Političen list za slovenski narod. Za celo leto Po pošti prejeman velja: i predplačan 15 gld., 7.a pol leta 8 »ld., za četrt leta 4 gld., za ijeden ' Ntu,°cnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo In ekspedlelja v mesec 1 gld 10 kr. ^ „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. 7i relo i«in i« ,M V i"1®'™^1 Prejeman velja: | Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Ca celo leto gld., za pol le'.a « »Id., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. % P J I° V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 hr. več na leto. Vredništvo je v SeinenlSkih ulicah St. 2, I., 17. Posamne Številke po 7 kr. izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniatva telofon-atov. 74. JsJtev. 25(> V Ljubljani, v ponedeljek 31. oktobra 1898. Leti lili XXVI Vabilo na naročbo. S I. novembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Cetrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 Upravništvo ,.Slovenca". Ob grobu nemške levice. Sla je; v cvetu svojih let je ostavila solzno dolino ; sredi najdrznejših načrtov ji jo omahnila glava v smrtni sen. Za njo plače uboga sirota — «z a t i r a n i nemški narod« v avstrijskem ozemlju, po nji vzdihuje velik del naše birokracije. Šla je — zjedinjena nemška levica v državni zbornici in ni je več. Začetkom letošnjega zasedanja se je bila rodila. Načelniki nemških opozicijskih skupin, iz-vzemši "VVoltovo, so imeli svoj posvetovaven organ — skupne konference, ali kot jim pravijo na desnici — eksekutivni odftor. Tu so sklepali o skupni taktiki in tako so vplivali, da je bilo postopanje na levici jednotno. Zadnjo sredo se je pokazalo, da tem skupnim konferencam manjka podlage. Švegel in j ud Mauthner sta s svojimi člani glasovala v pogodbenem odseku z desnico. Dr. Grossov predlog, naj odsek preko pogodbenih vladnih predlog preide na dnevni red, je bil na glasovanju. Na desnici je manjkalo 13 članov, ker so sodili, da pride do glasovanja še-le zvečer. Nepopisna vnemarnost, ki zasluži, da jo javno ožigosamo! A bilo je tako in v rokah levičarskih poslancev jo bila usoda vladnih predlog in usoda celo desnice. Lahi so potegnili z desnico, toda njihovi glasovi bi še ne bili zadostovali, da nista Švcglova in Mauthnerjeva skupina glasovali ž njo. Ta dogodek je imel važne posledice. V četrtek je pri svojem zborovanju sklenila nemška ljudska stranka, da zavoljo tega ne bo pošiljala več svojih zastopnikov k skupnim konferencam. — Krščansko-so-cijalna zveza je pri svojem posvetovanju jedno-glasno izrekla, da je sedaj nemška vzajemnost razbita in skupni posvet načelnikov brez pomena. Nemška napredna stranka je izjavila, da je s tem ugasnilo delovanje skupnega, taktiškega organa. Nas veseli ta dogodek in sicer iz dveh vzrokov: Najpreje se je sedaj pokazala vsa puhla hi-navščina, ki se je šopirila nekaj časa sem pod frazo »nemške vzajemnosti«. Ti vzajemnosti smo se smijali že s prvega početka. Kako je mogoče govoriti o kaki vzajemnosti pri strankah, ki se bijejo med seboj na življenje in smrt. Tu ne vpoštevamo Schonererjeve radikalno šesto-rice, ki vedno brezozirno napada vse druge nemške stranke in jim očita izdajstvo. Med temi strankami, ki so bile sedaj navidezno zvezane, imamo ogromno nasprotij. Krščanski socijalci in liberalci se pobijajo z vsemi silami. Saj je nedavno Noske pri nekem zborovanju javno rekel, da se mora Lueger zapoditi iz nemške zveze. Prav tako sodi Luegerjeva stranka o liberalcih. Nemški nacijonalci imajo tudi malo smisla za kako vzajemnost. Vender so bili doslej nekaj časa združeni. Sedaj so vsaksebi in puhlica nemške vzajemnosti se je razsula. Jedne javne goljufije je manj in to nas veseli. Drugič pa zadovoljni beležimo, da je Švegel sodeloval pri tem razpadu. Tak mož razdere vse, kar doseže. Kjer je, tam je tudi nesreča. To vedo o njem doma, na Dunaju in na Turškem. Še o počitnicah so je letos štulil za voditelja nemških strank pri Thunu. Igral je ulogo nemškega »Ge-meinbtirge-a« ne glede na to, da sc njegovemu rojstnemu domu pravi »pri Balohu«. Slavili so tja zato nemški listi. Tudi pričetkom sedanjega zasedanja se je še dobro držal. Sedaj je izpregel. V njegovih rokah je bila cela situacija; ni se je poprijel. Vzrok mu je zanimiv. Liberalni veleposestniki, po večini ubožani plemiči, ki potrebujejo politike, da si ž njo pridobivajo vsakdanjega kruha —, si morajo vsled tega ohraniti vedno sposobnost za vladanje. Na zgorej so obrnene njihove oči tija, kjer se dele ministerski portfelji. Zato žrtvujejo vse, tudi nemško vzajemnost, če je treba. Sedaj jih pa vodi mož, ki je sam v te vrste požrtvovalnosti velik. Stare nemške plemiče vlada sin slovenskega kočarja, ki jo tudi žrtvoval slovensko mišljenje in slovenski značaj seveda vse iz najgloblje globokosti patrijotičnega čuvstva. Trenotje je postalo opasno. Thunovo stališče je tako trdno, da bi bilo težko ga sedaj vreči, predno so sklene pogodba. Thun se pa vedno bolj veže z desnico. Dipauli — katoliški politik — ima sedaj portfelj, ki so ga nosili doslej samo ljudje pristno židovsko-liberalne baže. Izprememb bo še morda kaj. Tu trelba poseči vmes. Tista opetovana, — a zavita in v važnih stvareh neresnična poročila o sestanku naTrsatu v »N. Fr. Presse« so bila po naši odkriti sodbi Sclnve-glovo delo. Konštatiramo — zavita in v važnih stvareh neresnična poročila, dasi sicer ne čutimo potrebe, da bi z ostudno dunajsko judinjo polemizovali. Namen tem poročilom je bil ta-le: LISTEK. Materi. (Vseh vernih duš dan.) Zvon turobno vernim dušam poje, Davne smrti me spominja tvoje, Moja mati. Ali naj vzdihujem, ali molim, Da srce si žalostno utolim, Mila mati ? Ali naj ti razsvetlim gomilo, Nanjo cvetja položim obilo, Draga mati? Oh, vse cvetje zate nima duha In za tožbe moje vse si gluha, Ljuba mati. In svečava vrhu groba bleda Ne odpre ti vekomaj pogleda, Zlata mati. Ti ležiš brez diha in brez čuta, Božja dekla, smrt, kako je kruta1 Tiha mati. Nično vse, karkoli naj izvolim, Nično ni samo, če zate molim, Rajna mati. Smrtni angel, ki te je poljubil, Ni tedaj življenja sam izgubil, Sladka mati. On v posodi zlati danes nosi Do nebes, kar moja duša prosi Zate, mati. Bog, ki vsako delo plača verno, Plačaj ti ljubezen neizmerno Blaga mati. Ondi večno srečo ti prisodi, K tere si zastonj iskala todi, Vboga mati. Anton Medved. Primorka. Profil. — Spisal S. Semenovič. (Dalje.) Zdanilo se je že bilo popolnoma in ljudje so se bili razšli. Tudi jaz sem se vrnil v stričevo hišo, stoječo ob morski obali nekaj korakov od koče ribiča Zvanija. Strica sem dobil že na verandi. Čital je časnike prejšnjega dneva. Moj stric je že star mož. V svoji mladosti je z očetom veliko kupčeval po svetu ; pozneje je bil vojak pri mornarici. Vsled A^oje bistroumnosti je bil brezplačno vsprejet v c. lt|. mornarsko akademijo v Reki. Kot doslužen častnik se jo nastanil v reški okolici, kjer si je sezidal prijazno hišo. Že večkrat me je vabil, naj ga obiščem. Po dolgem odlašanju sem prišel v počitnicah k njemu, s čimur sem ga zelo razveselil. Moj stric je vstajal zelo zgodaj. Vsako jutro sem ga gotovo že dobil na verandi, kjer je lagodno sedel, čital časnike prejšnjega dneva in pušil. Trdil je, da mu zjutranji zrak najbolj ugaja. Po dnevu ni rad hodil iz hiše, zlasti popoludne ne, vročina mu je bila zoperna. Sedel sem zraven strica na stol in se zagledal na morje. Solnce je vshajalo izza raztegnjenih gor kršne Dalmacije. Ljubeznjivo so se upirali svetli žarki na morsko gladino. Gibajoči valovi so se bliščali ko samo srebro. odtujiti vlado nam južnim Slovenom; namestu njih pa dati ji na razpolago druge skupine v važnejših vprašanjih. Tako so hoteli dobiti vpliv na vlado in ob ugodnem trenotju vlado samo v svoje roke. Koliko se je proti nam rovalo zasebno in koliko se še ruje, kakšna pota hodijo naši ljubi nasprotniki, da bi vzlasti nas očrnili in po malem ugonobili, no vemo, pač pa slutimo. Ne motimo se pri tem, če tudi tistim, kateri so bili prav za prav Sehweglu na ljubo poslani na Kranjsko, prisojamo važno delovanje. To je vse v ozadju. Sclnveglovo glasovanje v nagodbenem odseku sloni na tem ozadju. Poznamo se. Izjavljamo pa, da nas ni volja podpirati ambicij odrodilcev — odpadnikov in da sedaj, ko gledamo nasprotni perlidiji v lice, ne moremo druzega, nego z veseljem pozdraviti sklep naše zveze, da ostanejo naši poslanci še v desnici. Prodali se vsled tega niso in so ne bodo. Vzlasti glede na nagodbo morajo imeti pred očmi svojo dolžnost, da ne glasujejo za nobeno našemu ljudstvu krivično pogodbo. Samostojno, odkritosrčno a glede na tako lokave nasprotnike — tudi previdno! Pomagajo naj, da bodo može a la Sch\vegel jednako sodili vsi na levi in desni, zdolej in zgorej. S tem bodo pomagali ozdraviti tudi politiko v domači deželi. Politični pregled. V Ljubljani, 31. oktobra. Večina na delo! S temi besedami je nekako izražena misel, katero razmotriva poljsko glasilo »Czas«, pišoč o veliki važnosti pogajanj vlade s »slov. krščansko-narodno zvezo«. Omenjeni list piše namreč o tem sledeče: Velika dobrohotnost in velik razum, ki ga je kazala vlada napram narodnostnim zahtevam Slovencev, ne more ostati brez ugodnega vpliva na razmerje vlade napram ostalim strankam desnice in je napravil specijelno na Cehe zelo ugoden vtis. Na-djati se je toraj, da zmagajo treznejši elementi v tem klubu napram ekscentričnim zahtevam klu-bove manjšine. Grol Thun je tekom pogajanj težil le po potrebnem zjedinjenju in solidarnosti des-niških strank in je presojal njih želje in zahteve tudi le jedino s tega stališča. Nadjati se je toraj, pravi »Czas« nadalje, da ta prizadevanja obrode zaželeni sad. Ugodna prilika v to svrho se ponuja v brezkončni razpravi nagodbenega odseka in pododsekov. Tu je pravo polje za nagodbeno delo in za desnico tem bolj olajšano, ker se nahaja v razmerju devetih proti petim glasovom in ima toraj vodstvo razprav v svojih rokah. Vspeh v pododsekih bo pokazal resnični obstoj večine. Trditi se pač sme, da je o potrebi eksistence večine prepričana v prvi vrsti sama in da smatra vladno stališče v tem oziru le za neko vspodbudo in ne samo za vzgled. Potrebno je vsled tega, da je s čutom te potrebe, namreč eksistence, preši-njeno ne samo delo v pododsekih, marveč tudi stališče posameznih klubov večine napram na-godbi, torej v prvi vrsti Slovencev in čehov. O stališču poljskega kluba tu ni potreba govoriti, i 1 i i--- Daleč na jugu je molel iznad morskega površja jadrenik odhajajočega »Oresta«. Vsaki čas se je moral skriti v sivi dalji. Pod ribičevo kočo je spirala na obali Dragica mreže. Nekako čudna se mi je zdela danes. Vedno in vedno se je ozirala tja čez morsko gladino, zopet in zopet ji je uhajal pogled — kam ? — Menda ne za odhajajočo ladijo ? Lahko ! Prijetno so šepetali morski valovi, božajoči ji noge. Izvestno so ji napolnjevala srce nenavadna čuvstva, kajti iz prsij ji je kipela strastna pesen : »Ladjo, na putu Daj se ne smeti, Dragom mi nosi, Žurno mi leti, Jedru ti u pram dug Duvao horni jug!« Za nekoliko časa je prenehala ... Na jugu je ravnokar izginil iznad morske površine jadrenik mogočnega »Oresta«. Ljubko so valovili valčki od obrežja, izginjajoč tam za obzorom v sivo haljo mrežastih meglic. Deklica je pela dalje: ker te politične stranke pač ni treba prepričavati o važnosti parlamentarno večine. Toraj: Večina na delo! — Temu poročilu se pač vidi na prvi pogled, iz kakih krogov da prihaja. Zelo čudno in rekli bi skoro nečuveno pa je, da si drzne ta list pisati o veliki dobrohotnosti vlade napram slovanskim zahtevam, ko še niti slovenska delegacija nima pozitivnega odgovora, in rotiti slovenske zastopnike, naj gredo z vlado čez drn in strn. JSrova taktika nemških opozicijonalcev. Sedaj, ko je postala brezpomembna jedina pridobitev v dosedanjem boju proti jezikovnima na-redbama, namreč zjedinjena nemška opozicija, kakor trdi dunajska Židinja »Neue Freie Presse«, prinašajo ultragermanaka glasila obširneja raz-mišljavanja o nadaljni taktiki pristno germanskih elementov, ki niso zadovoljni s postopanjem nemške ljudske stranke. Pravijo namreč, da ti krogi, katerim ni več sveta jedinost nemških bojevnikov, ne marajo več nasprotovati Nemcem »sovražni« vladi in da bodo šli z njo v vsakem slučaju. Seveda tega sami ne verujejo. Vse drugo pot bo pa nastopila nemška ljudska stranka, kise mora na vsak način zjediniti s Schonererjevo kliko. Pričeti mora namreč s formalno in materi-jalno obstrukcijo, to se pravi, njeni člani bodo zopet jeli rjuti z Wolfovci in bodo s tem prisilili grofa Thuna, da hote ali nehote konečno vendar le poBeže po § 14. in tako da povod uporu nemškega naroda. Otvoritev bolgarskega sobranja. Sporočilo se je že, da je knez Ferdinand s posebnim prestolnim govorom minuli četrtek otvoril sobranje. V svojem govoru je povdarjal, da vlada sedaj v deželi popolen (!) mir. Zadnje mirne (!) volitve so pokazale, koliko je deželanom na tem, da se poslužujejo pravic, ki jim jih podaja novi volilni zakon. Ko je knez še povedal, da se je v proračunu tudi za bodoče leto doseglo ravnotežje, ne da bi bilo treba naložiti deželi novih bremen, je prešel v svojem govoru na razmerje Bolgarijo napram vnanjim državam. Kajpada je moral veljati prvi poklon »predobremu« suverenu v Carigradu, ki bolgarskemu zastopniku na njegove ope-tovane pritožbe vse obljubi, potem pa nadalje mirno gleda, da turški krvniki napadajo, ropajo in mor6 v bolgarskih pokrajinah. Potem pa je omenjal svojega obiska v Petrogradu, kjer je zadostil svoji dolžnosti s tem, da je predstavil carju in carinji prekrščenega prestolonaslednika Borisa, ter prijateljskega vsprejema pri črnogorskem knezu, ki mu ostane trajno v spominu. Sploh pa, končal je knez, so razmere naše države zelo ugodne napram vsem sosednim državam. Revizija Ureyfasove pravde. Po skoro dvadnevnem govoru svetnika Barda in daljših pojasnilih zagovornikovih je izrekel v soboto zvečer kasacijski dvor po triurnem posvetovanju svojo razBodbo, ki se takole glasi: Sodni dvor izjavlja, da je zahteva po reviziji tormelno utemeljena in bo sam uvedel dopolnilno preiskavo. O zahtevi glavnega prokuratorja, naj se takoj prekliče nad Dreyfusom izrečena sodba, pa sodišče sedaj še Vihora sile Neka ušute! Dala ti božja mo« Skoro u luku doc ! . . ,u Poslušal sem deklico in se zamislil: »Bog zna, kakšna čustva vabijo dekletu to popevko iz prsij ? Kaj jih vspodbuja, podžiga in krepi . . . ? Izvestno upanje! — Oh, kako rahla cvetka to upanje. Cesto prazna slepilka . ..« Premišljeval sem dalje in dalje, dokler me ni vzdramilo stričevo polglasno mrmranje: »Kaj ? no , no . . . Kružič kapitan ? ... Kaj pride admiralu na misel ? . . . Oklopnica »Thegett-hof« ... pri slavnostnem manevru . . . sam presvetli cesar .. . odlikoval . . . seveda, seveda, ha, ha ...« Stric je čital neko poročilo o mornarici, in ni se mogel vzdržati glasnih opazk. To je bilo v njegovi naravi. Skoro potem so se odprla vrata in mej njimi se je prikazala naša dekla. »Gospa pravijo, da bi šla zajutrekovat. Kava je pripravljena!« Stric je odložil časopise, molče vstal in odšel. Tudi jaz sem mu sledil. (Dalje sledi.) ne more sklepati. — Ta razsodba, ki sicer še ne pomeni popolne zmage židovske klike, je vendar v židovskih krogih provzročila veliko radost, ker so popolnem uverjeni, da bodo tem potom dospeli do konečnega cilja. Vsekako pa je kasacijski dvor postopal zelo previdno. S svojo razsodbo se ni hotel zameriti nobeni obeh glavnih strank. Olani sodišča so dobro vedeli, da bi sedaj, ko je Francija brez vsake vlade, ne bilo varno razsoditi niti za niti proti Dreyfusu, in so toraj definitivni odgovor, kakoršnega so se židje na-djali že v soboto, odložili na čas, ko bo že na krmilu Židom in framasonom prijazna vlada, kateri ne bo čast francoske armade prva stvar. Dnevne novice. v L j u bi j a ni, 31. oktobra. (Nezaslužeu poklon.) »Soča« je zadnjič dejala, »da so »Slovenčari« vzbudili s svojo taktiko precej zanimanja za Slovence in morda pripomogli, da se nam vsaj »obljubljajo« drobtinice, četudi bomo morali nanje čakati, kakor tisti lačni osel, ki je tudi čakal, da trava zraste, a je med tem crknil.« Te malenkostne besede, ki pa je v njih malce priznanja za taktiko »Slovenčarov«, so močno zabolele gospodo okrog »Naroda«. »Soča«, piše sobotni »Narod« pod zgornjim zaglavjem, pripisuje »Slovenčevi« akciji za prestop v opozicijo prevelik pomen. Akcija, katero je vprizorila klerikalna stranka, ni slovenski stvari čisto nič koristila, ampak jej samo škodovala in še prav močno škodovala. Sedaj nam o tej stvari še ni možno govoriti, a če se »Soča« zanima za to zadevo, na j se obrne do ljubljanskega župana Hribarja. Ta jej bo povedal, kakojenamerodajnih mestih v p 1 i. vala klerikalna akcija, in potem nam gotovo pritrdi, da je bila ta akcija velika — n e u m-n o s t.« Nismo si mogli kaj, da se ne bi nasmeh-ljali o tako smešni in res neumni pisavi »Narodovi.« Prav radovedni Brno bili, kaj si pač misli župan Hribar, ko mora vzprejemati take »Narodove« poklone. No, župan Hribar nam je sporočil, daje že pismeno protestiral proti zlorabljenju njegovega imena v sobotni »Narodovi« notici. Sedaj pa nam ni treba ničesar dodati in tudi »Soča« lahko ve, koliko vere gre »Narodu«. (Shod v Dobrepoljah.) Včeraj popoldne je bil v Dobrepoljah pod psedsedstvom gosp. Jos. M er-harja mnogoštevilno obiskan ljudski shod, na katerem sta govorila notar Gruntar prav poljudno o dednem pravu, o stvari, o kateri ni za nas nikdar dovolj poduka, ako hočemo, da se zmanjša število dragih pravd zaradi dedščine, in kanonik Kalan o gospodarskih in političnih, razmerah Slovencev, dokazujoč, da treba liberalizem pobijati na vsej črti, ker je najhujši sovražnik duševnega in gmotnega napredka vsakega naroda. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili govoroma. Zborovalci so si tudi ogledali krasno urejene prostore in naprave ondotnega kmetijskega društva, ki zelo vspešno deluje, kupujoč in prodajajoč skupno za društvenike razno blago in ki je v zadnjem času napravilo vzorno vrejeno mlekarnico ter že razpošilja mleko, surovo maslo in sir v razne kraje. Izvrstno izdelano blago se seveda lahko prodaja. — Snovateljem kmečkih zadrug in posojilnic je svetovati, da si v Dobrepoljah ogledajo, kako treba stvar prijeti in vrediti, da se dela z velikim vspehom. — Na shodu so se vsprejele po posestniku Vdoviču predložene nastopne resolucije: 1. Ljudski shod v Dobrepoljah odločno ugovarja, da naši narodni nasprotniki vsak pojav med Slovenci, ki teži po večji gospodarski in politični svobodi, krivo tolmačijo in sumničijo celo njegovo neomadeževano lojalnost, ter izreka oprt na zgodovino in sedanjost svojemu presvitlemu vladarju neomejeno ljubezen in udanost ter večno zveBtobo habsburško-lotarinški dinastiji. 2. Ljudski shod v Dobrepoljah prepričan o važnosti slovenskega vseučilišča in nadsodišča za slovenske pokrajine v Ljubljani, poživlja vse slavne občinske odbore slovenskih občin v polit, okraju Kočevskem, da v najkrajšem času pošljejo na državni zbor peticije za vseučilišče in nad-sodišče v Ljubljani. 3. Ljudski shod v Dobrepoljah prepričan o potrebi vzajemnega nastopanja Slovencev in Hrvatov v bori i za skupne gospodarske in politične pravice oben bratskih narodov odo- brava nastop in izjavo zastopnikov katoliško-narodne stranko na Sušaku ter želi, da bi ideji izraženi na Sušaku poslanci slovenskih dežel obrnili vso pozornost. 4. Ljudski shod v Dobrepoljah poznavajoč žalostno stanje slovenskega naroda v obmejnih okrajih izraža iskreno željo, naj društvo »Naša straža« začno skoraj delovati ter z umnimi gospodarskimi in obrtnijskimi napravami zajezi raznarodovanje in propadanje slovenskih delavskih stanov na slovenski jezikovni meji. (Občni zbor) katoliškega političnega društva za kamniški okraj je imel včeraj pri Krištofu v Kamniku innogobrojno udeležbo. Udov ima blizu 800, ki vsi dobivajo »Domoljuba« kot društveno glasilo. Preostanka ima blagajna letos 62 gld. Poleg poročil gospoda Orla, tajnika Kalana in župnika Bernika sta govorila tudi državna poslanca Ve n c a j z in dr. K r e k. Prvi je jasno narisal razmerje poslancev do vlade in poleg tega temeljito opisaval potrebne reforme v korist kmečkemu stanu, dr. Krek se je pa bavil z gospodarskimi vprašanji, vzlasti z obrtnim in delavskim, s posebnim ozirom na kamniško mesto in njegov okraj. (Javno predavanje) v »Katoliškem Domu« včeraj je bilo dobro obiskano. Predavatelj gosp. Evgen Lampe jo s številkami dokazoval propadanje ljudskega premoženja v Avstriji in grozno naraščanje velikega kapitala, z vzgledi pojasnoval nravni propad v družini, v stanovih, v narodih in v državi ter narodnogospodarski učinek tega propadanja. Dokazal je, da je zakrivil to zlo liberalizem, ter kratko omenivši socijalno demokracijo prešel na zahteve krščanskega socijalizma, katere je razdelil v dve vrsti: v delo ljudstva samega na polju samostojne organizacije in v dolžnosti vlade, ki se mora popolnoma otresti liberalnih gospodarskih načel o neomejeni svobodi ter nastopiti kot varhinja kmeta, obrtnika, dclavca in malega trgovca. Dasi je govornik govoril skoro pet četrt ure in dokazoval vse na podlagi statistike, je mnogubrojno občinstvo vendar vstrajno in z največjim zanimanjem poslušalo. Predavanja se bodo nadaljevala. (»Slovenski Narod« pa resnica.) »Slovenski Narod« nc moro prav iz zagate, ki jo vanjo za-gazil Z očitno lažjo, da je bil o zadnjih de-želnozborskih volitvah loški samostan središče klerikalne agitacije. Govoriči nekaj o volitvah prod tremi leti, kakor da je bil članek, v katerem trdi, da je bil »središče vse klerikalne agitacije zopet loški samostan«, pisan pred tremi leti in ne zadnji četrtek! Potem pa sila imenitno sklepa: »Culi smo, da se g. Zavodnik za politiko ne briga, a ima v kolegi Plavežu strastnega politikastra, torej je istina, da je bil samostan središče agitacije; torej »če te ženske ne bodo mirovale itd . . .« Ilcs, klasični dokazi, dostojni »Slovenskega Naroda« ! L a ž je, da je katehet »Bleivveis hodil ruvat v Kranj zoper kandidata narodne stranke«, kakor je pisal »Narod« ; 1 a ž je, da je »vodil v Loki vso agitacijo«, kakor je zopet trdil »Narod«. A recimo, da bi tudi bilo tako, se li mar potem nunski samostan že more imenovati središče vse klerikalne agitacije; se li sme reči, da so ženske delale zgago; se li sme upravičeno grditi nune, terlažnjivo namigavati občinstvu, kakor da se v samostanu gode Bog ve kakšne stvari. Kar pa se tiče kanonika Kalana - štirikrat je že »SI. Narod« trdil, da je šel tisto nedeljo v Loko agitirat —, je pisava »Narodova«, ne vemo, ali bolj zlobna ali otročja! Zdi se nam prav taka, kakor poročila o tisti famozni zaroti v Parizu. »Zarota, zarota! zavpili so. Provin-cijal jezuitov seje zarotil z generalom Boisdeffrom zoper republiko!« Nam se je zdelo od početka smešno, in radovedni smo bili, kako bodo listi to dokazali. «0 da, dejala je N. Fr. Presse, zarota, zarota, vsaj so videli generala Boisdeffra, da je šel v hišojezuitov !« Prav tako neumno in zlobno dokazuje »SI. Narod«. Ker kanonik, prišedši z doma iz Pevna, ni hotel stati na cesti in na cesti čakati pošte, stopil jc po navadi k znanim duhovnikom v samostan. »Alo, zavpil je «Narod«, zarota, zarota! Kanonik je šol agitirat, ruvat v samostan. Samo-slan je torej središče klerikalno agitacije! — »Na rodova« pisava o vsej tej stvari sc je zopet odkrila za pristno — čifutsko! (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri zvečer se po vsakoletni navadi predstavlja žaloigra v petih dejanjih »Mlinar in njegova hči«. V petek dno 4. novembra sc predstavlja »Klarica na vojaških vajah«. (Pevsko društvo Ljubljana) poje jutri popoludne ob 3. uri pri sokolski piramidi na pokopališču naslednje žalostinke: »Rožo in trnje«, »Mi t vaški bledi angelj« in »Oče naš«. (Drugi promenadni koucert kluba »Zvezde") v Narodnem domu včeraj popoludne soje zopet dobro obnesel. Vsi prostori so bili zasedeni. Občinstvo so je, kot pri prvem koncertu, vrlo dobro zabavalo in po vsaki točki dalo duška glasnemu priznanju. Tamburaški klub proizvajal jo 10 komadov, med njimi tri nove in težke, povsem pohvalno in v vsestransko zadovoljnost. (Na celovški realki) so morali izključiti te dni dva dijaka radi razžalenja Njega Veličanstva cesarja!! Ta dogodek zopet jasno osvetljuje, kakšen duh navdaja »nadebudno« našo mladino! A tu se tudi zopet kaže, kako prav poje Nemec: »Wie die Alten singen, so z\vi-tsehern die Jungen«. Če so profesorji odlikujejo po skrajnem nemškonacijonalnem mišljenju ter to os t en ta ti v no kažejo, smemo-li potem od dijakov pričakovati boljših sadov? Kam plovemo ?! (Ržiške volitve.) Poroča se nam še nastopno o teh volitvah : Kako skrbno so se mokrači pripravljali na volitev, priča dedič rajnega »Delavca« »Rodoljubček« št. 14, ki pripoveduje, da je prišlo že 12. junija 5 mokraških volilcev k županstvu stavit neke zahteve glede novih volitev, potem pa zada par brc vrlemu županu Klobučiču. — Že to kaže, da so bili mokrači zmage gotovi in da so željno pričakovali dne, ko so jim izroči občinska blagajna, ki jo v jako dobrem stanju. Kaj pa je dalo našim rudečkarjem toliko poguma ? Državno-zborsko volitve lanskega leta, pri katerih so zmagali v 5. in cclo v 4. kuriji. Takrat je zrasel greben našemu Mihelnu, ki se jo obnašal nato s svojimi pajdaši tako, kol bi bilo vso Zagorje z vso okolico njegova last. Spominjamo na surove napade po volitvah. Kdor ni tulil v njihov rog, ni bil nikjer varen pred njimi. Okoličani si niso upali skozi Zagorje hoditi. »Sedaj jo pa koncc tega p........a a.....a«, bila je njihova parola. To so bili hudi dnovi za poštene ljudi. V ržiški občini je bilo torej pričeti odločilen boj zoper nje. Zato je katol. delavsko društvo iz Ljubljane sklicalo znani javni shod v Mediji dne 9. junija t. 1. Čobal je čutil nevarnost, zato je popustil doma napovedani shod in pridrl z vso svojo gardo (okolu 200) dve uri daleč, da bi shod preprečil. Bil se je hud boj in le skrajno taktno postopanje nas kršč. socijalcev je odločilo zmago ; kajti Čobal je s svojo gardo zapustil bojišče. »S h o d b o i m e 1 b r e z d v o j b e mnogo dobrega vpliva. Sodimo, da je Čobalova glorija v ržiški občini p r i k r a j u « , je pisal »Slovenec« štev. 6 t. 1. »Delavec« od 16. januvarija t. 1. pa jo trobil: »Krščanskim socijalistom se še vedno cede sline po zagorski okolici, k j e r j i m pa nikakor nočejo rožice cveteti. Misleč, da se tukaj lahko tako postopa, kakor po nekaterih drugih krajih na Kranjskem, priredili so shod . .. prepričan sem (Čobal o sebi na shodu), da oni, ki ss danes še naši nasprotniki, bodo postali naši prijatelji. Burno pritrjevanje. . . Ako sedaj klerikalci v »Slovencu« poročajo o nekakšni zmagi, j i h moramo p o m i 1 o v a t i. » Tako rajnki »Delavec« oziroma Tschobbel. Celo »Arbeiterzeitung« je prinesla o tem važnem shodu članek pod naslovom : „Popolcn poraz državnega poslanca dr. Kreka.« Kako strašno ! Ubogi Evangelist! In sedaj taka lepa zmaga. Kako se vse čudovito hitro spremeni! Dva taka poraza morata vender vsacega spametovati, tudi čobala in njegove najbolj zaslepljene privržcnce. Pa vzemimo, da bi bili zmagali nasprotniki. Kaj bi bilo? čobal bi bil dobil vso komando pri županstvu ; in tak človek naj bi gospodoval ržiškim vrlini kmetom ? Najbolje pa bi bilo še to, ker bi bil lahko postal tajnik županskih kandidatov čevljarja šte-pišnika ali krčmarja (!) Bruteta in bi bil na ta način pomnožil svoje v zadnjem času pičle dohodke. Vzemimo, da bi imela vsaka stranka polovico odbornikov, potem bi pri volitvi župana in pri vseh sklepih odločeval nam neprijazni rudnik s svojim virilnim glasom. In konečno vprašamo vso mokraške volilco iz zagorske faro: Kaj pa imate sedaj od tega, da ste postopali lo po Mi-helnovi komandi ? Pot zastonj ; mnogi ste zato celo »šiht« opustili; popolen poraz in to, da pride na vos zagorski del občine lo jeden odbornik. Ako bi ne bili, kakor povsod, tudi pri tej volitvi bob-nali na svoj mokraški bobon in no poslušali »krivega proroka« Čobala, kateri pač le dobro skrbi za svoj žep in mu je vaš blagor lo deveta briga, tedaj bi se združili vsi volilci iz Podkraja in Lok in imeli bi lahko polovico odbora in še župana v zagorski fari, torej doma. Toda za kaj tacega vi mokrači nimate smisla; vam je lo za to, da bi mogli vpiti in v svet trobiti: Mi socijalni demokratje sino zmagali, mi smo dobili v roke občino, kar se dosedaj šc ni zgodilo na Slovenskem. D.i se to ni zgodilo in so ne bode, zato bomo poskrbeli že mi krščanski socijalisti. Ce tudi rekuri -rate, vas zagotovimo, da bodete drugič še bolj slavno propadli, ker bodo sedaj pogum dobili tudi tisti volilci, ki so iz strahu pred vašo drzovitostjo ostali doma. Torej na svidenje, če ne pod osode-polnim sv. Jurjem, pa kje drugje. (Muslca saera.) V torek, dne 1. novembra jo pontilikalna maša v stolni cerkvi ob 10. uri: Instrumentalno mašo »in honorem s. Luciac« zložil dr. Fr. Witt, graduale in offertorium Anton Foerstcr. V sredo ob 10. uri pontilikalna maša : Requiem je zložil Karol Santner, Dies irae se poje koralno. — V mestni župni cerkvi sv. Jakoba 1. novembra velika maša ob 9. uri: Tretja maša Brosigova, graduale Foersterjev, olcrtorij Broaigov. (Židov,sko-liberalna nesramnost) presezaže vso moje. Prodajalec paprike in fabriških črovljev, znani žid Schlesinger, priobčil jo v »Neue Freie Pres3e« inserat, v katerem se norčuje iz Najsvetejšega ter je spravlja v zvezo s papriko in črevlji. Katoliški poslanci so radi tega po dr. Kapfererju tudi stavili na vlado interpelacijo. Državno pravdništvo dunajsko jo tožilo radi tega inserata Žida Sehlesingerja in odgovornega vrednika »N. Freie Presse« Kohler ja. Obravnava pred porotniki vršila se je 27. t. m. in sta bila oba spoznana krivim ter obsojena Schlesinger na mesec dnij zapora, Kohler pa na denarno globo 50 gld. Lepo utemeljeval je državni pravdnik dr. Bobies obtožbo. »Na dvetisočletno preteklost,« rekel jo, »zre katoliška cerkev. Navzlic najstrašnejšim napadom ni samo zmagovito prestala najhujše viharje, marveč se je še okrepila in postala velika.« Nadalje opozarjal je na to, da je dotični inserat skrajno žaloč za čutila katoličanov. Z vznesenimi besedami opisaval jo državni pravdnik čutila pobožnega otroka, kedar pristopa prvič k mizi Gospodove) ! In v smrtnej uri je tudi njemu, ki je poprej izgubil vero, telo Gospodovo zadnja tolažba in znak sprave z Bogom. Nečuveno je torej, ako si upa žid Schlesinger svojo papriko in svoje črovlje staviti na isto stopinjo z zakramentom, ki je nam katoličanom najsvetejši. Ožigosal je konečno postopanje lista in moderno reklamo. Tako državni pravdnik. Vesel znak časa je, pristavljamo, da taka predrzna izzivanja katoličanov najdejo tak odmev. (Iz Višnje Gore) 28. oktobra: Zdi se, kakor da bi narava letos ne hotela zaspati. Mila jesen jo drami, da poskuša, ima li še toliko moči, da bi rodila cvet in sad še v drugič. Dokaz temu je, da moreš v naših krajih nabrati šopek zrelih rudečih jagod (Fragaria vesca) in nabaviti si lepih cvetov iste rastline za herbarij. Tudi cvet vijolice (Viola odorata) lahko vidiš. Kdor ne verjame, naj pride pogledat, predno pade prva slana. (Nezgoda.) Leopold Žibert iz Lipelj je v pijanosti padel, ko je šel na svisle po žganje in bil takoj mrtev, star še ne 40 let. Spolnile so se nad njim besede: Kakoršno življenje, taka smrt. (Železnlčna proga Zagreb - Reka) je odprta ' osobnemu in brzojavno-tovornemu prometu. (Domači pravnik.) V Manzevem zalogu na Dunaju izhajati je začel v zvezkih (cena vsakemu je 30 kr.) znani »Andreas llaidingers Selbstadvo-cat«. Dobi se v vsaki knjigarni. Knjigo priporočamo tistim, ki imajo opravka s katerimi koli pravnimi posli. Bila je žo dosedaj na najboljšem glasu, nova izdaja pa upošteva tudi vse nove zakone. O knjigi spregovorimo že svojedobno. (Kupčija s kužnimi baccili.) Kako lahkomiselno in brezvestno so postopali čifutski zdravniki in drugi funkcijonarji na dunajskem patolo- gično-anatomičnem zavodu, priča sledeča ovadba državnega pravdništva. To je namreč prišlo na sled mnogim tatvinam kužnih baccilov, katere so dotičniki prodajali mestnim zdravnikom in optikom, ki so s tako nevarno stvarjo delali reklamo za svojo mikroskope in kazali kupovaloem kužne baccile. (Slovesne prisege) Novinci-vojaki bodo jutri ob devetih na dvoru nove vojašnice slovesno prisegli zvestobo svojemu najvišjemu vojskovodji — cesarju. IŽrtva poklica.) Dne 25. okt. je v Pragi umrl dr. Laura, asistent na porodni kliniki češke univerze. Ko je neki bolnici injiciral antitoxin, so je zastrupil. (Vclikomestna beda.) Na Dunaju je živel dninar Jožef Kiisner v taki revščini, da ni mogel plačevati stanovanja. Pomagal si je tako. V Bri-gittenau-i je prostor, kamor se dovažajo smeti. V tem velikanskem kupu si je naredil votlino, v kateri je prenočeval. S cunjami in slamo si je postiljal. V noči med 23. in 24. oktobrom se je pa njegova spalnica podrla in revež se je zadušil v smeteh. (V okolici Soluna) je padala 20. t. mes. toča 8 minut. Zrna so bila nekatera tolika, kakor kokošja jajca. Skoda je velika. Drugi dan se je tam vtrgal oblak, voda je preplavila ulice do 40 cm. višine. (Trtna bolezen.) Francoz Agnely trdi, da je našel novega trtnega škodljivca, ki se imenuje »Gribouri«. Ta majhna rujava žuželka polaga svoja jajčica v korenino, kjer se pasejo ličinko. (Kdaj se začne 20. stoletje ?) 20. stoletje se začne še le 1. jan. 1. 1901, ker spanja 1. 1900 še k zadnji dekadi 19. stoletja. (Strašna toča) je bila 19. t. m. na otoku Malta. Navstal je vrtinčast vihar in iz njega se je usula toča. Napravila je mnogo škode. (Starost dežnika.) Francoski strokovnjaki se mnogo trudijo, da bi dognali starost dežnika. Cilinder je, kakor je znano, pred kratkim časom praznoval stoletnico. Dežnik je starejši. Ko je o francoski revoluciji kralj bežal iz Pariza, je padel z voza dežnik, ki ga še sedaj hranijo. Dežnik je od modre svile z rudečim nebom, »čepči« so od pozlačenega bronsa. Toda to ni bil prvi dežnik. Nekateri sodijo, da je bil izdelan prvi dežnik že leta 1680. Drugi mu prisojajo še višjo starost. Že leta 1673 omenja kraljevi inventar 11 solnčnikov iz raznobarvenega tafeta in poleg še tri iz povoščenega platna z zlatom in srebrom obšitega. Zadnji trije so bili bržčas tudi za dež. Že 1. 1648 so sledi dežnika. A pred tem letom so bili poznani menda le solnčniki. Seveda prav gotovo še tudi to ni. Morda so imeli solnčnike tudi za dež. Res je tehtovit učenjak iz neke knjige »Jehan de Pariš«, ki je izšla leta 1532, skušal dokazati, da o tem času dežniki še niso bili znani, a drugi nič manj razboriti učenjaki so mu glasno ugovarjali. V le-tej knjigi ima namreč neko poglavje naslov: »Kako so se junak Jehan in njegovi spremljevalci zavili v plašče in zbežali, ko se je vlila ploha.« Rečeni učenjak je iz tega sklepal, da tedaj še niso poznali dežnika, sicer bi bili junaki razpeli dežnik. Toda drugi temu dokazu ugovarjajo, češ, morda. so pa junaki dežnike pozabili doma. Vsakdo vidi, kako težko je odločiti to pravdo, in vse kaže, da bo treba še trudapolnih študij in učenih spisov, predno se to velevažno vprašanje dožene do konca! (Zlati zaklad na otoku Zante.) Zelo razburjeno je sedaj ljudstvo na grškem otoku Zante. Tam namreč kopljejo zaklad. Nek Italijan ima v rokah star pergamen iz srednjega veka, ki je na njem pisano : »Ko je I. 1536 Sulejman premagal in opu-stošil otok Corfu, so se tudi prebivalci otoka Zante zbali, da ne bi jednaka osoda zadela tudi njih. Zakopali so torej zaklad več metrov globoko v zemljo, potem pa so zbežali«. V pergamenu je tudi popisan kraj, kjer je zakopani zaklad, namreč »v trdnjavi blizu cerkve sv. Lukeža, pod veliko rdečo skalo«. Že 1. 1600 so skušali izkopati zaklad, a ne ve se, s kakšnim vspehom. L. 1814 so prav tam začeli kopati Angleži, prišli so do imenovane skale, a potem so opustili kopanje. Sedaj se je rečeni Italijan pogodil z nekaterimi Grki, da bodo skupaj kopali. Grška vlada je v to privolila, ker polovica zaklada, če ga najdejo, pripade njej. Zato je postavila tja vojake, ki noč in dan stoje na straži, da ne bi kdo kaj vzel. Kopljejo že dalj časa. Najprej so prikopali do nekega vodnjaka. Izčrpali so vodo. A na dnu ni bilo »rdeče skale«, ampak dve votlini. Jedno že odkopujejo. Prekopali so žo kakih 80 m. mimo cerkve sv. Lavrencije. V votlini je neka zidina, 11/» m. visoka. Čo kdo vdari ob njo, votlo zagrmi. Kaj je v njej, se še ne ve, a pokazalo se bo kmalu. Tako poročajo listi iz Aten 12. t. m. (V New - Yorku) so zaprli velikega sleparja Traviza. Živel je v Ne\v-Yorku že več let v krasni palači, imel družino, in bogato gostil prijatelje in znance. Policija pa je odkrila, da je velik slepar. S kakimi 100 pomagači je kradel zlatnino in sre-brnino. Žena ni nič vedela zato. Doma je imel sobo, češ, da se bavi s »kemijo«, a je le v njej topil prstane in broše in drugo zlatnino. Našli so pri njem za 20.000 dolarjev dragih kamenov in zlatnine. Ko so ga prijeli, je potegnil revolver in strelil. Potem pa i-e je uljudno opravičeval, da je le mislil, da so ga hoteli napasti, in da je nedolžen. A nič mu ni pomagalo. Odvedli so ga v zapor. Društva. (Občni zbor slov. zidarskega in tesarskega društva v Ljubljani) vršil se je dne 9. oktobra po naznanjenem vsporedu. Udeležilo se ga je 46 članov. Predsednik gosp. Miha Srakar otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter povdarja v nadaljnem govoru potrebo tega društva, kojega naloga je, skrbeti za to, da se člani mejsebojno spoznavajo, strokovno izobražujejo ter gojijo slo\ansko pesem. V ta namen ustanovila se je risarska šola, kojo je marljivo in vspešno vodil g. Fran Pust; g. kapelnik Hilarij Benišek pa je po Bvojem neutrudljivem prizadevanju izuril člane pevce tako, da lahko povsod brez skrbi nastopijo. To se je pokazalo pri veselici dne 26. septembra 1897 v »Narodnem domu«, nadalje pri letošnji spomladanski veselici, prirejeni v korist strokovne šole, posebno pa še o priliki blago-slovljenja krasne društvene zastave, ki se je na uprav sijajen način vršilo dne 4. septembra t. 1. Dne 8. septembra t. 1. udeležilo se je društvo z zastavo tudi slavnosti blagoslovljenja zastave pevskega in tamburaškega društva »Zvon« v Šmart-nem pri Litiji. — Društvo imelo je v pretečenem letu 192 rednih in 71 podpornih članov; kot ustanovnik pristopil je g. Filip Supančič. Pevski zbor štel je 35 članov. Predsednik spominja se tudi dveh med letom umrlih članov, enega rednega in enega podpornega; v znak žalovanja dvignejo se navzoči raz sedežev. — Blagajnik poroča, da je imelo društvo v pretečenem letu 2408 gold. 67 kr. dohodkov in 2220 gld. 67 kr. stroškov, tako da ima gotovino 188 gld. če se prišteje še vrednost inventarja, ima društvo 1532 gld. 90 kr. premoženja. ZasUva stala je 990 gld. 90 kr., pohištvo 354 gld., za društvene prostore, razsvetljavo in šolske potrebščine pa se je izdalo 750 gld. Ostala svota 125 gld. 77 kr. porabila se je za tiskovine in razne druge potrebščine. — V odbor bili so konečno izvoljeni: gg. Fran Mako-rati, predsednikom; Miha Srakar, podpredsednikom ; Hinko Magister, blagajnikom; Josip Gilenšek, tajnikom; Fran Pust, njegovim namestnikom; Anton Gutnik, predsednikom pevskega zbora; Fran Mozetič, Fran Pregelj, Ernest Noth, Anton Jevnikar, Fran Mekinc, Anton Jenko, Ivan Jager in Fran Zakotnik, odbornikom; namestnikom pa: gg. Josip Anžič, Ivan Pregelj, Anton Pregelj in Anton Merlak. Nadalje sta bila izvoljena gg. Fran Valla in Ant. Steiner računskima pregledovalcema. (»Martinov večer«) priredi pevsko društvo »Slavec« dne 13. novembra t. 1. v gostilniških prostorih pri »Virantu«. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Rožak in okolico) priredi v nedeljo dne 6. novembra 1898, ob 3. uri popoludne, v gostilni pri gospodu Podlipniku v Podgorjah svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Nagovor načelnika. 2. Slavnostni govor. 3. Poročilo odbora o društvenem delovanju v pretečenem letu. 4. Volitev novega odbora. 5. Poučni govor. 6. Prosta zabava in petje. — K temu zboru vabi uljudno načelništvo. (Slov. kat. akad. društvo »Danica«.) Za zimski tečaj 1. 1898/99 se je odbor slov. kat. akad. društva »Danica« na Dunaju tako lc sestavil: predsednik: stud. med. Frančišek Dolšak, podpredsednik : stud. phil. Jakob Bergant, tajnik: stud, iur. Anton Bartol, blagajnik: stud. phil. Bo-gumil Remec, knjižničar: cand. iur. Anton Carli, arhivar: stud iur. Josip Dermastia. (Društvo »Šumadija« v Pragi) si je izvolilo za leto 1898'99 naslednji odbor: Predsednik: akademični slikar Germ Josip (Slovenec); podpredsednik: stud. med. Milosavljevio Jovan (Srb); tajnik: stud. phil. Prelog Milan (Hrvat); blagajnik: stud. mod. Kras Milan (Hrvat); odbornika: stud. phil. Ivenda Robert (Slovenec), stud. iur. Vukotič Jovan (Srb). Društvo je literarno, katero ima namen, gojiti poučna predavanja, glasbo, podajati članom dobro knjižnico, v občo izobraževati svoje članovo. Prosimo vse rodoljube, da podpirajo naše društvo z denarnim prispevkom ali s knjigami, da zamore ustrečiti svojemu namenu. Ustanovni član plača jedenkrat za vselej 10 gld., podpirajoči po 50 kr. mesečno. Prispevki in knjigo naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Društvo »bumadija«, Praha, Kr. Vinohrady. Odbor. Narodno gospodarstvo. Trgovska naslovna knjiga. Ravnateljstvo ogerskega trgovinskega muzeja v Budapešti naznanja trgovinski in obrtniški zbornici, da je izšel drugi pomnoženi natis naslovne knjigo: »Les fabricants-Exportateurs de Pays de la Couronne Ilongroise«, ki se p. n. oblast vom in javnim korporacijam na željo dopošlje popolnoma brezplačno, zasebnim tvrdkam pa, ako do-pošljejo stroške za poštnino (1 krono). Pripomniti je, da je tekst sicer francoski, ker pa je pridejan stvarni register v nemškem in osmih drugih jezikih, med temi tudi v hrvatskem in srbskem, je naslovna knjiga vsakomur porabna. Dobava žita. C. kr. intendanca 3. voj a v Gradcu namerava nakupiti večjo množinv žita (pšenice, rži in ovsa) po trgovskih običajih. Kot dostavne kraje določa Gradec, Maribor, Celovec, Beljak, Ljubljano, Trst, Gorico in Pulj. Vse skupaj se bode kupilo : 8600 meterskih centov pšenice, 40.400 met. centov rži in 47.800 meterskih centov ovsa. Pismene ponudbe je pošiljati zapečatene c. in kr. intendanci 3. voja v Gradcu do 3. novembra t. 1. do 10. ure dopoludne. Natančnejši podatki o ponudbenih pogojih in dostavnih terminih se lahko poizvedo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Seznam večjih trgovin na Japonskem. C. kr. trgovinsko ministerstvo je poslalo trgovinski zbornici seznam znatnejših trgovin na Japonskem, katerega mu je izročil c. in kr. konzulat v Jokohami po c. in kr. vnanjem ministerstvu. Seznam se lahko ogleda v pisarni tigovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Zunanjim interesentom se na željo dopošlje izpisek tvrdk pismenim potom. Gospodarska organizacija. Hranilnica in posojilnica v Vipavi imela je v mesecu septembru: sprejemkov........gld. 9620-56 in izdatkov....... » 7985-44 tedaj denarnega prometa. . . . gld. 17606"— Hranilnih vlog se je vložilo v tem mesecu gld. 2304-—, vzdignilo pa gld. 2167-81 in je stanje konec meseca septembra gld. 97.098 26. Posojil se je dalo gld. 5765 —, vrnilo se je pa gld. 687-— in je stanje gld. 140.415-94. Članov ima posojilnica 580. Posojilnica v Dobrepoljah imela je v mesecu septembru: sprejemkov........gld. 546003 in izdatkov.......... 6839-89 tedaj denarnega prometa . . . gld. 12299-92 Hranilnih vlog se je v tem mesecu vložilo gld. 1514-55, vzdignilo pa gld. 2223 36 in je stanje konec meseca septembra, gld. 91.585*88. Posojil se je dalo gld. 3390 —, vrnilo pa se je gld. 534-— in je stanje gld. 96.573 —. Članov ima posojilnica 305. Hranilnica in posojilnica v Selcih nad Škofjo Loko imela je v mesecu septembru: sprejemkov........gi o ■ * . C ■o !«» » a. > 29 9 zvečer 737-1 10 5 sl. jzah. jasno 30 7 zjutraj 2. poool. 735 5 735 5 11-9 12-8 sr. jzah. oblačno dež o-o 30 9. zvečer 7358 13-3 sl. jzah. oblačno 31 7. zjutraj 2. popol. 735 2 734 7 12-2 16 4 sl. zahszh. sr. jzah. dez oblačno 7-5 Srednja temperatura sobote 9-2°, za 14° nad normalom. Srednja temperatura nedelje 12'7°, za 5-1° nad normalom. 764 1-1 Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni oče, ozir. tast in stari oče, gospod Sigmund Schneider zasebnik sinoči, dne 29. oktobra, ob polu 12. uri, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 83. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal. Pozemski ostanki dragega rajncega se v ponedeljek, dne 31. oktobra, ob '/»£>• uri popoldne v hiši žalosti Francovo nabrežje št. 29 vzdignejo in potem preneso na pokopališče k sv. Krištolu k zadnjemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Za tiho sočutje se prosi. V Ljubljani, dn<5 30. okt. 1898. Rudolf ScKneider, sin. — Ema Schneider, snaha. — Fran Kollmann, zet. — Rudolf, Emi in Ludovik Schneider, Miroslav, Robert, Micl in Ana Kollmann, vnuki. Na rip. portalla 714 10-8 cepljene trte vrst: 1. rizling, beli in črni burgundec, rulandec, zeleni sil-VEtnec, moslavina, bela in rudeča ranfolina, rumeni in damasc. muškatelec, beli, rudeči in narezljani Spanjol, kraljevina, plaveč, bela rožica, kavščina, črna lipovšina, tra-rninec, slaukamenka — sto po 14 gld., in rip. portalla-bilfe sto po 2 gld. 'dobe se pri Antona Ogorelec, nadučitelju pri Sv. Barbari v Halozah na Spodnjem Štajerskem. Vozni red avstrijskih državnih železnio, veljnvon otl 1. olttoln-n. Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas jc krajncmu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. Odhod iz Ljubljane (juž. kol ). Ob 12. uri 5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curili, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob (i. uri 15 mili. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto. Ob 7. uri .i min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko. Ob 11. uri 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob 12. uri SB min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. tiri 2 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzlhal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, PlzeDj, Marijine vare , Heb , Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob ii. uri HO min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Prihod v Ljubljano ljuž. kol.) Ob 5. uri 40 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmundena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob S. uri IU min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 17 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov , Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove. Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri •>7 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob S. u ri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob .'>. uri (i min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov. Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoludne „ „ „ (i. n 50 „ zvečer „ Prihod v Ljubljano (drž. kol). Ob 6'. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika. „ U. „ OS „ dopoludne „ „ „ «. . 10 . zvečer I Valentin, Aw zidarski mojster v ljubljaui, Trnovski pristan 14, se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhovščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera zidavska dela. Prodaja tudi iz lastne opekarne 588 19 opeko vseh vrst. $ m x m m mm * m m * * m & m m m H- m m K m 1*1. Simon Ogrin, I akad. slikar na 754 6-2 S se priporoča velečastltl duhovščini za vsako-pji. vrstna v njegovo stroko spadajoča ::: cerkvena tlela. mMmrnmmm Gospodarsko društvo v Ratečah na Gorenjskem i š č e zanesljivo prodajalko, izvežbano v navadnem računstvu in veščo v šivanju. Prosto stanovanje s prosto kurjavo in svečavo. Plača po dogovoru. Služba se lahko takoj nastopi.__753 3-2 Sode prodaja različne, majhne in velike, stare in nove J. Buggenig, sodarski mojster, 7oi 3-s Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani. Vožnje karte ln tovorni listi e IgEIS©, 312 10 Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. £T Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno koncesijonovana potovalna pisarna E. 8chmarda v Ljubljani. Marije Terezije cesta štev. 4, pritličje na levo. 362 25-20 00 hsktolltrOT pristnega letošnjega vina lastnega pridelka je takoj na prodaj. Cene: Belo namizno vino . . hektoliter po 22 gld. Črni taran .... » » 26 » Vino je sladko in močno ter ima od 9—11 stopinj alkohola. Sodi se pošiljajo na naslov: Franjo Oorec župnik v Baderni, pošta Antignana, železniška postaja Pazin (Pisino) Istra. 758 3—2 "O 3 >00 « O 8« 2 O O «n ._-© 2 c o bo e rs NI O - Ci -i* Ci 12 o .22 00 M* ItZZI 30 ^^ ~ T3 « —» ® c« C9 »ki C 4) 3 ^ n > M 50 O 55 rt V o r< % ni r1*! O C 00 «1 © C 3 £ o •III d o I S ce e c ^HSH5E5HSH5H5Č Uradne in trgovske t firmo priporoča I KIT. TISKARNA [ v Ljubljani. Št. 36435. Raz g las. 755 3—2 Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z najvišjim ročnim pismom z dne 18. avgusta letos povodom 50letnega vladarskega jubileja ustanoviti blagovolilo: a) »jubilejno svetinjo (medaljo) za civilne državne uslužbence« in b) »častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje«. Jubilejna svetinja gre po dotičnem statutu vsem onim osebam brez razločka stanu aH spola, katere so bile od 2. decembra 1848 do 2. decembra 1898 ali so še v civilni državni ali pa tej jednaki službi in sicer aktivnim državnim uslužbencem brez ozira na dobo službovanja, bivšim uslužbencem pa le, ako dokažejo najmanj desetletno službovanje in niso bili odpuščeni disciplinarnim potom in niso bili obsojeni kazenskopravnim potom, da zgube rede in častne znake. Državni službi jednako javno službovanje je isto, za katero se vsaj deloma rabijo ista disciplinarna in penzijska določila, kakor za državne uslužbence. Uslužbenci, ki imajo pravico do provizij, kakor c. kr. cestarji, imajo tudi pravico do svetinje. Častna svetinja podeli se za nepretrgano 401etno zvesto in zadovoljno delovanje v jedni in isti javni ali privatni službi brez razločka stanu ali spola. Zakonito aktivno službovanje pri vojacih sicer ne pretrga pričeto 401etnc dobe, všteti se pa v isto sme le pri državni službi, sicer ne. Bivšim uslužbencem pri državnih železnicah, kateri so se s prodajo teh železnic prevzeli v upravo privatnih družb, ter uslužbencem privatnih železnic, kateri so se po podržavljenji dotične proge prevzeli v državno železniško službo, je tudi pripoznati to svetinjo. Po naročilu deželnega predsedstva z dne 19. t. m. št. 5006/pr. in 5077/pr. se vabijo vse v Ljubljani stanujoče osebe, katere menijo, da imajo po predstoječih propisih pravico do omenjenih svetinj in katere ne stojč več v aktivni c. kr. državni službi, da se čim-preje najkasneje pa do dne 5. novembra letos v uradnih urah zglase pri podpisanem magistratu ustno ali pa pismeno in svoje dozdevne pravice z dekreti ali drugimi njih pravice dokazujočimi dokumenti dokažejo. Vlog in prilog ni kolekovati. Gledč vseh tukaj navedenih okolnosti, ki pridejo v poštev, dajal bo magistrat potrebna pojasnila. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane Otvoritev narodne trgovine, t 4* f Ljubljana. vBiresijski palari, LinpjrfeveuSice (preje na Glavnem, trgu.) H^* Zaloga raznega perila, kravat, predpasnikov, ženskih HH in otročjih oblek, modercev, raznih čevljev, vse zimske oprave, nogavic, rokavic itd., nadaje vse priprave za krojače in šivilje. 763 3-1 VI Kletarsko društvo v Grmoži, vpisana zadruga z omejeno zavezo, naznanja, da ima letošnjega vina prek 600 hektolitrov iz najimenitnejših vrhov ormoških troric na prodajo. — Kdor želi kupiti, naj se ogla&i pri gosp. načelniku Francu Hanželiču na Ilardeku, ali pri blagajniku g Alojziju Miklu v Ormoži; ondi se tudi na pismena praSanja odgovarja. 750 5-3 rsmMMmmrmr- m £ ir"f.» Liniment. Capsici compcs. 231 24 lz lekarne Klohter-Jovo v Pr&ffi priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priMubM«no domače zdravilo kar kratko kot 759 40—2 Richter-jev liniment s .sidrcm' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah / znano varstveno marko , sidro" kot pnttn«. Richter-jeva lekarn* pri zlatem levn v PrarJ, rii i&i Bm&mmmMfifm^ OODE3GEJQQ?I 0 Stanarinske S knjižice x za stran ke ^ ul z uradno potrjenimi W [J] določbami hišnega [J] 0 reda v slovenskem in rti nenr.kem Jaziku, z W [J] razpTd"lbo ?a vplit- [J] čevanje stara) ine, vo-dovodae 'a mestne doklade, dobž se komad p) 15 kr., 10 komrdo« vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. U €3fT-0~E3€3€3-E3» 0 a a a o a a o o a XXXXXXXXXXXXXXJ*XXXXXXXXXXXX X X X X X X X X X s X X X X X X X X X Prva naiveeja kranjska tvnlka. Fran Primožič, jermenar in sedlar Sv. Petra cesta34 lijubljana, priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v vsakoršno izdelovanje jermenarskih in sedlarskih proizvodov, katera okusno, trpežno in ceno izvršuje. Ravno tam je velika zaloga različnih konjskih oprem za vožnjo in ježo itd. — Izdelovanje jermen za stroje, mline ln zvonove. Poprave se dobro in po ceni izvršujejo. 471 50—34 Zunanja naročila se vestno in točno izpolnjujejo. Od 1. novembra nadalje: Dunajska cesta št. 6, pole? lekarne Piccoli. Ilustrovane cenike pošiljam na zali tevanje brezplačno. X X X n x X X X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Telolon št. »0. Telefon št. «,M). BI* M Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem dobil generalno zastopstvo p fPiffli m v v uuansie piiuffl is ||jj ustanovljene Jeta 1S42 p za Kranjsko, Spodnje Štajersko, Reko, S || Opatijo, I ko. Lovrano itd. | W ter da bodo točili j ^ ----" -----—--- | g! originalno plznsko pivo! j sip * m iz te pivovarne, 3 ^ ki je najboljša na svetu, in tudi jedino bolnikom pri-poročeno od zdravnikov v dijeto, naslednji gospodje: ISillna «V Masrli. ..Pri roži", Ij. Fanti ii i, Gradišče, u n a j 8 k a 1> o r z a. Dne 31. oktobra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 30 kr. 101 > - > 119 » 70 » 101 > 45 » 119 > 35 » 97 » 65 » 915 > - > 352 » 25 » 120 » 50 » 58 » 87 V 11 > 77 » 9 > 54 > 43 > fc7V 5 > 68 » Dne 29. oktobra. 4"/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zaslavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . > » južne železnice 5°/0 . » > dolenjskih železnic4°/„ Kreditne srečke, 100 gld....... 198 gld. 75 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 — 165 gld. — kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 25 1f>8 > 50 > Rudolfove srečke, 10 gld....... 25 — 195 > 50 » 82 — 99 » 35 » St. Genois srečke, 40 gld....... 80 20 138 » — > Waldsteinove srečke, 20 gld...... 60 — 180 » 50 > Ljubljanske srečke......... 22 50 108 > — > Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 154 50 112 > _ > Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3455 — 98 » 50 > Akcije tržaškega LIoyda. 500 gld. 409 — 98 > 10 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 68 75 — > — > Splošna avstrijska stavbinska družba . . 113 — 178 » 60 > Montanska družba avstr. plan..... 175 25 126 > 70 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 170 — 99 » 50 i Papirnih rubljev 100........ 127 50 1. oktobrom ii se ?? MERCUR XXXVII. letnik. j)ricne novo A vteiltiemi oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterij-l\ V II IIIIIJIU skltl efekt0Vi jzfcaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. RrP7n1artlO darilo »Flnanzlellea Jahrbuoh", ki obsega DlCipiauliU UdillU zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in [iri administraciji . Meronr", Danaj, I., Wollzelle 10. celoletno naročevanje ! 2 gl. 60 kr. celoletna naročnina.