JjuAika, ATprayica GLASILO EOSIlJKISTlCflE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana * gotovini Ta kongres bo pokazal, da so se slovanski narodi za vedno odločili za to pot, ki so si jo izbrali in katero so si že zdavnaj želeli. Maršal Tij0. Let® VIL - št. 290 J Ljubljana, ponedeljek^^jiecembr^l^46^^j^^J[zhaja^vsal^dai^azen^]l^^ Din 45.— j Cena Din 2.— Govor maršala Tita na Slovanskem kongresu v Beogradu Beograd, S. dec. (Tanjug) Piedsed-. vlade FLRJ maršal Jugoslavije -Josip Broz-Tito je imel danes na Slovanskem kongresu v Beogradu sledeči govor: »Dragi bratje in sestre Slovani! Doletela me je velika čast, ker vas lahko tu pozdravim v imenu narodov Jugoslavije in v imenu vlade FLRJ. Narodi Jugoslavije se veselijo in so Ponosni, ker je ravno v Beogradu la prvi kongres po vojni, na katerem so zastopani vsi Slovani, celo oni, ki živijo v neslovanskih državah — in ker vidijo v tem visoko priznanje slovanskih narodov boju in žrtvam narodov Jugoslavije. Ta kongres, ki je v svojem sestavu edinstven po dolgih stoletjih v zgodovini, ima velik pomen. Razume se, i morali upoštevati pri razpravljanju o španskem vprašanju dvoje važnih okolnosti, ki dajeta močan poudarek4značaju tega vprašanja in potrebi, da bi sprejeli proti Francovemu fašističnemu režimu praktične ukrepe. Znano je, da obstajata sedaj dve španski vladi: Francova in Giralova republikanska španska vlada. Dejstvo, da obstajata dve vladi ene države, od katerih priznava eno določeno število držav — članic organizacije ZN, drugo pa določeno število drugih držav — članic organizacije ZN, predstavlja resen problem in zasluži najresnejšo pozornost. Tak položaj ne more vedno trajati. Nekega dne mora biti temu konec. Postavlja po se vprašanje, na katero stran naj se postavi organizacija ZN — ali na^stran vlade, ki predstavlja ostanke fašizma in vlaide, ki je prišla na oblast v Španiji s pomočjo tujih bajonetov, ali pa na stran republikanske španske vlade. Jasno je, (la more biti tu samo en odgovor* če misli posvetiti organizaciji ZN temu vprašanju resno pozornost. Združeni narodi ne bi smeli podpirati ostankov fašizma, ampak bi morali podpreti španski narod in španske demokratične sile, ki težijo za tem, da bi se osvobodile fašističnega režima v Španiji, ki so ga vsilili španskemu^ narodu s tujo fašistično intervencijo. Drugo dejstvo ja .sledeče: Dobro je znan sklep francoske vlade o zapori meje oroti Španiji- To je stvar, ki je veh kega mednarodnega pomena. Spominjam se govora francoskega predstavnika v Varnostnem svetu, ki je poudaril resnost položa ja na francosko-špan-ski meji in nam obrazložil, zakaj je morala izdati francoska vlada ta resni ukrep. Gre za napetost med dvema državama, kar' mora vzbuditi na£o oozornost, ko razpravljamo o španskem vprašanju. Izgleda, da je prišel čas, ko je treba izdati sklepe, ki bi odgovarjali resnosti noložaja v Španiji in ki bi končno pomagali španskemu narodu in španskim demokratičnim silam, da se osvobodi jo fašističnega režima, ki so jim ga vsilil« tmoe države. Zal Da mora sovjet- ska delegacija pripomniti, da ne mislijo tako vse delegacije. Tak je bil primer tudi v Varnostnem 'svetu, ko so razpravljali o španskem vprašanju. Sedaj spet poizkušajo, da bi utonila politični pomen in politično bistvo tega vprašanja v morju pravnih definicij. Taki poskusi ne morejo pospeševati sklepa, ki bi odgovarjal resnemu pomenu tega vprašanja. Predstavniki mnogih držav so navajali v Varnostnem svetu in pri razpravi tu v Generalni skupščini številna dejstva in predložili so prepričljiv dokumentarni material^ v zvezi z obstojem Francovega fašističnega režima, Francovega .zadržanja med vojno in v pogledu dejstva. da je Španija danes gnezdo številnih vojnih zločincev, med drugim tudi nemških. Nepotrebno mi je dokazovati, da je postopanje Francovega fašističnega režima dokaz, da je to fašistični režim z vsemi značilnostmi fašističnih režimov. Ne bom govoril obširno tudi o Francovem zadržanju med vojno. Omejil sem bom samo na izjavo, da je dobil Varnostni svet v času, ko je razpravljal o španskem vprašanju, posebne tajne dokumente, ki jih posedujejo sovjetske oblasti — dokumente, ki so jih zaplenili v Nemčiji in ki potrjujejo, da sta bila Franco in njegova klika v vojni zvesta zaveznika Hitlerjeve Nemčije in fašistične Italije. Zaveznika sta bila tudi v formalnem pogledu, ker sta sklenila in podpisala tozadevne sporazume, na temelju katerih sta sprejela Franco in njegova klika obveznosti do fašistične Italije in Hitlerjeve Nemčije. Končno je znano, da F/ancova Španija ni dobivala samo politične pomoči, ampak še nekaj več. Ni točna trditev, da Francova Španija ni dejansko sodelovala v vojni. Francova Španija je dejansko sodelovala v vojni proti eni izmed velikih zavezniških držav. Na vzhodni fronti se je borilo proti sovjetskim armadam 470 tisoč- španskih oficirjev in vojakov. Na vzhodni fronti se je borila tudi španska letalska eskadra. 470.000 španskih oficirjev in vojakov se je borilo proti eni zavezniški državi in torej tudi proti Združenim narodom! Ne bom nadalje zatrjeval, da predstavlja Španija še danes gnezdo, v katerem se skrivajo številni vojni zločinci. Vi ste slišali tu glasove nekaterih delegatov, ki potrjujejo nekatera dejstva, a med drugim tudi glas predstavnikov Belgije. V Španiji se skriva dosti fašističnih in nemških agentov, ki so našli pod Francovo zaščito dobro zatočišče. Vsa ta dejstva potrjujejo ravilnost zaključka, da predstavlja rancov režim več, kakor pa samo potencialno nevarnost. Tako se je pričel razvijati ob svojem času fašizem tudi v Nemčiji. Bili so ljudje, ki so podcenjevali nevarnost nemškega fašizma. Govorili so, da je to povsem notranja zadeva Nemčije in da je izdajanje kakršnih koli ukrepov proti nemškemu fašizmu odveč, ker sta politična ureditev in politični red v Nemčiji — tako so govorili — čisto notranja zadeva Nemčije. Znano pa je, da sta dovedli taka smer in taka neaktivnost do sramotnega Munchena, nato pa do druge svetovne vojne, katero so začeli Hitlerjeva Nemčija in njeni zavezniki. Svobodoljubni narodi so zelo drago plačali zločinsko politiko vlad nekaterih držav, katero so izvajale v okviru nevmešavanja. Organizacija ZN mora upoštevati pouk iz preteklosti in ne sme dopustiti, da bi se ponovile napake iz preteklosti. Ce ne bi izdali učinkovitih in dejanskih ukrepov proti obstoječemu fašističnemu režimu v Španiji, bi to pomenilo, da prevzemajo organizacija ZN, posebno pa nekatere države, ki bi lahko preokrenile položaj na bolje, politično in moralno odgovornost za neaktivnost proti fašističnemu režimu v Španiji. Fašizem ni KI nikoli notranje vprašanje neke dežele. Miroljubne države, predvsem pa zavezniške države, ki so nosile glavno breme vojne v vojni, ki jim jo je vsilil fašizem, so zelo drago piačale zmago. Nam pošiljajo opomine, da bi lahko povzročil dejanski nastop pro‘ti Francovemu režimu državljansko vojno in krvoprelitje. Ce pazljivo proučimo stališče delegacij, ki podajajo take t?flitve, ni težko uvideti, da je^tud* to izgovor, da bi opravičili politiko nevmešavanja proti fašizmu. Organizacija ZN mora sprejeti sklep, ki ne bo samo ena deklaracija več, pa naj bi Bila še tako dobro formulirana in ki bi še enkrat izrekla samo obsodbo nad fašizmom v Španiji, in sprejeti tako odločitev, ki bo resnično odgovarjala resnosti vprašanja, o katerem razpravljamo, in tako pomagati španskemu narodu, da se osvobodi izpod fašističnega režima, _ katerega mu je vsilila tuja intervencija, in tako zavzame tisto mesto med drugimi miroljubnimi državami, ki mu pripada. Omeniti moram še eno tendenco, ki se je pojavila pri razpravi v Generalni skupščini. Predstavniki nekaterih držav, ki, kakor sem že poudaril, skušajo zabrisati politični pomen in politično bistvo tega vprašanja v morju različnih nevažnih pravnih definicij, se poslužujejo še enega argumenta. Oni trdijo, da Generalna skupščina sploh ne more razpravljati o tem vprašanju, ali pa sprejemati sklepe proti Francovemu režimu. Tako je nastal čuden položaj: v Varnostnem svetu so nam rekli, da Varnostni svet ne more pričeti akcije proti Francovemu režimu, ker je to stvar, o kateri mora razpravljati Generalna skupščina; ko pa smo razpravljali o tem vprašanju v Generalni skupščini, so nam predstavniki drugih držav rekli, da Generalna skupščina ne bi smela razpravljati o tem vprašanju in izdajati sklepov proti Francovemu režimu, ker mora o tem vprašanju razpravljati Varnostni svet. Tako je postalo špansko vprašanje nekakšna žoga, katero brca Generalna skupščina Varnostnemu svetu, ta pa spet Generalni skupščini. Dejansko pa je ta položaj tragično komičen. Po mojem mišljenju bi morali pričeti obravnavati to vprašanje hladno in upoštevati resnost problema. Ko je Generalna skupščina že pričela razpravljati o tem vprašanju in dobila tozadevno pravico in pooblastila, naj bi tudi izdala o tem vprašanju pravilno odločitev, ker Varnostni svet za sedaj ne razpravlja o tem vprašanju. Kar se tiče Ustanovne listine Združenih narodov, ni ničesar določenega, kar bi lahko iz formalnih, pravnih ali drugih razlogov preprečilo tako odločitev. Take zapreke so samo v domišljiji nekaterih delegatov, ki poskušajo, kakor sem že rekel, opravičevati politiko nevmešavanja proti fašizmu v Španiji, politiko, ki ima lahko žalostne posledibe. Kar se tiče predloženih resolucij, smatra sovjetska delegacija, da bi morala sprejeti Generalna skupščina vsaj predlog poljske delegacije. Prekinitev diplomatskih odnosov s Francom bi zadala težak politični udarec fašizmu v Španiji in izven nje. Ce bi sprejela Generalna skupščina tak sklep, bi se še bolj dvignil njen ugled, s tem pa tudi organizacije Združenih narodov kot celote. Države, ki so plačale preveč drago vojno, ki jim jo je vsilil fašizem, bi se lahko prepričale, da se organizacija ZN bori z dejanji, ne pa z besedami za izkoreninjenje ostankov fašizma. Kar se tiče načrta resolucije, ki jo je predložila-ameriška delegacija, smatra sovjetska delegacija, da je nezadostna in skrajno slaba. Kakor so to že nekateri delegati tu navedli, velja to posebno za zadnji del ameriške resolucije, ki dejansko poziva Franca in njegovo kliko, da prostovoljno izročita oblast začasni vladi. Tukaj se ne bom zadrževal pri drugih resolucijah, od katerih se nekatere približujejo poljski resoluciji, nekatere pa ameriški resoluciji. Sovjetska delegacija podpira predlog, ki ga je stavila poljska delegacija, kakor tudi amendement k poljski resoluciji, ki ga je predložila beloruska delegacija. New York, 8. -decembra. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Ameriški komite -za svobodno Španijo je priredil v New Yorku svečanost na čast španski republikanski vladi, ki jo je na svečanosti zastopal minister za pravosodje Alvaro de Albornos. — Svečanosti je prisostvovalo veliko število pomembnih ameriških javnih delavcev, kakor tudi predstavniki številnih delegacij na Generalni skupščini organizacije ZN. V častno predsedstvo je bil sprejet tudi jugoslovanski delegat dr. Aleš Btebler, ki je imel ob tej priliki govor, v katerem je med drugim rekel: »Biti španski borec — pomeni imeti polno srce ljubezni do lepe španske dežele in do plemenitega naroda v deželi. To pomeni, spominjati se belih, od sonca obsijanih mest, v katerih živijo španski ljudje, neuklonljive volje in polni odpora proti fašizmu. To pomeni, se še spominjati nemških »Jun-kersov« in italijanskih »Savoia« letal, ki so sejali smrt nad španskimi otroki, to pomeni, spominjati se trpljenja in muk španskega ljudstva.« , Dr. Bebler se je nato dotaknil junaške borbe internacionalnih brigad, ki so bile sestavljene iz pripadnikov 28 raznih narodov. Borci teh brigad so bili priče, da je špansko ljudstvo storilo vse, kar je bilo mogoče, da bi se ohranilo pred nacifašističnim vdorom. Španska republika je bila poražena, čeprav je imela za seboj ogromno večino španskega naroda, la poraz je prišel, ker je bila republikanska vojska mnogo slabše oborožena in nje-skrbljena kakor fašistična vojska, kar je prišlo zlasti do izraza za časa ofenzive julija 1937 in pozneje — leta 1938 — v dolini Ebra, ko je na vsako republikansko strojnico prišlo sedem fašističnih, medtem ko je bila razlika v topništvu in ostalem orožju še večja. Dr. Bebler je nato pojasnil, odkod je bila ta tehnična premoč fašističnih frankovskih čet in rekel: »Ob tem času je v Ženevi zasedalo Društvo narodov, Hitler in Mussolini sta se v velikem obsegu pripravljala na vojno. Napad na Španijo je bil samo eden izmed najvažnejših točk v njunih načrtih glede zasedbe strateško pomembnih položajev. Društvo narodov je zavzelo stališče »nevmešavanja«, kar je praktično pomenilo nemškim nacistom in italijanskim fašistom dovoliti oboroženo intervencijo, španskemu ljudstvu pa 'odreči vsako pomoč. To je bil eden izmed največjih očitnih grehov Društva narodov — greli, ki je pomagal fašizmu", da je izzval drugo svetovno vojno. 2e takrat je obstojala ideja resnične borbene solidarnosti narodov. Med- Trst, 8. dec. Dopisnik Tanjuga poroča: Najdba orožja na sedežu tržaške sekcije Akcijske stranke im pristranost okupacijskih oblasti v tej zvezi je povzročila veliko ogorčenje med prebivalstvom, ki zahteva kazen za voditelje stranke, ki vrši teroristična dejanja, in njen razpust. Tako je prebivalstvo tržaškega okrajja Škorklja poslalo zavezniški vojaški upravi protestno pismo, v katerem piše: »Najdbo orožja in streliva v prostorih akcijske stranke ne smemo imeti za naključje; to orožje, strelivo in bombe so bile pripravljene proti mirnemu tržaške-mir prebivalstvu in zato, da ustvarijo tu napeto ozračje. Tržačani ne bodo trpeli, da se - obsojajo na dolgotrajne zaporne kazni ljudje, ki so vse žrtvovali v partizanski borbi New York, 8. decembra. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Komite št. 1 (za politična vprašanja in vprašanje varnosti) je na seji dne 5. decembra razpravljal o predlogu deklaracije o pravicah in dolžnostih držav, ki ga je stavila panamska delegacija. Predlog deklaracije je obrazložil predsednik panamske delegacije Alfare. V diskusiji o tem predlogu je večina delegacij izrazila svoje priznanje stremljenjem, da se določijo osnovna načela mednarodnega javnega prava, vendar se je glede samega predloga med diskusijo pokazalo, da obstojita dve različni stališči, ki so jih posamezne delegacije izrazile v pismenih predlogih. Šef ukrajinske delegacije Manuilski je rekel, da se panamski predlog v glavnem bavi z obstoječim mednarodnim pravom iz prakse južnoameriških držav in poudaril potrebo, da se upoštevajo tudi drugi viri mednarodnega prava, zlasti v odnosu do evropskih držav. Diskusije o predlogu panamske delegacije se je udeležil tudi jugoslovanski delegat Vladimir Popovič, ki je zlasti podčrtal potrebo spoštovanja novih mednarodnih odnosov, ki so nastali z zmago nad fašizmom. Popovič je rekel: »Vsi se strinjamo s tem, da ima listina, ki jo je predložila panamska delegacija, velik pomen, vendar se lahko že pri površnem pregledu takoj opazi, da je ta predlog pomanjkljiv. Ena izmed osnovnih stvari, ki spremeni ves značaj te listine, je ta, da se listina ne bavi tem ko so v Ženevi zasedali predstavniki raznih vlad, od katerih velika večina ni razumela ali ni želela razumeti, v čem je njihova dolžnost do človeštva, so se borci internacionalnih brigad zbrali v zakopih pred Madridom kot predstavniki aktivne demokracije, kot delegati volje ljudstva za borbo piroti nacistični in fašistični napadalnosti. Ta ideja je dozorela tedaj, ko se je svet znašel pred odkritim napadom Nemčije, Japonske in Italije, ta ideja je bila utelešena v osebnostih dveh velikih^ljudi — Stalina in Roosevelta, ter prišla dejansko do izraba v izoblikovanju bloka vseh demokratičnih držav, s čimer nam je bilo omogočeno na ta način doseči zmago in mir. Tp pa je tudi privedlo do ustanovitve nove svetovne organizacije narodov. Zato moramo imeti stalno pred očmi, da je bila ideja dejanske in aktivne solidarnosti vseh svobodoljubnih narodov tista, ki je rešila svet Prepričan sem, da bo ta ideja živela in da borno znali to idejo ubraniti pred onimi Tirana, 8. decembra. ATS poroča: Uradni grški krogi in njihoyj^organi nadaljujejo običajno klevetniško provokatorsko kampanjo proti Albaniji. Ti krogi izjavljajo v zadnjem času, da baje prehajajo oborožene sile iz Albanije v Grčijo in se pridružujejo silam EAM-a, ki se borijo proti vladinim četam, ki na najbolj krvav način masakrirajo in terorizirajo grško ljnd-stvo. Prav ti krogi trdijo, da se potem ti grški demokrati, ki vodijo borbo z vladinimi četami, umaknejo na albansko ozemlje . ATS je pooblaščena demantirati te neosnovane in tendenciozne klevete m izjaviti, da dosedaj oborožene sile niso nikdar prehajale iz Albanije v Grčijo, da bi pomagale borcem, in da. ni nikdar noben udeleženec v teh borbah prestopil albanskega ozemlja. Klevet-niška kampanja grških uradnih krogov proti Albaniji in ostalim sosednim balkanskim demokratičnim narodom je v prvi vrsti usmerjena, da zanika Hi provokacij, umorov in ropov, ki so jih izvršili grški monarhofašisti na albanskem ozemlju zato, da bi odvrnili pozornost in predočili borbo grškega naroda kot borbo, ki so jo baje izzvali severni sosedi Grčije, in da opraviči zo svobodo in mir, medtem ko se ne kaznujejo voditelji, ki so odgovorni za fašistična izzivanja. Treba je za vselej obračunati s terni terorističnimi tolpami.« Prebivalci Škorklje opozarjajo v protestnem pismu, da to ni bil prvi pfimer, da so pri akciomistih našli orožje, in zahtevajo razpust stranke. Svečan pogreb žrtve fašističnega terorja v Gorici Trst, 8. dec. Dopisnik Tanjuga poroča: V Gorici so v petek, dne 6. t. m. svečano pokopali novo žrtev fašističnih teroristov Franca Baša. Pogreba, ki ga je organizirala Zveza primorskih partizanov, se je udeležila ogromna množica prebivalstva. teror, ki besni v Grčiji, kakka dnevno, zbiralnica Ljutomer da ^000 litrov vul«ka dnevno, zbiralnica Murska Sobota da 3200 litrov mleka dnevno, zbiralnica Slovenj gradeč pa 600 litrov mleka dnevno. Kje je tukaj doslednost in čut odgovornosti nasproti skupnosti. Kje je tukaj ljubezen do naših dojenčkov, šoloobvezne dece, starčkov in bolnikov, delavcev v tovarnah in rudarjev v rudarskih revirjih? Zbiralnica Maribor, ki obsega tri okraje, in sicer Maribor-okolica, Slovenska Bistrica in Radgona, ima po statističnih podatkih 27.360 krav. Po uredbi- o ob- vezni oddaji mleka, če računamo za eno kravo 250 litrov mleka, bi znašalo to letno 6,840.000 litrov mleka ali dnevno 18.738 litrov mleka pri minimalni oddaji. Če pri tem upoštevamo, da 20% teh krav ne daje mleka, bi morali kljub temu zbrati dnevno 14.991 litrov mleka. Zberejo pa le 5200 litrov. Iz poročil in kartoteke »Mlekopro-meta« Maribor pa je razvidno, da v teh treh okrajih približno 2000 kmetov v tekočem- letu ni,oddalo niti litra mleka. Kljub obvezni oddaji mleka zbiralnicam, je več kmečkih družin, ki imajo samo štiri člane, a imajo po tri do štiri krave, mleka pa niso oddali niti litra. Odgovornost za tako postopanje leži predvsem pri kmečki ženi, ki je pokazala premalo smisla za skupnost. Kaj bi rekla, če v trgovini no bi dobila čevljev in tekstilnih predmetov, ne soli in ne petroleja. Ti proizvodi so »ad in trud našega delavca v tovarni, zato je treba nasproti njim prav tako izpolniti, dolžnost, kot jo spolnjuje delavstvo do kmetov. 'Zavestne kršilce bo treba brezobzirno kaznovati po zakonu o nedopustni špekulaciji in gospodarski sabotaži. Ljudska oblast, ki se trudi zia čimprejšnji dvig naše gospodarske moči, za dvig življenjskega standarda, za izpopolnitev naše industrije, za elektrifikacijo našega .podjetja, za znižanje davkov našemu kmetu, je popolnoma upravičena, da nauči tiste, ki znajo samo čitaiti in citirati uredbe o pravicah, nauči tudi upoštevati dolžnosti do delovnega ljudstva. Ljudski od,bori in okrajne odkupne komisije so predvsem odgovorni, da se uredbe upoštevajo. Ne smejo pa sami dajati potuhe z izgovori, da je bila suša, da ni krme itd. Vse to se sicer upošteva. Pa četudi upoštevamo pomanjkanje krme in s tem manjšo molznoet krav, so kljub temu količine mleka določene z zgornjo uredbo zmogljive. V čem se utrjuje'zveza med mestom in vasjo? Prav gotovo v medsebojnem tekmovanju. Kakor tekmuje rudar globoko v jami, delavec v tovarni, intelektualec v pisarnah, bolnišnicah in laboratorijih, ravno tako labtai tekmuje vas in podeželje sploh pri oskrbi in prehrani. To je predpogoj za uspešen razvoj pri obnovi vsega našega gospodarskega in kulturnega življenja. Zadružniki so tovarno usnja v Tržiču predali državnemu sektorju Tržič, 8. decembra Zadružniki tovarne usnja »Runo« so se včeraj zbrali na svojem 18. rednem občnem zboru. Predsednik zadruge tov. Rozman je ugotovil, da je občni zbor sklepčen, ker se ga je udeležilo tri četrtine članstva. Dal je poročilo upravnega odbora od nastanka zadruge do nie"eŽa razpusta. ^adružna tovarna usnja »Runo« je lansko leto praznovala 20. obletnico svojega obstoja. Leta 1925. je 5 delavcev naložilo svoje prihranke v zadrugo ju tako položilo temelj sedanji zadrugi, bprva so se morali bj.it' za svoj obstbj. Polagoma pa so se razvijali tako, da ie zadruga leta 1929. štela že 48 zaposlenih delavcev. Z manjšimi težkočami so uspeli premostiti tedanjo krizo, ki je tedaj nastopila. Leta 1937. so kupili sedanjo tovarno »Runo«. Do leta 1941 je v tovarni delalo 100 uslužbencev. Med okupacijo pa so se njihove vrste zelo skrčile. Po osvoboditvi so se delavci z novim elanom oprijeli dela. Tovarna je bita precej zapuščena in delavci so jo pričeli obnavljati. Danes je kapaciteta tovarne 12 krat večja, kot je bila maja 1945. Letna proizvodnja usnja je povprečno 12.601 dm2 na uslužbenca. Storilnost presega povprečno 30 odstotkov storilnosti predvojne proizvodnje. Lansko leto je tovarna kljub nepopolnemu obratovanju dosegla čez 2,500.000 din dobička. Od tega je dala 50% v fond za obnovo, z ostalim denarjem pa je začela Popravljati tovarno in zidati stanovanjsko poslopje. Tovarna pa se vseeno ne razvija s takim tempom kot bi bilo potrebno. Zato so že meseca septembra t. 1. zadružniki na seji upravnega in izvršnega odbora sklepali o tem, da bodo predlagali podržaivlijenje tovarne. Ta predlog so zdaj na občnem zboru predložili zadružnikom in vsi so ga soglasno sprejeli. S tem so zadružniki pokazali visoko zavest in zgrajenost delavca ne eni, ter vso zaupanje naši novi ljudski državi na drugi strani. Ta- ko je občni zbor sklenil, da se zadruga likvidira in tovarna podržavi. K besedi se je nato oglasil član OOOF ljubljanskega okrožja tov. Sterle in razložil pomen državnega sektorja. Izrazil je delavcem priznanje za njihovo ustvarjalno delo. Nato so izvolili 5 članski likvidacijski odbor z nalogo, da izvrši likvidacijo tovarne in vodi posle taiko dolgo, dokler ministrstvo za industrijo in rudarstvo ne bo postavilo upravnika. Predsednik tovarniškega »indikata je nato proglasil 6 novih udarnikov, jim izročil udarniške izkaznice, posebej pa še denarne nagrade. Ravno tako je 16 najstarejših delavcev prejelo denarne nagrade, ki so jim priznanje za njihovo vestno in dobro delo. Ob koncu je govoril še sekretar OOOF ljubljanskega okrožja, tov. Malešič Matija, ki je poudaril, da je samo državni sektor pripomogel k tako velikemu napredku na področju obnove in izgradnje naše domovine. Z občnega zbora so zadružniki poslali številne resolucije. Vladi LRS pišejo: »Ob prostovoljni predaji zadruge v državni sektor Vam pošiljamo vdanostne pozdrave in obljubljamo, da bomo v bodoče delali z istim in še večjim delovnim elanom.« Maršalu Titu sporočajo, da bodo po prostovoljni predaji podjetja v državne roke delali še z večjim veseljem in gledali za čim večji napredek podjetja. Tovarišu Leskošku, ministru industrije in rudarstva LRS pa pišejo, da bodo žrtvovali vse svoje delovne sile za hiter in uspešni razvoj novega državnega podjetja. Na koncu se je oglasil še član zadruge in tovarniški delavce Slatner, ki je še enkrat predočil vse težave, ki so jih zadružniki imeli vseh 25 let obstoja svoje usnjarske zadruge. Občni zbor se je končal z burnimi vzkliki naši ljudski oblasti, državnemu sektorju, maršalu Titu, Komunistični partiji in vsemu delovnemu ljudstvu. NAŠE DELO IN USPEHI V okraju Maribor-okolica so pričeli z načrtno elektrifikacijo Državno električno podjetje v okraju Maribor-okolica si je pri svojem delu postavilo nalogo čim prej elektrificirati obmejne predele naše domovine. V načrtu imajo gospodarsko zelo važen daljnovod Pesnica—Marjeta—Sv. Lenart—Trojica. Z ostvaritvijo tega načrta bo dana možnost, da se v Slovenskih goricah razvijeta industrija in obrt ter da se mehanizira poljedelstvo. Med važnimi deli bo tudi postavitev električnega daljnovoda proti št. liju in Radgoni. Na ta daljnovod bi priključen tudi Plač, kjer je že postavljena transformatorska postaja. Postavljen je že daljnovod Pesnica— Sv. Trojica v Slovenskih goricah. V Sv. Marjeti je tudi že postavljena transformatorska postaja, ki čaka priklopitve. Druga postaja je postavljena v Z‘amar-kovem, kjer bodo z elektriko preskrbo-vana raztresena gospodarska poslopja in vasi. Največja transformatorska postaja v Sv. Lenartu bo zalagala z električnim tokom žago in tovarno usnja. Postaja je zgrajena tudi v Sv. Trojici. Vsaka transformatorska postaja bo preskrbovala z elektriko območje treh kilometrov. V teku so dela na daljnovodu Sv. Lovrenc na Pohorju - Josipdol, kjer so granitni kamnolomi, v katerih izdelujejo kocke za cesto Ljubljana—Beograd in granitne obloge za elektrarno na Mariborskem otoku. S tem daljnovodom bo spojena Ribnica na Pohorju in Lehen pred Ribnico, kjer je tovarna lepenke. V električno omrežje bo istočasno zajet tudi sklop vasi Podova—Braunšvejg— Marjeta in št. Janž na Dravskem polju. Načrti za elektrifikacijo tega sektorja so že gotovi, pripravljeni so tudi električni drogovi. V Št. Janžu na Dravskem polju že gradijo transformatorsko postajo. Gospodarsko važen bo daljnovod 35 tisoč voltov visoke napetosti Konjice— Žreče. Na tej progi so že postavljeni drogovi in v Zrečah dogotavljajo novo transformatorsko postajo. Daljnovod bo predvsem napajal železarne v Zrečah. Na daljnovodu Oplotnica—Cezlaki na Pohorju, kjer je najboljše ležišče granita, se vrše preddela. Vsa težaška dela in prevoze na teh delih vrše kmetje s prostovoljnim delom. Največja težava pa je zaenkrat pomanjkanje strokovnega kadra. Da se temu odpomore, je električno podjetje za okraj Maribor-okolica organiziralo strokovne tečaje, v katerih je že dobilo 30 električarjev potrebno izobrazbo za elek-triške monterje. Tečaji pa se še vršijo. Gradbena dftovodska šola Doibro izučen zidar ali tesar je šel lahko po enoletni pomočniški dobi v gradbeno delovodsko šolo na Tehnični srednji šoli, kjer je po dveh letih (celoletnega pouka) pridobil tako teoretično znanje,' da je bil na zgradbi kos svoji nalogi. Ta šola je vedno dajala dobre kadre, saj je ravno večina našega starejšega stavbeniškega kadra izšla prav iz nje. V njej je dobil dijak, že kvalificiran delavec, potrebno teoretično podlago iz svoje stroke. Seznanil se je s proizvodnjo, obdelavo in uporabo gradbenega materiala, z gradbenimi konstrukcijami in stavbno mehaniko, ki je teoretična podlaga za ekonomično presojo in dimenzioniranje konstrukcij (temeljev, zidov, stropov, ostrešij itd.). Da je za obvladanje strokovnih predmetov potrebno v gotovem obsegu tudi znanje matematike, fizike, kemije in opjsne geometrije, je jasno. V učni načrt gradbene delovodske šole spadajo še strokovni predmeti: obratoslovje (kalkulacija, organizacija dela, tehnična administracija), strojeslovje (spoznavanje gradbenih strojev) in geodezija.^ Da imajo bodoči delovodje tudi primerno splošno: izobrazim, se učijo še materinega jezika, zemljepisa in zgodovine in danes še ruščine. Ker pa se danes zahteva od vsakega strokovnjaka v produkciji poleg strokovne in splošne izobrazbe tudi pravilno orientacijo z ozirom na današnjo družbeno in ekonomsko stvarnost, je uveden še poseben predmet »Socialne vede«, Z letPšnjim letom bo uvedena bistvena reforma te šole. Doslej je, kot smo že omenili, trajalo šolanje na gradbeni delovodski šoli dve leti pri celotnem pouku. Posledica tega je bila, da so jo mogli posečati le boljše situirani kandidati. Sedaj pa bo pouk razširjen na tri leta, a to samo v zimskih mesecih, ko je gradbena sezija pri nas mrtva. Na ta način kvalificiranih kadrov ne bomo odtegovali od produkcije, po drugi strani pa bomo omogočili tudi gmotno šibkejšim, da se bodo mogli za časa zimskega študija skoro sami vzdrževati. Nov učni načrt se bo od starega v toliko ločil, da bo pouk nekaterih strokovnih predmetov v III. letniku usmerjen bolj v specializacijo, tako za visoke in nizke gradnje kot za tesarstvo. Ugotoviti moramo, da nam manjka predvsem delovodskega kadra pri gradnji cest, mostov, železnic in v hidrotehniki. Tehnična srednja šola odpira z za-j četkom decembra letošn jega leta I. letnik reorganizirane gradbene delovodske šole z namenom, da da novi stavbeni seziji pravilno usmerjen in strokovno sposoben delovni kader. Delo ljubljanske Mestne vrtnarije in cvetličarne Mestna vrtnarija v Ljubljani je bila ustanovljena pred kakimi sto leti z namenom, da zadosti potrebam takratne male Ljubljane glede olepšavanja mesta, parkov in drevoredov. Postavljena je bila pod bivšim Turnom in je obsegala približno eno desetino današnje vrtnarije. Med okupacijo mestna vrtnarija v nikakem pogledu ni mogla napredovati, bila je celo primorana zaradi pomanjkanja kuriva razredčiti drevje v parkih, preurediti cvetlične nasade v zelenjadne vrtove ter zaradi pomanjkanja delovnih moči in strokovnjakov skrčiti gojenje cvetlic na minimum. Pred vojno in med okupacijo mestna vrtnarija ni mogla misliti na zalaganje trga s cvetlicami in ostalimi vrtnarskimi proizvodi, da bi na ta način posegala na trg kot regulator cen teh proizvodov. Po osvoboditvi pa je bila ustanovljena lastna cvetličarna »Cvet« v \Volfo- vi ulici, ki nudi cvetje, vence in druge vrtnarske proizvode po čim nižjih dnevnih cenah. Cvetličarna »Cvet« je takoj po osvoboditvi vplivala na cene in jih znižala za 30 do 40% ter s tem postala regulator cen vrtnih in cvetličnih proizvodov. V kolikor je bilo do sedaj mogoče, je Mestna vrtnarija pristopila tudi k preurejanju parkov in nasadov in je večino zanemarjenih vrtov spremenila zopet v nasade. Za ureditev drevesnice je Mestna vrtnarija posejala večjo parcelo z najrazličnejšimi vrstami drevja, ki bodo tekom nekaj let sposobna za uredi- tev novih drevoredov, cest in nasadov. Da uresničimo čim prej in čim bolje postavljene naloge, je bilo potrebno pristopiti tudi k reorganizaciji dela in celokupnega poslovanja. Razdelili so delo na strokovne oddelke, ki bodo po svoji stroki in namenu dela razvijali svo-’ jo dejavnost čim bolj na znanstveni podlagi. Prvi oddelek skrbi za vzgojo rastlin pod steklom. Njegova naloga,je, da pred-vzgoji sadike cvetlic in povrtnine, ki so potrebne za nadaljno vzgojo rastlin drugim oddelkom. Ta oddelek ni vezan na letne čase ter opravlja svoje delo tekom celega leta, saj razpolaga z rastlinjaki in toplimi gredami. Drugi oddelek za vzgojo trajnic in cvetja za rezanje je bil ustanovljen z namenom, da preusmeri delo in skrb za vzgojo onih rastlin, ki so potrebne za ureditev tako vrtov, kakor nasadov in zalaganje trga s cvetjem. Oddelek za vzgojo okrasnega grmičevja in drevja skrbi predjsem za gojitev raznovrstnega grmičevja in drevja za vse parke, drevorede in nasade. Oddelek za vzdrževanje parkov in drevoredov skrbi predvsem za čistočo vseli nasadov mesta Ljubljane, otroških igrišč, cestnih drevoredov, kakor tudi za novo vrtnarsko zasaditev in ureditev istih. V zvezi PTT uslužbencev je dosegel najboljše uspehe delovni kolektiv pošte Beograd 2 V novembrskem tekmovanju uslužbencev PTT so bili usposobljeni novi kadri, zgrajene številne linije in razne tehnične naprave. V novembrskem tekmovanju je poštna služba z velikimi napori in z boljšo strokovno usposobljenostjo uslužbencev zmanjšala manipulativne napake za 16—66%. kvaliteta dela pa se je izboljšala za 6—25%. Poleg rednega posla so imeli postni uslužbenci v tem obdobju tudi mnogo posla pri izplačilu akreditivnih nakaznic pri letošnjem odkupu žita. V tem času so izdali na vseh poštah v državi 2,939.270 akreditivnih nakaznic v skupnem znesku 3 milijarde 296,694.322 jlin. Največji denarni promet so izvršile pošte v LR Srbiji v znesku 7.977,121:220 din. Tudi v tehnični službi so dosegle delavnice PTT in terensko osebje v šestmesečnem tekmovanju pomembne uspehe. Zgradili so 7900 km novih linij v raznih smereh, poleg tega pa so izvršili pregled in popravili že prej zgrajene telefonske in telegrafske proge. S široko mrežo zgrajenih linij je omogočen velikanski napredek pri opravljanju tele-grafsko-telefonske službe. Posebno pozornost so posvečali usposabljanju strokovnih kadrov, po katerih se je občutila velika potreba. Prostovoljno delo obrata Podstrana V načrtu novembrskega tekmovanja si je zadala sekcija ESZDNJ podružnice rudarjev Zagorje, obrat Podstrana nalogo, da s prostovoljnim udarniškim delom izvrši popravilo poti, ki vodi ob .robu hriba od rudniške kopalnice do delovnega mesta. Na najslabšem kraju poti v dolžini 600 m so rudarji postavili ograjo in električno razsvetljavo, da imajo, k e hodijo v zgodnjih jutranjih urah v službo ali iz službe, varno pot. Les, električne drogove in vse ostale potrebščine je dala uprava rudnika. Vse delo so o-prav^li v 260 prostovoljnih urah. Udeležilo se je dela 92 tovarišev in tovarišic, ki so z vso požrtvovalnostjo in vestnim delom opravili nalogo, katero so si v tekmovanju zadali. V Osijeku je ustanovljena nabavno-prodajna zadruga kmetijskih delavcev Slavonije in Baranje Na področju osiješkega okrožja je zaposleno na zveznih in republiških kmetijskih posestvih več kot 8000 kmetijskih delavcev. Pred kratkim so ti delavci ustanovili v Osijeku svojo zvezo. Za čim boljšo preskrbo članov Zveze kmetijskih delavcev s tekstilnim blagom, obutvijo in drugimi potrebščinami je bila te dni v Osijeku ustanov« ljena nabavno-prodajna zadruga. Zadruga ima že zagotovljene prostore in bo pričela delati v začetku prihodnjega meseca. Z melioracijskimi deli ob reki Neretvi bodo pridobili 2000 ha plodne zemlje Gradnja pristanišča Ploče ie v teku. Istočasno izvajajo melioracijska dela v dolnjem teku reke Neretve. S temi deli bodo pridobili 2000 ha plodne zemlje, kjer bodo lahko gojili žitarice in južno sadje. J'ra v tako bodo sadili bombaž, za katerega so že izvršili oglede na postaji v Opuženu. Vlada LR Bosne in Hercegovine je določila 20 milijonov din za napeljavo vodovodne mreže. Ta oddelek je izredne važnosti zlasti zato, ker bo od dela tega oddelka znatno zavisel videz celotnega mesta Ljubljane. K temu pa mora prispevati vsa' Ljubljana. Podoba parkov in nasadov je merilo kulture prebivalcev. Zato jč zadnji čas, da preneha omalovaževanje nasadov po nekaterih, ki še nimajo smisla za kulturo in ljudsko imovino. Dolžnost vsakogar je, da pazi na naše parke in prepreči morebitno uničevanje nasadov. Lr tako bo Mestna vrtnarija uspešno vršile svoje delo. Vlada FLRJ je ob nacionalizaciji podjetij sprejela veliko zahvalnih brzojavk Begrad, 7. decembra. (Tanjug.) Pred- | rilnice, tovarne prediva »Stevan Dukič« . . ... ' iz Zemuna, * « - . edstvo vlade FLRJ je prejelo iz vseh krajev Jugoslavije veliko število brzojavk, v katerih izraža delovno ljudstvo svoje veselje ob sprejemu zakona o nacionalizaciji privatnih podjetih. Včeraj je predsedstvo vlade FLRJ sprejelo brzojavko od delavcev trikotaže »Dunav« iz Beograda, tovarne »Te-leoptik« iz Zemuna, tekstilne industrije »Ivan Milutinovič« iz Zemuna, tekstilne tovarne »Oktobrska svoboda« iz Beo- | grada, knjižnega podjetja »Kultura«, gra-fičarjev, delavcev in nameščencev kovinskih podjetij »Gvozdjar«, »Goldner« in »Jugostroj«, podjetja za izdelavo papirja »Pergamin«, »Jugostampa«, mizarskega podjetja »Dvajseti oktober«, delavcev in nameščencev »Ljudskega vinarstva in kletarstva« iz Zemuna in Državnega kombiniranega podjetja« iz leograda Med današnjim dnem so prispele v predsedstvo vlade FLRJ brzojavke delavcev in nameščencev beograjske ku- fikov iz Vukovara, tekstilne industrije »Jadran« iz Zemuna, avtomobilske garaže PTT iz Beograda, kovinskega podjetja »Morava« iz Beograda, papirnice iz Beograda, industrijskega podjetja »Zamko« iz Beograda, delavcev in nameščencev »Cestomet« iz Zemuna in ljudstva iz mesta Vukovara. Rezultati novembrskega tekmovanja v rudnikih Rasa in Podlabin sindikalne podružnice gra- Pozdrav Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ Beograd, 8. dec. (Tanjug) Izdajo zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij so z največjim navdušenjem pozdravili vsi delavci in nameščenci v vsej naši državi. V Prezidij Ljudske skupščine FLRJ . neprenehoma prihajajo mnogoštevilne brzojavke iz vseh republik, v katerih izražajo delavci svoje navdušenje in hvaležnost ob izdaji tega zakona. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je prejel nad 160 brzojavk iz vseh ljudskih republik. Med njimi so pozdravne brzojavke delavcev in nameščencev podjetij: »Ikarus« iz Zemuna, delavcev podjetja »Trud« iz Skoplja, delavcev in nameščencev tovarne konzerv »Dunav« iz Beograda, tovarne za gumo »Tigar« iz Pirota, tovarne za nogavice »Ključ« in trikotažne tovarne »Drina« iz Sarajeva, prve jugoslovanske kemične tovarne iz Novega Sada, pivovarne iz Sarajeva, delavcev in nameščencev električnega podjetja Srbije in podjetja za elektrifikacijo vzhoda — Beograd, delavcev in nameščencev I. osiješke tovarne mila, zveze poštnih uslužbencev iz Ljubljane, prebivalcev Erdevika, delavcev in nameščencev bivše rafinerije »Standard« iz Bos. Broda, trikotaže »Elka« iz Beograda, livarne »Jelsimgrad« iz Banjaluke, podjetja »Janj« iz Donjeiga Vakufa, električne centrale iz Apatina, delavce^ in nameščencev sladkorne tovarne — Cukarice, sekcije za gradnjo beograjskega savskega pristanišča, prebivalstva mesta Brčkega, delavcev in nameščencev rudnika Bor, delavcev železniške delavnice iz Subotice, ljudstva iz Kovačiče, delavce- -'idnika Trepča in meščanov Vareša. Na dan obletnice proglasitve republi ke je bila v Podlabinu velika svečanost, na kateri so bili navedeni rezultati novembrskega tekmovanja. V novembrskem tekmovanju so rudarji v Raši in Podlabinu dvignili delovni uspeh za 5.28% v primeri z mesecem .julijem. Rezultat dela v rovih se je povišal^ za 64.56%. To povečanje je bilo doseženo z uvedbo akordnega sistema dela. Proizvajalni stroški so bili znižani za 6.61%. Najboljše rezultate je pokazal rudnik v Podlabinu, ki je v teku tekmovali; prekoračil skoraj vse postavljene nalogi Rudnik Raša je dvignil delovni rezultat v rovih na :>1.92% v primeri 't mesecem julijem. Najboljša sekcija v rudniku Raša je sekcija št. 20. Na svečani konferenci so bila preč: tana imena 139 udarnikov, nato pa v bila izročena prehodna zastavica sekcij' št. 3, ki je najboljša sekcija v premo govnem bazenu. Pohvaljenih je bilo 'K delavcev. Glavna melioracijska dela Imotsko-sekijskega polja so končana Imotsko-seki jsko polje, ima 9500ha površine. To polje se doslej zaradi poplav ni moglo izkoriščati. Melioracija se je začela po osvoboditvi in je. sedaj dokončano najvažnejše, melioracijsko delo — vrtanje predora skozi hrib Pet-nik. Predor je dolg 1500 m. Voda se od tunela odvaja po strmem odvodnem kanalu, ki ima trojni žleb. Za omogo-čenje umetnega namakanja v jeseni in pozimi so zgradili ob vhodu v predor jez. Naprave za jez izdelujejo v tovarni vagonov v Slavonskem Brodu. Ko bodo melioracijska dela popolnoma i končana; bo ljudstvo Imotske krajine I in Hercegovine pridobilo z melioracijo tega polja 2500 ha prvorazredne rod vitne zemlje, ki je doslej sploh nis mogli obdelovati. 4500 ha zemlje pa b' obvarovano pred periodičnimi poplavami. Izvedba melioracijskih del v Dalmaciji je eden izmed najvažnejših ekonomskih problemov Dalmacije, ker je zelo veliko zemeljske površine izpostavljene poplavam. Ta zemlja je pod vodo od začetka jeseni pa do začetka poletja. Če bi se posrečilo 80% površine, ki je ogrožena od poplav, izsušiti za obdelovanje, bi mogel pridelek s te površine kriti vse potrebe macue. [ FIZKULTURA I Nekoliko navodil in nasvetov in tekmovalce m V zadnjih jesenskih mesecih, ko se snežena meja na naših planinah pomika niže in niže, je potrebno, da po-hite smučarji s svojimi pripravami. Smučarji ne smejo zanemarjati telesne priprave v telovadnicah, ki jim je nujno potrebna predvsem za tisto skupino mišic in sklepov, ki pri smučanju najbolj trpe. Toda ne samo mišice in sklepi, temveč ves organizem moramo s kakršnim koli fizičnim delom vsaj toliko okrepiti, da nas ne bo pustil na cedilu že v prvih dneh smučanja. Da se izognemo bodočim težavam, je najbolje, da redno vadimo gimnastiko, ki naj bo za začetnike enostavna. Vsakdo, ki je vsaj nekolikokrat smučal, je občutil, da ga najbolj bole prednji del stopala (metacarpus) in mišica na prednji strani piščali (m. tibialis anterio-r) ter prednji mišični stop nad koleni in ramenski mišični pas vključujoč mišice najdiahti. še v večji meri so izpostavljeni sklepi: gleženj, koleno in ramenski sklep, iz katerega se često izpahuje ključnica ali pa se zlomi. Smučarji vse to že poznajo, saj je večina izmed njih to sama občutila. Začetniki se tega ne smejo plašiti, kajti vse to se da s predhodno fizično pripravo, ki naj obsega tudi specialno gimnastiko, omejiti na minimum, a nevarnih pa-dcev se s postopnim učenjem, oziroma treningom na snegu popolnoma izognemo. Pri specialni gimnastiki moramo stremeti predvsem za pravilno držo v raznih položajih, ki jih zavzemamo pozneje pri izvajanju likov, kot so kristianija, plug, plužni zavoji, terenski skoki itd. Za krepitev stopalnih vezi ali liga-mentov, ki najbolj trpe pri prest»pa-vanju in hoji na smučeh, je n. pr. zelo nostavna naslednja vaja: Oseba, ki smučarskim začetnikom za fizkulturni znak čepi s celimi stopali na tleh, s koleni pomaknjenimi naprej, naj krepko drži tovariša nad stopali, ki naj se drsaje pomika naprej in nazaj s celimi stopali na tleh. Stopala in kolena obeh ne smejo biti razprta, ampak tesno skupaj. —- Preprosto, toda učinkovito je suvanje medicinke, pod katero podstavimo stopalo itd. Za hojo navkreber se 'najbolj izurimo z drsajočim pomikanjem stopal po nagnjeni in gladki gredi ali deski. Teža telesa naj bo na celem stopalu. V praksi nam bo tudi koristila vadba v bočnem drsanju po gladki deski navzdol. Drseti ne smemo samo z robovi, temveč s celimi stopali; drža naj bo pokončna. — Pri velikih zavojih nam bo koristila naslednja vaja: v precej zravnani drži z levo ali desno nogo, pomaknjeno za pol stopala naprej, a v kolenih, le nekoliko upognjenimi zamahujemo z desno ali levo ramo naprej, istočasno nekoliko popustimo v kolenu tista noge, ki odgovarja ramenu, s katerim zamahnemo. Vzporedno z upogibanjem nog v kolenih zamahujemo tudi z boki v levo ali desno stran. V telovadnici se lahko vadimo v plugu, a s skoki, pri katerih dvigamo kolena k prsim za skoke. Pri skokih zamahnemo z rokami, ki so v zaročenju, v predro-čenje. Za jačanje ramenskih mišic zadostujejo različne vaje z zamahi rok in gibanjem ram. Vse te vaje moramo izvajati popolnoma sproščeno, zlasti velja to za kolena, ki se morajo mehko in elastično upogibati naprej. Z vsemi temi vajami ne bomo učvrstili samo mišice tefareč tudi sklepe. Najčešče se zvije noga v gležnju. Izpahnjeno goleno v gležnju lahko vrnemo nazaj, medtem ko so poškodbe v kolenih težje in zaradi poškodbe čašic tako imenovanega »meniskusa« težko ozdravljive. Ključna kost se izpahuje pri težjih padcih v smuku K. P. Slovensko nogometno prvenstvo . D. Svoboda : F. D. Kranj 9:0 (2:0) Ljubljanska Svoboda je imela v jostih enajstorico F. D. Kranja in je nremagala z visokim rezultatom 9:0 2:0). Kranjčani niso igrali tako slabo, kot to predstavlja rezultat. A po drugi strani se ne more reči, da Svoboda ni zaslužila tako visok« žmage, kajti vsi njeni igralci so bili razpoloženi in so zaigrali kot še nikoli. Prv« pol ure. je Kranj stalno napadal in potisnil domače v obrambni prostor. Že se je zdelo, da Kranj ne bo odšel iz Ljubljane neporažen. Toda obramba »Svo-bodl'« je razbijala poletno moč in napade kranjske enajstorice. »Svoboda« je prešla v napad in oblegala do kraja prvega polčasa nasprotna vrata. Dva lepa gola sta bila rezultat odličnih napadalcev kljub temu, da je bil kranjski golman odličen. V drugem polčasu so igral* večinoma na polovici F. D. ^Kranja«, a enajstorica »Svobode« je v lepi tehnični in koristni igri povečala za 7 golov. Kranjčani so sicer nekajkrat dobro streljali, toda golman domačih se je vedno znašel. Pri »Svobodi« so bili najboljši Potočnik, Bajc in Kržan. Gole so dali Acko, Čepon, Pelicon, Kržan in Tršanc. »Borec« : »Rudar« '(Trbovlje) 1 :1 (1:1). Borca je aa domačih tleh čakala težka tekma z borbenim moštvom trboveljskega »Rudarja«, ki je šele prejšnjo nedeljo izgubili vodstvo na tabeli jesenskega prvenstva. »Rudar« j« bil prvo polovico prvega in drugega polčasa v premoči in je tudi lepše igral. Enajstorica »Borca« je zaigrala požrtvovalno in je zmagala predvsem zaradi vztrajnosti. Prvi.polčas s# je končal z rezultatom 1:1. »Olimp« (Celje) : »Železničar« (Maribor) 2:1 (1:0). Mariborski »Železničar« je s to tekmo izgubil možnost, da si osvoji jesensko nogometno prvenstvo. Mariborčani so bili v prvem in drugem polčasu v premoči ter je njihovega poraza kniv predvsem vratar, ki je spustil oba lahno streljana gola. Vsa enajstorica je predrvedla lepo, povezano igro, a napad je imel pred celjskimi vrati izredno smolo. Tudi Celjani so dobro zaigrali, toda zmage niso zaslužili. Ostale tekme za državno slovensko prvenstvo se niso odigrale. » Rezultati tekem za državno nogometno prvenstvo Dinamo« (Zagreb) : »Pobeda« (Skoplje) 0:0 (0:0) V Zagrebu je »Dinamo« doživel črni dan. »Pobedk iz Skoplja se je s požrtvovalno in borbeno igro, ki je potekala od začetka do konca v silnem tempu, posrečilo odvzeti dragoceno točko favoritu državnega prvenstva, »Dinamo« je igral raztrgano in tudi njegov napad, kd je mnogokrat prodrl pred »Pobedina« vrata, je zastreljal skoraj vse žoge. »Lokomotiva« (Zagreb) : »Budučnost« (Titograd) 2:0 (0:0) V Zagrebu je imela »Lokomotiva« v Ejostih ejiaijstorico »Budučnosti« ter jo premagala z rezultatom 2:0 (0:0). V prvem polčasu je »Budučnost« večkrat resno prodrla pred nasprotnikova vrata, toda zaradi dobrega vratarja ni mogla postaviti rezultata. V drugem polčasu se je posrečilo »Lokomotivi« odločiti tekmo v svojo korist. »Hajduk« (Split) : »Železničar« (Niš) 4:0 (4:0) V Nišu je »Hajduk« premagal tamkajšnjega »Železničarja« z visokim rezultatom 4:0 (4:0). »Hajduk« je zmago zaslužil, ker je bil v prvem polčasu v znatni premoči, toda z ozirom na enakovredno igro v drugem polčasu je njegova zmaga previsoka. Enajstorica »Železničarja« se v začetku nikakor ni znajd-la, a golov je* kriv predvsem vratar. »Hajdukov« napadalec Mrčič je dal dva gola. »Spartak« (Subotica) : »Ponziana« (Trst) 1:0 (0:0) V Subotici je »Spartak« v ostri igri, ki je zanj že običajna, težko premagal borbene Tržačane, ki 60 navdušili občinstvo s svojo lepo tehnično igro. V prvem polčasu sta bili obe moštvi enakovredna, a v drugem polčasu so bili Subotičani v lahni premoči. Zekanovič je dal edini gol. REPREZENTANCA, KI POTUJE V PARIZ, JE ODIGRALA TRENING TEKMO PROTI KOMBINIRANEMU MOŠTVU IN IZGUBILA Z REZULTATOM 3:2 Beograjska nogometna reprezentanca, ki bo igrala prihodnjo nedeljo proti pariški reprezentanci, je odigrala včeraj proti kombiniranemu moštvu; v katerem je bilo nekoliko igralcev, članov sindikalne reprezentance, ki bo igrala 22. decembra proti sind. reprezentanci Francije v Bordeauxu. Ti igralci 60: Filipovič, Petrovič, Gajič, Jezerkič, Živkovič in Šečerov. Manjkali so Monsider, Horvat, Čajkovski II. iin Strugar, ki so igrali v svojih moštvih tekme za državno prvenstvo. Moštvo Beograda je igralo v naslednji postavi: Lovrič — Brozovič, Stankovič — Čajkovski, Jovanovič, Simonov-ski — Tomaševič, Mitič, Sandič, Bobek in Boba Mihailovič. Kombinirano moštvo se je predstavilo sodnikom v naslednji postavi: Mrkušič — Filipovič, Petrovič — Cajič, Djurdjevič, Atanackovič — Panič, Arandjelovič, Jezerkič, Živkovič, Šečerov. Iz postave je razvidno, da je bil tudi kombiniram tearn sestavljen iz izvrstnih igralcev. Tekma se je končala kljub rahli premoči beograjske reprezentance z zmago kombiniranega moštva z rezultatom 3:2. Igra je bila od začetka do k^nca zanimiva, živahna ter borbena. Beograjčani že dolgo niso videli tako lepe tehnične igre, ki je bila boljša od one na tekmi proti budiimpeštanski reprezentanci. Igralci emega in drugega moštva so dali vse od^ sebe in so se razlikovali le po tehničnih finesah. V beograjski reprezentanci je bila najboljša vsa half linija ter v napadu Tomiaševič, Mihajlovič in Bobek. A pri sindikalni reprezentanci so se najbolj odlikovali branilci, Petrovič in v napadu Panič in Šečerov. Za sindikalno .reprezentanco so dali gole: Panič enega ter Živkovič dva; za beograjsko reprezentanco Tomaševič in Bobek. Ta tekma je pokazala, da sta se obe reprezentanci marljivo pripravili za težke tekme, ki* ju čakajo v Franciji. Joe. Louis ne namerava zapustiti ring, ker je v izredni formi. Louis se želi boriti z zmagovalcem dvoboja Woodckock — Baksi, ki bo 19, januarja. USPEHI MOŠTVA CDJA (»PARTIZANA«) SO PLOD MNOŽIČNE IN VSESTRANSKE FIZKULTURNE VZGOJE V NAŠI ARMADI Moštvo Centralnega doma JA »Partizan« se je 7. zmago nad nogometnim moštvom FD »Hajduk« iz Splita učvrstil prvo mesto pri tekmah za zvezno ligo na tabeli državnega prvenstva. Od devetih odigranih tekem r zvezni ligi ni »Partizan« izgubil niti ene, razmerje v golih pa znaša 26 :4 v njegovo korist. Ta uspeh ni samo slučajen, temveč plod vsestranske fizkulturne aktivnosti v naši armadi. V predvojni Jugoslaviji je smelo gojiti fizkulturo in šport le nekaj desetin smučarjev pod »pokroviteljstvom kralja in generalov«. Danes pa so v Jugoslovanski armadi fizkulturne discipline in šport neločljivo povezane s splošno vojaško strokovno vzgojo. Številne množice borcev JA se aktivno bavijo s fizkulturo ter se vključujejo v obširen sistem mednarodnih tekmovanj vojaških enot. V »Partizanu«, se lahko razvijejo številni talenti, v specialnem in vsestranskem sflhislu. »Partizan« je ustanavljal svoje sekcije po razvojni stopnji posa: meznih fizkulturnih disciplinah v JA. Tako ima danes »Partizan« nogometno, lahkoatletsko in šahovsko sekcijo ter sekcijo za odbojko in košarko, v katerih je zbrano okrog 80 fizkulturnikov. V načrtu je osnovanje smučarske, plavalne, boksarske in drugih sekcij. Člani »Partizana« so po večini borci, vendar je tudi precej oficirjev, med katerimi so kapetan Polovina (lahkoatlet) in Markovič (šahist), podporočnik Popescu (nogometaš), zastavnik Kostič (košarkar) i. dr. Najbolj uspešne rezultate je doseglo nogometno moštvo, ki je igralo od ustanovitve »Partizana« z velikim uspehom doma in v inozemstvu. Njegovo moštvo je bilo na turneji po Sovjetski zvezi in Poljski, kjer je gledalo njegove tekme okrog 650;000 ljudi. Od 101 odigrane tekme v zadnjih mesecih je »Partizan« dobil 89, izgubil 10 a neodločeno je igral 2 tekmi. INSTITUT ZA FIZKULTURO V BEOGRADU GRADI FIZKULTURNE TERENE ZA SVOJE SLUŠATELJE Institut za fizkulturo je začel te dni nivelirati 10.000 m2 terena med buleva-rom JA in Tyrševo ulico, kjer bodo zgradili nogometno igrališče, progo za lahkoatletsko tekmovanje ter igrališče za košarko in odbojko. To igrališče je namenjeno potrebam slušateljev instituta, kakor tudi za manjša športna srečanja. V poslopju in na dvorišču instituta dokončujejo dela izgradnje lahkoatletskih,terenov, bazenov za zimska plavalna tekmovanja in treninge. Zgradili so tudi prostor za tenis. TRŽAŠKA REPREZENTANCA V ROKOBORBI BO NASTOPILA PROTI SLOVENSKIM PRVAKOM V soboto, dne 14. decembra bo v Ljubljani velika fizkuiturna prireditev. Tržaški rokoborci vseh kategorij bodo v Filharmonični dvorani nastopili pjpti novim slovenskim prvakom. Tržaški rokoborci slovijo po svoji tehniki, taktiki in mačji gibčnosti, ter so se že večkrat borili v finalih evropskega prvenstva. Vsi rokoborci so ljubljenci tržaškega antifašističnega ljudstva. — Nastopil bodo v naslednji postavi: Mušja kategorija: De Georgi Jordan. Bantam kategorija: Sartori Bruno. Peresno lahka kategorija: Manacona Silizio. Lahka kategorija: Ruan Umberto. Welter kategorija: Šibil Justo. Srednja kategorija: Zidali Albin. Poltežka kategorija: Verona Oskar. Težka kategorija: Furlan Gvido. USPEHI MARIBORSKE PODRUŽNICE PDS Mariborska podružnica PDS je imela v sredo zvečer občna zbor, katerega se je udeležilo lepo število planincev in planink in na katerem so pregledali veliko delo, ki so ga ievršili pohorski planinci. Mariborski planinca so sami s krampi in lopatami na pohorskih vrhovih položili temelje za nove planinske domove. Iz ruševin prejšnje stavbe so zgradili novo tako imenovano Mariborsko kočo, odprto je bilo zavetišče na Pesniku nad Ribnico in v prihodnjih dneh bo Ribniška koča sprejela prve goste. Vse to je bilo izvršeno z brezprimemo požrtvovalnostjo podružničnih članov. Občni zbor je soglasno izrekel odboru zaupanje in izvolil z nekaj dopolnitvami novi odbor s predsednikom .dr. Bergočem na čelu. Povezanost z ostalimi fiz-kultumiki bo še povečala uspehe pohorskih planincev. PODALJŠANJE ROKA ZA IZPLAČILO POTRDIL, IZDANIH OB ZAMENJAVI OKUPACIJSKIH BANKOVCEV Z zakonom o potrditvi, izpremembah in dopolnitvah zakona in izplačilu potrdil, izdanih ob zamenjavi okupacijskih bankovcev in o razpolaganju s terjatvami na tekočem računu, ki je bil objavljen v »Službenem listu« št. 87 z dne 29. oktobra 1946., je bil podaljšan rok za izplačilo potrdil, izdanih na osnovi čl. 4 zakona o tečajih za umaknitev okupacijskih bankovcev in o reguliranju obveznosti z dne 5. aprila 1945, za tri mesece od dne, ko stopi v veljavo omenjeni zakon, t. j, 29. januarja 1947. Potrdila se morajo predložiti v plačilo Državni investicijski banki FLRJ (prej DHB) v Beogradu, Vasina ul. 1, osebno ali po pošti z označbo točnega naslova odpošiljatelja. Opozarjamo imetnike teh potrdil, da naknadnega podaljšanja roka ne bo. Oaptsi »č&tulski ptujirtci" Finančni odsek okraja Maribor*okolica dobil prehodno zastavico 29. november je bil za finančne uslužbenc* v Mariboru še prav poseben praznik. Bil j« dan pregleda našega dela, naših uspehov. Ugotovitve teh uspehov so prinesla našemu članstvu največje priznanje, saj je podružnica finančnih uslužbencev Mari-bor-okol ica prejela prehodno zastavico, ter bila na ta način priznana za najboljšo podružnico v Sloveniji. Uslužbenci te podružnice so r novembrskem tekmovanju svoje sprejete naloge pravilno razumeli in se dela z vnemo in resnostjo lotili na vseh sektorjih. Dosegli so najboljše uspehe, zlasti v odmeri davka na dohodek, v načinu izvedbe te odmere na terenu ob sodelovanju ljudskih množic ter v končnem efektu, ki odgovarja načelu pravilne davčne obremenitve na eni in duhu naše nove finančne zakonodaje na drugi strani. Dosegli so lepe uspehe tudi na drugih sektorjih dela, zlasti na kulturno-prosvetnem polju. S številnimi predavanji in študijskimi krožki so vzgajali 6vo.je članstvo strokovno in politično. Poročilo o navedenih uspehih J° podal tov. Potisek France, referent za tekmovanje pri tajništvu za Slovenijo, tov. Božič Lado, predsednik tajništva za Slovenijo, pa je izročil p°' družnici prehodno zastavico. Za njim je govoril zastopnik ministrstva za finance tov. Kovačič Leo. Proslava s kratkim kulturnim sporedom je bila prisrčna in v skladu s prazničnim razpoloženjem velikega praznika — 29. novembra. — KOZ finančnih uslužbencev POSTOJNA IS. decembra bomo zaključili trimesečno tekmovanje . 15. septembra t. 1. smo pričeli s trimesečnim tekmovanjem sZa priključitev Primorske k Titovi Jugoslaviji«. 15. decembra pa bo velik festival, na katerem bomo prikazali, kaj in koliko smo prispevali k obnovi naše domovine. Manifestirali bomo ponovno našo voljo, da se priključi k Jugoslaviji. Vse naše vasi so sodelovale pri tekmovanju in so prispevale 22.288 prostovoljnih delovnih ur, ki predstavljajo vrednost 854.620 lir. Popravljali smo ceste, očistili jarke, obnovili poslopja, odstranili ruševine, navozili gradbeni material za obnovo, napeljali elektriko itd. Tekmujemo še vedno! Tekmovali bomo tudi po 15. decembru. Bogo MURSKA SOBOTA. — V proslavo 29. novembra so vse sindikalne organizacije v Murski Soboti priredile razstavo stenskih časopisov in slavnostno akademijo. Na razstavi je bilo prikazano z dopisi in risbami delo in življenje sindikalnih organizacij v preteklem letu. Najboljše stenske časopise so imeli sindikati kovinarjev, Na-voda, državnih elektrarn, DES-a in Naproze. Na posebni tabli so bili označeni sindikati, ki še sploh nimajo svojih stenskih časopisov. Upamo, da na prihodnji razstavi takšna tablS ne bo več potrebna. — Sindikalisti Murske Sobote. POSTOJNA. — Postojnski železničarji so preteklo nedeljo slovesno razvili nov sindikalni prapor. Slavnost je bila v Delavskem domu, kjer sta vsem zbranim spregovorila delegat uprave železnic iz Ljubljane in delegat okrajnega odbora Postojna. Predsednik podružnice tov. Morel je predal pra])or tov. Lozarju, za tem pa so člani podružnice prikazali sceno »Petnajst min na .železniški postaji«, strojevodja Piš-ler pa je ob spremstvu godbe zapel >Volga-Volga«. V okviru proslave se je vršila prijateljska tekma z vojsko v namiznem tenisu in šahu. Šahovska tekma na štirih deskah je ostala z rezultatom 4:4 neodločena, v namiznem tenisu pa je vojska zmagala s 4:2. Zvečer ,je bila prosta zabava, kjer je bilo zbranih za albanske poplavljence 4500 lir. — Sindikalna podružnica je ob'tej priliki prispevala 5000 lir za tiskovni sklad in 5000 lir za pomoč Albaniji, člani železniškega sindikata pa so nabrali 2451 lir prostovoljnih prispevkov za tiskovni sklad. B. L. KOPRSKI OKRAJ - Prebivalci ko: prskega okraja so se takoj odzvali klicu pomoči albanskim poplavljen- . cem. — V prvem tednu so nabrali 'f vaseh že nad 5600 jugolir, 1500 metro-lir ter 140 kg krompirja, 26 kg koruze, 55 kg bele moke, fižola itd. Tudi v obalnih mestih nabirajo italijanski prebivalci za poplavljence v Albaniji. Po dosedanjih podatkih je največ prispevala Izola. A. B. OBVESTILA DNEVNE VESTI Oddelek za notranje zadevo pri 10 — MLO — Uprava NM v Ljubljani obvešča, da se vrši registracija dvo- in trikoles. Javijo naj &e vsi, ki so oddali prijavnice koles na postaji NM. št. 5 Dolenjska cesta St. 24 od 9. XII. do 14. XII. 1946 na prometnem razdelku, Bleiweisova 22, soba 7. — Za registracijo koles je' potrebno: .dokazilo o lastništvu kolesa (stare prometne knjižice, računi s prepisi, potrdilo CLO) in kolo zaradi tehničnega pregleda. Opozarjamo na nocojšnji koncert odličnega pianista Petra Toševa v veliki Filharmonični dvorani. To bo eden najlepših naših violinskih koncertov sploh. Pri klavirju Andrija Preger. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Krvodajalci! Redni pregled krvodajalcev in odvzem krvi sposobnim se vrši v Zavodu za transfuzijo krvi Medicinske fakultete t Ljubljani (Klinične bolnišnice — vhod za Ljubljanico) trikrat tedensko in sicer vsak torek, sredo in četrtek. Zaradi pregledov naj se javijo r Zavodu že ob 8. uri. Na dan pregleda — odvzema krvi ne smejo zajtrkovati nič mastnega. V dneh 10., 11. in 12. t. m. naj se javijo iz Ljmbljane vsi tisti krvne skupine O, ki »o dali kri pred 1 in pol ali več meseci, ter tisti tovariši in tovarišice, ki žele prvič dati kri. Krvne skupine A: Alič Ivana, Zemljič Marija, Iskra Matilda, Berava Ivan. Berlec Marija, Bedenčič Alojz, Čamernlk Marija, Cistar Albin. Krvne skupine B: Plevnik Ivana, Česnik Viktorija, Kristan Cvetko, Gnidovec Frančiška, Oražem Anton. Krvne skupine AB: 8ch,rimpf Jakobina, Kukman Danica, Cihlar Antonija. Z dežele: Marija Vonina, Veliko Sir je p. Zid. mostu, Cegnar Jedert, Stražišče 122 p. Kranju, Dolenc Marija, Kranj,. Žurga Karla, Kranj, Železnik Breda, Kranj, Zrimšek Stojana, OlŠevek p. Preddvor, Novak Stana, Gor. Sušiee pri Nor. mestu. Tem krvodajalcem bomo povrnili stroške za prevoz po železnici v obe smeri, zato naj vozne karte zadrže in oddajo v zavodu. V zavodu naj so javi Grmič Antonija, Vrhovci 34. Naše naročnike, ki so v zamudi z naročnino prosimo, da bi dohiteli redne plačnike s takojšnjim nakazilom zaostanka Uprava,.Ljudske pravice" SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama j VJiJfit \ A r.r.t ’ i. <3.•al»vrij iftt i I VV R« !U)t J 3'i'ov Opera Torek, 10. ob 19.30: Lhotka: »Vrag na vasi«. Red E. Sreda, 11. ob 19.30; Puccini: »Madame But-terfly«. Ked D. Premiera P. I. Čajkovskega opere »Pl* kova dama« l)o drevi v Operi ob 19.39. Opera ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sr*ida, 11. decembra ob 20.15: I. Cankar: »Hlapci«. Na obletnico smrti Ivana Cankarja. V MARIBORU Ponedeljek, 9. decembra: Zaprto. Torek, 10. decembra ob 2b: Žižek: »Miklova Zala«. Red A. RADIO Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje 569 m — 449 m DNEVNI SPORED ZA PONED. 9. XII. 6 Veselo na delo — 6.15 Napoved časa, vesti in preffled sporeda — G.ao Zgodnji jutranji koncert — 6.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave — 7—8 Pisan spored na ploščah, vmes ob 7.30 Napoved časa, vesti in radijski koledar — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.45 Po slovanskhi krajih — 13 Lahka glasba, mali oglasi in objave — 13.30 Iz obnove in izgradnje naše domovine — 13-45 Ruske pesmi in romance poje Bogdana Stritarjeva, pri klavirju M. 2ebr© — 14 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo — 14-20 Ouverture na ploščah — 14.30 Napoved časa in poročila — 14.45—15 Plesna glasba — 17.30 Slov. umetne pesmi poje Slov. Sindikalni kvintet — 17.50 P. I. Cajkovskij: »Hrestač — baletna suita — 18.15 Literarna ura: — France Levstik: Potovanje od Litijo do Oa-to/.a, bore član Narodnega gledališča Slavko Jan — 18.30 CoSka in poljska lahka glasba — 18.45 Mladina v boju in delu za »rečno bodočnost 19 Igra kitarist Karol Hladky — 19.15 Proučujmo naše zakone — 19.30 Bolgarske narodne pesmi — 19.45 Napoved časa in poročila - 20 Pester koneart-„i spored - 21.35 Plesna glasba - 22 Pro-nos vesti Zvezno postaje iz Beograda -22.15 23 Iz del. N. Rimsky-Korzakova. MALI OGLASI KUPIM Garvens-črpalko (Dtapumpo) 8—4 HP. Ponudbo: Jo«. Borgman. Poljanska <»sta 85. 4339 Čistimo preproge na domu LJUBLJANA Mestni trg 15 - telefon 28-94 Glavni uredniki Ivan Bratko, Ljubljana. Kopitarjeva 6. Naslov aredniStva. uprave in tiskarna .Ljudske pravice«! Ljubljana Kopitarjeva 6. Telefon 23-61 do 23-65. Štev. ček. računa 16.690. — Telet itev. ra naročnino »Ljudske pravice« 30*30, MikloSičeva cesta 5, Telefonska Številka oglasnega oddelka 36-85»