav zato In proces ni lahek in je tudi boleč za uprave prizadetih zavodov kakor tudi za kulturno občinstvo, ki bo moralo pač nekoliko spremeniti strukturo svoie potrošnje. Svet zn kulturo je vložil dosti truda v to delo, da bi prilagodil finančne razmere kulturnih zavodov naši ekonomski situaciji, našemu družbenemu planu in proračunu. Prepričan sem. dn nam bodo prizadeti zavodi laliko očitali, dn nismo bili povsod in v vsem dosledni. Organi teh zavodov bodo prav gotovo mogli na iti boliše in učinkovitejše ukrepe, ker bolie poznajo notranji uslroi. način in nogo i e dela v zavodu, kakor naša komisija. ki je imela le kratek čas na raznolago zn zbiranje najnujnejših podatkov. Po razpravah, k! smo iih imeli na svetu, in pn glasovi, ki so nam z raznih strani nrihafuli na uho. sodi. dn tud! med organi. ki po novih predpisih upravljajo kulturne zavode, niso popolnoma razčiščeni odnosi, da nekateri or-gani nasproti drugim in nasproti kolektivu ne nastopajo odkrito in ®e podajajo pravilne slike. S tem prat gotovo zavirajo sprejemanje iti hi' trčiše izvajanje primernih ukrepov- | Del krivde za počasno reševanje fi-nančnoga stanja SNG mora vzeti nase tudi Svet za kulturo, ki iz raz,- : •••h vzrokov ni pravočasno določil j organov SNG po novih predpisih-Prav zato moram vzeti SNG v za- ; ščito prod očitkom tovariša Dekleve, ki misli, da je počasnejše reševanj® zadev SNG v primeri z Mestnim gledališčem izključno krivda SNG in njegovih organov. Položaj Mest-nega gledališča je bil že od začetka jasnejši in so bili tudi novi ukrep1 bolj gladko izvedeni. Ukrepi, ki jih predlaga Svet z® i kulturo ljudskemu odboru v p®- | trditev, predstavljajo nekak linaliČ' j ni pritisk na prizadete zavode. t*a bodo sami s svoje strnili poskušali prilagoditi svoje poslovanje naši g°" spodnrski situaciji. Mislim, da je t® dovolj močna sankcija ne glede n® i to, ali bo ljudski odbor sprej®* j predlog tov. Dekleve, dn je treh® z določitvijo transe za zadnje četrt- ■ let je počakati, dokler SNG ne 'l' j vede sugestij Sveta za kulturo. P]1 tem moram pojasniti, da iinn lju®' ski odbor možnost pritiska z od®- J britvijo ali odklonitvijo predlog® j nove sistemizacije in seveda z d<>" j delitvijo večje ali manjše subvencije. Vsi ostali predlo«-; so zn <>r' j gane zavodov priporočila in siig®'j I stijc, za liudski odbor pa orient®' eijg zn odobritev sistemiznciie i® določitev višine subvencije. G led® posameznih priporočil pn tole: Glede zvišanja cene vstopnica®1 za gledališča in koncerte se vse preveč pretirava s strahom, da bo obi**1 podel in da bo finančni efekt n®' gativen. Spomnimo se, koliko je bil® strahu, dn bo cestni promet zasta" ko smo zvišali vozno tarifo na trat®' vaju. Morda se je nekaj dni r,‘' poznalo, dn je marsikdo iz kiju!’®' vidnosti hodil peš. sčasoma pa se ljudje le navadili, dn se vi)/-1]1 po višji tarifi. Prepričan sem. • ; bodo ljudje, ki čutijo kulturno I®?' trebi) po gledališču in konce®*, drugod prištedili. da bodo mogli **] dostiti svojim kulturnim potreb®]1 (med diskusijo smo slišali klice. ” gre za ceno enega litra vina). Največ upanja vlagamo v reši*^ vprašanja sistemizacije mest. in honorarjev. Ze tov. Deklev® * v diskusiji pokazal na nekaj stičnih primerih, kako je pri. s sistemizacijo, obremenitvami J nagrajevanjem. Jaz bi lahko i 11 11 | \ nciurinn t jr » vi nosti. Dosedanje mesečne ni)®1" ^ir ustrezajo delovnim načinom v,11' ,/' • ''in niških zavodih in prav dosli'1*']1 ,1' J1 r Sil.-) IX lil o" VIMIIII lil fflflv Ul/' -• v, j i I ▼ajanje takih norm je pri*,', '|(ln<>r |( h torej ne more izpolnili meseč®'^,^1 ’*-1-, me, prav tako ni njegova zy‘'Jr'1 če naslednji .mesec nastop® ?em delu preko svoje norme, ven-(*llr mora po predpisih dobiti nar pttdo za nadurno delo. Predlagana 1('hiu norma bo omogočila bolj pravično razdelitev bremen in dohodkov, obenem pa bo tudi pokazala uporabnost posameznega umetnika. 's<‘kakor upamo, da se bomo na ta inčin približali načelu nagrajevanja za efektno delo,-kar bo bolj gospodarno in bolj stimulativno. . Glede materialnih izdatkov je nji o že precej razpravi janega. Da “* se v gledaliških delavnicah odpravile grajane pomanjkljivosti, jo Padel predlog, da je treba najti na-C|". da bi delavnice delovale na-sprolj Drami in Operi kot podjetje, k* sklepa pogodbe glede storitev in dobavnih rokov z vsemi posledicami 'n s' in zmogljivost v umetnostni cl9,rnv<1. C e bosta mogla SNG in no glavno mesto narodnega To je glavna naloga cen- Ov.. , v inisia mudili r* »«» ni 0 a .v'K"la raven ljudsko prosvetno ri'®.Vnosti na podeželju, ker bo-',Rerj*- zborovodje in drugi "kc, /Morji pa tudi sodelavci ljud-Mlj premega dela s podeželja •p '■jubljani zglede in pobudo. *ro|nj. Položaj in taka vloga cen-| Umetniških ustanov je pri "uf; j' 1 "zakonjena z »odlokom o E,11 j,, n Slovenski filharmoniji«, ki 6 Oi||.SJ>lil>j<*ja Ljudska skupščina, /da / 'zremo imenuje ta dva za-!}0>i ,"'rnlni reprezentativni usta- JM« "skega naroda in jima l“)«ta 11s7,"n položaj s tem. da iz-v ,rt‘Vn|S| linnv'*eNske pravice okraj ll«* *8('ii>' • in da olm sodelujeta »1,8 |,j " "i"uili potreb. S tega sta-> W^!'i(> tudi odborniki s pe- G i„ (.'ils,>ga okraja gledati nn I Pp /""vensko filharmonijo. 'N sta o ha zbora odo* "1,1 Sveta za kulturo in sprejela predloge, ki jih je dal Svet v poročilu z dodatnim predlogom Janka Dekleve, da se dotacija zu IV. kvartal veže z realizacijo predlogov. Razpis Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje mesto šefa Katastrskega urada Rakek Prosilci za razpisano mesto morajo imeti dovršeno Tehnično srednjo šolo — geodetski odsek in daljšo prakso v stroki. Plača in položajna plača po določilih o javnih uslužbencih. Nastop službe dne 1. januarja 1959. Družinsko stanovanje bo na razpolago. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom je vložiti v Uradu tajnika OLO, Mačkova ulica 1. soba št. 15/1. Rok za vlaganje prošenj je do 10 oktobra 1958. Razpis Komisija za uslužbenske zadevo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje v upravi OLO naslednja delovna mesta: 1. mesto tajnika komisije za perspektivni plan — visoka strokovna izobrazba in večletna prhksa v gospodarskem planiranju; 2. mesto referenta v Tajništvu za narodno obrambo — visoka strokovna izobrazba; 5. mesto pisarniške uslužbenke v Upravi za investicije — nižja strokovna izobrazba. Plača in položajna plača po določilih zakonu o javnih uslužbencih. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom je vložiti v Uradu tajniku OI.O. Mačkova ulica I, soba St. 15/1. Rok za vlaganje prošenj jo do 10. oktobra 1958. Razpis Komisija za uslužbenske zadevo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje v upravi OLO naslednja delovna mesta: 1. mesto šefa odseku za dohodko iz gospodarstva pri Upravi za dohodke — srednja strokovna izobrazba in večletna praksa v računovodstvu; 2. mesto referenta za strokovno kadre v gospodarstvu pri Tajništvu za delo — srednja strokovna izobrazba s prakso v javni upravi in gospodarstvu; 5. mesto pisarniškega uslužbenca pri Zavodu za planiranje — nižja strokovna izobrlizba s prakso in znanjem strojepisja. Plača in položajna plača po določilih zakona o javnih uslužbencih. Pravilno kolkovane prošnjo z življenjepisom je vložiti v Uradu tajnika OLO, Mačkova ulica 1, soba št. 15/T, do 10. oktobra 1958. OBČINA LJUBLJANA-BEŽIGRAD 355. Nn podlagi 1. in 2. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. I. FLRJ št. 16-574/1958), 12. člena Uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-977-1957) ter 8. in 24. člena Statuta Občinskega ljudskega odbora Ljubijanu-Bežigrad je občinski ljudski odbor Ljubijana-Be* žigrud na seji občinskega zbora in na soji zbora proizvajalcev dne 4. septembra 1958 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih taksah, ki je bil objavljen v »Glasniku« št. 71/56. 1. člen Tar. št. 8 Taksa na reklame se spremeni tako, da se glasi: Za u|>orabo zidov, kioskov, streh, stebrov in drugih predmetov na javil ili mestih se plača za namestitev, izobešanje, pisanje oziroma slikanje reklam zaradi materialne koristi za vsak kvadratni meter reklame po 10 din, a najmanj 500 din letne takse. Namestitev reklame se mora prijavili vsaj 24 ur prej pri Upravi zn dohodke Obl O z vlogo v dveh primerkih, iz katere mora biti razviden koristnik reklame, velikost, besedilo. kraj namestitve ter število izvodov reklame. Površina reklame se šteje po velikosti enega izvoda in po številu izvodov iste vrste. Plačnik takse je tisti, v čigar korist je reklama. Reklamno takso na prometnih sredstvih in drugih reklamnih objektih pobira tisti občinski ljudski odbor, kjer se nahaja sedež podjetja, ki daje reklamo. Ge je reklama v preteklem letu po I. januarju še vedno nameščena, je plačati ponovno letno takso na reklamo. Vsaka vsebinska sprememba reklame zahteva ponovno prijavo in plačilo letne lukse. Taksa se plača v gotovini pri Upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora, preden se namesti reklama. Podjetja za plakatiranje pobirajo takso za reklamo sama in jo morajo v prvih treh dneh vsakega meseca s seznamom o reklamah, nameščenih v preteklem mesecu, plačati pri občinski upravi za dohodke. Slike, napisi in vabila za kulturne, prometne in športne prireditve so oproščeni takse za reklamo, prav tako tudi slike in napisi za pospešitev turizma, za zatiranje alkoholizma in bolezni ter za preprečevanje poškodbe na ljudeh in škode na splošnem ljudskem premoženju. Tur. št. .9. takse na ofertalne licitacije se spremeni tako, da se glasi: Za pismene ponudbe na javnih dražbah (ofertalne licitacije) pri državnih organih, gospodarskih in drugih organizacijah se plača taksa v gotovini od proračunske vrednosti posla, ki je na dražbi, in sicer: a) od vrednosti do 1 milijona 500 din; b) od vrednosti nad I milijon do 5 milijonov 1000 din; e) od vrednosti nad 5 milijonov do 20 milijonov 2000 din; č) od vrednosti nad 20 milijonov do 50 milijonov 5000 din; d) od vrednosti nad 50 milijonov do 100 milijonov 10.000 din; e) od vrednosti nad 100 milijonov 20.000 din. Takso po tej tar. številki pobere organ, ki je razpisal licitacijo ob sprejemu ponudb in jo mora v treh dneh po odpiranju pismenih ponudb plačati pri upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora obenem z obračunom pobranih taks. Za ustne javne dražbe se taksa za licitacije ne pobira. Za tur. št. II se doda nova tarifna številka, ki se glasi: Tar. štev. 12. Taksa na firmo. Vsaka pravna in fizična oseba, ki se na področju občine stalno ukvarja s katerokoli vrsto gospodarske dejavnosti, plača letno takso nn firmo, in sicer: a) za izključno uslužnostno obrt v zasebnem sektorju: če znaša davčna osnova do 160.000 din 1000 din; od 161.000 do 200.000 din 5000 din; od 201. ljudski odbor Sodražica- nn l judski odbor Sodražica- nn,.se«W! črnskega zbora in na sej« jiP' iroizvnjnlevv dne 20. julij1* prejel j i ODLOK J j : o spremembah in dopolnilnih Istli n n <\liMnt:Llli Inlrcilll V ndlolut o občinskih tnksnli v Sodražica .. Odlok o občinskih taksah v ob-?.n' Sodražica (»Glasnik« okraja jubljnna St. 36/58) se Spremeni in ?°Polni tako, da se njegovo preučeno besedilo glasi: I. del — Splošne določbe 1. člen Poleg taks, ki se plačujejo po ''{•‘javnih predpisih, se pobirajo v l i Sodražica še občjnske takse, 1 so predpisane s tarifo v 11. delu ; odloka. 2. člen Občinske takse, ki sc pobirajo j°. določbah tega odloka, so doho-proračuna občine. 3. člen Občinske takse se plačujejo vna-v gotovini ali v taksnih znam- 4. člen Ooločbe zakona o taksah (Ur. list l'l n ‘"J gt. 68/46) z vsemi poznejšimi .fjemembami in dopolnitvami ter (| fjCbe uredbe o prisilni izterjavi i j,0v in drugih proračunskih dolili °V (Uradni list FLRJ št. 35/53) 23/57) se primerno uporabljajo s 'j1 glede občinskih taks. če ni 'ftn odlokom drugače določeno. 5. člen 8.,Osebe, ki so po zakonu ali s pozimi predpisi višjih "državnih or- totio so v proste plačila državnih taks, .. Proste tudi občinske takse, predite po tem odloku. .Za predmete, zn katere se po ptk°nu o taksah ali po posebnih Pe pi*ih višjih državnih organov (u .pinču državna taksa, se ne plača i- 1 °bčinska taksa po tem odloku. v „ 6. člen 'i‘kot S<^°' ki so plačale višjo takso, ]0e Jp predpisana v tarifi tega od-1 5- imajo pravico do povračila. v '.»vračilo sc izvrši v smislu najela o povračilu in prevknjiženju 1,'jjntonia ali preveč plačanih doki »?v proračunov in skladov (Ur. St FLRJ gt. 38/57). j 7. člen in izvrševanje tega odloka skrbi l)i11.J)ravlja kontrolo nad plačili taks sit,.,.Vfl za dohodke občinskega ljnd-r odbora Sodražica. i> Ori juvp' °k začne veljati od dnevu ob-| Pili,, v »Glasniku«, uradnem vest-Pa „ °kraju Ljubljana, uporablja ' ^ »1• .*• dne naslednjega meseca Tor. II. del — Tarifa h Taksa na vloge, pri-"lovli’ °dl°čbe in potrdilu, ki so na-'VeR0vtla lla »bčinski ljudski odbor, »„C l),rKane, urade in proračunov/0110- ki opravljajo *' izd’ ,0if‘roma ki jih ti a) znaša: vloge 20din: Pritožbe 90din; upravne rešujejo ^ odločbe: 0 dovolitvi podaljšanju poslovnega časa v gostiščih 'O na prireditvah z gostinskimi storitvami zn ves ve-^ ocr 2000din: o dovojitvi priložnostnega počenja alkoholnih pijač ^ 3000din; 7,0 vsako drugo odločbo, razen zu odločbo po tnr. 9 **• J te tarife 70din; ..... 1 %r »paznikov se taksa po tej $lov'lki ne pobira. Tar. št. 2: Taksa za pot uslužbencev občinskega ljudskega odbofa izven uradnih prostorov sp plača, kadar pot povzroči sti-anka, razž& za ureditčt statibvanjskih Zadev in drugih zadev do vrednosti 10.000 dinarjev, he glede na število uslužbencev: 1. za pregled stavbišča ali prostora za napravo stavbišča 200 din; 2. za pregled zgradbe ali posameznih prostprov zgradbe, da bi se izdalo uporabno dovoljenje: — pri pregledu do 5 prostorov 100 din; —- pri pregledu od 6 do 20 prostorov 200 din; — pri pregledu nad 20 prostorov 500 din; 3. za vsako pot izven uradnih prostorov v drugih zadevah 200 din. 'Jeksa se plača na vlogi, s katero povzroči stranka pot uslužbencev, poleg taks po tarifni št. 1 tega odloku. Tar. št. 3: Taksa za odločbo, s katero občinski ljudski odbor, njegovi organi in uradi izdajajo dovoljenje zu gospodarsko dejavnost, znaša 30®/o od takse po zakonu o taksah. Tar. št. 4: Taksa za potrjevanje listin. Za potrjevanje pogodb in drugih listin, ki jih potrjujejo občinski ljudski odbor, njegovi organi in uradi, se plača: L zu potrditev vsake listine, za prvo polo 35 din, za vsako nadaljnjo polo 25 din. Co se potrdi samo podpis ali pečat 25 din; 2. za overovitev cenitve posestva 250 din; 3. za overitve kopirnega načrta po občinskem ljudskem odboru. Če zahtevajo kopiranje zasebniki, 500 dinarjev; 4. za overitve pogodbe pri držuv-nein organu se plača: n) za novo sklenjeno pogodbo, katere vrednost znašs do 10.000 din, 75 din; do 50.000 din 150 din; od 50.000 do 150.000 din 300 din; od 150.000 do 250.000 din 500 din; nad 250.000 din V»°/o: če se vrednost ne da oceniti 125 din; h) za overitve podaljšanja pogodbe sc plača 50°/o takse iz točke a) te tarifne postavke. Tar. št. 5: Taksa za odločbe o kazni v postopku o prekrških se plača: 1. če je izrečena kazen ukora — 50 din; 2. če je izrečena denarna kazen v višini: n) do 1000 din — 100 din; b) nad 1000 din do 3000 din — 200 din; 3. če je izrečena zaporna kazen 200 din. Tar. Št. 6: Takse za glasbo v javnih lokalih: Za dovoljenje glasbe v gostinskih In drugih javnih lokalih se plača; a) za stalno glasbo mesečno 2000 dinarjev; b) za občasno glasbo mesečno 1000 din; e) za priložnostno glasbo 500 dinarjev. Kot stalno glasbo je razumeti muzikalne nastope vseh vrst. če sc izvajajo najmanj štirikrat tedensko. Kot občasno glasbo |e razumeti glasbo, ki se izvaja redno vsak teden, vendar največ trikrat tedensko. Kot priložnostno glasbo je razumeti enkratni glasbeni nastop. Za reproducirano glasbo se občinska taksa ne plača. Prav tako še ne plača občinska taksa za glasbo v javnih lokalih, kamor Je dovoljen vstop proti plačilu prostovoljnih prispevkov in kjer se izvaja glasba kot kulturno-umetniška prireditev ali v sklopu prireditve. Za plačilo takso odgovarja prireditelj glasbe, podpisan na priglas-niči, ki jo mora po 4. členu zakona O prekrških zoper javni red in mir (Ur. list LRS št. 19/49) predložiti organu ObLO, ki je pristojen za notranje zadeve, ko priglasi j:rircditcv. Najkasneje tri dni pred prireditvijo glasbe mora prireditelj predložiti občinskemu ljudskemu odboru priglasitev glasbe v dveh izvodili in plačati ustrezno takso. . Ta taksa se ne plača ob prireditvah na državne praznike. • Tar. št. 7: Taksa za uporabo zidov in pisanje reklam: Za uporabo zidov, kioskov, stebrov. ograj in drugih predmetov na javnih mestih se plača za namestitev, pritrditev, izobešanje, pisanje oziroma slikanje reklam zaradi materialne koristi za vsak kvadratni meter reklame po 10 din, najmanj pa 500 din letne takse na reklame. Namestitev reklame se mora prijavili vsaj 24 ur prej pri Upravi zu dohodke ObLO v dveh izvodih. V prijavi mora hiti naveden koristnik reklame, velikost in besedilo reklame. kraj namestitve in število predmetov, na katerih se namešča reklama. Plačnik te takse je tisti, v čigar korist jv reklama. Reklamno takso na prometnih sredstvih in drugih reklantnih objektih porih« tisti občinski ljudski odbor, kjer se nahaja sedež pod j tja. ki daje reklamo. V kolikor je reklama v preteklem letu po 1. januarju še vedno nameščena, je plačati ponovno letno takso za reklamo. Vsaka vsebinska sprememba reklame zahteva ponovno prijavo in plačilo letne takse. Opomba: Podjetja za plakatiranje pobirajo sama takso na reklamo in jo morajo v prvih treh dneh vsakega meseca za pretekli mesec odvesti občinski upravi za dohodke. Slike in napisi, ki so namenjeni za pospeševanje turizma, za pobijanje alkoholizma in zu zatiranje bolezni ter za preprečevanje škode na ljudeh ali na splošno ljudski imo-vini, so oproščeni takse na reklamo. Tar. št. 8: Za pismeno ponudbe na javnih dražbah (ofertulne licitacije) pri državnih organih in zavodih ter gospodarskih in drugih organizacijah se plača taksa od predračunske vrednosti poslu, ki je na dražbi, in sicer: n) od vrednosti do milijona 500 dinarjev; h) od vrednosti nad 1 milijon do 5 milijonov 1000 din; c) od vrednosti nad 5 milijonov do 2(1 milijonov 2000 din; d) od vrednosti nad 20 milijonov do 50 milijonov 5000 din: e) od vrednosti nad 50 milijonov do 100 milijonov 10.000 din; f) od vrednosti nad 100 milijonov 20.000 din. Takso po tej tarifni številki pobira organ, ki je razpisal licitacijo. V treh dueli po licitaciji mora in organ predložiti občinskemu ljudskemu odboru, upravi zu dohodke, obračun o pobranih taksah s podatki o številu ofert ter njihovi posamični kakor tudi skupni vrednosti. Zn ustmene javne družbe se taksa na licitacije ne pobira. Taksa na firme b) za vse ostale obrti, gospodarske organizacije, banke in hranilnice in to za sedež podjetju oziroma obrtne dejavnosti 10.000 din; c) za poslovalnice in delavnice 5000 din; d) zu trafiko in kioske 1000 din. Taksa za firmo dospe v plačilo 1. januarja za celo koledarsko leto vnaprej in mora biti plačana do 15. februarja istega leta v gotovini pri občinski upravi za dohodke. Če se je gospodarska dejavnost pričela po 30. juniju, se plača za dotično leto samo polovica letne takse za firmo. 'Za leto 1958 velja rok zn prijavo in plačilo 30 dni od dneva objave tega odloka v »Glasniku«. Tar. št. 10: Za dovoljenje za kopanje peska, gramoza, kamenja, mivke, za žganje apna in podobno sc- plača taksa od 1 kub. metra 3°/« od prodajno cene, z omejitvijo, da taksa za posameznega upravičenca ne sme presegati 20.000 din na leto Predsednik občinskega ljudskega odbora: Danilo Samsa 1. r. 362. Na podlagi 29. člena temeljnega zakona o varstvu rasilin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ št. 26/54), v zvezi s 7. točko 43. čtenu zajcona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) jo občinski ljudski odbor Sodražica na seji občinskega zboru in na seji zbora proizvajalcev dne 3. jul. 1958 sprejel ODREDBO o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev. Zaradi bolj intenzivnega in uspešnejšega zatiranja koloradskega hrošča. ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparju, jabolčnega zavijača, škrlupa in krompirjeve plesni, se na območju občine Sodražica odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev. Skupno zatiranje rastlinske bolezni in škodljivcev iz 1. točke te odredbe organizirajo in izvedejo na svojem območju splošne kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posetni-kov oziroma uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: lastniki) kmetijskih zemljišč ter na njihov račun. V hribovitih predelih, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, izvedejo zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev lastniki sami, splošne kmetijske zadruge pa so obvezne pripraviti organizacijo zatiranja, priskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v raznih tehničnih in kemičnih sredstvih zu zatiranje rastlinskih bolezni in škodl jivcev, ter nadzorovati izvedbo akcij /(a zatiranje. Kakšne a arstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč, ter kdaj, kje in kako naj se ti ukrepi izvršijo, določi zu kmetijstvo pristojni svet občinskega ljudskega odbora. Za kmetijstvo pristojni svet ob- Tar. št. 9: Vsaka pravna in fizična oseba, ki se na področju občine stalno ukvarja s katerokoli vrsto ... gospodarske dejavnosti, plača letno činskega ljudskega odbora določi po takso na firmo. In sicer: zaslišanju kmetijske zadruge tudi a) za izključno usliižnostno obrt predelo, nn katerih morajo izvajati 1000 din1 t varstvene ukrepe lastniki sami. STKAN U5U ULASNlK 4. Za storitve po 2. točki zaračunava kmetijska zadruga posameznim lastnikom kmetijskih zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s slroji (delovna sila, gorivo, amortizacija, režijski stroški). 5. Ce lastniki na območju, za katerega je določil za kmetijstvo pristojni svet, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, teh ne storijo ali ne storijo v pravem času ali ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te varstvene ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru lahko računa kmetijska zadruga tem lastnikom polno ekonomsko ceno. 6. Izvrševanje varstvenih tikre|>ov po tej odredbi nadzoruje za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Ta organ vodi o izvrševanju teh ukrepov tudi posebno' evidenco. 7. Za kršitev predpisov iz 1., 2. in 3. točke te odredbe se uporabljajo določbe 3. točke 38. člena, 6. in 7. točke 39. člena ter 60. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. 8. Ta odredba začne veljati od dneva objave v »Glasniku*, uradnem vestnika okraja Ljubljana. St. 01-1624/1-1958. Sodražica, 2. julija 1938. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Danilo Samsa 1. r. 363. Na podlagi 13. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o polnili in selitvenih stroških (Ur. list FLRJ št. 26-323/56) in 2. odstavka 1. člena odloka o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja, občin in zavodov v okraju Ljubljana (Glasnik St. 100 z dne 28. decembra 1956), jo občinski ljudski odbor Sodražica na seji občinskega zbora in sejizbo-ru proizvajalcev dne 3. julija 1958 sprejel ODLOK o povračilu stroškov za službena potovanja in terensko delo, ki se opravl ja v mejah občine Sodražica, do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine. L člen Za službena potovan ja in terensko delo, ki se opravlja v mejah občine Sodražica, do 10 km oddaljeno oil ožjega območja občine, gre delavcem ali uslužbencem vseli državnih organov in zavodov v občini Sodražica povračilo: a) za uslužbence od V. plačilnega razreda navzgor 580 din; b) za uslužbence od X. do VI. plačilnega razreda in za visokokvalificirane delavce 540 din; c) za druge uslužbence in delavce 430 din. 2. člen Ta odlok velja od dneva objavo r »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01-1626/1-1958. Sodražica, 3. julija 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Danilo Samsa l. r. Vsebino Vabilo na 5. sejo Menine^* stela Poročilo in razprava o problematiki Slovenskega narodnega gledališča, Mostnega gledališča in Slovenske filharmonije v Ljubljani. Razpisi delovnih mest v upravi 01.0 io Šefu Katastrskega n ruda Rakek. Y?\ Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ol»čitiskili taksah občine l.jtibljaue- Režigrud. 356 Odločba o reorganizaciji splošno izobraževalnega Šolstvu občine Ljubljana-Criiuče. 357 Odredba o skupnem zatiranja rastlinskih bolezni in Škodljivcev občine I.jtib-H ii uti-Pol je. 338 Odločba o reorganizaciji splošno izobraževalnega šolstva občine I.juhljanu-Polje. 359 Odločba o reorganizaciji splošno izobraževalnega šolstva občine Ljubi jana-Rudnik. 360 Odločna o odpravi in ustanovitvi osnovnih šol na območju občine Ljubijana-ViČ. 361 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih taksah občine Sodražica. 362 Odredba o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev občine Sodražica. 363 Odlok o povračilu stroškov za službena potovanja in terensko delo, ki se opravlja v mejah občine, do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine Sodražica. Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1957. Zaključni račun podjetja »POHIŠTVENO MIZARSTVO«, Ljubljana, Zavrti 7 Podjetje je v letu 1957 doseglo 19,015.521 din celotnega dohodka. Plan je doseči6 s 146 %. Povprečno je bilo zaposlenih 19 oseb. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIV* , Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke A. Osnovna A Viri osnovnih In izločena sredstva in Izločenih sredstev 2.645 L Sklad osnovnih sredstev l. Osnovna sredstva 2. Investicijsko posojilo za 3 Investicije v teku osnovna sredstva 3. Izločena sredstva ln dru- 1.414 3. Razrit skladi ga Investicijska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 5. Drugi viri financiranja Investicij B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- i Skupna obratna sredstva 3.254 na sredstva l Sklad obratnih sredstev B. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 8. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu jltve In druga e k tl v* C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 3. Kupci in druge terjatve 3.603 10. Dobavitelji In druge 6. Druga aktiva obveznosti II Druga pasiva Skupaj: 10.016 Skupaj. Znest* v 00C dl" 2.645 3.121 2.345 2.551 ; 242 s Računovodja: Predsednik UOi Direktor; Pepca Jakič Franc Jera* Jože Mavsar Zaključni račun bifeja »RliSIJEV HRAM«, Ljubljana, Slomškova # Gostišče Je doseglo skupno 10,911.261 din prometa ter zaključilo poslovno leto 'Zaposlene so bile povprečno 4 osebe. PASI'" AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 ZjlP' Naziv postavke Znesek Zn v 000 din gt Naziv postavke v 00 A Osnovna A. Viri osnovnih ln Izločena sredstva In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev l. Osnovna sredstva 12 3. Investicijsko posojilo za L Investld.e v teku 42 osnovna sredstva S. Izločena sredstva tn dru- 3. ttnznt skladi ga investicijska sredstvu 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 1. Drugi vtrl financiranja Investicij B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- L Skupna obratne sredstva 1.367 na srcdstv.i f. Sklad obratnih sredstev 1. Investicijsko posojilo zn obratna sredstva i. Pasivne Časovne raztne- C. Sredstvi, v obračunu jltve In žruga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 3. Kupci in druge terjatve 73 10. Dobavitelji In druge 1.3 6. Druga aktiva obveznosti 11 Druga pasiva Skupaj: 1.194 Skupaj; 1.4 id» Računovodja Franc Cimerman Predsednik UO: Direktor: Lo|zo SISko Zaključni račun trgovskega podjetja »NOVOST«, Ljubljana, Pasate Nebotičnika Trgovsko podjetje »Novost«, Ljubljana, Pasata nebotičnika, se bavl s prodalo usnjeno galanterije In rnodntm blagom na drobno In ima tri poslovalnice. Realizacija Je bila dosežena s 155,149.266 din. Plan Je bil prekoračen za 3,43'b. Povprečno je bilo zaposlenih 11 oseb. Vse obveznosti so bile v redu poravnane. Zaključni račun podjetja »RICARSTVO SLOVENIJE«, Ljubljana #|l Podjetje se bavl z gojitvijo sladkovodnih rib in z Izvozom rib, žab, polžev In ‘ Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. Vlil osnovnih ln izločena sredstva In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 680 1. Osnovna si edstva t. Investicije v teku 680 2. Investicijsko posojilo za 8. Izločena sredstva in di*u- 3. Razni skladi 1.188 ga investicijska sredstva 1.081 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij — 5. Drugi viri financiranja investicij — B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrit- 4. Skupna obratna sredstva 9.020 na sredstva 6.333 7. Sklad obratnih sredstev 54 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. SredMva v obračunu jltve 159 ln d Alga aktiva C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 5. Kupci in druge terjatve 726 10. Dobavitelji ln druge 6. Druga aktivo 240 obveznosti 4.059 11 Druga pasiva 174 Skupaj: 12.647 Skupaj: 12.647 Računovodja: , Predsednik UO: Direktor: Danilo Zajc Lojze Dolinar Stane Leder ^jučni račun slaščičarne »DRAMA«, državni obrtni mojster Alojzij L. Kastelic, Ljubljana, Gradišče 4 k ? leto 1957, ki je bil postavljen z 9100/m din, je bil prekoračen za 4,4%. Podjetje Psovalo povpn čnv 9 delavcev in uslužbencev. Vse svoje obveznosti do družbe in do dobaviteljev je podjetje poravnalo v predpisanih rokih. >VA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA D. Znesek Znesek Naziv postavke v 000 (lin Naziv postavke v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih 'h Izločena sredstva In izločenih sredstev Plovna si edstva investicije v toku počena sredstva in dru- l. Sklad osnovnih sredstev 650 1 149 2. Investicijsko posolilo zn osnovna sredstva 499 694 ** investicijska sredstva 544 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 5. Drugi viri financiranja investicij 8. Obratna sredstva H Viri obratnih sredstev 6. Banks - kredit zn obrat- Skupna obratna sredstva 825 na sredstva 140 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 504 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- ^ Sredstva v obračunu jitve s ■h droga aktiva C. Viri sredstev v obračunu ln druge terjatve UrilKi> aktivu in druga pasiva 132 40. Dobavitelji ln druge 2 obveznosti IGO ll Druga pasiva ^ Skupaj: 2.652 Skupaj: 2.0.12 Računovodja: ^ajda LekSe Pi-edsednlk UO* Jože Okorn Direktor* Alojzij Kastelic Zaključni račun zadružnega lesno-predelovalncga podjetja »HRU$ICAn® obratna sicdstva C?" v obračunu "‘uta aktiva -b druge terjatve “ktlva Skupaj: ^unovodja: anr Fajdiga Znesek V 000 din 8.481 1.448 1.774 404 49 9.073 Zn p. St. Naziv postavke A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 3. Razni skladi 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 8. Drugi viri financiranja Investicij n. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obratna sredstvo T. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obratna sicdstva 9. Pasivne časovne razmejitve C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 11. Druga pasiva Skupaj: Predsednik UO: Albin Ciuha Direktor: Vido Javornik Zaključni račun trgovine z živili »KAVA«, Ljubljana, Titova 44 Podjetje se bavi s prodajo živilskih in gospodinjskih potrebščin ter Je imelo za 46,641 806 din blagovnega prometa. Postavljeni jjinn Je bil presežen za 29,3 "t. Povprečno je bilo zaposlenih 8 oseb. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1937 PASIVA Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih In Izločena sredstva ln Izločenih Hredatev 5.401 l. Sklad osnovnih sredstev 853 1. Osnovna sredstva 153 8. Investicijsko posojilo za 8. Investicije v teku 2.020 3. Izločena sredstva ln dru- 3. Razni skladi 926 ga Investicijska sredstva 394 t. Dolgoročno posojilo za — financiran|o investicij 5. Drugi viri financiranja — investicij — B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 495 , 4. Skupna obratna sredstva 3.986 na sredstva »Mf e:ni 7. Skl,id obratnih sredstev 113 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva — 0. Pasivne časovne razme- 69 C. Sredstva v obračunu Jltve In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 1. Kupci ln druge terjatve 173 10. Dobavitelji in druge 8. Druga aktiva 32 obveznosti 1.877 138 11. Druga pasiva 9.073 Skupaj: 8.638 Skupaj: 8.638 Predsednik UO: Marija Saloblr Direktor: Pavle Stular tiLASNlh Zaključni račun podjetja »MESO«, Kamnik Podjetje je bilo ustanovljeno v letu 1951. Predmet poslovanja Je nakup ln klanje Živine, predelava ln prodaja mesa ln mesnih Izdelkov. V letu 1937 |e bilo za 76,400.000 dinarjev prometa, zaposlenih Je bilo povprečno 17 oseb. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1937 PASIVA Z