'Poštnina plač««« v gotovi«? ut* xxiu. jbr jg%a S^tUPt I If"Tilevilks jj£ Naročnina za Jugoslavijo: fj|f «g|L ®gi| 38$ W&/$Rg HS^Rsk §11 ra« KS Uredništvo: Ljubljana, celoletno 160 din (za ino- jgjg|j Stffltafg&r >ŽSSk^ fiw J&&& **, * sred,, in petek Ljubljana. ponedeljek 11. marca 1940 fAna posamezni 4 Znano je, da so imela pred izbruhom vojne vsa naša prizadevanja ta namen, da olajšamo izvoz naših kmetijskih pridelkov in drugih naših izvoznih predmetov. Po izbruhu vojne pa je nastalo v vseh državah, vojskujočih se ko nevtralnih, vprašanje uvoza, ne pa izvoza, zlasti uvoza surovin. In v resnici je v današnjem času največji problem za razvoj vsakega gospodarskega nacionalnega življenja — in tudi našega — problem uvoza surovin, ki so potrebne za zagotovitev normalnega gospodarskega in socialnega življenja. Zato je vse naše nadaljnje gospodarsko življenje zvezano z možnostjo nabave surovin iz tujine za potrebe naše industrije in trgovine, da tu niti ne govorimo o ev. rezervah glede surovin.« Nato govori poročilo v zvezi s tem vprašanjem o naši trgovinski bilanci. Ta je aktivna, toda la aktivnost je bila dosežena le na račun uvoza surovin, kakor bombaža, volne, prediva, železa, raznih vrst premoga, surove kože itd. Skratka: samo na račun surovin, ki so nam za normalni gospodarski razvoj neobhodno potrebne. Zato ni dosežena aktivnost trgovinski* bilance niti najmanj zadovoljiva. Nasprotno to dokazuje, da sr- mora posvetili vprašanju zame- njave blaga s tujino prav posebna pažnja, da bomo preskrbljeni s surovinami, ki jih potrebujemo. Ta pažnja je tem bolj nujna, ker je to vprašanje še vedno nerešeno. Zato smatramo za potrebno naglasili, da je za normalen razvoj našega gospodarskega življenja absolutno potrebno, da devizni odbor oz. Narodna banka postopata pri dodeljevanju deviz bolj liberalno in da se na ta način omogoči čim večji uvoz teh surovin vsaj sedaj, ko se že ni to znalo doseči že pred izbruhom evropske vojne. Narodna banka mora v sedanjih časih smatrati uvoz potrebnih surovin za važnejši kakor pa povečanje devizne zaloge. Kajti v zadnjem času je uvoz potrebnih surovin važnejši ko pa povečanje devizne podloge. To tudi zato, ker je zlasti v zadnjih dveh mesecih dotok deviz v našo državo mnogo večji kakor pa prej in bi se moral ves la povečani dotok deviz upo-rabiti za povečanje surovin, če se že noče v ta namen uporabljati del zlate podloge, ki je bila prav za prav ustanovljena zato, da se potrosi v kritičnih trenutkih. Uvedba nove davčne reforme Poročilo govori nato o drž. izdatkih ter v zvezi s tem tudi o potrebi povečanja državnih dohodkov. Nato govori poročilo o davčni reformi ter pravi med drugim: Značilnost našega sedanjega drž proračuna je, da predvideva zvišanje dohodkov za 7K7 milijonov dinarjev po prejšnjem proračunu, in sicer od vseh oblik neposrednih; in posrednih davkov. Zaradi izrednih razmer, v katerih živimo, pa niti sedanji proračun ne zadostuje za kritje vseh stroškov in se je moral zato zvišati. To zvišanje, ki je bilo uveljavljeno s 1. I. 1940., bo občutno zadelo vse naše gospodarsko življenje. V normalnih razmerah oz. kadar so pogoji za konjunkturo, je zvišanje drž. davščin in drž. proračuna zdrav pojav, ker omogoča v takih razmerah zvišani proračun tudi možnost gospodarskega napredka v vseh deželah. Če pa teh normalnih razmer ni in če ni upanja na konjunkturo, potem skriva zvišanje drž. proračuna v sebi nevarnost, da načenja tudi samo substanco gospodarstva ter da ga uniči kot gospodarskega Človeka. Zato jo treba delati na to, da se izredni izdatki pokrijejo vsaj doloma tudi z izrednimi državnimi dohodki. Zato si je treba prizadevati, da se neobhodno potrebni izredni izdatki krijejo samo deloma z rednimi državnimi dohodki, kakor to večina držav tudi dela, večinoma pa, da se ti izdatki s posojili prevale na boljše čase in mlajše generacije. V našem konkretnem primeru bi se moglo posojilo 4 milijard za javna dela in narodno obrambo, čegar prva tranSa v višini 700 milijonov din je bila razpisana koncem 1. 1939., v celoti uporabiti za kritje teli izrednih izdatkov. Poleg tega pa bi se mogel po vzgledu drugih držav velik del teh izrednih izdatkov finansirati tudi s pomočjo blagajniških bonov, katerih obtok znaša danes pri nas S milijarde din. Interos državnih financ ko tudi vse materialne potrebe države zahtevajo, da se gleda na lo, da se možnost davčne obremenitve ne prekorači, temveč da se spravi v sklad z davčno močjo davčnih zavezancev. Ne more se niti v izrednih časih zahtevati od gospodarstva več, kakor more dejansko dati'. niti najstrožje kazni na tem ne morejo nič spremeniti. Nasprotno dajo izterjevanje davkov, tam kjer ni dejanske podlage, s pomočjo takšnih ukrepov samo negativne rezultate, ker onomo-gočajo ti gospodarsko delo. Gospodarstvo in nemoteno poslovanje obratov pa je državi potrebno, ker drugače država ne more dobiti njej potrebnih dohodkov. Zahteva po ustanovitvi borze za kovine v Beogradu Od izbruha vojne se ne določajo več cene na kovinski borzi v Londonu svobodno, temveč jih določajo in dirigirajo pristojni angleški uradi. Podobno je tudi s cenami na kovinskih borzah v Nemčiji. Zaradi tega predlagajo nekateri gospodarski liudje, da bi se ustanovila v Beogradu borza za kovine. Baje bo v kratkem času tak predlog tudi predložen pristojnemu ministrstvu. Belgija bi hotela izvažati kavčuk v Jugoslavijo Neka največja belgijska industrija kavčukastih izdelkov proučuje možnost, da bi svoje proizvode izvažala tudi v Jugoslavijo. Zlasti bi želela ta tvrdka, da spravi na jugoslovanski trg svoje lcav-čukaste podplate ter plošče iz kavčuka. Težkoča pa je v tem, ker bi se morali ti izdelki plačevati z devizami, naš izvoz v Belgijo pa j« sedaj zelo majhen. Sfan/e gradbene Obini zbor pooblaščenih graditeliev V dvorani Zbornice za TOI v JLjubljani so zborovali to nedeljo dopoldne graditelji. 21. občni zbor je otvoril s pozdravom navzočih Slanov1 in gostov ter zastopnikov liska predsednik združenja Miro Kupa n. Zbornico je zastopal predsednik odseka Ogrin, mestno poglavarstvo komisar Mihelčič. Opariti je bilo, da so dobro zastopani Audi gorenjski kraji in Celje. Iz poročila predsednika Zupana Minulo leto smo na našem jubilejnem dvajsetem občnem zboru razpravljali o preteklem in bodočem delovanju našega združenja z željo, da se odstranijo vse zapreke, ki jih ima naš stan ter da pripomoremo do zdravega gospodarskega razvoja v naši ožji in širši domovini. Danes se vrši občni zbor v dokaj drugačnih razmerah kot prejšnji. Razburkani časi nas nujno silijo, da smo v strogi pripravljenosti zaradi sprememb, ki posegajo globoko v našo gospodarsko in tudi politično arterijo. Važna in pomembna davčna reforma je bila uvedena kar čez noč. Tudi naša stroka je zelo interesi rana na tem, da se ne bi s to reformo ovirala gospodarska iniciativa in zdrav razvoj gospodarskega dela, ki je tudi današnjemu času neobhodno potreben. Razumemo, da je treba kriti izredne izdatke. Zavedamo se svojih izrednih dolžnosti do države, toda ob-dačenje naj bo modro in pravično, da ne bo oviralo gospodarskega življenja in jemalo kruha in ■zaslužka tisočem dobrih državljanov. Z vsemi silami se bomo borili proti privilegijem raznih tujih družb. S pravilno porazdelitvijo bremen na vse davkoplačevalce bo država dosegla svoj cilj davčne reforme, dosegla bo večje dohodke v kritje za današnji čas neobhodno potrebnih izdatkov, posameznik pa ne bo preobremenjen. Nujno pa je tudi, da se v vseli panogah uvede največje varčevanje. Problem draginje V sedanjem času je pa tudi problem draginje za vse nas velikega pomena. Čeprav smo strogo nevtralni in čeprav smo mislili, da vojna ne bo vplivala negativno na naš materialni položaj, moramo konslatirati, da ni tako. Treba je, da se že takoj v začetku lotimo stvari pri jedru, da zadržimo val draginje. Apelira na vse pristojne činitelje, da s pametnimi določbami uravnovesijo moč denarja s cenami materialu in blagu. Treba je x vsemi sredstvi pospeševali nadaljnjo proizvodnjo, na drugi strani pa omogočiti s pomočjo deviznih in drugih olajšav uvoz potrebnih surovin. Država naj pa s kontrolo cen in s kazenskimi sankcijami zatre nezdravo in brezvestno .špekulacijo. V največ,ji meri zadeva draginja tudi našo gradbeno delavnost, ki ■sloni po pretežni večini na dolgoročnem kreditnem sistemu. Naš stan mora zato z vso pazljivostjo zasledovali vse gospodarsko valovanje, da se obvarujemo eventualnih katastrof. Misliti moramo na to, da bomo mogli nabaviti nov material le po višjh cenah. Važen faktor v boju z draginjo in vsemi nje nadlogami je tudi cenen kredit za nabavo novega materiala. Treba bo tudi v tem pravcu nujno kaj storiti, ker je si cer nevarnost, da bo obrtnik, od katerega ima država ogromen vir dohodkov, čisto obubožal ali celo propadel. Res je, da je današnji čas težki ča,s in da stojimo v hudi borbi za obstanek, vendar pa ne bi smel obrtnik čez mero zniževati cene izvršenemu delu. Ta nezdrava konkurenca ni nikomur v korist in od tega trpi tudi ves stan. Javna dela Zahtevamo, da se javna dela razpisujejo po zdravih konkurenčnih cenah na bazi obstoječih cen materiala in delavskih mezd. Hočemo pa tudi, da stanovski tovariši dela res izvršujejo solidno in strokovnjaško ter pri tem še dostojno zaslužijo, od česar imata vsa javnost in država dvojno korist. Zalo se ne sme več dogajati, da bi se oddajala dela tujcem, ker imamo doma dosti sposobnih ljudi, da se lahko vsako javno in privatno delo izvrši z lastnimi ljudmi in z domačim materialom. S tem bo tudi gradbena delavnost dosegla zadovoljiv napredek, kljub vsem nevednostim v naših razmerah. Omeniti moram tudi vprašanje delavskih mezd. Mnogo naših članov trpko občuti nastalo situacijo. Prevzel je gradbeno delo misleč, da bodo cene mezdam in materialu ostale fiksne, sedaj pa smo pred sprejemom nove mezdne tarife za stavbinsko delavstvo. Razumemo današnji položaj stavbinskega delavstva in nujno potrebno je, da nekvarno razvoju gradbene delavnosti ugodimo njihovim zahtevam, obenem pa krepko pokažemo na težko situacijo, v kateri je tudi gradbeni podjetnik. Vsaj pri prevzemu javnih del se lo mora upoštevati. Združenje mora storiti vse potrebno pri vseh javnih činite-tjih, da uspe v tej svoji pravični zahtevi. •> šušmarstvo Naj omenim dalje največjo rak-rano v naši stroki in sploh za naše gospodarstvo t. j. šušmarstvo. Dokazano je, da šušmarstvo uničuje baš v največji meri gradbeno stroko, vendar je do danes uspeli borbe proti teinu zlu malenkosten vkljub neštetim anketam, konferencam in posvetovanjem, ki so bila že po vsej državi. Nobenega dvoma ni, da je uredba o pobijanju šušmarstva nujno potrebna, a kljub temu jc še ni, čeprav so vsi pogoji dani. Predloge za to uredbo so že davno _kocaj vse gospodarske organizacije dogovorno predložile merodajnim faktorjem. Enako kot v zadevi te uredbe čakamo tudi že dolga leta novele obrtnega zakona, čeprav nam je bila slovesno obljubljena že pred dvema letoma. Ujioštevamo novo nastale razmere glede kompetence, vendar to ne sme ovirati razvoja narodnega gospodarstva, ki mora imeti svoj pravilni in nor malni tok, četudi se v dnevni strankarski politiki vrše trenja in spremembe. Odbor bo imel v prihodnjem letu veliko nujnega in važnega dela tudi zbog organizacije samouprav. Banovina Hrvatska je v Jugoslaviji preizkuševalnira, ki bo pokazala, kaj se obnese in kaj ne. Ne glede na mnoge napake in izkoriščanja pa moramo priznati, da nam je Jugoslavija dala silno veliko, celo več, kakor smo morda včasih zaslužili. Ločiti je pa seveda treba pojem države od ljudi, ki so v preteklih letih izkoriščali državo in z njo nas vse v svoje namene. Sistemu čaršije in korupcije velja še naprej ves naš boj! S pravo notranjo ureditvijo naše svoliode in samostojnosti pa bomo postali dovolj močni tudi za najtežje preizkušnje. Zavedati se moramo, da razvoj dogodkov po svetu še zdaleka ni zaključen in da vsak dan lahko nastopijo težave. Zato je dolžnost nas vseh, da skupno delamo in povečamo moč gospodarstva. V nevarnih trenutkih naj se vsi osebni interesi podredijo skupnim višjim ciljem. Posebno pa bo graditeljski stan v takem primeru pokazal, da je nje- govo poslanstvo ne samo graditi v miru, ampak tudi ustvarjati važne pogoje za uspešno obrambo življenj, imetja in svobode. Slovenci smo tu na križišču svetovnih interesov in zato moramo biti tembolj pripravljeni. V tisočletni borbi prekaljeni, v delu in trpljenju vzgojeni, v ponosu in časti neupogljivi si bomo Slovenci lahko gradili še lepšo bodočnost. Z zalivalo odboru za trud v minulem letu je predsednik zaključil poročilo, ki je želo splošno odobravanje. Tajniško poročilo ja podal g. Kramaršič kakor vsako leto zelo izčrpno iu prikazal predvsem trud Združenja za rešitev stanovskih problemov. To delo je bilo zelo obširno, zlasti še, ker so se razmere po kratkem zboljšanju spet poslabšale. Poleg davkov in taks so narasle socialne dajatve, predvsem boleznine po § 219. o. zakona in tedenske mezde vpoklicanemu. Preveč je narastio tudi število gradbenih obrtov in s tem konkurenca. Članov je 79, med temi pa 7 takih, ki ne obratujejo, a nekaj je novih. Vajencev je priglašenih samo 97, in to 42 novih. Oproščenih je bilo 'ani 30 vajencev. Sredi lanske sezone je bilo zaposlenih pri članih 1016 pomočnikov. Odbor je imel sodem sej. Uprava je ponovno zahtevala spremembo obrtnega zakona, zlasti odpravo § 47., ki dovoljuje izvedbo del v »lastni« režiji ter tako raz-širja šušmarstvo in zakrivanje šuš-marjev s posojanjem firme. Potrebna je tudi sprememba §§ 219. in 234. zakona, ker je gradbeno delo zavisno od vremenskih razmer. Z.astopniki Združenja so se udeležili konference gradbenih obrtov v Celju dne 17. septembra glede novega položaja in kolektivne pogodbe. Odposlala se je zadevna spomenica banu. Računati treba z zvišanjem mezd, kar naj se tudi upošteva pri sestavljanju proračunov za nova dela. Na novo se ureja tudi zakon o zavarovanju delavcev in so se stavili novi predlogi glede hranarine tako, da se plača od podjetja po trimesečnem službovanju. Uprava je izdelala tudi predstavke o oddajanju javnih del, o pospeševanju gradbene delavnosti in za uredbo proti šuš-marstvu. Deputaciji so se pridružili tudi zastopniki beograjskih organizacij. Članstvo je bilo občutno prizadeto z novim pravilnikom glede del iz cemenla in umetnega kamna. Za stare obide la odredba ne sme veljati. Ravno tako je bilo treba nastopiti proti zavračanju stavbnih načrtov po mestnem oddelku, če jih niso podpisali tesar ski mojstri. Velike težkoče so s plačevanjem vpoklicanim delav cem, ki se drugod izvaja drugače. Poročilo tajnika se izčrpno bavi s primeri šušmarstva in z davčno Zun. minister v. Ribbentrop je odpotoval v Rim. Kakor se oficial-no pravi, vrača Ribbentrop samo svoječasni obisk grofa Ciana. Ker pa prihaja Ribbentrop v Rim v spremstvu višjih uradnikov zunanjega ministrstva, sodijo, da je njegov obisk v zvezi z angleško-italijanskim premogovnim konfliktom. Ribbentrop ima s seboj pismo Hitlerja na Mussolinija. V pismu prosi Hitler Mussolinija, da bi ta vplival na Finsko, da bi sprejela sovjetske pogoje. Nadalje bo skušal Ribbentrop doseči v Rimu zbližan je med Italijo in Sovjetsko Rusijo, kar bi se zgodilo na ta način, da bi Nemčija jamčila, da se Rusija ne bo vmešavala v italijansko interesno sfero na Balkanu. A tudi Nemčija sama ne bo motila ita-uinnsta nolitiko na Balkanu. reformo ter z uvedbo socialnega zavarovanja obrtnikov, ki je nujno potrebna. Pri zbornici je bila anketa o manjših zidarskih, kamnoseških in vodnjakarskili delih. Pripravljala se je za letos razstava slovenske obrti, ki se bo pa morala odložiti. Obravnavalo se je tudi vprašanje poslovnih redov in reorganizacija prisilnih združenj. Teh je 152 in bosta ukinjeni 102. Izdali je bilo treba nove poslovne knjižice in rešiti še mnogo tekočih zadev, s čimer je uprava vedno ustregla zahtevam članstva. Ko je bilo s priznanjem sprejeto to poročilo, je podal tajnik zaključni račun. Dohodki so znašali 83.204, izdatki 63.744 din ter znaša skupna imovina 186 tisoč din. Podporni sklad znaša 23.107 din. Po predlogu revizorjev, ki ga je podal g. Bidovec, je bil obračun sprejet in podana razrešnica, nakar se je odobril novi proračun v višini din 55.900. Glede kategorizacije se je občni zbor sporazumel po kratki debati v smislu odboro-vih predlogov. K besedi se je nato prijavil zastopnik mestnega poglavarstva komisar Mihelčič, ki je dal pojasnila o akciji zoper šušmarstvo in najavil najstrožje postopanje proti kršiteljem obrtnega zakona. Zahvalil se je združenju za podporo obrtnemu šolstvu ter označil nekatera druga vprašanja. V imenu Zbornice za TOI je pozdravil občni zbor predsednik obrtnega odseka Ogrin z daljšim govorom. Poročal je o konferenci za omilitev davčne reforme ter o delu in stanju zbornice. Izjavil se je odločno za ločitev v samostojno zbornico obrtnikov, ki jih je nad 20 tisoč. Za uvedbo socialnega zavarovanja je odsek razposlal vprašalne pole, na kar je dobil že 14 tisoč prijav in bo ves elaborat predložen banski oblasti. Poročal je tudi o novelizaeiji obrtnega zakona, ki pa t>o samo ogrodni zakon, dalje o reorganizaciji združenj. Izdeluje se pravilnik za odseke po novi ureditvi. Tudi o obrtnem šolstvu in o razstavnih pripravah je g. Ogrin izčrpno poročal ter najavil, da se izda almanah, pri katerem naj se sodeluje. Med predlogi članov in uprave se je nato obravnavala uvedba novega člena 32. k honorarnim predpisom in je bilo z malo spremembo sprejeto besedilo, ki bo razmnoženo tudi za člane. Pri slučajnostih so se javili k besedi gg. Kavka, Gologranc, Ogrin, čenčur in drugi. Obravnavala so se vprašanja mezde za v poklic,ance, dajanje koncesij po § 6. in posebej še vprašanje kolektivne pogodbe. Ker se začno ta teden pogajanja za zvišanje mezd, so bila dana za stopnikoma Zupanu in Briclju nova konkretna pooblastila. Poudarja pa se, da naj velja tudi za dela po § 47. višja mezda in naj se pazljivo sestavljajo nove pogodbe z ozirom na nestalne razmere in cene. Ob eni uri popoldne je predsednik Zupan zaključil krasno uspeli občni zbor, ki je imel leto« tudi izredno težke naloge. Posebno pozornost je vzbudila vest, da je v. Ribbentrop zaprosil tudi za sprejem pri papežu. V ponedeljek bo sprejel papež nemškega zunanjega ministra. Ribbentrop je imel v nedeljo v navzočnosti zun. ministra gro U Odeovor Vel. Britanije na itali-iansko protestno noto zaradi zaustavitve italijanskih premogovnih ladij ie že izdelan ter je tudi že bii izročen italijanski vladi. Kakor se poroča, je ta odgovor sestavljen v pomirljivem duhu, vendar pa je odločen. Pravi se, da je londonska vlada proučila vse možnosti že tedaj, ko je odredila zaustavitev italijanskih ladij in da je zato tudi Ribbentropovo potovanje v Rim ni moglo presenetiti. Premogovni spor med Italijo in Vel. Britanijo je popolnoma likvidiran. Vel. Britanija je dopustila da so vse italijanske ladje s pre- mogom odplule v Italijo, Italija pa se je zavezala, da po morju ne bo več prevažala premoga iz Nemčije. Vsi italijanski parniki, ki so čakali v belgijskih in nizozemskih prista-niščh, da nalože premog, so dobili nalog, da se vrnejo v Italijo. Ribbentrop je prišel v Rim prekasno. da bi mogel izkoristiti premogovni spor in navezati Italijo bolj na Nemčijo. Angleška vlada je sklenila, da pusti vse italijanske ladje s premogom odpluti v Italijo. Angleški tisk poudarja, da ni ta odločitev v nobeni zvezi z obiskom Ribbentropa v Rimu, ker angleška vlada trdno vztraja na stališču, da se mora nemški izvoz onemogočiti. Od tega načelnega stališča Anglija v bodoče ne bo odstopila. - Prekasni prihod v. Ribbentropa se vidi tudi iz pisave italijanskega tiska, ki naglasa, da se ni stališče Italije prav nič spremenilo in da tudi ni nobenega razloga, da bi se spremenilo, ker se ni položaj na evropskih bojiščih prav nič spremenil. Potovanje Ribbentropa ima samo ta namen, ker smatra nemška vlada za dobro, da informira o svojih pogledih na položaj Italijo. Potovanje se je izvršilo le na pobudo Nemčije. Hitler je imel na spominski svečanosti za padle vojake velik politični govor. V njem je zlasti poudarjal, da je nemški narod odločen, da sprejme borbo z zapad-nimi plutokratskimi državami, ki hočejo razkosati Nemčijo, z vsemi sredstvi. Vedno misli le na to, da mora pridobiti nemškemu narodu njegove pravice, če ne gre na miren način, pa s silo. Ta vojna, ki so jo kapitalistični oblastniki Francije in Anglije vsilili Nemčiji, se mora končati z najbolj slavno zmago, kar jih pozna zgodovina. Sumner Welles je prišel v London, kjer ga je pozdravil ameriški veleposlanik Kehnedy. V Londonu bo ostal štiri dni in bo sprejet tudi od angleškega kralja. Švedska prizadevanja, da bi prišlo do mirovnih pogajanj med Finsko in Sovjetsko Rusijo so imela končno vendarle uspeh. Finci so zahtevali, da se sklene premirje, kakor hitro se začno mirovna pogajanja. Sovjeti pa so to zahtevo odbili. Finska delegaeija za mirovna pogajanja s Sovjetsko Rusijo je odletela v Talin, od koder odpotuje z železnico v Moskvo. V delegaciji so: zastopnik maršala Manner- heima general ValtJenaj?, blvSJ zun. minister Paasikivi, bivši predsednik vlade Ryti, poslanec Voionmaa ter vodja protokola Hakkarasuen. Najbolj dela za likvidacijo finsko-ruske vojne Nemčija. Sovjeti so baje od svojih zahtev močno odnehali in ne zahtevajo več otoka Hango, pač pa Karelijsko ožino, za katero pa bi bili pripravljeni dati drugod teritorialne kompenzacije. Finska je pripravljena na mirovna pogajanja, vendar pa bo svojo neodvisnost odločno branila. Zatrjuje se, da je Finski vojaška pomoč Anglije in Francije že zagotovljena. švedska je baje pripravljena dovoliti prehod zavezniških čet, če pošljejo zavezniki vsaj eno armado z vsemi pomožnimi sredstvi, da bi se Finski v resnici pomagalo. Dva zastopnika, britanske vlade sta prišla v Stockholm, da zaprosita od švedske vlade dovoljenje za tranzit zavezniških čet skozi švedsko ozemlje, da bi mogle te čete pomagati Finski. Prošnjo pa je švedska vlada odklonila ter se je misija obeh britanskih zastopnikov končala z neuspehom. Istočasno se iz Osla demantira vest, da bi Vel. Britanija zaprosila za svoboden prehod čet na Finsko. Finski zunanji' minister Tanner je izjavil, da Finska pr^nagana in da ne bo .sprejcla ^KOie . Ki b> bili škodljivi njeni neodvisnosti. _ šnpdska vlada je izdala uradni demanti vesti da bi izvajala kakršen koli pritisk na finsko vlado, da sprejme sovjetske pogoje. Sovjetska vlada baje zahteva od Finske, da ji odstopi otok Hango, nadalje znaten del ozemlja na Ka-relijski ožini in pa ozemlje pri Petsamu. Vse te zahteve je Finska že prej odklonila in zaradi teh zahtev tudi šla v vojno. Ni zato verjetno, da bi Finci sedaj te zahteve sprejeli. Govori se, da bodo Finci zahtevali od Francije in Anglije vojaško pomoč, ki bi jo za-padni demokraciji tudi nudm-tem pa bi se vojna razsnna iuai na skandinavske države. Boji za Viborg: se kljub mirovnim pogajanjem nadaljujejo z vso silo. . . Iz Washingtona izjavljajo, da bi mogla ameriška vlada posredovati med Finsko in Sovjetsko Rusijo samo v tem primeru, če bi bili sovjetski pogoji za Finsko sprejemljivi, t. j., da ne bi bila v nevarnosti neodvisnost Finske. Vorošilov je odredil mobilizacijo vseh do 35 let starih vojnih obvez- Deiaretvo Devize izven podloge Narodne banke Ker izkazuje Narodna banka v svojih tedenskih izkazih vedno večje stanje deviz izven podloge v zadnjem izkazu že nad 900 milijonov din — grajajo-uvozniki, da ne daje Narodna banka zadosti deviznih dovljenj. Sedaj se pojasnjuje postopanje Narodne banke s teni, da so v postavki deviz iz-ven podloge obsežene tudi vse klirinške terjatve ter da je v tej postavki komaj 15 % svobodnih deviz. To pojasnilo pa nikakor ne more zadovoljiti. Predvsem bi bilo mnogo bolj pravilno, če bi Narodna banka izkazovala klirinške terjatve posebej in da knjiži kot devize izven podloge samo res svobodne devize. V tem primeru bi vsaj gospodarski ljudje vedeli, pri Čem da so. Frank in funt popustila Na svetovnem svobodnem deviznem trgu je bilo pretekli teden zivahneje ko prejšnji teden. Na njujorški borzi so začele v začetku ledna popuščati francoske, angleške in belgijske devize, nato pa je nastala reakcija ter so se tečaji teh deviz znova okrepili. Proti koncu tedna so zopet popustili ter je končna slika o gibanju tečajev na curiški borzi v preteklem tednu naslednja: 2. III. 9.111. Pariz 9-925 985 London 17*525 17739 Nevv York 446— 446— Bruselj 75-40 75'575 Amsterdam 236-87 236'90 Milan 22-52 22-52 Berlin 17875 178-75 Domače devizno tržišče Na domačem deviznem trgu je bil pretekli teden promet pod običajnim srednjim. Neka stagnacija se opaža skoraj v vseh gospodarskih panogah. Vendar pa je bilo kritje povpraševanja pretekli teden večje, in sicer povprečno za 10—12%. Narodni banki ni bilo treba vsak dan intervenirati. Novih nalogov za nakup deviz niso dale niti industrije niti uvozniki nafte. Sicer pa se uvozna dovoljenja dobivajo zelo težko. Vendar pa jih večje industrije laže dobe ko manjše. Naš uvoz in izvoz se razvijata termalno. Izvoz je zelo živ, zlasti talijo. Glede uvoza iz Nemčije že Pu!°y-Ti<) uvozniki, da so bile Trd- ne kupeje stornirane. uvoz iz Grčije zadeva na VDfln J.1c «*UCV« Jia nik ° vn°Ve iežkoce. Grški izvozen li,levai° tako visoke cene, ki us°lutno nesprejemljive. • a čisto svobodnem trgu se opa-agnacija. Blaga je malo, tečaji tako visoki, da noče nihče •"povati po teh tečajih Tečaji so popustili V 'začetku preteklega tedna je i u na beograjski borzi čvrsta endenca, ki pa je trajala le do -e rtka (7. III.), ko so tečaji zaceli narahlo popuščati. Vzrok je 1 v tem, ker je zasebno povpra-evanje skoraj popolnoma prenehalo. Od vseh papirjev je napredovalo le 7 % Blairovo posojilo *a točke. Gibanje tečajev kažejo naslednje številke: 1 2*5 “/» vojna škoda 4^1 __ 7% investicijsko -99‘5o 4°/o agrarne 0% begluške •f/o dalmatin gozdne ’•/. Blair ?®A> Blair Ves promet je znašal 4,186.250, 610.081 več ko v prejšnjem Na svobodnem trgu je nazadoval angleški funt za 1*42 na 21463. Tečaji drugih deviz so bili: Nevv York 55'—, Ženeva 123378, Pariz 122*51, Bruselj 932'28 in Amsterdam 2922'02. Klirinška marka je bila po 14780 din. Kontrola naložite poslovnih rezerv v drž. papirje Fin. ministrstvo je začelo po svojih organih najstrože kontrolirati, če se tudi v resnici nalagajo poslovne rezerve v drž. vrednostne papirje, kakor je to predpisano. Fin. ministrstvo je uvedlo to kontrolo, ker je opazilo, da se ti predpisi ne izvajajo povsodi. Na pristojnem mestu je bila anketa o vplačilu prve transe 6 %> posojila za javna dela in narodno obrambo. Zbira se material o fa- kultativnem podpisovanju tega posojila po tvrdkah, ki niso zavezane, da bi nalagale svoje rezerve v drž. vrednostne papirje. Kakor se poroča iz Beograda, se bo v kratkem sestavil seznam onih podpisnikov 6 “/onega posojila, ki niso zavezani po uredbi o ustvarjanju poslovnih rezerv. Revalorizacija zlate podloge v Franciji Po uradnih podatkih je dala zadnja revalorizacija zlate podloge francoske bunke knjigovodstveni dobiček v višini 14*6 milijarde frankov. Ta dobiček se bo uporabil za plačilo francoskih predvojnih posojil pri Francoski banki. Teh posojil je za 20 milijard frankov. Ostanek teh dolgov bi se pokril s transferom iz stabilizacijskega fonda. Francoska banka bo vzela v nadomestilo za zamenjavo državnih bonov za 30 milijard frankov. Francoska banka je zad njič revalorizirala zlato podlogo v novembru 1938., ko je razložil sedanji finančni minister Francije Paul Reynaud svoj načrt o gospodarski obnovi Francije. Takrat je revalorizacija franc, franka dala državi knjigovodstveni dobiček v višini 31 milijard frankov. V nedeljo j« bila letna skupščina delničarjev PAB, ki jo je vodil podpredsednik Stjepan Barič. Ko so bila sprejeta poročila, je bilo objavljeno, da je imenovan za predsednika dr. Milenko Markovič, direktor Poštne hranilnice v Beogradu. V upravnem odboru je tudi Josip Ljubič, direktor podružnice Jugoslavenske banke v Ljubljani. Skupni devizni promet na zagrebški borzi je znašal pretekli teden 33,2 (prejšnji 45,7), na beograjski pa 37,1 (36,9) milijona din. Finska v vojnega gospodarstva j. 111. 8. III. 431 — 430*- •99'50 5)9*- 53'50 53'— 77'75 77*25 71'25 71'— 71'— 71*— 90'25 91*— 98*25 98*— 101*— 101*— 98*— 97*50 Heroični boj, ki ga bije finski narod že več ko četrt leta z nad-močnim sovražnikom za svojo neodvisnost, je imel tudi silno velik vpliv na vse finsko gospodarsko življenje. Boji se ne omejujejo na samo vojno cono, temveč je zaradi pogostnih zračnih napadov vsa dežela vržena v vojno cono. Skoraj vsi moški so poklicani pod orožje in tudi velik del žen mora opravljati pomožno službo v vojski. V gospodarskem življenju manjka zaradi tega delovnih moči. Poleg tega so je inoral velik del prebivalstva evakuirati in tudi zaradi tega trpi proizvodnja. Kljub vsem tem velikim težavam pa skuša finski narod z neverjetno odločnostjo preprečiti zastoj v svojem gospodarskem življenju. To je tudi nujno,, ker zahteva vojni čas mnogo večjo proizvodnjo kakor pa mirni. Vse le velike težave pa finsko gospodarstvo samo ne more zmagati, zlasti še, ker je izvoz skoraj popolnoma zastat, uvoz j>a se je inoral povečati. Nakup potrebnega vojnega materiala v tujini je zato mogoč le s pomočjo kreditov, ki jih je Finska v tujini tudi dobila. Devizna rezerva Finske je znašala ob izbruhu vojne 2'9 milijarde finskih mark, kar znaša okoli 270 milijonov švicarskih frankov. Ta rezerva seveda ne more zadostovati za kritje vseh vojnih izdatkov. A tudi deficit v plačilni bi lami raste neprestano, ker se je v mirnem času finska trgovinska bilanca skoraj popolnoma krila s plačilno, ker nima Finska tujske ga prometa in tudi ne posebnega ladijskega prometa. Kakor pa smo že prej omenili, je zaradi vojne finski izvoz slino nazadoval, tembolj pa se povečal finski uvoz. Vse gospodarsko življenje Finske je bilo pred vojno odvisno od intenzivnosti finskega izvoza. 82%> vsega izvoza Finske so tvorili les in lesni izdelki, 10 % živila (surovo maslo, jajca in sir). Polovica vsega izvoza je šla v Vel. Britanijo, ena šestina v Nemčijo ter ena desetina v Združene države Sev. Amerike. Uvoz in izvoz sta bila uravnovešena, obseg finske zunanje trgovine pa je dosegel 8.5 milijarde mark. Iz Nemčije je uvozila Finska eno osmino, iz Anglije eno petino in iz Švedske eno desetino vsega svojega uvoza. Ostanek se je razdelil na veliko število drugih držav. Pred leti je uvažala Finska predvsem konsum-ne predmete, v zadnjih letih pa je močno dvignjena industrializacija dežele zahtevala zlasti uvoz surovin in produkcijskih sredstev. Uvoz živil se je lani znatno zmanjšal, zato pa povečal uvoz bombažnega prediva, surove volne, surovega železa, strojev, cementa, motornih vozil, premoga in tekočih goriv. Od 3,8 milijona prebivalcev, kolikor jih šteje Finska, je bilo ob izbruhu vojne zaposlenih v kmetijstvu okoli 2 milijona. Prehod iz čisto agrarne v agrarno-industrij-sko državo pa se ni izvršil na Finskem na škodo zmanjšanja agrarne proizvodnje. Z vedno bolj intenzivnim obdelovanjem zemlje ter zboljšanjem kmetijstva se je kljub odhodu kmetskega prebivalstva v mesta in industrijske kraje dosegla celo večja agrarna proizvodnja. Tako se je dvignil donos pšenice od 70.000 ton v letu 1917. na 237.000 ton v 1. 1939., žetev rži v istem času od 233.000 na 335.000 in ovsa od 36.000 na 784.(XX) ton. Istočasno se je tudi zelo dvignila finska živinoreja, zlasti pa mlekarstvo in sirarstvo. Finski sir je vedno bolj uspešno konkuriral na severnih evropskih trgih celo švicarskemu. Agrarna proizvodnja Finske je bila torej zadosti velika, da 111' izbruh vojne povzročil Finski težav za njeno prehrano. Zeto pa je trpela Finska zaradi svoje neugodne zemljepisne lege, ker je vojna zaprla Finski njene glavne prevozne ceste Ze izbruh evropske vojne je onemogočil vzdrževanje normalnega trgovinskega prometa po Baltiškem morju in Finska ni več mogla izvažati svojega blaga v normalnem obsegu v An- glijo. Finska vlada je zato uvedla kontrolo nad vsem uvozom in izvozom. Brez vojne napovedi izvršeni napad Sovjetske Rusije na Finsko je nato še bolj omejil zveze Finske s tujim svetom. Pomorske zveze so bile sedaj sploh zaprte in vsa finska zunanja trgovina se mora odvijati po edini železnici, ki gre čez Tornea in Ha-parande na Švedsko. Vojna pa je povzročila še druge težave. Glavna finska industrijska središča so bila na Karelijski ožini. Ze takoj po izbruhu vojne so se pa te tovarne preselile v druge kraje, toda jasno je, da je proizvodnja zaradi preselitve trpela. Zaradi vpoklica pa je tudi zmanjkalo delavcev. Ta težava je sedaj v znatni meri premagana, ker so prišli strokovno izvežbani delavci iz skandinavskih držav Finski v velikem številu na pomoč. Zaradi letalskih napadov se ,je nadalje morala vsa delovna doba v tovarnah preložiti na nočne ure, kar tudi ni bito v korist proizvodnji. Finska je bila šele v začetku svojega industrijskega razvoja in zato jo je vojna tem bolj zadela. Navzlic zelo zdravemu gospodarskemu razvoju zalo Finska ne more brez tuje pomoči sama zmagati vseh težav, ki jih je vojna prinesla nad njeno gospodarstvo. Mogočna zdravilna moč narave se še posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI Na trgu surovin se ni razvijala pretekli teden situacija enako. Za žitarice je vladala čvrsta tendenca na severnoameriških in evropskih borzah, do-čim je bila na južno - ameriškem trgu slaba. Cene za egiptski in indijski bombaž začenjajo nekoliko popuščati, dočim so cene za ameriški bombaž v lahnem dvigu. Trgi kave, čaja in drugega kolonialnega blaga so še nadalje v znaku velike ponudbe ter imajo zato tečaji padajočo tendenco. Pri kovinah je tendenca stalna, razen za kositer, ki v Londonu stalno narašča v ceni. Nov režim zunanie 2. marca je bil v Romuniji uveljavljen novi devizni režim. Vsa vprašanja zunanje trgovine spadajo odslej v kompetenco novoustanovljenega ministrstva za zunanjo trgovino. Izvoz žive živine, žita, semen, lesa, nafte in njenih derivatov je odvisen od posebnega dovoljenja novega ministrstva. Izvoz ostalih proizvodov pa dovoljujejo lokalni odbori za kontrolo cen. Vsi kompenzacijski posli s tujino so piepovedani. Izvoznik mora v 45 dneh, potem ko je blago izvozil, izročiti Narodni banki po predpisanem tečaju vse prejete devize. Narodna banka plača izvozniku 50 % valutno premijo, ki se zaračuna tudi uvozniku pri nakupu deviz. Dobljene devize sploh več ne pridejo na svobodni trg ter se vse koncentrira v Narodni banki. Pač pa bo w barva, plcsira In Ze v 24 urah itd. 8krobi in gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. mongit in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon Št 22 72. romunske trgovine prepuščala Narodna banka glede še veljavnih trgovinskih pogodb do njih poteka dogovorjene količine deviz na svobodni trg. Zato bo Romunija v najbližjem času revidirala vse svoje plačilne sporazume z drugimi državami. Nova devizna reforma pomeni uvedbo popolne državne kontrole nad zunanjo trgovino in plačilnim prometom, ker je zasebnemu gospodarstvu odvzet tudi oni del deviznih dohodkov, s katerim je do-sedaj svobodno razpolagalo. V drugi vrsti pa pomeni novi režim nadaljnjo oslabitev leja. Ustanovitev angleškega izvoznega sveta Veliko pozornost mednarodnih gospodarskih krogov je izzvala vest o ciljih novega angleškega izvoznega sveta. Ta svet bo imel celotno nadzorstvo nad vsem izvozom, tako glede pospeševanja zunanje trgovine, ko tudi glede pridobivanja novih trgov in koordinacije izvoza ter oskrbe angleške industrije s surovinami. To je prvi korak za uvajanje dirigiranega gospodarstva. Namen novega sveta pa je tudi ta, da bo olajšal gospodarski boj proti Nemčiji in ji otež-kočil nabavo potrebnih surovin tudi na nevtralnih trgih. »Službeni list« k", banske uprave dravske banovine z dne 6. marca objavlja: Ukaz o prenosu sedeža občine Podsreda iz Pokleka v trg Podsredo — Pravilnik o spremembah in dopolnitvah v pravilniku za izvrševanje zakona o državni trošarini — Pooblastitev ministra za finance vrhovnemu državnemu pravobranilcu oziroma namestniku vrhovnega državnega pravobranilca. Dahave - licitacije Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 14. marca ponudbe za dobavo orodja za livarje, manometrov in termometrov; 16. marca: jeklene pločevine. Komanda podvodnega orožja v Ku 111 boru sprejema do 15. marca ponudbe za dobavo motocikla. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 18. marca ponudbe žu dobavo pocinkane in bele pločevine LICITACIJE Razpisane so naslednje ofertne licitacije za dobavljanje mesa za potrebe vojaštva za čas od 1. aprila do 30. septembra: 13. marca v Dolnji Lendavi, Mariboru, Ribnici, Boh. Beli; 15. marca v Ptuju Novem mestu, Vel. Blokah, Moistrani in Železnikih. Dne 20. marca bo pri Centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo jamskega lesa; 18. marca bo pismena pogodba za dobavo raznih pisarniških potrebščin. Dne 3. aprila bo pri Upravi drž monopolov v Beogradu licitacija za dobavo desk in letev za potrebe tobačnih tovarn. Dne 27. marca bo v ekonomskem oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo železnih podložnih ploščic- 3. aprila gumijevih cevi za avtogeno varjenje; 4. aprila železnih vijakov in matic; 5. aprila zatika -čev ter drv za podkurjavo lokomotiv; 8. aprila kavčuk-materiala In grafitnih topilnih loncev; dne 9. aprila bakrenih cevi. Pri Upravi vojn« teh ničnega za-voda v Kragujevcu bo 15. marca licitacija za dobavo jelovih talp večje količine raznega železa, smirkovega platna in papirja ter smir-ka v prahu; 16. marca termometrov manometrov, raznega laboratorijskega materiala, raznega avtomobilskega materiala, goveje-ga loja, ribjega olja, parafina idr.; 1«. marca raznega lepila, voska, smole ter lesnega olja; 19. marca raznega pisarniškega papirja ter raznih akumuLatorjev; 21. marca strojev za sukanec. Dne 10. aprila bo pri Centralni direkciji drž. železnic v Sarajevu licitacija za dobavo bakrene vrvi in žice. Privilegirano a. d. za silose v Beogradu bo imelo dne 20. aprila licitacijo za dobavo . raznih strojnih naprav in dne 22. aprila za električno instalacijo. PRODAJA Dne 6. aprila bo v pisarni štaba drinskega žandarmerijskega polka v Sarajevu licitacija za prodajo odpadkov od volne, sukna, bombaža, gume, železa, usnja idr. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani na vpogled.) Znižana zakupnina za prostore wn spomladanskem Mednarodnem velesejmu v Beogradu Priprave za letošnji spomladanski Mednarodni vzorčni velesejem v Beogradu so se že začele. V zvezi s tem je uprava beograjskega velesejma na svoji zadnji seji sklenila, da zniža zakupnino za razstavne prostore na spomladanskem velesejmu, ki bo hkrati s salonom avtomobilov v dneh od 13. do 22. aprila. Ta svoj sklep je sprejela vele-sejmska uprava, upoštevajoč interese našega gospodarstva. Smatralo se je, da bo beograjski spomladanski velesejem vzorcev s salonom avtomobilov najbolje izvršil svojo nalogo za normalizacijo na šega gospodarskega življenja, če se omogoči razstavljalceni, da v Čim večjem številu sodelujejo pri tej gospodarski manifestaciji. Upoštevajoč sedanje razmere po svetu je sklenila velesejmska uprava, da zniža zakupnine čim bolj, da bo omogočila vsem interesentom, da se pokažejo na spomladanskem velesejmu s svojimi vzorci. V razstavnih paviljonih se bo pobiralo za kvadratni meter zavzetega razstavnega prostora le po 75 din, dočim bo na odprt ih prostorih veljal kvadratni, meter zasedene površine le 40 din. Poleg tega se bo dovolil razstavljalceni, ki najemajo večje površine še določen popust. Minimalna odkupna cena za domači bombaž Minister za trgovino je v soglasju s kmetijskim ministrom predpisal za odkup bombaža iz letine 1940. naslednje cene in pogoje: Uvozniki surovega bombaža morajo odkupiti ves domači bombaž 1. 1940., ki je primeren za industrijske namene, po naslednjih cenah: 1. Bombažno vlakno prve vrste po minimalni ceni 20 din za kg. 2. Bombaž slabše vrste po minimalni ceni din 20 za kg. Kot bombaž prve vrste se razume bombažno vlakno, obrano pred slano, naravne barve, dobro dozorelo, dobro očiščeno in najmanj 17 nun dolžine s 5% krajših Vlaken. Vlaga v domačem bombažu se tolerira do največ 10 °/o. Če je bombaž bolj vlažen, se višek vlage odbije na škodo prodajalca. Kupcem domačega bombaža, ki bodo odkupovali bombažno vlakno od zadrug-proizvajalcev, se izplača v odškodnino po 3 din za kg kupljenega bombaža, tako kakovostnega ko slabšega bombaža. Kupci domačega bombaža morajo prevzemati bombažno vlakno od zadrug-proizvajalcev v sreskih mestih. .ftft Uputnite se ne pla ««’ Na podlagi, pooblastila ministrskega sveta je začel izdajati železniški minister ministru za socialno politiko nakaznice za brezplačni prevoz živil in krme za pasivne kraje. Te nakaznice so bile razdeljene takole: Od prve skupine 4000 nakaznic so dobile posamezne banovine: Hrvatska 1200, dravska 351), moravska 250, zetska 600, drinska 300, vardarska 200, vrbaška 400 in donavska 100 nakaznic. (Vse banovine so torej pasivne!) Manjše število nakaznic je bilo zadržano za rezervo. Od druge skupine 3000 nakaznic je prejela banovina Hrvatska, kakor poroča »Trg. glasnik«, 2000 nakaznic, vso ostale banovine pa le 1000. Kot odškodnino za te nakaznice bi morala izplačati drž. blagajna železniškemu ministrstvu 11 milijonov din, in sicer za prvih 4000 nakaznic po 1500 din za nakaznico, od ostalih 1000 pa za vsako 2000 din. Do danes pa drž. blagajna ni plačala železniškemu ministrstvu niti dinarja za te »uputnice« in je zelo mogoče, da bodo morale želez- nice vseh teh 11 milijonov črtati. Potem seveda ni čudno, če železnicam vedno manjka denarja in če so nastale govorice, da bodo železniške blagovne tarife znova zvišane. Na vse zadnje mora vendarle nekdo plačati prevoz po železnici. Tako ni niti izključeno, da bodo morali za »uputnice« plačevati celo trgovci, katere te uputnice uničujejo! Bolj pač ni mogoče pokazati vso napačnost in krivičnost teh »uputnic«. Zanimivo je tudi to, da je »Gospodarska sloga« iz Zagreba zahtevala, da se ji vrne 300.000 din, ki jih je plačala kot prvi predujm za »uputnice«, določene za Hr-vatsko. Ni zadosti, da pomenijo te uputnice« veliko darilo za »Go-gospodarsko slogo«, zahteva se, da ji ostane čisto ves dobiček od »uputnice. Tudi »uputnice« dokazujejo, da se pri nas niti ne misli na varčevanje. Pa kako bi tudi bilo mogoče, da bi se »uputnice« opustile, ko pa so tako pripravno sredstvo za strankarsko reklamo. Nove knjige Doma in po svetu Dosedanji italijanski poslanik v Beogradu Mario Indelli je odpotoval iz Beograda na svoje novo mesto veleposlanika v Tokiu. Ministrski svet je izdal uredbo o. naglih vojaških sodiščih in njih ustroju. Ta sodišča se ustanove le v mobilnem in vojnem stanju, izjemoma pa tudi v pripravnem času. Pred preko sodišče pridejo v glavnem le vojaške osebe, ki ne store svoje vojne dolžnosti, civilisti pa le, če hujskajo vojake k uporu ali k po uredbi kaznivim dejanjem. Preko sodišče sodi po svobodnem preudarku. Preko sodišče sestoji iz petih oficirjev, od katerih naj bo po možnosti eden s pravno naobrazbo. Preko sodišče izreka samo smrtno obsodbo, ki se mora izvršiti takoj na kraju sodbe. Smrtna sodba se izreče, če glasujeta vsaj dva sodnika-oficirja od petih za smrtno obsodbo. Na seji vlade je bilo sklenjeno, da se izplača Sokolom pol milijona dinarjev kot odškodnina za škodo, ki so jo napravile Sokolu razne neodgovorne osebe. Draginjske doklade katoliški duhovščini so se s posebno uredbo zvišale. Madžarski listi poročajo, da prideta v kratkem v Budapešto pravosodni minister dr. Lazar Markovič in kmetijski minister dr. čubrilo-vič, ki bi se udeležila otvoritve kmetijske razstave. Demokrati v Kragujevcu so sklenili, da postavijo v Kragujevcu spomenik pok. Ljubi Davidoviču. »Slavvonischer Volksbote«, glasilo Nemcev v banovini Hrvatski, je objavil članek proti vodstvu nem- V Horda ie ravno za Vas Radensko zdravilno kopališče najboljše, ker je po mnogih zdravilnih sestavinah najmočnejše v Jugo- Sedaj iinate dovolj časa, da proučite prospekte raznih kopališč in da si izberete ono, ki Vam po svoji zdravilnosti najbolje ustrezal Prospekte pošilja zastonj, rado in z veseljem: Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI škega Kulturbunda v Novem Sadu, ker ne upošteva posebnega položaja Nemcev na Hrvat,skem. Predlog proračuna vardarske banovine izkazuje za GO,8 milijona dinarjev potrebščin. Zaradi premale dodelitve količin bencina so v Zagrebu protestirali zdravniki. Na zagrebški univerzi je bilo v zimskem semestru 6220 slušateljev. Nekateri beograjski industrialci nameravajo zgraditi v Pančevu veliko rafinerijo, ki bi mogla na leto rafinirati okoli 3000 vagonov surove nafte. Občina je že pripravila zemljišče za novo tovarno. Sir John Simon Je izjavil, da bo na prihodnji seji spodnje zbornice predložen naknadni vojni kredit v višini 700 milijonov funtov. 400 milijonov levov za narodno obrambo je odobril bolgarski ministrski svet. Grški finančni minister je izjavil, da znaša grški državni deficit za 1. 1939. 360 milijonov drahem. Deficit je nastal zaradi izdatkov za državno obrambo. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrali kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Hišo s trgovskimi lokali so naprodaj: v Novem mestu, Cerknici, Zgornji Šiški, Višnji gori, Kamenju in na Rakeku. Vprašajte pri Kmetski posojilnici v Ljubljani. Nove takse v zemljiško-knjižnih zadevah V fin. zakonu za 1938./39. so bile povišane taksne postavke v z. k. postopanju. Z uredbo o zidanju in opremi sodnih poslopij in ureditvi zemljiških knjig je bil uveden z veljavo od 15. septembra 1939. sodni doprinos k taksam v obliki nove takse v sodnih markicah, V »Službenih novinah« z dne 23. dec. 1939. je bila objavljena uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah (prenosna taksa za kupne pogodbe in cesije, taksna razpredelnica za dediščine in daritve itd.). Vse te spremembe in poviške je obdelal ravnatelj z. knjige v p., Anton Spcndo v »Dodatku« k svojemu vi. 1937. izdanemu delu »Zemljiška knjiga« (pomen in sestava zemljiške knjige, prošnje, listine, takse, vpisi v zemljiško knjigo)! Ta knjiga je bila deležna laskave ocene v »Slovenskem pravniku« in vseli slovenskih dnevnikih. Dodatek je sestavljen v zelo pregledni obliki s taksno tabelo za dediščine in daritve, s taksami za overovljen je enega ali več prepisov itd. Cena 8 strani obsegajočega dodatka s poštnino vred je 8 din. Knjigarne običajni popust. Naroča se pri Blasnikovi tiskarni v Ljubljani. Od »Zemljiške knjige« je še nekaj izvodov v zalogi. Cena knjige, vezane v fino črno platno z dodatkom vred ostane nezvišana 44 din. Plačljivo po položnicah, ki bodo pridejane vsaki pošiljki ali vnaprej po nakaznici. Zunanja trgovina Nova trgovinska pogodba med Francijo in Italijo je bila podpisana v Parizu 6. t. m. Po novi pogodbi se predvideva letni trgovinski promet med obema državama v višini 350 milijonov lir. Ta višina je bila predvidena tudi po prejšnjih pogodbah, dejansko pa nikdar ni bil dosežen tako velik promet. Francoska vlada je dovolila za tranzit švicarskega blaga v marsejskem pristanišču posebne ugodnosti. švicarska trgovinska mornarica sestoji iz 10 najetih grških parnikov, ki plujejo ped švicarsko in grško zastavo. Španska gospodarska misija odpotuje na Japonsko, da prouči možnosti razvoja trgovine med obema deželama. Po 25 letih se je v petek začel redni ladijski promet med Bolgarsko in Sovjetsko Rusijo. V Varno je. prišla sovjetska trgovska ladja »Svanitea«, ki je pripeljala 2000 ton kaviarja. Spomladi se bo začela tudi redna plovba med Bur-gasom in sovjetskimi pristanišči. Turška vlada Je zvišala trošarino na sladkor od 8 75 na 18-75 piast-rov, S tem se bodo državni dohodki zvišali za 10 milijonov turških Ur. Nemškim gospodarskim strokovnjakom se je posrečilo, da so s prevzemom belgijskih terjatev v višini 32 milijonov belgijskih frankov postali lastniki petrolejskih vrelcev Foralcy Romaneasca, ki so dali v 1. 1939. 42.000 ton petroleja. Tržna poročila TRŽNE CENE V CELJU dne 1, marca 1940. Goveje meso: 1 kg volovskega mesa 9 do 12, kravjega 9 do io, vampov 6, pljuč 6, jeter 10, ledvic 12, loja 10 din. Teletina: 1 kg telečjega mesa 8 V?- Jeter 14> pljuč 8 din- m J s prašičjega mesa. plJ,uc 8, jeter 10, glave 9. slanine 17 do 18, suhe slanine 20 ma*ti 20, šunke 20 do 22, fenih IS mc1? 16 d0 20- Preka- 12. fezfka 220din: pn?kajene 8lave Klobase; 1 kg krakovskih 20, de-brecinsklh 18, hrenovk 20 safalad 20, posebnih 20, tlačenih 16 polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 32, braunšviških io silami 56 do 60 din. Perutnina: kokoš 22 do 30, raca 25, gos 45, puran 70. domači zajec 5 do 15 din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2 do 2 50, kisle smetane 12 do 14, 1 kg surovega masla 26 do 28, čajnega masla 30 do 40, masla 28, trapistovskega sira 22, polemen-talskega sira 28, sirčka 7, eno jajce 1 do 1-25 din. Kruh: 1 kg' belega kruha 4-75, polbelega kruha 4-50, rženega kru-n c«4'25, črnega kruha 4, žemlja , ’i)>€la štruca v teži 42 dkg 2, y f* 84 dkg- 4, polbela štruca V teži 44 dkg 2, v teži 88 dkg 4 ržena štruca v teži 47 dkg 2, v teži’94 dkg 4, crna štruca v teži 50 dkg 2, črna štruca v teži 100 dkg 4 din. Sadje: 1 kg jabolk 5 do 6, orehov 8, luščenih orehov 26, suhih češpelj 7 do 9, suhih hrušk 7, 1 limona 1 pLin. Špecerijsko blago: 1 leg kave Portoriko 90, Santos 80, Rio 72, pražene kave 96 do 120, čaja 250, kristal belega sladkorja 13 50, sladkorja v kockah 15 50, sladkorja V prahu 15 50, medu 20, kavne primesi 20 do 21, riža 10 50 do 15, 1 liter namiznega olja 16, olivnega olja 20 do 30, bučnega olja 18, vinskega kisa 7, navadnega kisa 3 50, petroleja 7, špirita denat. 12 50 do 13 50, 1 kg soli 1-50, popra 52 do 64, paprike 48, sladke paprike 52, testenin 7 50 do 12, mila 13 do 16, karbida 9, sveč ni, kvasa 36 do 40, marmelade 17 do 30, sode za pranje 2 dih. Mlevskj izdelki: 1 kg moke Št. 00 3-75 do 4, št. O 3-75 do 4 &t 2 3 55 do 3 80, št. 4 3 45 do 3 70, št. 5 3-60, ržene enotne moke 3 25, pšeničnega zdroba 4-50, koruznega zdroba 2 75 do 3 75, pšeničnih otrobov 1-75 do 2, koruzne moke 2 25, ajdove 4 do 4 50, kaše 4 75, ješprenja 4-50, ovsenega riža 7 din. Žito: 1 q pšenice 220 do 240, rži 200, ječmena 205, ovsa 210, prosa 300, koruze 180, ajde 210, fižola 600 do 800, graha in leče 1200 din. Kurivo: l q premoga, črnega trboveljskega 38 do 38, črnega za-bukovškega 36, iz Hude jame 36 do 38, rjavega 21, 1 m3 trdih drv 100, 100 kg trdih drv žaganih 25, 1 m3 mehkih drv 70, 100 kg mehkih drv žaganih 22, 1 kolobar mehkih drv 4-75 din. Krma: 1 q sladkega sena 105, polsladkega 90, kislega 80, slame 45, prešana stane več 5 din. Zelenjava in gobe: 1 kg endivije 14 do 16, motovilca 1-50 do 2, radiča 24, poznega zelja6, kislega4, ohrovta 6, karfijola 8, špinače 16 do 20, čebule 3, česna 10, krompirja 2, kisle repe 2 din. Občni zbori Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani ima XX. redni občni zbor 30. marca ob 11. dopoldne v posvetovalnici banko v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Glas ima na občnem zboru, kdor položi pri centrali v Ljubljani ali pri njenih podružnicah 3 dni pred občnim zborom vsaj 50 temeljnih ali 5 prioritetnih delnic. Od 13. do 22. april« 1940 BEOGRAJSKI POMLADNI VELESEJEM in salon avtomobilov in motociklov Popust 50 % na železnicah in ladjah Pojasnila: Uprava Beogradskog saj m a, Sajmište, pošt. pretinac538, telefoni: 28-526 in 28-802 Avtomobili, motorna kolesa, kolesa — tekstilije, galanterija, pohištvo, kovcegi, taške, obutev — kovine, stroji, motorji, aparati, blagajne, štedilniki, hladilniki, kemija, stiskalnice, poljedelski stroji, stavbarstvo, barve, umetna gnojila -— elektrotehnika, optika, kovinska galanterija, šivalni in pisalni stroji, registrirne blagajne, tehtnice, stroji za rezanje mesa, stroji za kavo — steklo, porcelan, keramika, lesni ročni izdelki, nakit, ure, kozmetika — papir, glasbila, knjige, radio-aparati, kinematografija, turizem, modna revija, propaganda in reklama — prehrana, alkoholne pijače, mineralne vode, mlečni izdelki IadatatelJ »Konzorcij Trgoval: c ga lista«, njen predstavnik dr. Ivan Ples*. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d, d., njen predstavnik Otmar Milialek, vsi v Ljubljani.