SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., ia jeden
mesec 1 grid. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za cclo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo !in ekspedlelja^v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 276.
V Ljubljani, v soboto 1. decembra 1894.
Letnilc XXII
"Vabilo na naročbo.
SI. decembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 .,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci ., 40 „
ZJpravništvo ,,Slovenca". Zaupni shod.
.Prekrasna je res kobila, Samo da je, žal, mrtvi!"
Pesem o Rolandovi kobili.
Zaupni možje so prišli in — odšli. .Novice" pišejo, da jih je bilo nad 400, .Narod" jih nabroji 456. Ker je bila vmes vsa garda raznovrstnih kon-cipijentov, advokatov, notarjev in drugih velmož, ni čuda, da jih imenuje .Narod" .najboljše može slovenskega naroda". Saj je on sam med njimi, zato jih pač dobro pozna. 0 tem shodu imamo pred seboj suho poroč lo v dveh .Narodovih" številkah; resolucij še ni v javnost, po koteh pa ne maramo stikati za njimi. Sploh bi bilo pa zastonj pričakovati od nas kritike četrtkovemu shodu, saj so se gospodje med seboj dovolj kritikovali. Res čudne je to. Pro-testovat so prišli v imenu jedinosti proti nam, češ, da smo provzročitelji narodnega prepira, a sami so se pokazali najtemeljitejše nejedine.
Na semnju ne dobiš večjih razlik, nego si jih videl na shodu. Radikalizem se je zastopal in obsojal ; koalieija se je pobijala in branila ; katoliškemu shodu so ugovarjali in ga zagovarjali: vse to se je godilo pri jednem in tistem shodu. Razberimo ta različna mnenja:
1. Radikalna stranka, ki je z vso odločnostjo zagovarjala svoje slovansko stališče, je bila zastopana jedino le po tržaških .zaupnikih" : Mandiču, Pod-gorniku, Jakiču, dr. Gregorinu, I. Goriupu, I. Va-tovcu, I. Balanču, I. Mankoču, SI. Jenkotu, Stem-bergerju in M. Cotiču. Ti so naglašali solidarnost vsega Slovanstva in zahtevali, .naj se v resolucijah izreče politična vzajemnost z avstro ogerskimi .Slovani". To je bil vsaj predlog, ki je obsegal neko idejo. A — tržaški gospodje so ostali osamljeni in zato so že dopoludne hoteli ostaviti zborovalno dvorano. Nič ni torej pomagalo , da jih je prišel par dnij preje dr. Ferjančič v Trst prosit, naj odstopijo od svoje zahteve, oni so ostali pri svojem. Upamo, da so izpoznali, kakšen je radikalizem naše radikalne stranke in kako brezpomembno je, če se kateri izmej njih pri kaki pojedini pri dobrem hrvatskem vinu ogreva za — hrvatsko pravo kot jedini rešilni pripomoček Slovenstva. — Drugič so propali Tržačani s svojim predlogom, daje .slovenskim državnim poslancem iskati mesta le v krogu slovanskih opozicijonalnih poslancev". Tisti možje, katere smo dosle poznali samo iz .Narodovih" člaukov, besnečih proti nemškim klerikalcem ali kršč. socijalistom in zagovarjajoči!) z največjo silo Mladočehe, so se pokazali krotke kimovčke, katerih vsak je sposoben najmanj za „hof-ratha". Mi pričakujemo od .Edinosti" in od „Ob-zora", ki sta v imenu načel izrečenih po tržaških zaupnikih, toliko udrihala po nag, da priznavata vsaj to, da imamo brezznačajne, neodkritosrčne nasprotnike. — Tržaški možje so bili vsled tega jako neje-
voljni in Mandič je proglasil v njihovem imena, „d a se oni ne smatrajo vezanih po sklepih tega shoda zaupnih mož". Štajerci so to že preje izrekli, torej — .klerikalni zmaj" 5e ni pobit.
2.	Koalicija jih je na shodu veliko dobila po grbi. Poročal je o nji ali bolje proti nji kurat Koblar in vsprejela se je resolucija, v kateri se pozivljejo slovenski poslanci, naj izstopijo iz nje. Vsaj tu bi sodili, da bodo zaupniki jedini. Toda z nekim nepričakovanim pogumom je vstal g. Krsnik in se izrekel proti temu, naj slovenski koaliranci izstopijo. Njegov predlog se ni vsprejel in kakor se brzo-javlja včerajšnjemu .Vaterlandu", je on potem z dolenjskimi zaupniki skupno zapustil zborovanje. To je bil po naših mislih naismešnejši pojav v celi šalo-igri z zadnjega četrtka. Drznemo se soditi, da tega pojava ni provzročil dr. Mahnič in da tudi klerikalna stranka ni vzrok, da so se odbile zahteve tržaških mož. Tudi toliko smemo reči, da menda nobeden ne bo mislil, da je Krsnik podkupljen od naše stranke.
3.	Starosta Luka Svetec je tudi govoril. Najprej omenjamo, da ne obsojamo njegovih be-sedij zaradi njegove osebe ali zaradi njegovih zaslug, marveč zato, ker so po svojem namenu nevarne in v več trditvah neresnične. Mej drugim je dejal: .Obžalovati je, da seje na Kranjskem deloma zapustil narodni program in nadomestil s programom katoliškega shoda. Temu programu ni narodnost smoter, to je verski program, kjer samo po sebi ni in ne more biti narodnostno vprašanje na prvem mestu."
Izmej navzočih je dr. Gregorčič ovrgel ta napad ua katoliški shod, rekoč (po Narodu): .Katoliškega shoda program ne izključuje narodnega vprašanja in po vsebini
LISTEK
Slovenska umetnica na hrvatskem gledišču.
Gospa Borštnik-Zvonarjeva vstvarila je v zadnjem času na hrvatskem gledišču v Zagrebu dve veliki vlogi, in sicer naslovno vlogo v staroin-dijski igri .Vasantasena", katero je spisal indijski kralj Cudraka, za moderni oder priredil E. Pohl, prestavil pa Harambašič, in .Valentino" v najnovejši igri francoskega dramatika, ki je slovenskemu občinstvu znan po igri .Miška" („La sourris") E. Paillerona .Cabotius" (.Komedijauti").
O .Vantaseni" piše .Agramer Tagblatt" v številki 265.:
.Včeraj ponavljala se je „Vantaseua" z gospo Borštnikovo v naslovni vlogi. Izborna umetnica, koj pri nastopu pozdravljena z burnim, minute trajajočim ploskanjem, igrala je izvrstno. Umela je obdati celi značaj te indijske Aspazije s čudovitim čarom, izraziti mosterski vsako podrobnost vloge in deseči z najnaravnejšimi sredstvi učinke, da bi služila nje igra vsakemu svetovnemu odru. Tudi glede jezika bila je svoji nalogi popolnoma kos. Tako je ona včeraj zopet osvedočila, da je naše narodno gledišče
v njej pridobilo povsem veliko umetnico in zaslužila v polni meri burno po vsakem dejanju večkrat ope-tovano pohvalo."
.Hrvatska" pravi v št. 262.: .Sinoči na nedeljo bila je reprza „ Vasantasene". Naslovno vlogo igrala je gospa Boštnikova. Ume-vala je vlogo .Vasantasene" v istini kakor umetnica in jo prekrasno igrala. Občinstvo je dično umetnico pozdravilo posebno naudušeno koj pri nastopu. V njej je v istini božjega daru umetnice v veliki meri." O .Valentini" pravi ta list v št. 267.: .Gospa Borštnikova, katera je predstavljala .Valentino", je v igri od stopinje do stopinje rastla in v tretjem in četrtem dejanju dospela do vspeha prave umetnice. Niena .Valentina" je lepo umevana in zelo simpatično igrana vloga."
O ravno isti vlogi piše .Agramer Tagblatt" v št. 269 : .Največji uspeh imela je gospa Borštnikova kot Valentina. Popolnoma pravilno razumevanje vloge združila je z mojstersko interpretacijo v najmanjših podrobnostih. Tudi tu odločile ste naravnost in priprostost njene igre in njej zagotovile velikanski vspeh. .Obzor" pa piše v št. 270 : Lepo je vspela gospa Borštnikova kot Valentina, posebno v dveh ganljivih prizorih pred Petrovo materjo. Tu je ona obakrat v resnici očarala občinstvo, potem v četrtim dejanju. Sploh je bila njena igra premišljena rea-
listična študija, s katero vnovič sijajno dokazala svojo umetniško nadarjenost za originalno vstvar-jenje novih vlog.
Čestitajoč slovenski rojakinji na teh sijajnih vspehih, se ne moremo prečuditi, da glasilo predsednika dramatičnega društva in ob enem .Narodne tiskarne" o njih nič ne ve, ali ker si tega misliti ne moremo, ostentativno o njih nič vedeti noče.
Po drugod so ponosni, če kak rojak v tujini vspe in radostno zabilježijo časniki sodbe, kakor smo jih tu navedli iz hrvatskih listov o gospej Borštnikovi.
Bodi svetovno znani umetnik, a zameri se mogotcem, ki imajo pri nas liberalno časopisje v rokah, ne da bi ti ali drugi trezno misleči prav za prav vedeli zakaj in pozabljen si, in pozabljen moraš biti tudi drugim. Rojaki, ki so se nekdaj divili tvoji umetnosti, ne smejo po listih, katere si z velikimi žrtvami sami vzdržujejo, zvedeti kako bratski narod priznava, te in čisla tvojo umetniško nadarjenost, tvojo pridnost I
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
LXXIX.
Začetkom 1824. 1. preselil se je oskrbnik, s svojo pisarno, katero je bil dotlej imel na enem
bi program ne mogel podpirati na rodne brezbrižnosti, a posamičniki ga tako umevajo in izvršujejo."
Dalje je tudi še posebej konstatoval, da med resolucijo shoda slov. poslancev I. 1890 in resol. kat. shoda glede šol ni bistvenega razločka. Pač pa je, pravimo mi, bistven razloček mej Svetče-vimi iu Gregorčičevimi nazori. Tolaži nas, da nismo mi vzrok, če se kateri izme njiju dotle ni tega za vedal.
4.	Vsprejel se je naslov »narodna stranka", ki naj jo nosi po tem shodu. »Naprednost" se je torej izgubila, brez dvojbe zato, da bi stranka že v imenu ne dišala po liberalizmu. Ce ga bo kaj manj v življenju in delovanju njenih somišljenikov, potem smo tudi mi veseli te izpremembe.
5.	Dr. Gregorčič je pojasnoval, s katerimi poslanci se morejo družiti naši: »Zaveznike moramo iskati samo mej tistimi posl a n c i, k i p r i z n a v a j o n e s a m o naš naroden, ampak tudi naš v e r sk i p r o g r a m. V narodnem oziru nas drugi podpirajo in ž njimi smo v prijateljskem odnošaju, a dokler ne priznajo verskega našega programa se ž njimi ne moremo združiti. Soglasje programa je pogoj za združenje.* — Kaj si je pri teh besedah mislil dr. Tavčar in njegovi, ne vemo. Morda bi bil dr. Gregorčič pripraven junak
v kakem novem romanu 4000 ?---To pa
vemo, da so Gregorčiču ugovarjali: Jakič, Hribar iu dr. Perjančič, ki je »zavračal očitanje, da slovenski poslanci niso v zvezi z Mladočehi."
G. K obla r je branil dr. Gregorčičevo me-nenje in — koncem njegovega govora se je slišalo »burno odobravanje".--—
6.	O naroduo gospodarskih vprašanjih je poročal dr. Tri 11 e r. Nauk, ki ga je dal našim poslancem, ki sede v bratski koaliciji z židovskimi liberalci je bil tem popolnejši, ko je povdarjal, da se narodnjaki z »gospodarskim programom krščanskih socijalistov popolnoma strinjajo. H r i b ar je dodatno obžaloval, da se pri nas zanemarjajo narodnogospodarska vprašauja in Kune je izrekel željo, da bi naši poslanci glede gospodarskih vprašanj glasovali vedno s krščanskimi socijalisti".
Tega pa ni nobeden povedal, zakaj je »Narod" tako grdo napadal krščausko-socijalno gibanje, zakaj je tako ostuduo napadal vsa društva in shode, ki so se vršili v tem smislu, zakaj njegova stranka do daues ni ničesar storila proti bujno se razcvitajoči socijalni demokraciji mej Slovenci. Če jim je žal dosedanjega postopanja in če hočejo v prihodnje le količkaj v soglasje spraviti svoje delovanje z navedenimi besedami, potem — živeli! V tem oziru si bomo jedini!
7.	Vrniti se moramo k L. Svetcu zato, ker je Djegov govor za nas načelne važnosti. Rekel je: »Program katoliškega shoda se je prevrgel v politični program. Izdalo se je geslo : Škofje naj bodo naši politični voditelji. Kristus je strogo ločil, kar je božje iu kar je posvetuo, in jasno rekel: Moje kraljestvo ui od tega sveta. Geslo katoliškega shoda
ni novo. Že v srednjem veku se je tako govorilo in vsled tedanje papeževe prevlade so nastale krvave vojne in zavladala je silna popačenost, iz katere se je rodila reformacija." — V teh besedah g. staroste ste dve neresnici, ki jih ne moremo prezreti. Najpreje je neresnično, da se je kedaj izdalo geslo, naj bodo škofje politični voditelji. Geslo naše se glasi jedino le: katol. načel a morajo voditi naše zasebno in javno življenje; ali če hočete bolj po domače: Božje in cerkvene zapovedi morajo izpolnovati vsi: berači in cesarji, kapelani in advokatje, družine, narodi in države.
Druga neresnica je trditev, katero za daues samo označujemo, da je bila »papeževa prevlada" kriva krvavih vojen, silne popačenosti in reformacije. Nepristranska zgodovina nam priča, da je bilo temu krivo vtikanje posvetuih vladarjev v cerkvene zadeve, tisti vzrok, ki je tudi dandanes provzročil sedanji socijalni nered. Tu smo si glede zgodovinske resnice nasprotni, g. L. Svetec.
Zahvaljamo vas pa za nadaljni izraz, da pri vo litvah »podivja duhovščina". Ker duhovščina deluje, da bi bil izvoljen veren, v življenju in načelih katolišk mož, pravite ji, da »podivja". S kakšnim orožjem «e pa bore v teh slučajih advokatje, notarji, pisarji, agentje itd., o tem molči gospod L. Svetec, ki je vpričo dr. Tavčarja, vpričo Podgornika, vpričo stebrov protiduhovstva osmelil se izreči besede: »Narodna stranka ni storila nič, da bi versko čuvstvo omajala. Kedarkoli je stranka nastopila, je kazala svoje versko prepričanje in postavljala na prvo mesto duhovnika." Kaj naj porečemo
k temu?---G. L. Svetec je moral prespati
zadnjih dvajset let, ali pa----. Navzoči
duhovniki so molčali na vse te izjave. To kon-štatujmo in recimo: Zaupni shod je pokazal a) da se odkritosrčno govori samo tam, kjer se shajajo v verskih načelih jedini možje, b) da je nejedinost sad nejasnosti v načelih.
»Narod" pa piše, da je bil ta s h o d i m p o -zantna manifestacija za jedinost vseh tistih mož in frakcij, katerim j e n a r o d n o s t n e s a m o s r e d s t v o , nego smoter."
Resolucije I. dolenjeavstrijskega katol. shoda.
(Dalje).
Katoliški shod z veseliem pozdravlja že obstoječa društva mojstrov, pomočnikov in obrtnih učencev, potem katoliška in krščansko-socijalna društva delavcev in delavk, priporoča daljše pospeševanje in previdno snovanje novih tacih društev ter primerno zvezo mej njimi.
Priporoča goreče zanimanje za štiri zadnji čas osnovane naprave v blaginjo delavcev, namreč kon-gregacijo pobožnih delavcev sv. Jožefa Kalasanškega, društvo katoliških delavk, pokroviteljstvo katoliških delavk (delo sv. Filipa Nerija) in društvo Mater ad-mirabilis.	v
V interesu javne nravnosti in odvrnitev zape-Ijav izjavlja shod, da je neobhodno potrebno snovati daleč sezajoče in dobro organizovane naprave v
koncu našega hodnika, drugam in iz sob pisarne in njej sosednjih napravili so ječe. Ah! umeli smo, da pričakujeje novih političnih kaznjencev z Laškega.
Prišli so res v kratkem obsojenci tretje pravde, vsi so mi bili prijatelji in znanci! Oh! kaka je bila moja žalost, ko sem izvedel njihova imena! Borsieri bil je jeden najstarejših mojih prijateljev! S Confalonierijem bila sva prijatelja sicer manj časa, a iskrena. Ko bi bil mogel oprostiti jih, Bog vč, da bi jaz bil rad šel v najtežjo ječo ali prestal katerokoli muko si bodi! Jaz ne pravim samo, da bi bil dal življenje zanja: oh kaj je to, življenje dati? prenašati je, je mnogo huje!
Potreben sem bil torej tolažb o. Baptiste, niso ga več pustili priti.
Novi ukazi so prišli, da naj se disciplina izvršuje kar najstrožje. Oni nasip, po katerem smo se sprehajali, zagradili so s plotom, da nas ni mogel nihče več videti iz daljave, niti z daljnogledom; in tako smo izgubili tako lepi razgled gora na okoli in mesta pod sabo. To še ni bilo dosti. Da si prišel na ta nasip, moral si, kakor sem vže povedal, čez dvorišče in tako je bilo mnogim mogoče videti nas. Da bi nas skrili vsem
prid onih katoliških deklet, ki še le pridejo s kmetov na Dunaj in iščejo službe, pa tudi za tiste, ki so že na Dunaju posebno za take, ki so brez službe. V ta namen na Dunaju že obstoječim in jako zaslužno delujočim, pa za velike potrebe daleč ne za-dostujočim napravam izreka katoliški shod popolno priznanje in priporoča njih pospeševanje. V isvrše-nje te ideje prosi sodelovanja katoliških ženskih redov in priporoča namenu primerno organizacijo katoliških gospodinj, katere pozivlje, da naj jemljo svoje posle iz katoliških poselskih zavodov, kateri že obstoji ali se pa še le osnujejo, in da svojim poslom ne dajo samo priložnosti, da izpolnjujejo verske dolžnosti, temveč jih tudi vztrajno k temu priganjajo.
3. Za jako koristno smatra katoliški shod združevanje katJikov pn stanovih in poklicih.
Pozdravlja zadnji čas nastale take združitve, zlasti zvezo katoliških učiteljev in društvo katoliških učiteljic, in pozivlje, da se podpirajo sploh in posamične od njih ustanovljene naprave še posebej (knjižnica itd.).
Ob jednem s temi društvi piiporoča obilno zanimanje za na Dunaju obstoječe društvo »Krščanska rodbina", verska moška in ženska društva, posebno društva svete družine in katoliških mater, katere je ustanovil sveti oče Leon XIII. in priporočil vsemu krščanstvu ; ravno tako priporoča razne po stanovih vrejene marijanske kongregacije, katoliška dijaška društva in zveze, katoliške trgovske čitalnice ua raznih krajih tako lepo cvetoče zveze katoliške mladine z različnimi imeni.
Nadalje zahteva prvi dolenjeavstrijski katoliški shod, da se s strani šolskih oblastev ne bodo delale nikake ovire pristopu srednješolcev verskim društvom, zlasti katoliškim mladeniškim društvom. V interesu teh društev in njih delavnosti prosijo se duhovni pastirji, stariši in učitelji, da dovajajo dečke in deklice, takoj ko izstopijo iz šole, dotičnim stanovskim zvez&m. Nadalje priporoča katoliški shod pospeše vanje onih podjetij, katera iinajo namen, ohranjevati in snovati katoliške društvene domove.
4.	Z veseljem priznavajoč obstanek in velikansko delovanje krščanskih blagotvoriteljnih društev, kakor-šnih je veliko po mestih in na kmetih v blaginjo revežev, bolnikov, sirot in podpore potrebnih, priporoča prvi dolenjeavstrij-ki katoliški shod večjo pozornost in vnemo za društvo sv. Rafaela, ki je jako važno tudi za avstrijske državljane.
Hkrati pa svari katolike pred podpiranjem tacih človekoljubnih društev, pri katerih je dobrodelnost le plašč za protikrščanske težnje.
5.	Razne misijonske družbe, zlasti poslednji čas preustrojeno Marijino društvo in misijonsko društvo sv. Gabrijela in razna društva za zidanje cerkev pri-poročujoč ljubezni in požrtvovalnosti vseh katolikov, izreka prvi dolenjeavstrijski katoliški shod svoje prepričanje, da bo vspešno delovanje teh društev le tedaj mogoče, ako izprosimo pomoči in milosti od Boga.
Zato priporoča vsem katolikom vsacega stanu, spola in starosti, da se goreče udeležujejo verskih bratovščin in molilnih društev, cerkvenih pobožnostij in procesij, misijonov in duhovnih vaj.
pogledom, nismo več hodili ontod, ampak po nekem premajhnem dvorišču, ki je bilo takoj poleg našega hodnika in ki je bilo, kakor i naše sobe, proti severu.
Ne morem povedati, kako nas je užalila ta prememba sprehajališča. Nisem še povedal vseh koristij, koje smo vživali od vzetega nam kraja: pohodov ookrbnikovih otrok, njihovih ljubeznjivih objemov tam, kjer smo bili videli bolno njihovo mater v zadnjih njenih dneh ; včasih kakega pogovora s kovačem, ki je tam stanoval; veselih pesmic in igre necega korporala, ki je igral na kitaro ; in nazadnje nedolžne ljubezni — ne svoje ne svojega tovariša, a neke čedne korporalovke, Ogrinje, ki je prodajala sadje. Bila se je zaljubila v Maroncellija.
Vže predno je prišel k meni, sta se bila tam videla vsak dan in sklenila malo prijateljstvo. On bil je tako poštena duša, tako dostojen, tako pri-prost v vsem svojem obnašanju, da res ni vedel, da se je bila uboga revica zaljubila vanj. Opomnil sem ga jaz na to. Premišljeval je, bi mi li veroval in misl6, da imam morda le prav, kazal se je bolj hladnega proti njej. Videlo se je, kakor da bi večja njegova hladnost njeno ljubezen, mesto da bi jo vgasila, še pomnožila.
Ker je bilo okno njene sobe komaj vatelj od tla nasipa, skočila je večkrat na našo stran, na videz, da bi raztegnila na solnce kako cunjo ali počela kaj druzega, stala je tam ter gledala naju in ako je mogla, pričela je kak razgovor.
Uboga naša stražnika, vedno trudna, ker sta spala le malo ali pa celo nič po noči, bila sta rada v tem kotu, kjer jih predstojniki niso videli in legla sta v travo ter se solnčila. Maroncelli bil je potem v velikej zadregi, tako je kazala svojo ljubezen ta nesrečna ženska. Se večja bila je moja zadrega. Vender so imeli ti prizori, ki bi bili sami na sebi smešni, ako bi nama bila ženska navdihnila manj spoštovanja, nekoliko resnosti za naju, skoro bi rekel, bili so nekako mili. Nesrečna Ogrinja imela je obraz, ki kaže brezdvojbeno krepost in ki sili spoštovanju. Lepa ni bila, a obdarjena takim izrazom uljudnosti, da so se nekoliko nepravilne poteze njenega obraza videle, kakor bi se olepšalo pri vsakem smehljaji, pri vsakem pregibanju mišic.
Ako bi hotel pisati o ljubezni, lahko bi mnogo povedal o nesrečni pa krepostni oni ženski — ki je sedaj vže mrtva. A naj zadostuje, da sem omenil enega dogodjaja iz najine ječe.
(Dalje sledi)
6. Katolifiki shod priporoča t pospeševanje in primerno organizacijo katoliškega društvenega življenja ▼ Dolenji Avstriji, da komisija katoliškega shoda napravi seznam vseh na krščanski podlagi stoječih društev v Dolenji Avstriji iu želi, da se zopet oživi generalna konferenca katoliških društev na Dunaju. — Posamezna društva se prosijo, da kakor hitro je mogoče pošljejo tej komisiji za sestavo seznama društev potrebne podatke.	(Konec sledi.)
Državni zbor.
Dunaj, 30. novembra.
Volilna reforma.
Odsek za volilno reformo je danes imel zopet sejo. Minister notranjih stvarij je dal nekatera pojasnila. Posebno mnog« ni povedal. Pojasnil je pred vsem, zakaj je vlada nastopila drugo pot. Ugovarjal je, da bi bilo a tem pokazala svojo nesposobnost. Minister je rekel poslanec Fanderliku, ki se je izrekel proti posvetovanju v odseku, da je on sam spomladi hotel, da odsek se posvetuje v obilnem gradivu , in on ne more vedeti, zakaj se je premislil. To očitanje je bilo [neumestno ker je vlada ta čas tudi premenila svoje mnenje. Posebno sedaj so pa razmere zaradi tega drugačne, ker je vlada umaknila Taaffejevo predlogo o premeni volilnega reda, ki bi bila lahko za podlago posvetovanju. Minister se je skliceval, da je glede tiskovnega zakona vlada tudi podobno postopala. Nadalje je minister še izpovedal, da delavci VRekako morajo dobiti volilno pravico, nima pa tudi nič proti temu, če se volilna pravica razširi še na kake druge sloje prebivalstva.
Barnreither se je izrekel za vladno mnenje. Poljak J^drzejewicz je pa izjavil, da Poljaki pač privolijo, da kako neznatno premeno na volilni reformi dovoli državni zbor. Za večje premene bi se pa že moral' vprašati deželni zbori.
L u p u 1 je za novo volilno skupino industrijskih delavcev manjših davkoplačevalcev, F a n d er-1 i k je za občno volilno pravico in z ozirom na razmere v moravskem deželnem zboru proti temu, da bi se vpraševali deželni zbori. Dipauli se je izrekel za to, da se deželni zbori vprašajo.
Minister je pojasnil, ker so nekateri govorniki želeli statističnih podatkov o tistih davkoplačevalcih, ki sedaj nimajo volilne pravice, da gradivo, ki ga ima statistična komisija na razpolago, ni povsem rabljivo, ker ni sestavljeno t ta namen.
Po sedanjem volilnem redu volijo namreč mnogi, ki ne plačujejo 5 gld. direktnega davka. V kmetskih občinah volijo vsi davkoplačevalci, kateri volijo v prvem ali drugem razredu pri občinskih volitvah. V občinah z majhnimi posestvi, jih je pa mej njimi več, ki ne plačujejo pet goldinarjev davka. Poleg tega je pa vsak davkoplačevalec tolikrat vpisan, kolikor različnih davkov plačuje. Prizadeval si bode minister po moči dobiti zanesljivega gradiva.
Budgetni odsek sedaj vendar nekoliko deluje. V včerajšnji seji se je posvetoval o proračunu poŠt in brzojavov.
Poročevalec E x n e r je naglašal pri tem slabo stanje poštnih uradnikov in poštnega osobja sploh. Poročevalec je naglašal potrebo, da bi se podrža-vile nekatere pošte mej drugim tudi v Kranju. Budget je vsprejel potrebščine tega budgeta.
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. decembra.
Volilna reforma. Klub levičarjev je imel v sredo posvetovanje o volilni reformi. Vsi govorniki so bili jedini v tem, da se mora osnovati še jedna volilna kurija, v kateri bi volili ne samo delavci, temveč tudi tisti davkoplačevalci, kateri še sedaj nimajo volilne pravice. Nekateri so bili za to, da se volitve v novi kuriji vrše indirektuo, ker bi se sicer iudirekne volitve v kmetskih občinah ne dale obdržati. Odločno so pa levičarji proti temu, da bi se kaj preminialo v sedanjih volilnih skupinah, pa tudi za to niso, da bi se novi volilci razdelili v dve skupini, kakor je predlagal dr. Pattai. — Vidi se, da je levica popoluoma jasna v tem, kaj hoče.
Domovinska pravica. Mestni zastopi so se začeli oglašati proti vladni predlogi o domovinski pravici. Tako se je izreklo mest Line proti vladni predlogi. Sklenilo je vlado prositi, da predloži drugo predlogo, po kateri se razdeli preskrbovanje ubogih mej me6ti in kmeti. Ko bi pa vlada tega ue hotela,
naj se pa vladna predloga toliko predela, da se domovinsko pravico podeli še le po petuajsletnem bivanju v kakem kraju iu le ueomadeževanim osebam. Od jednem naj pa vlada previame struške prenesenega delokroga v mestih z lastnim Statutom. Po sedanji vladni predlogi bi pa mesto Line v desetih letih moralo v domovinstvo vsprejeti 15000 oseb in stroški za uboge bi se povekšali z 80.000 na 187.000 goldinarjev.
Podržavljenje južne železnice. Pokazale so se neke težave zastraa podržavljeuja južne železnice. Mej avstrijsko in ogersko vlado so su pokazala velika nasprotja. Sekcijski načelnik Wittek je šel v Budimpešto, da se pogaja z ogersko vlado. Če se mu ne posreči poravnati nasprotstev, z vsem podržavljenjem ue bode nič.
Obrtni učenci. Zadnja leta se močno razširja socijalna demokraciia me) obrtnimi učeuci' Snujejo si mej sabo društva, v katerih se posvetujejo o stvareh, katere niso primerne njih starosti. V dolenjeavstrijski trgovski in obrtni zbornici predlagal je zbornični svetnik Strobbel, da se zbornic* obrne do kompetentnih oblastev, da z odločnostjo preprečijo vsa taka društva. Obrtni učenci, ki se pečajo s politiko, se ne marajo učiti uiti pri mojstru niti v šoli in to škoduje mojstru in bode pozneje škodovalo njim samim. Zbornica se bode v prvi svoji seji posvetovala o tem nmestnem predlogu. Mi mislimo, da bi oblastva v tem oziru morala posebno strogo postopati s tistimi, ki obrtne učence na napačna pota zapeljavajo.
Gambetsko društvo. V Parizu se je osnovalo društvo privržencev pokojnega Gambette in se je osnova slavila z banketom. Pri novem društvu so največ možjp, kateri so bili bolj ali manj zamotani v panamske sleparije. Boje se za svoj vpliv, za to so pa osnovali društvo, da bodo vzajemno delovali. Pri banketu so preslavljali Gambettove in svoje zasluge za republiko. Posebno so pa naglašali veliko važnost šolskega zakona. To najbolje kaže, kakšen duh bode vel v novem društvu. Šolski zakon namreč celo veronauk odriva iz šol in to zmatrajo Gambettovi slavitelji za največjo pridobitev.
Važna železnica v Busiji. Ruska vlada je nedavno podržavila viselsko železnico. Sedai je pa sklenila to železnico podaljšati do avstrijske meje. To je pa silno velike važnosti za avstrijsko trgovino z Rusijo. Zeleznična zveza iz Levova v Varšavo okrajša se za 510 kilometrov. Sedanja dolga proga, ki meri 860 kilometrov, je ovirala, da si avstrijska trgovina ni mogla izkoristiti gospodarske borbe mej Nemčijo in Rusijo.
Cerkveni letopis.
Nove slike v begunjski cerkvi.
Kakor sem Vam že zadnjič pisal, šel sem iz Radovljice v Begunje. Gotovo ste radovedni, kaj da sem tam videl in skusil. Oglasil sem se bil najpred v župnišču, a župnika nisem našel doma. Toliko bolje, si mislim, bom vsaj nemotljen ogledal, kaj je letos naredil v cerkvi. Če bi bil gospod župnik pričujoč, potem sem jaz v škripcih. Brezpogojno vse hvaliti pri najbolji volji ne gre, grajati vpričo, je pa tudi težavno. No, hvala Bogu, da poslednjega ni dosti treba, ampak da se z dobro vestjo delo večinoma lahko pohvali.
Begunjska župnijska cerkev je bila še popred dokaj prijazna, ker je namreč visoka, svitla in dovolj prostorna; slikarija pa in olepšava, katero je letos dobila, ji ni nikakor v kvar, ampak jo močno povzdiguje. Slikal je znani mojster Matija Bradaška iz Kranja. Kdor je videl delo tega umetnika v kranjskih cerkvah, pa pogleda zdaj slike v begunjski cerkvi, mora pripoznati, da je imenovani slikar v kratkem času mnogo napredoval. Posebno njegov kolorit je postal nekako vesel in prazničen, ter spominja nekoliko na dela Strojeva in VVolfova. Sestava in risanje posameznih slik je tu in tam pomanjkljivo: ali neizobražen gledalec, kakoršni so na deželi večinoma, ne zapazi tega. Glavna podoba je brez dvoma ona nad velikim altarjem, ki predstavlja venčanje Marijino od svete Trojice. V tej skupini močno moti simetrijo, da edini sv. Jožef kleči pred sv. Trojico, vsi drugi pa stoje. Simetrija pa vendar tirja, da bi na drugi strani klečal tudi sv. Janez Krstnik; ali pa naj bi še sv. Jožef stal! Obok v presbiteriju je po zidavi bolj raven in v štiri neenaka trivoglata polja razdeljen. V manjših dveh sta naslikani, monštranca in tabli božjih zapovedij. V stranskih
večjih trikotih pa vidimo priljubljena zgleda prave spokornosti: sv. Petra in sv. Marijo Magdaleno. Sliki ste res dovolj čedno izpeljani, ali prostor se mi ne zdi pripraven za nji. če človek dolgo gleda tlagdalenin berlog, mu tesno prihaja pri srcu, ker se boji, da bi se skale iz brloga nanj ne posule. Nasproti pa ste zelo prikupljivi in primerni podobi Abelnovega in Abrahamovega daru nad oknoma v presbiteriju. Tudi okna so dobila novi kinč. Namesto prejšnega pobarvanega, v podobi hcrle-kina sostavljenega stekla, stojita zdaj podobi svetega Cirila in Metoda na slikanem steklu, kar daje celemu presbiteriju nekako praznično svitlobo.
Na povprečni steni, ki nekoliko nagnjena veže strop ladije z onim v presbiteriji, nahajamo tri posamezne skupine v posebnih slikanih okvirih. Te so: Na evangelski strani: Dvanajstletni Jezus v tempeljnu, na sredi; Jezus učeč na gori, in na epistelski strani: Jezus v Betaniji pri Marti in Magdaleni. Te skupine so prav srečno izvoljene, ker ni težko umeti, kakSno zvezo ravno te imajo s pomenom in namenom naših krščanskih cerkva. Na stenah v cerkveni ladiji so še štiri slike velikih cerkvenih učenikov; vsa druga cerkev je primerno pobarvana tako, da nič očesa ne žali. Splošni vtis cele cerkve z novimi slikarijami je prav povoljen in prijeten in se mora reči, da se je s cerkvijo zgodilo, kar je bilo v teh razmerah sploh mogoče! — Vendar pa opomnim, da je to le moja sodba, kateri pritrditi morajo šele strokovnjaki, da bo veljavna.
Ko sem bil cerkev do dobrega ogledal, oglasil sem se mimogrede še nekoliko v kaznilnici in potem sem jo mahnil zopet peš nazaj v Radovljico. Ker je gosta megla pokrivala hrib in dol (nekaj nenavadnega v teh krajih) nisem mogel opazovati sicer prekrasne okolice, ampak sem na tihem premišljeval, kako srečni so taki kraji, ki imajo vnete duhovnike za svoje dušne pastirje, kakor sem se ravno prepričal v Radovljici in v Begunjah, dušne pastirje pravim, ki ljubijo lepoto božje hiše!
Pri svojem zadnjem popotovanju ogledal sem si čez dolgo časa tudi zopet enkrat Kropo. Slišal sem namreč, da imajo tam shod katol. slovenskega društva za radoljiški okraj. Ne bo ti škodovalo, si mislim, če greš tudi ti zraven in pozveš, kaj bodo uganili. In moram reči, da se nisem kesal. Kako je bilo pri tem shodu, pa v prihodnjem pismu. Dotlej pa bodite pozdravljeni!
Gorenjski romar.
Slovstvo.
Hrvatsko-sl o venski slovnik za slovenske svoje člane izda prihodnje leto izuovič »Matica Hrvatska", kakor |e sklenil te dni njen odbor. Prva izdaja z leta 1887 je že posla predlanskim. Drugo pomnoženo, ki bo vstrezala vsem potrebam, oskrbi zopet g. profesor Musič. Hrvatsko-slovenski slovnik dobe po vrhu vsi slovenski udje »Matice Hrvatske", ki so jej iz nova pristopih lani ali pa letos. — Matične knjige za leto 1894 izidejo kouec grudna. Kdor jih želi imeti, naj se podviza s pošiljatvijo letnine.
Koledar
za 49. teden leta 1894.
Nedelja 2. decern.: 1. advent. evang.: O poslednji sodbi Luk. 21, Bibijana m., Hromacij šk. Ponedeljek 3. dec : Frančišek Ksav. Torek 4. dec.: Barbara d. m. Sreda 5. dec.: Saba op. Četrtek 6. dec. : Nikolaj šk. P e t e k 7. dec. : Ambrož. Sobota 8. dec.: Brezmadežno spočetje M. D. — Lunin spremiu: Prvi krajec 5. ob 1. u. 13 m. popoldue. — Soluceizide 5. ob 7. uri 33 m., zaide ob 4. uri 10 m.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. decembra.
(Parlamentarna kriza.) Z Dunaja se nam piše: Časniki poročajo, da je vsled razprav o volilni pre-osnovi stališče vladno vedno bolj omajano, ker tudi v koalicijskih klubih ni mogoče doseči jedinostne podlage. Nasprotja se kažejo tudi v konservativnem klubu, kjer zastopajo češki veleposestniki ono stališče, katero je princ Schvvarzenberg omenil v svoji izjavi v državnem zboru. Mnogo jih je tudi nasprotnih delavskim zbornicam. Ako se klub izreče zoper ustanovitev delavskih zbornic, tedaj bi najbrže vlada smatrala, da je dovršila svoje delo in bi odstopila. Klubi koalirancev o tem še niso konečno določili Bvojega postopanja. Splošuo pa vedno bolj prevla-
daje mnenje, da v sedanjih razmerah ni misliti na ugodno rešitev volilne preosnove.
(O vpeljavi pridelovanja sladkorne pese in sladkorne obrti na Dolenjskem) se j« razgovarjalo na izvanrednem občnem zboru c. kr. kmetijske dražbe kranjske 29. no*, v Trebnjem. Udeležili so' se dolenjski graščaki, nekaj duhovnikov in kakih 40—50 kmetov. Zborovanje je vodil načelnik družbe svetnik J. M urnik, vlado je zastopal pl. L ase h a n, deželui odbor pa deželni glavar 0. Detela. Razgovora so se udeležili: grof Barbo, vitez Langer, baron Berg, dr. Gorjauy-Schlesinger, direktor Rieger iz Tržiča, vodja Dolenc in adjunkt Rohrman iz Grma ter tajnik družbe G. Pire. Le ta je najpreje poročal, kako namerava deželni odbor skupno postopati vtem oziru 8 c. kr. kmetijsko družbo. Ta je sestavila nekaj vprašanj, na katere naj se pri tem shodu odgovori, da se ve v prihodnje po tem ravnati in delovati. Med vprašanji so bila: Kje naj bi se sezidala sladkarna tovarna, je-li dolenjska zemlja ugodna pridelovanju pese, se bodo-li kmetski posestniki lotili pesoreje, je-li poskrbljeno dovolj za delavne moči v tovarni in na polju, kako naj bi se to uravnalo, ali ukvarjanje s peso ne bo oviralo druzega kmetskega dela itd. Ker graščaki s temi vprašanji niso bili zadovoljni, zlasti ne, da bi se razgovarialo, kje naj se zida tovarna in z nekaterimi drugimi stvarmi, se je vse razgovarjenje spravilo iz pravega reda. Še le po dolgem razgovarjanju so se ona vprašanja rešila, ker s tem zborom se je odbor kmetijske družbe pred vsem želel informirati o najvažnejših stvareh, predno stori nadaljne korake v tem oziru. Vitez Langer je dokazoval, daje Dolenjska za pesorejo posebno ugodna, ker preiskave so pokazale, da ima tu pesa po 10 do 14 odstotkov sladkorja v sebi, po nekod celo 15 odstotkov. Grof Barbo je razven tega priporočal, naj se po raznih krajih sestavijo akcijski komiteji; po štiri možje vkupe, a ne le člani kmetijske družbe ; eden naj bo načelnik. Ti naj poučujejo ljudi v svojem kraju o tej stvari in poročajo osrednjemu odboru v Ljubljano, kako se pesa sponaša. Do lega januvarja 1895 naj se ti komiteji že sestavijo in naznanijo glavnemu odboru v Ljubljano. Pozneje naj pošlje družba učitelja po deželi, da bo ljudi poučeval o pridelovanju pese. Opozorilo seje na to, da bi morda delavcev primanjkovalo in gnoja; umetno gnojilo pa je predrago. Predlogi so se sprejeli. Zastopnika vlade in dež. odbora sta obljubila pomoč dotičnih oblastev za to podjetje. Glavar Detela je opozoril na nekdanjo sladkorno tovarno v Ljubljani, ki je deželi muogo koristila, čeprav se je tedaj delal sladkor le iz moke sladkornega trsa od drugod pripeljanega. — Bog daj, da bi se res kaj storilo v gmotni napredek hirajoče Dolenjske, ne pa v prid domačim ali tujim — kapitalistom!
(Izred porotnega sodišča.) V sredo je bil obsojen na tri leta in pol 271etni kovač Matija Ho bič iz Besnice, ker je dne 29. septembra z nožem sunil v trebuh Janeza Omahua, tako da je le-ta drugi dan umrl. — Pri drugi obravnavi je bil obsojen na tri leta Lovro Gregorač iz Zirov, ker je dne 8. oktobra v prepiru udaril s polenom po glavi Janeza Soletija, tako da je ta vsled težke rane čez nekaj dnij umrl. — Včeraj je bila po dvaduevni obravnavi oproščena poštna opraviteljica Pavla Hoftuan, ki je bila tožena zlorabe uradne oblasti.
(Naš rojak g. Pogačnik), ki je bil nekaj let v Frankobrodu kot prvi tenorist, je sprejel ponudbo za dvorno operno gledališče v Berolinu.
(Iz celovške škofije.) V cerkvi oo. Jezuvitov .Marija lavretanska" v St. Andražu v labudski dolini bodo od 8. do 16. dec. t. I. slovesno obhajali šeststoletnico. odkar se je hiša Nazaretska prenesla iz Trsata v Loreto na Laškem. Izdali so tem povodom poseben slavnosten spis. — Mil. g. knezoškof se ie povrnil v sredo dne 28. nov. od škofovskih posvetovanj z Dunaja v Celovec.
(Občinske volitve na Koroškem.) S Koroškega: .Fr. St." z vidnim veseljem poročajo iz T in j, da so občinske volitve v tej občini, ki so se vršile dne 10. novembra izpadle čisto „fortschrittlich", t. j. nemškutarsko liberalno. Kje so pa ostali tamošnji Slovenci? Ali še vedno ne marajo otresti nemšku-tarskega jarma? — Za novi občini Tolsti vrh in Kotlje, (nastali iz razdeljeno občine Tolsti vrb) bodo nove volitve o novem letu. Upamo, da se bodo slovenski rodoljubi krepko pokazali v obeh občinah.
(Podružničen shod.) Na dan sv. Barbare, dne 4. decembra popoludne priredi podružnica svetega Cirila in Metoda za Tolsti vrh in okolico v
gostilni Ehleitner pri Dev. Mariji na Jezeru (Prevalje) shoda prav zanimivim vsporedom. T o je letos 25. podružnični shod na Koroškem!
(Slovenske gledališče.) Danes se bode predstavljala veseloigra v Štirih dejanjih »Zakotni pisač«. Spisal A. VVinterfeld, poslovenil Ivan Kalan.
(Zveza slovenskih posojilnic v Celju) ima svoj letošnji redni občni zbor dne 18. decembra v dvo rani čitalnice v Celju po tem-le dnevnem redu: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo revizorjev. 3. Pogovor o .Letopisu". 4. Pogovor o obligatorični reviziji posojilnic. 5. Eventuelno predrugačenje pravil. 6. Slučajni nasveti.
(Prezentaeija.) Novomeški kolegijatni kapitel prezentoval je za izpraznjeno župnijo Vrh nad Vinico ondotnega upravitelja č. gosp. Josipa Krama r i č a.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca novembra t. 1. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 562 strank gld. 167,989-79, 399 strank pa vzdignilo gld. 139.999-93.
(Iz Ribnice.) Z ozirom na listek v štev. 270 .Slovenca" z napisom : „Sukljetov naslednik v luči zaupnega shoda" prosim, da sprejmete nastopni popravek: Ni resnično, da sem g. Sukljeja po navedenem shodu v Ribnici spremljal v Višnjo Goro iu Krško ali da sem bil pri tej priliki ž njim sploh v kakem mestu na Dolenjskem. Res pa je, da sem bil po shodu v Ribnici dne 14. t. m. ves dan v uradu. Tudi ni resničuo, da v deželni zbornici nisem še zinil daljše besede, razven parkrat prikimal, ali pa odkimal, kadar so konservativni poslaaci kaj predlagali. Iz obravnavnih zapisnikov deželnega zbora je razvidno, da sem v 7 letih, odkar sem poslanec, v raznih zadevah imel nad osemdeset referatov v deželnem zboru. V Ribnici, dne 28. novembra 1894. Fr. Višnikar, c. kr. okr. sodnik in dež. poslanec. — Opomba vredništva: Tega nam pa poslanec Višnikar le ni povedal, kolikokrat je govoril v deželnem zboru, ker o referatih naš listkar ni nič govoril.
(Umrl) je 29. novembra v deželni bolnici učitelj Josip Gabrovšek iz Planine, občine sv. Jošt.
(Voda za Primorje.) Delniško društvo „Quar-nero" namerava gradnjo velikega vodovoda za vso avstrijsko rivijero ter je te dni z dobrim vspehoin pod vodstvom prof. Rauscha, geologa, in profesorja Kocha, in po načrtih gozdnonadzorniškega komisarja Vilj. Puticka \i. Ljubljane dospela pri kopanju zemlje (blizu Lovrane) do sladke vode v globočini štirih metrov.
(Posestniki žrebcev,) kateri hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, morajo zglasiti te svoje žrebce najpozneje do 10. decembra 1894 pri političnem okrajuem oblastvu, v čegar okolišu se nahaja stajališče žreb-čevo. Dovoljeno je zglasilo izvršiti pismeno ali ustno; ob jednem pak je naznaniti ime in priimek, potem stanovišče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo iu stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod štirimi leti in za noriške žrebce pod tremi leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kedaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregledovala, da se ob svojem času naznanje.
(Utonil) je dne 24. novembra Tomaž Rantar z Visocega v kranjskem okraji. Šel je z dvema tovarišema pijan proti domu, izpodtaknil se na veliki cesti ter padel čez jarek v Kokro, v kateri je utonil.
(Cerkveni rop.) Po noči od 17. do 18. nov. je bil s silo izpraznjen nabiralnik v župnijski cerkvi na Vratih na Kor. Tat se je zvečer vtihotapil v cerkev, izvršil drzni rop in odprl cerkvena vrata od znotraj. Odnesel je kakih 5 gld. Sledu o njem (kakor navadno) nimajo.
(Nagla smrt.) Nagle smrti je umrl nedavno v neki gostilni pri Vratih na Koroškem delavec A. Tring. Prišel je v gostilno, tam nekaj jedel, se naslonil nakrat na mizo in tako umrl. — Minolo nedeljo zvečer je umrl v Celovcu nanagloma vpo-kojeni major J. Bucher.
(Naknp moke.) C. in kr. vojaški erar kupi 2590 meterskih stotov pšenične moke za peko. Moko je oddati deloma v preoskrbovalnem magacinu v Gradca, deloma v Trstu in sicer brez vseh stroškov v nastopnih obrokih : po 400 metesskih stotov konca januvarija in februvarija 1895, 590 meterskih stotov pa konca marca 1895 v preskrbovalnem magacinu v Gradcu, dalje po 400 meterskih stotov konca
jannvarija, februvarija in marcija 1895 v preskrbovalnem magacinu v Trstu. Prodajne ponudbo je vložiti do 18. decembra t. 1. pri intendsneiji 8. voja v Gradci. Vse podrobno poizve se tudi r pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Semnji po Slovenskem od 3.-8. decembra.) Na Kranjskem: 3. v Boštajnu, v Postojni, t Martinji vasi. nt Jesenicah; 4. v Kamnigoriei, Novem mestu, Kamniku; 5. v Idriji; 6. na Breaovici, v Boh. Bistrici, Bistrici, Žužemberku, Borovnici. — Na Slov. Štajerskem: 3. na Planini, v Konjicah ; 4. v Gomilski, na Evlji, v Šmarju (blizu Celja); 6. na Dobrni, v Lučah in v Mareku. — Na Koroškem: 6. v Strasbergu in v Velikovcu. — Na Primorskem: 3. v Gorici (15 dni); 6. v Tržiču; 8. v Turjaku.
Društva.
(Slovensko del. pevsko društvo .Slavec" ) priredi v nedeljo dne 2. t. m. v prostorih pri Štruklju v Kolodvorskih ulicah svoj pevski večer. Udje in prijatelji petja vabi|o se na večer. Začetek ob 8. uri zvečer.
Narodno gospodarstvo.
Trnovsko-bistriški n&prednjaki in „hra-nilnica in posojilnica št. I."
Pod tem naslovom poj&snuje .Slovenec" v številki 263 dne 16. t. m., kako se je molzel kraški kmet osobito v II. Bistriškem okraju in kedo ga je molzel. Povedali ste pa le malo in če tudi bi bilo dovelj, ni še senca pravi podobi — tako se je izrazil sodnik, ki mu je to znano, — in ki po svoji moči preganja te rodoljubne odrtnike. Žalibog da je še le dve leti tam, vender pa je v tem kratkem času prihranil nad 40 tisočakov ljudskega imetja, ki ga je iztrgal iz nikoli napolnjenega požeraka tamošnjega roparskega oderuštva.
Vsaki oderuh je ob enem tudi zakotni pisar in tako na dvojni način fruktificira kmetu dano posojilo — pravi trnk, — na katerega se vjame kmet in katerega se nikoli ne reši — saj jih je vedno takih, ki se morajo pri sodniji zagovarjati. — Zdaj sta dva taka tiča v škripcih, pride jih paše mnogo, kajti treba bo dve metli vzeti v roke in neusmiljeno pometati, tako kakor so oni neusmiljeno lupili kmeta. Ti ljudje so kmeta odirali proti njemu in za-se tožbe iu druga pisma delali in da se jih kmet ni otel, ga še povrh opeharili, če so videli, da mu je še kaj ostalo.
Kmet je u. pr. bil doižan 70 gld., plačeval je po 13 gld. na leto, povrh je pa še vsako leto dobival tožbo, kar je oderuhu tudi neslo, vsako drugo leto je bil poračun in pri vsakem takem računu pri-poznal je kmet, da je po 30 gld. več dolžan in tako je v kratkem naraslo 180 gld., to je bil oderuh take vrste, ki nima mnogo denarja in ki si je hotel tudi z malim pomagati. Druge vrste so oderuhi, ki sploh niso imeli premoženja, pa začeli so kupčijo, in v kratkem so tako dobro kupčijo imeli, da so po 20—30 tožeb na en dan imeli iu si pri vsakem za pot po pet goldinarjev zaračunali. Takih je dandanes mnogo tukaj pri nas. sploh se pa računi kar sumarično, toliko in toliko si dolžan bil takrat in potem pa obresti in stroške, potem se zopet računi in zopet je kmet priznal, da je toliko in toliko več dolžan — ja kaj pa je hotel — saj ni poštenega računa dobiti iu tako je nosil in nosil kmet vse, sam pa stradal , ti gospodje — saj so res veliki gospodje — so se ma-stili; le poglejte od kot so nekateri dobili premoženje. — Kmet je dolžan 200 gld., plačeval redno 26 gld. na leto in za eno leto je obresti na dolgu in zdaj bi rad vse poravnal, praša koliko — sumarično 300 gld. — No pa zdaj bomo nekaj takih dali na sodnijsko kazensko rešeto. — Kmet ima lepo kmetijo, vredno nad 4000 gld., nekdaj ni bil nič dolžan, pred par leti si izposodi 300 gld. in te nečloveške pijavke spravile so mu dolg z 300 gld., na 1300 gld.; posestvo in kmet bi bila zgubljena, ko se nebi zanj potegnila Trnovska hranilnica , ki je ustanovljena .zgolj iz agitacij s kega namena, vkljub davno nameravanemu narodnemu zavodu".
Trnovska hranilnica oziroma njeni odborniki trudijo se rešiti kmetu kar se še rešiti da in storiti konec temu grdemu kmetskemu konjederstvu ; pa samo denar ne zadostuje, treba jih je tudi podpirati proti raznim človekoljubnim nakanam in jim vrediti gospodarske razmere in v to je potrebno mnogo dela in veliko truda iu če se kaj tacega po-primejo pošteni možje, polni prave ljubezni do bližnjega in sicer zgolj iz usmiljenja do kmeta trpina,
&Uvijo nalogo, ki jo pri tako globoko tužnih razmerah' woje žive dni končali ne morejo piše odlični notranjski rodoljub: „In še bolj žalostno je, ako se tak zavod itd. ustanovi11 z očitnim namenom ljudje vabiti k sebi, j i h zapeljati in potem neizogibno pripraviti v škodo. Obljubo.valo se je revežem denarja po 47t vpisava se pa po 5 ali 6 odstotkov, ln to se imenuje pomoč kmetu — na katoliški pod-lagi ! Iu ti odlični notranjski rodoljub, kako ti imenuješ to svojo pisavo ? ki je kar se tiče obrestij debela laž —■ če ne, si lahko zaslužiš 1000 gld., katere ponuja za dokaz trnovska hran. in pos. — in kar se tiče logike iu razuma, je velika duševna revščina, in kaj tacega tiska radikalui duevnik s ponosnim dostavkom, da mu piše odlični notranjski rodoljub. — Nekaj je pa vsejedno odlični notranjski rodoljub zadel, piše namreč dalje: »sovraštvo preneslo se bode v gospodarsko življenje v pravo škodo posameznikom"; bravo, bravo, v pravo škodo o d r t n i k o m.
»Ker že sedaj hujska notranjsko ljudstvo proti tistim, kateri so si kaj prislužili in prihranili" — tudi to je prav dobro, če se govori o oderuhih z značajem zakotnih pisarjev in upnikovih poštenostih, o pijavkah in drugih človekoljubnih napravah, ki so vse kakor nalašč uatvarjeue v blagor kmetskemu ljudstvu. »Ponoseu sme biti vsak Slovenec na te može, bodimo veseli, da jih imamo in Bog nam le daj še obilo število iz te korenine* — za Boy;;t, — pa le v bistriškem okraju ne več, tukaj so kmetu vže do korenine vse požrli, kakor trtna uš. dajte mir — da požene amerikanski nasad novo sveže sadje.
Vederemo.
Telegrami.
Trst, 1. decembra. Slovenski misijon v cerkvi sv. Antona se ne more obhajati, ker se ni moglo dobiti poroštva za vzdrževanje reda. Od nikoder nobene pomoči. Treba bo Slovencem katoličanom v Trstu v katakombe, kakor prvim kristijanom.
Dunaj. 1. decembra. Upravno sodišče je zavrnilo j>ritožbo celjskih Slovencev proti sklepu občinskega sveta, da se vdovi pokojnega župana dr. Neckermanna dovoli pokojnina. Sodišče je utemeljilo ta sklep s tem, da ta stvar sp:ida v samostojni delokrog občine.
Dunaj, 1. decembra. Zbornica poslancev danes nadaljuje posvetovanje o zakonu proti pijančevanju. Poslanec Fux je predlagal, da se paragraf 4, ki govori o točilni koncesiji, vrne odseku, ker je še potrebno nekaj podrobnejših določil. Zbornica je pa paragrafa 4 in 5 vsprejela nespremenjena.
Dunaj, 1. decembra. Umrl je bivši dunajski župan dr. baron Felder.
Sredec, 1. decembra. „Agence Balca-nique" poroča, da misli poslanec Gubeldikov predlagati, naj se voli odsek sedmih članov, ki bode preiskaval delovanje prejšnje vlade. Splošno se misli, da bode izid delovanja te komisije dvomljiv.
Belgrad, 1. decembra. Vseuoiliški senat je naročil komisiji treh profesorjev pod predsedstvom dekana juridične fakultete, da naj preiskuje dijaške izgrede.
Cetinje, 1. decembra. Turčija zbira vojake v Albaniji. Misli se, da hoče pokoriti nekatere uporne albanske rodove.
Rim, 1. decembra, Uradni list je priobčil kraljeve dekrete, s katerimi se pre-osnavlja vojna da se prištedi 77a milijonov lir.
Vojska mej Kitajci in Japonci.
London. 1. decembra. Timesu poroča se iz Kobeja: Japan hoče. kako se kaže, vojno nadaljevati. Delajo se priprave za po-zimsko vojevanje.
Kien-Lien-Čang, 30. novembra. Japonska vojna je pod povelstvom Jamagate prestopila pasove pri Matien-Lingu in vzela Hang-On. Misli se. da so Japonci že tudi vzeli Lian-Jang na južnem bregu reke Tajčo, ki je 40 milij naleč od Mukdenu.
Umrli no:
28. novembra. Valentin Fioni, prisiljen-o. ■<• let, Poljanski nasip 50, vsled raka.
30. novembra. Hermina Kerm»uner, učiteljeva sirota, 14 dni, Streliake ulice 11, jetika. — Cirila Zor, knjigovodje hči, 17 mesecev, Koliiej, bronobitis <-»piliari<>.
V bolnišnici:
27.	novembra. Alojzija Baš, delavčeva bči, 9 let, scrophu-
losis,
28.	novembra. Ana Justin, šivilj*, 33 |«t, jetika.
Vremensko »porodilo.
1	Cas	Stanje		V* t« r	Vreme	S .Sa, i** ! ■g« E a « ™ a
opazovanja		ir*komein v mm	toplomere po Celriju			
	7. a. zjut.	736 4	— 1-4	brezv.	oblačno	
30	•i. u pop.	734-9	-3-4	sl. sever		000
	9. a. zveč.	736 4	—1-6	sl. svzh	jasno	
Srednja temperatura —2-8 za 1-2" pod normalom.
Eksekutivne dražbe.
Tom. Lapajne t a iz Jelič. Vrlia zemljišče (1330 gld.) dne 5. dec. (druga) v Idriji.
Jan. Bezeljaka iz Jeličinega Vrha zemljišča (835 gl. 8 >/, kr., 350 gld. in 260 gld.) dne 5. decembra (druga) v Idriji.
Surovo maslo
oziroma surovo maslo za čaj, maslo, fina smetana za kavo, sir in skute, sveže mleko
se dobivajo vsak dan sveže
y prodajalnici v semeniškem poslopju
nasproti sadnemu trgu
Mojim velecenienim kupovalcein izrekam za dosedanje zaupanje svojo zahvalo ter se priporočam osobito duhovniškim gospodinjam z zagotovilom, da si bodem vedno prizadevala v vsakem oziru popolnoma /.adostiti. — Z velespoštuvanjum
584 8-6	Jera Lipovšek.
3-1
za dozi
Franc Karol BISEffllJS
sedaj na Dunaju, !., Singerstrasse II, Mezzanin.
Teleron 4929.	615
Najnižje tovarniške cene na debelo.
Briljantni mah za božična drevesca, patentovan, kar.on po 30 kr.
Velečastno se lesketajoči an
geljski zvončki po 10 .kr. Velikanska novost! Zareče in kristalne krogle in jajca
po 12 kr. in dražje. Ljubeznjivi lezuščki po 22 kr. Čudovito se sukajoče krogle po 3 kr., plodovi po 10 kr., orehi po 6 kr., jajca po 10 kr. in dražje, popolnoma obviti s srebrnimi nitkami. Mični fantazijski obeski v jako lepo spreminjajočih se barvah. Narejeni so tako, da jih otroci ne poškodujejo
NovovrBtne odsvltajoče olepiave kakorangeljiin zvezde za vrh drevesca komad po 8 kr. in dražje Plastični plavajoči
božični angelji po 15 kr. in dražje. Ceniki tisočerih lepih in najno\ejših olepiav za božična drevesca zastonj. ST Nikjer nimam podružnice. "£&
Priporočen od pollkliniške direkolje.
Uporablja se proti dušljivemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim.
Konjaka sladni izvleček'
Neutrpen za prebolele.
Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-4
Tovarna konjak-sladnega izvlečka
v Leipniku.
elodčne kapljice
3. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom
Marijinceljske kapljice.
Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzročujejo slast do jela. razstvarjajo šliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rahijo pri napenjanji in zapečenosti, preobloženem želodoi z Jedili in pijačami itd.
Steklenloa z rabilnim navčdom velja 20 kr., tnoat 2 gld., 3 tucate samo 4 gld. 80 kr.
Priporoča jih
,79 12 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetjo.
i »
I
i
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva. Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena
XVII. državna loterija
za skupne vojaSke dobrodelne namene.
3135 dobitkov v vkupnem zneska 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma k 500 gld., I glavni dobitek s 30.000 aM., z I preddobitkom in I podobitkom po 2S0 gld., 2 dobitka pe 10.000 gld., 10 dobitkov po 1000 *ld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld naposled serijski dobitki v skupnem znesku 30.000 »{Id. — Žrebanje se bo vriilo nepreklicne dni 20. decembra 1894. — Srečka stane 2 gld. avitr. velj.
Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije Dunaj, I„ Kiemergasse 7, II. Stoi*. im Jakoberhofe. kakor tudi po mnogih piodajalnicah. — Srečke se poSiljajo poštnine proste.
Na Dunaju, v septembru 1894.	528 6—6
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
188 6-3 oddelek državne loterije.
a S
■s *
■m -
I %
o s
0 U h
o
«J .1.
M .5
3 *
tO « «%
S i
O
■• IA
-ii!
CD c _ ™ ca
> iz
^ v-i—i i
u
S
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rudeče orelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
lir M
51 (43)
provzročaju preizkušeni in jako priljubljeni
2S©.ise rjovi
kolobarcki i/, poprove mete
(Pfeffermiinz - Caramellen) proti pomanjkanju slasti do jedij, pioti pokvarjenemu ln oslabelemu želodcu. 59S 12—2
V zavojčkih po 20 kr. se dobivajo pristni v lekarni Mayerjevl pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
9 zlatih, 13 srebrnih kolajn
9 častnih ln prlznal-l nih diplom
136 20-15
Kwizdov
IX 126 (8-8)
korneuburški živinoredilni prašek
za konje, govedo ln ovčad.
Škatlja 70 kr., pol škatlje 35 kr.
Z najugodnejšim uspehom rabi se že 40 let v vseli večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemu prebavljenju, v zboljšanje ukitsnega ln lzdatnejieffa mleka.
IV/.i naj se na varstveno znamko in zahteva le : K w 1 z d o v
Korneuburški živinored. |>rašek.
Glavna zaloga: Franc Iv. Kwlzda
c. in kr. avstro-ogerski iu kralj, rumunski dvorni založnik
Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji.
Pristen
dobiva se v vseli lekarnah in
drnguerijah avstrn-ogerske dežole.
■ramam!
t K0SME1KKČ
......JIT
CremeVenus'
Proslfedek k zušlerhteni pleli.
Tekuty pudr„Eugenie"
Červene tekute ličidlojugenie" Pudr„Eugenie'
vbtle,ptižave a kremove barve.
Barva na vlasy
Kavkazka
essenze na kni'ry.
»i. '■ '.i ■' 1 -
i
Glavno zalogo za Kranjsko
ima	622 26-1
FRAN STAMPFEL
v Ljubljani,
Kongresni trg Tonhalle Kongresni trg.
Poceni ho naproda) nltoro nove
dvovprežne sani.
Nataučneje se poine št. 3 v Ljubljani.
v Slonovih ulicah
611 3-8
Krasna božična, novoletna in svatbena darila; neobhodno potrebno za vsako boljše gospodinjstvo!
Objava.
Krize v Novem Torka in Londonu
i niso prizanesli evropski celini in je velika tovarna iza srebrno blago prisiljena, vso svojo zalogo brez j|vsake odškodnine delavske moji. Pooblaščen sem iz-"vršiti to nalogo in pošljem slednjemu nastopne stvari proti odškodnini gid. 6*60 in sicer :
6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško ostrico; 6 komadov amer. patent-srebrnih vlilo iz jednega komada;
0	kom. amer. patent-srebrn. jedilnih žlio 12 „	„ „ kavinih .,
1	komad amer. patent-srebrna zajemal-nioa za jaho;
1	komad amer. patent - srebrna zajemal-nioa za mleko;
2	kom. amer. patent-srebr. kupio za jaJoa 6 kom. angl. Vlktorla časlc za podklado, 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj ; 1 kmnad najfinejša sipalnloa za sladkor
44 komadov vkupe samo gl. 6'60.
Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gl. 40— ter je i« moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gl. 6*60. Američansko patent-srebro je ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inzerat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago povšeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno ženitno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra
A. Ilirschbeipi
na Dunaji, II , Rembrandtstr. 19.— Telefon št. 7114.
Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se pošlje svota naprej.
Čistilni praiek zraven 10 krajcarjev. Pristen le z zraven natisneno varstveno znamko
(zdrava kovina).
Izleček iz pohvalnih pisem.
Texing, Gor. Avstrijsko, 21. svečana 1892.
Slučajno sem videl pri Njega svt-tlosti grofu Wurm-brandu Vaše garniture ter se prepričal o nje lepoti in cenosti.
Jožef Forst, župnik. 380 5—4	Ouisea, dne 20. decembra 1893.
Vače blagorodje! .... upam da bodem ravno tako zadovoljen z novona-ročeno garnituro, kak-<>r sem b i lani.
Z velespoštovanjem Henrik Kodum, postajni vodja. Ouisea (na Primorskem).
• '■i^mgfem.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča __sg- po pošti, "ga_
Ubald pl. Trnk<3czy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča:
s^-Rurjeočesno tinkturo.-««
Bolečine pomirljivo sredstvo pri karjih očesih in pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s ščetko pomaže bolni del na nogi. — Stekleničica z rabilnim navodom in ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr.
Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr.,
6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju, in skaženi želodec. — Skatulja 21 kr.. 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
V zalogi so vsi medicinično-farmaoevttčni preparati, posebnosti itd., dijetetična sredstva, homeopatlčna zdravila, mediolnlčna mila, dišave itd. itd.,
katere razpošiljajo v vse kraje sveta
IcknrnMkc tvrdko :
Ubald pl. Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani, Kranjsko. Viktor pl. Trnkoczy na Dunaju, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnkoczy na Dunaju. Landstrasse. Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt. Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu, Štajersko.	292 29
Poštne pošiljatve obratno.
China Serravallo z železom
neobhodno potreben oslabelim in prebolelim Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri.
Srebrna svetinja:	XI. zdravniški kongres v Rimu 1894,
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Benetkah 1894
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstnva v Kielu 1894,
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Amsterdamu.
Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron Krafft-Ebing profesor dr. vitez Mosetfg-Moorhof, profesor dr. S c h a u t a prof. dr. M o n t i, profesor dr. N e u s s e r, pri-marij dr. vitez Nicolich itd.
To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske.
Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah.
'Ferruginos^ Homca Febbrifugo-RifoshltTO
Lekarna Serravallo v Trstu.
578 30-8
MAClASmVALUi.
liazpošiljalnica zdravil na debelo. Ustanovljena 1848.
Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Ficcoli na Dunajski cesti, nadalje tudi Mayr in Grečelj.
Obrtniki in trgovci, s?«*.* člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani',*) priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele: *) Oni obrtniki, člani konseiv. obrtnega dračtva, kateri žele mej to naznanilo uvrščeni biti, zglase naj se pri upravništvu Slovenca*.		
Belec Anton klepar v Šent-Vldu pri Ljubljani.	Hinterlechner Karol čevljar v Ljubljani, Francovo nabrežje 23.	Schmelzer Bertr. stolar v Ljubljani, ob St. Jakobskem mostu.
Blaznik L. v Ljubljani, Stari Trg štv. 12. Zaloga najraznovrstnejšega BF galanterijskega blaga.	Jager Janez mesar v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu.	Šega Jakob jermenar v Ljubljani, Poljanska cesta.
Bončar France plesknr v Ljubljani, Rimska cesta.	Kovač France čevljar v Ljubljani, Sv. Petra cesta.	Šerik Ivan krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
Boueon Andrej stolar v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 7. priporoča največjo svojo zalogo najraznovrstnejšlh stolov natančno in trajno iz najboljše tvarine izdelanih.	Kozak Josip mesar v Ljubljani, Semeniško poslopje.	Škrabec M. klepar v Ljubljani, Kongresni trg
	Kregar Ivan pa*ar in srebrar v Ljubljani Poljanska cesta štv. 8. opozarja preč. duhovščino in cerkv. predstojništva na izvrstno urejeno delalnico, v kateri izdeljnjc vsakovrstno cerkveno posodo ln orodje iz najzanesljivejše kovine, zlata in srebra po najnižji oeni.	Šturm Franc krojač v Ljubljani, na Bregu štev. 14.
Breskvar France preje Z.. Šverljuga knjigovez, v Ljubljani, Stolno župnisče.		Tome France pozlatar v Ljubliani, Streliške ulice
Čamernik Ignacij kamnosek v Ljubljani, Poljske ulice it. 49.	Matkovič Dragotin brivec v Ljubljani, Pred škofijo	Tomšič Luka vrtnar v Ljubljani, Poljanske ulice
Černe Jožef urar v Ljubljani. Sv Petra cesta 2.	Mate Avgust čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2.	Uran & Večaj pečarja v Ljubljani, Igriške ulice.
Čermelj Jernej trgovina z južnim Midjein i zelenjadjo v Ljubljani, Semeniško poslopje.	Mihelič M. šietar in zaloga krtač v LJubljani Florjanske ulice štv. 40. Šelenburgove ulice.	Velkavrh Fr. Jermenar v Ljubljaul, Sv. Petra cesta.
Dolenec Oroslav svečar v Ljubljani, Gledališke ulice priporoča pristne čebelno - voščene sveče voščene zvitke in mid. Zaloga pristnega BV brinja ln brlnjevoa. "VB Vse po najnižji oenl.	Ozelj Gabrijel tapetnik v Ljubljani, Tržaška cesta.	Vil h ar L. urar, v Ljubljani, Vodnikove ulice (poleg Katol. Tiskarne).
	Paušner Frane krojač, v Ljubljani, Valvazorjev trg 4 (poleg okrajnega glavarstva).	Virk Sebastijan čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta.
Dostal Karol tapetnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta St 31.	Pauer Friderik pekar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 50.	Zorman Alojzij mokar v Ljubljani, Florijanske ulice.
Brata Eberl slikarja napisov. atavblnaka ln pohištvena pleskarja, tovarna za oljnate barve, lak In pokost, Ljubljana, Frančiškanske nlice štv. 4. P. n. občinstvo opozarjava posebno na izdelke, katere sva razstavila na obrtnijski razstavi v deželnem muzeji •.Kudiutinum-.	Perko Franc sobni slikar v Ljubljani, Florijanske ulice.	Zalaznik Jakob slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari Trg štev. 21, priporoča BT štirikrat na dan sveže, ukusno. zdravo in slastno slaščičarsko in pekarsko peoivo.
	Petrič Fr. trgovina z manufakturnlm blagom v Ljubljani, Špitalske ulice.	
Erjavec Alojzij, (preje Zor) čevljar, v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.	Plehan Valentin izdelovatelj voščenih sveč in lectar v Ljubljani, sv. Petra cesta.	Zadnikar Henrik pnsslr iu srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. izdeluje iz najboljšo tvarine najraznovrstnejšo cerkveno posodo ln orodje po najnižji ceni. Topravi in prenovi stare predmete.
Fajdiga Filip mizar v Ljubljani, Slonove ulic«.	Rebek Josip ključar v Ljubljani, Francovo nabrežje, zaloga ključev iz aluminija vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itd.	
Fajdiga Ivan mokar v Ljubljani, Kriievniški trg, llijala na Vrhniki priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko in etrobe po prav nizki ceni.		Ignacij Žargi v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4. Trgovina z manufakturnim in drobnim blagom. Zaloga najnovejših kravat, različnega perila, zimskega blaga itd. Velika zaloga nagrobnih vencev in šopkov. Zaloga vseh potrebščin za krojače in šivilje.
	Sever Primož ml*ar za hišno opravo v Ljubljani, Gradaike ulice štv. 22.	
St. 4691.
618 3-2
O. kr. okrajno sodišče v Velikih Laščah naznanja:
V zapuščino dne U. novembra 1894 na Vidmu (Dobrepolje) umrlega župnika gosp. Valentina Sežuna spadajoče raznovrstne premičnine, kakor: goveja živina, prašiči, žito, pohišje, orodje, knjige itd. > inven-tarni vrednosti 1922 gld. 50 kr. se bodo
dne 5. decembra 1894:
ob 9. uri predpoldne v farni hiši na Vidmu (Dobropolje) prostovoljne po javni dražbi prodajale.
C. kr. okrajno sodišče v Velikih Laščah,
dne 29. novembra 1894.
s" 26m TJarteaova. 6 ~
Katarine Warnussove ustanovo za vzgojo deklic v znesku 126 gld. i.a leto, podeliti je za d6bo treh let, t. j. za 1895., 1896. iu 1897. leto dvema deklicama, ki st« ustanovnici v sorodu, ali pa, ko bi takih ne bilo, dvema hčerama ljubljanskih meščanov.
Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, vložiti je p;i podpisanem magistratu
do 1,7. decembra letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 21. novembra 1894.
VII. zvezek
Andrej Kalan:
TI
A.
9
jo izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr., v Katoliški Bukvami in Katoliški Tiskarni v Ljubljani.
Dobe se še II., III., IV., V. in VI. zvezek.

Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 16,
priporoča se prečast. duhovščini
v izdelovanje vsakovrstne duhovniško-civilne in duhovniške obleke,
kožuhovnatih žakljev za ogrevanje nog.
V zalogi ima tudi
storjeno obleko za gospode in dečke
zimske suknje, nepremočne havelocke, men-oikofe, ženske plašče, jope po najnovejšem kroju izvršene, popotne kožuhe, kratke kožuhe itd.
v veliki izberi.	606 8—2
Vso po iiiv.Ui coni. Naročila na izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno po poljubnem »roju. Za dobro blago jamči.

Znižane cene!
41»«. IIKl ^kOl IČ
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10
prodaja kakor bi bila
^smsprodaj©^
vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izberi
l^drevesa (pluge)

Primemo družinsko ali prijateljsko božično ali novoletno darilo je mej dobrimi stvarmi najboljša:
kemično čisti higijenični
£ kranjski lihri š
iz planinskih zelišč
•T. Klauer -ja,
trgovca ..pri voglu" v Ljubljani, P*red škofijo. Isti, specijaliteta prve vrste,
ie nedosežen glede dobrote in vpliva blagodejno na prebavne oživlJaJoč-Ne sraei°bi **
Dobiva se pri i zdel o vatel ju J. Klauerj-u, trgovcu ..pri voglu" v vseh bo jsih špecerijikih in trgovinah /, jestvinami (delikatesami)
kakor tudi v kavarnah.	616 2>—2
♦ ♦
t
Jakob Za l azu i k ,
slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari trg št. 21,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo
raznovrstnih slaščičarskih izdelkov
pri m t rnih za Miklavževa in božična darila,
kakor tudi	614 7-4
štirikrat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno
pekarsko pecivo.
•M-^^f-f-f-f-M-f-f-f-f-f-f^f-f-f-f-f-f-f^f-f-f-f-f
"»T "J	i i malovretlnih urarskih izdelkov pri
*** i\! d V 11 H 11 1 I A tujih tvrdkah- ako 80 hočete iz-	4* 4* II II l\ II ifll II 8i ogniti tako.Fliim dragim popravi-*i liupuiiu lom! Komur je na tem, da kupi X
***	zanesljivo in natančno kažočo	^
nikelnato, srebrno ali zlato
žepno uro z verižico
naj naroči pri domači tvrdki "k?
v Ljubljani. Mestni trg 4*
(nasproti rotovžu)
kateri garantira za dobro blago leto J dnij in kateri ima v zalogi ludi budil-
niče, stenske ure itd. itd.	-
Izborna zaloga verižic, uhanov, prstanov, naprsnih igel, okraskov, zapestnic itd. ^
Ceniki s podobami so franko na razpolago. 158 38
Knvari I Tu k"Puje(e Železo naj-i\uvav.l . ceneje, pri pošteni vagi
iu prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete
prepričali 1
štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe
m sploh vse v njegovo stroko spadajoče.
fe^T CARBOLINEUM
Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsakovrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost. se jamči.
Zunanja naročila se takoj in vestno izvr5<5. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja stotako se kupljeno blago radovoljno pofillja na dom ali na napovedani kraj.
Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko.
D* ROMAN JACOBI,
zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4,
ustavlja po najnovejši im najboljši metodi
umetne zobe in zobovja.
Plombira ln trga zobe brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen.
Ordiulra od 9. do 12. ure dopoldne In od 2. do 5. ure popoldne. — Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od 9. do 10. ure dopoldne.	78 (22)
♦ ♦
M ♦
*
n
4- Josip Cerne, Sv. Petra cesta št. 2
*T* priporoCa častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo zlatih, srebrnih, tula- in raznih
žepnih ur
iz najimenitnejših tvornic, kakor: Longines ad Francillon v Švici, Schaffhausen,
Glashiitte i. dr. Dalje koledarske ure z in brez luninih spremenov, dunajske ure z nihalom, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo. Poprave izvršuje točno in po primerni ceni.	500 20—12
3SJT Za vojake in dijake znižana cena. "S2S
A Vod Trančo I Ulkl/I Gledal, alice stev. 1 čteVm u ------ -v Lj u 1» 1J n n i-----
priporoča osobito prečast. duhovščini in sl. občinstvu v mestih in na deželi izborno svojo zalogo
^ po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah
1 !
Najboljši in najcenejši vir nakupovanja
kmetijskih strojev in orodja
i Strojev za vinarstvo
239
vsakovrstnih s e s al k
pralnih strojev ovijalnikov, zravnalnlkov perila
patentovanih
mlinov
za domačo uporabo,
na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri
(52-33)
Avgustu Kolb, tovarna strojev
Dunaj, II., Pasettlstrasse 29—31.
Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje.
ar ItiMtrovani ceniki zastonj in franko. Išč-cm pi-okupovalce in poštene zastopnike.
flrillVnVflTIJl Zftra<*' nieni^ Pravilnih lastnostij in mnogovrstnih UUliiVU V čtličt slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno
diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Oenfu.
11	v i j | lekarnarja
Tinktura za zelodecj p^Hj« v Ljubljani
je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospeiuje prebavljanje iu deluje, da se telo odpre.
To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Ploooll v Ljubljani proti povzetju.
Zaboj po 12 steklenic velja gld. 1'36, po 55 steklenic gld. 5-26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr.	617 50-1
Rojansko posojilno in konsumno društvo
vpisana zadruga z omejenim poroštvom
v Jr&ojaiiu pri Trstu
priporoča čast. duhovščini in drugim rodoljubom na deželi svojo bogato preskrbljeno
«__%__ ____sp
v Trstu, Via Belvedere št. 3,
kjer s« prodaja vsakovrstno kolonijalno blago najboljše vrste in po ugodnih cenah. — Razpošilja se po pošti in s tovornim vlakom. Ceniki na zahtevanje franko.
Tudi pošilja raznovrstna
okolicanska, istrska in laška vina
v sodčkih po 28 litrov in več.
čast. duhovščina, trgovci in drugi rodoljubi na deželi naj se blagovole prepričati sami ter podpirati s svojimi naročili edino slovensko narodno podjetje v Trstu.
Društveno predstojništvo.
562 5
'tSjSj/i
Uzorci so na razpolaganje.


Ziba is zavod za izvršitev obleke za prečast. duhovščino
y	„pri rudečem križu" 623 62-50
Viljema ikarda
IV., VValtergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28
priporoča za zimo 1894/95:
Gorko zimsko obleko
kot: Havelok, zimske suknje, vsakovrstne kožuhe za potovanje in mestno uporabo, duhovniške suknje, zimske hlače, talare, in reve-rende.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih
predpisih izvršeno: blrete, kolarje, naprs-nloe, vsakovrstne duhovniške čepice.
Paramente preskrbuje po najnižji ceni.
Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj.
3KJT Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. Ceniki ln vzorol na zahtevo brezplačno.
Dunajska borza.
Dn6 1. decembra.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld.	—	kr,
Skupni državni dolg v srebru..........99	,	90	„
Avstrijska zlata renta 4%......124	„	35	„
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .	100	„	—	„
Ogerska zlata renla 4$.......123	„	60	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	97	„	80	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. ,	1014	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld. , , ...	39'}	„	—	„
London vista ..........124	„	70	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. dri. velj.	61	„	07ll,„
20 mark........................12	»	22	»
20 frankov (nafoleondor)............»	„	»i ;»,
Italijanski bankovci........4	"	aa	"
C. kr. cekini......................°	»	88
Dne 30. novembra.
4$ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5#> državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% ... • Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta .......
4 % kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . n	n južne železnice 3% .
južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4%
150 gld.		—
163		50
199		50
98		50
142		50
132		—
107		50
111		25
67		—
98		70
221		75
166		85
129		75
98	n	50
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gid.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genčis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke . ........
Akcije anglo-avstnjske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandovesev. železn.,1000gl.st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . papirnih rubljev 100........
198 gld. 142 „ 18 23
70
71 50 25
179 3450 520 108
72 105 168 135
50 50
50 70
25
50 50
asdt Nakup ln prodaja *£S
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. h varovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjsfg* dobitka. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Nollzeile it 10 Dunaj, lariihitfirstrasie 74 B.
C U
jKtf-Pojasnila v vseh gospodarskih in inančnlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulscijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti fC naloženih glavnic.