Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 15. maja 1956
MARIBORSKI
Štev. 109. Leto X. (XVII.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredmilvo in uprava: Maribor, Uosposka ul. 11 / lelelon uiedmitva 2440, uprave 246E. Izhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 14. uri ' Velja meaeeno prejeman v upravi ali po poSH 10 Din, doatavijen na dom 12 Din Oglaai po cwilku ' Oglase soreiema »udi oglaani oddelek „Ju«ra" v Ljubljani / PoStni čekovni račun it. 11.409
99
JUTRA!
99
mm
Ob priliki današnjega banovega službenega prihoda v Maribor so se pri njem zglasile razne delegacije, ki so mu predložile razn>e želje v upanju, da se bodo 'e želje upoštevale in uresničile. Ob tej Priliki so se izrazila nekatera dejstva, ki so bitne važnosti za razvoj Maribora ter vsega njegovega zaledia.
rak o je na primer delegacija mariborskega trgovstva opozorila g. bana na izselim težke razmere, v katerili se danes-Nahaja trgovstvo obmejnega Maribora. ’^ri tem je delegacija naglašala okolnost, ima mariborsko trgovstvo že radi bli-^'tie državne meje sila neugoden položaj. ker privablja ravno bližina meje naj r^zličnejše tuje prekupčevalce, ki pre Javljajo naše kraje s tujim blagom ii» Povzročajo s tem mariborskemu trgovcu občutno škodo. Delegacija pa je tu-Jj' povdarjala še druge številne neprili-*e. ki spodjedajo in ovirajo vsaj delni razniah naše trgovine, kakor so na pri-,,ler nelegalne kupčije, nelikvidnost de-,Ulrnih zavodov, krošnjarstvo, stalno pasoča kupna moč prebivalstva, slabe Komunikacije, slabe ceste, neugodne tektonske zveze, katere neprilike ne ško-^ujejo samo mariborskemu gospodarstvo, ‘•rtipak resno ogražajo tudi razvoj tujega prometa. Tudi je delegacija mari-‘ [,?rs^exa trgovštva pribila, da število j|)rat6v v Mariboru iz leta v leto pada, e,‘ h bil ravno Maribor tisti, ki je utrpel Usodno škodo s premestitvijo raznih javnih institucij, kakor na primer Finance direkcije ter Kontrolo dohodkov in štetemu grozijo sedaj še druge okrnit-ki se pa morajo na vsak način preprečiti.
•Nič manj pomemoiie niso bile ugoto-itvc zastopnikov mariborskega delav-. ei'a ’ianicščenstva, ki je zlasti v svoji Asistenci ogroženo radi poplave Mari-°ra z mastno plačanimi inozemskimi na-^čenej in delavci, ok ,°lIe^e Maribora in vsega obmejnega I °'iša je konkretno izix)vedala tudi de-/*ac'ia kmetov iz obeh mariborskih sre-' v« ki je v izčrpni in dobro utemeljeni °«nenici, o kateri poročamo na drugem ®stu, verno prikazala težke prilike ma-okolice. V spomenici se zlasti ^Aša potreba dobre preskrbe Maribora iZ,.Vsemi življenjskimi potrebščinami, kon e r>0^re'3° sistematične izpeljave Urop°*e K’ecle izvoza našega sadja ter Mn KVe sta*ne fitopatološke službe v Chor« z vsemi potrebnimi pomožnimi *tai u,lni,ni orsani na vseli izvoznih po-te|)t Skriti pa sc Mi v spomenici njc n<? utemeljuje potreba regulacije Pes-štt 1,1 Pragerskega polja, ki trpi radi Jkbd P0V0l^llJi ogromno gospodarsko v, °' Ob koncu pa se še izreka zahte-itl ’„a se v korist obmejnega gozdarstva Čj '“^nih kmetovalcev definitivno dolo-ki "/‘‘"ost mariborske gozdarske šole, u l!lcd sila skromnimi kompenzacijami katerih je bil Maribor deležen za Žgi Udarce, ki so /. raznimi demonta-
stmPr'l,aiali nad našo obdravsko pre-^niieo.
baniUtli druga številna zastopstva so g.
Zfazlia svoje želje, delegacija na-
ke ,, ?('st*iistva pa jo opozarjala ua tež-Uavf
n. 5ti“!
^er S(
\!ot	Mšdtkk
Vsa zastopstva so izrazila željo, da bi bil Maribor ter mariborski okoliš deležen vsestranske zaščite, ki jo kot pomemben gospodarski center potrebuje v •boju za svoj obstanek in razvoj.
pjO&dki
LONGON. 13. maja. Londonsko ča-opisje se podrobno peča z ženevskim položajem po eksodu laške delegacije. Pri tem se ugotavlja, da noče Italija spraviti na kolena samo Abesinije, marveč ves svet. Val ogorčenja pa je zbudila najnovejša nota laške vlade, ki jo je izročil baron Aloisi pred svojim odhodom generalnemu sekretarju Društva narodov g. Avenolu. V tej noti se namreč angleška vlada javno in direktno obtožuje, da je dobavljala Abesiniji naboje dum-dum, s čimer je Anglija kakor se glasi v italijanski noti, kršila mednarodne pogodbe. Laška nota zahteva od Društva narodov, da uvede kategorično preiskavo proti Angliji in da sklepa o zadevnih ukrepih.
Londonski časopisi povdarjajo, da se ni pripetilo prvokrat, da se Italijani poslužujejo takšnih sredstev, da zakrivajo svojo blamažo. Angleško časopisje je doslej prehajalo preko takšnih manevrov In ni hotelo načeti diskusije o tovrstnih iznajdbah in potvorbah, da se ne bi povečala itak resna napetost med Rimom in Londonom. Mera angleške potrpežljivosti je polna. Italija očitno zlorablja potrpežljivost Anglije. »Dai|y Herald«, »Morning Post«, »Times« in drugi veliki listi zahtevajo od vlade energičnih ukrepov proti Italiji. Pri tem se naglaša, da ni Anglija nikdar prodala Abesiniji nabojev dum-dum, ker je izvoz takšne municije vezan na predhodno vladno dovoljenje, ki ga pa ni nikdo in nikdar dobil. Anglija bo laški vladi dala odgovor, kj si ga bodo v Rimu še dolgo zapomnili. V političnih krogih prevladuje mišljenje, da so an-gleško-italijauski odnošaji stopili v novo fazo največje napetosti, ker bo Anglija morala končno energično pritisniti na Italijr
miop Jmšje
11 ni* MtVIlim	vn	k
:i,'raz*'a svoje želje, delegacija na ke , ?(lstlnstva pa je opozarjala ua tež *oitiav^ prilike, ki jiii hudo prizadeti irier ' stan danes več ne zmore, s či« Prom*,? resno »grožene možnosti tujsko-oko|„etll<*a razvoja in prospeha. Ta v t 0st Je tem važnejša, ker je ravno S+1Cr' ni0^,ia lepša bodočnost Ma-d ter njegovega zaledja.
PARIZ, 13. ;iiti’ja' Det francoskega časopisja obširno komentira položaj, ki je nastal v Ženevi po odhodu laške delegacije. V tem ocenjevanju usode Društva narodov in splošnega evropskega položaja zvenijo pesimistični odmevi. Anglija se obtožuje, da je s svojim zadržanjem napram Italiji povzročila težko krizo Društva narodov. »Matin« opozarja na slabo voljo, ki jo je pokazala Anglija v svetu Društva narodov. Mesto, da bi stopil na stran Italije in smatral abesinski nrobtem za rešen, zagovarja sedaj angleški zunanji minister Eden juridične teze neguša Haile Selasija in zahteva ohranitev ter poostritev sankcij proti Italiji. Edenov postopek je povzročil, da je Italija zapustila Ženevo. »Petit Parisien« piše, da je eksodus laške delegacije iz ženevskega aeropaga smatrati kot prvi korak k definitivnemu izstopu Italije iz Društva narodov. Za trdno se lahko pričakuje, da ho laška vlada v najkrajšem času tud| formalno in definitivno izstopila iz Društva narodov.
jCostu eksodus k Ženeve
ŽENEVA. 13. maja. Včeraj ob 3. popoldne je prejela laška delegacija iz Rima nalog od Mussolinija, da takoj zapusti Ženevo. Baron Aloisi je o tem službeno takoj obvestil generalnega tajnika Društva narodov. Ta korak je še popolnoma nejasen, ker se v krogih Društva narodov misli, da ne pomeni to še Izstopa Italije iz Društva narodov.
Bad&pMa (tešič§o	loške divizije domov
RIM, 13. maja. Po vesteh iz Addis Abebe je podkralj maršal Badoglio odločil, da je treba polagoma pričeti z vračanjem odvečnih laških čet v domovino. Kot prva se bo vrnila v domovino alpinska divizija »Pusteria«, ki je baje izvršila največjo nalogo za časa težkih bojev pri Amba Arandam in pri jezeru Ašangi.
Afriško dtvmia 06 nemški meji
PARIZ, 13. maja. »Matin« poroča iz Nancya, da se je francoska vojaška uprava odločila za pojačitev francoskih posadk na vzhodni meji in se je v to svrho formirala nova afriška divizija. V Verdun je že odšel prvi afriški strelski polk.
fep si ftete toke
DUNAJ, 13. maja. Havas poroča: Ob priliki znanih Incidentov med Hajmve-rovcl in klerikalci na Dunaju je naslovil bivši minister Fey na kanclerja dr. Schuschnigga pismo, v katerem skuša odvrniti od sebe odgovornost za omenjene dogodke. Dozuava se, da je bilo aretiranih okoli 10 oseb, ki so bile prej vpisane v narodno socialistično stranko in ki so bile odpuščene Iz pol-vojaških formacij radi protiavstrijske propagande.
MALAGA, 13. maja. V Alori so nastali nemiri, v teku katerih so ekstremistične skupino demolirale in zažgale štiri cerkve. Redovnice nekega nunskega samostana so morale takoj izprazniti poslopje. Oblastva so odposlala v Aloro oddelke civilne garde.
KONFERENCA V VRNJACKI BANJI.
Iz Beograda so odpotovali v Vrnjačko banjo, kjer se nahaja tia zdravljenju sta-roradikalski vodja Aca Stanojevič, z-nani radikalski prvaki Miša Trifunovič, Ranko Trifunovič, dr. Momčilo Ninčič, dr. Lazar Markovič, Uroš Bobič in Krsta Miletič. Konferenca. bo trajala nekaj dni.
SKUPŠČINA V POPiNCIH.
V Popincih pri Rumi ie bila skupščina izveirparlamentanie opozicije, na kateri so govorili Aloksa Ševič, odvetnik iz Zemuna dr. Milan Kostič, dr. Stevan Kur-tovič in Sava Seljenič. Dr. Kostič .ie govoril proti diktaturi in o skupnih interesih Srema in Vojvodine.
ZA FUZIJO GOZDARSKIH FAKULTET.
Beograjski časopisi prinašajo poročilo s seje beograjske sekcije Jugoslovenske-ga šumarskega udruženja. Člani omenjene sekcije so se zedinili v tem, da nista v Jugoslaviji potrebni dve gozdarski fakulteti. Predlagajo, da se fuzionirajo gozdarske fakultete v Zagrebu in Beogradu, odnosno Zemunu in da se določi novo mesto za enotno fakulteto v vsej državi.
BOLGARSKI KRALJ CAST.M CLAN UDRUŽENJA STROJEVODIJ.
Na kongresu strokovnega združenja strojevodij kraljevine Jugoslavije, ki se vrši te dni v Splitu, se je včeraj dopoldne z velikim navdušenjem sprejela izvolitev bolgarskega vladarja kralja Borisa, ki je velik prijatelj in pokrovitelj strojevodij ter je tudi sam izvežban v tej stroki, za častnega člana strokovnega združenja ju-goslovenskih strojevodij. Na omenjenem kongresu so se razen tega obravnavale pomembne zadeve, ki se tičejo strokovno stanovskih interesov jugoslovenskih strojevodij.
NOVI LIST.
V Beogradu je izšla prva številka tednika »Politička smotra«, ki jo urejuje Gjorgje Perič, bivši ravnatelj beograjske agencije Avale. List se tiska v cirjlici in je namenjen širjenju jugoslovenske ideologije.
ŠTUDENTJE STAVKAJO.
luk. »Del. politika« poroča: »Stavka na vinarski šoli. Na vinarski šoli je izbruhnila koncem prejšnjega meseca stavka. Dijaki so zahtevali izboljšanje hrane in enako razdelitev poljskih del med vse gojence. Ravnatelj je izjavil, da ni nobena točka v prošnji utemeljena in je tri dijake izključil, mnogo pa kaznoval z ukori. Stvar je sprožila mnogo govoric in se bo baje frjdi g. ban ob obisku v Mariboru zanjo pozanimal...«
ZAKON O SODNIKIH.
Člani vlade so večinoma že vsi podali svoje mišljenje in sporočiil svoje spre-menjevalne predloge k osnutku novega zakona o sodnikih. V smislu nekaterih predlogov se predvideva tudi popolno izenačenje državnih tožilcev s sodniki ter osnovan-je podpornega fonda v smislu predloga slovenskih sodnikov.
KREDITI za SLOVENSKE CERKVE. Minister z!l socialno politiko in narodno zdravje je odobril 4000 dinarjev podpore za popravilo cerkve sv. Kunigunde na Pohorju in 3000 dinarjev za obnovo cerkve pri Sv. Marjeti na Rebelju.
V Mariboru, dne 13. V, 1936
i m	 ■—
Soiioim ufitostiiifo
Število vajencev v obrtnih obratih
Te dni je bila izdana vrlo važna uredba ministrstva trgovine in industrije, katera odreja dopustno število vajencev v obrtnih, trgovskih in industrijskih obratih, velja pa enako tudi za vse ostale obrate, v katerih se vzgaja naraščaj za pridobitne poklice. Po tej uredbi sme zaposlovati; podjetnik sani ali z 1 pomočnikom 1 vajenca, podjetnik sam z 2—5 pomočniki 2 vajenca, podjetnik z 6—10 pomočniki 3 vajence, podjetnik z nad 10 pomočniki 4 vajence. Strožja omejitev je dopustna, povečanje določenega števila vajencev pa sme le izjemoma odobriti ban po zaslišanju delodajalske zbornice. Za določitev števila vajencev je merodajno število stalno zaposlenih pomočnikov prošlega leta t. j. takih pomočnikov, ki so bili zaposleni brez prestanka najmanj 4 tedne.
To razmerje se določi za vsak obrat, to-raj tudi za podružnice posebej. Zanimivo je določilo, da podjetnik 6 mesecev po pričetku obratovanja v nobenem primeru ne sme zaposlovati več kakor 1 vajenca.
Prestopki zoper predpise uredbe se bodo kaznovali kot prestopki obrtnega zakona z denarnimi globami do Din 6.000 in z
odvzemom pravice do zaposlovanja vajencev.
Ta uredba je bila že nujno potrebna, ker so nekateri obrati dozdaj bili pravcate tovarne za vzgojo polizobraženega naraščaja. Posebno šivilje imajo običajno zaposlenih preveč vajenk, ki jih pa takoj po oprostitvi odslovijo ter jih na ta način skoTO prisilijo, da iščejo zaslužka v šuš-marstvu. Posamezna združenja so sicer v zadnjem desetletju že ponovno sklenila omejitev števila vajencev. Pa kaj pomaga, ko ostala združenja niso hotela slediti in so baš nasprotno na stežaj odpirala vrata dotoku vajenskega naraščaja.
Za pravilno izvajanje uredbe po potrebno navodilo ministrstva, ker je več stvari ostalo nejasnih. Tako določa uredba, da veljajo določila o številu vajencev tudi za tovarniške obrate in se podjetja, ki so izvzeta iz obrtnega zakona. Taka podjetja so r». pr. kaznilnice, železniške delavnice, razni gozdni obrati itd. Kdo bo tu kontroliral, da je med številom vajencev in številom pomočnikov pravilno raz merje? Sicer bo razumno izvajanje uredbe samo tekom časa odpravilo nejasnosti.
Ha	mšuh fatjiaMm	Ufu
M. Senkovič: Novodobno šolsko delo
je poslednja knjiga letošnje SŠM, v kateri je avtor podal idejne smernice za izdelavo in izvajanje učnih načrtov za osno vno in višjo narodno šolo. V občem delu govori o smotru šole z vsemi stvarnimi in predpisanimi podrobnimi navodili. Nato obravnava vse učne predmete z ozirom n« mladinoslovne osnove, čemur sledijo smernice za pedagoško prakso. — Izvaja splošni obrazovalni smoter ter obrazo-valne naloge posameznih predmetov in sicer s kriterija delovne šole; pojasnjuje smisel in naloge višje narodne šole, ki da ni od osnovne šole ločena po svojem bistvu. temveč le bolj iz zgodovinskih razlogov. Povdarja pornen in bistvo učnega načrta, razpravlja o smislu delovnega pouka, v organizaciji šol. razreda v smislu delovne pedagogike, o poti do razredne zajednice ter o načelu življenjske bližine pouka; končno naglaša, da je organi-zatorična in pedagoška izgraditev naše
narodne šole neodložljiva zahteva naše dobe. — Senekovičeva knjiga je predvsem praktičnega značaja ter bo dobro služila učiteljem v njihovem šolskem delu. Mnogo je seveda idealnega, takega, kar bi »naj« bilo, pa se spričo razmer dejansko ne bo tako kmalu uresničilo vendar je prav to pozitivno, ker navaja k širšemu gledanju in zaželjenemu napredku.
Iz vsega doslej podanega je evidentno, da je vodstvo SšM izbiralo letošnje publikacije v smislu izobrazbenih potreb slo venskega učiteljstva. Cim bolj bo učiteljstvo poglabljalo svojo izobrazbo, tem večji bo njegov pomen v našem kulturnem življenju. Zato sem prepričan, da bo z razumevanjem, iz notranjih potreb in s priznanjem sprejelo letošnjo izdajo svoje strokovne književne družbe. — Dragotin Cvetko.
HuuMatske	iu	joi
Ban dr. Natlačen v Mariboru
itujske
Občinska seja. Plenarna seja mestnega sveta bo v četrtek 14. t. m. ob 16. uri v mestni posvetovalnici.
Ptujsko muzejsko društvo je zborovalo. V sredo 6. t. m. je imelo Muzejsko društvo v Ptuju v refektoriju mestnega muzeja svoj redni občni zbor. Zborovanje je vodil društveni predsednik gimnazijski ravnatelj v pok. dr. Komljanec. Iz poročila funkcionarjev je posneti, da je bilo društvo v letu 1935 zelo agilno in delavno. Tako je izvršilo na Hajdini pri Ptuju z odkopavanjem veliko delo, kjer os odkrili rimsko naselbino, Jupitrovo svetišče, mestni forum, skladišče, javne zgradbe, sledove starokrščanske cerkve,
rimski novec in razne druge znamenitosti. Vsa ta dela je vodil univ. prof. g. dr. Walter Schmid, ki je natanko in skrbno preiskal vse najdbe in jih potem izročil muzejskemu društvu v varstvo. — Izkopavanja so se vršila tudi na Panoramskem hribu, kjer so odkrili dobro ohranjene staroslovanske grobove. Vse te znamenitosti in najdbe so znatno povečale itak že bogato zbirko ptujskega muzeja.
Društvo bi storilo še mnogo več. vendar radi skromnih sredstev to ni bilo mogoče. Končno je zbor sklenil, zaprositi mestno občino za dodelitev nekaj lokalov v bivšem Dominikanskem samostanu, ker so dosedanji prostori vsled noviih izkopanin in najdb že premajhni
Sinoči ob 19.45. uri je prispel z avtom v Maribor ban Dravske banovine g. dr. Marko Natlačen v spremstvu svojega tajnika g. dr. Kovačiča. V sobi mestnega predsednika so pričakovali g. bana dr. Natlačena predstavniki vojaških in cerkvenih oblastev in mestne občine mariborske, v mestni posvetovalnici pa so bili zbrani predstavniki državnih in samoupravnih uradov, mariborskih šol in drugih korporacij ter celotni mestni svet.
V spremstvu mestnega poveljnika bri-gaduega generala g. Milutina Milenkoviča, mestnega predsednika g. dr. Juvana, obeh s peskih načelnikov gg. Popoviča in dr. Šiške, stolnega prošta g. dr. Vraberja, stolnega župnika msgr. Unie-ka, protc g. Trbojeviča, župnika franči škanske župnije g. Langergotta in predstojnika mestne policije g. dr. Trstenjaka je g. ban vstopil v mestno posvetovalnico. okrašeno z zelenjem. Tu ga je v imenu mestne občine in vsega severnega obmejnega ozemlja pozdravil mestni predsednik g. dr. Juvan. V svojem pozdravnem govoru je mestni predsednik povdaril med drugim, da je Maribor pa-triotično mesto, zvesto in vdano svojemu kralju, narodu in domovini, in da bo vselej čuvalo kot obmejni stražar severno mejo in svetinje naroda. Tudi je nadalje naglasil, da vrha življenje obmejnega Maribora in njegovega zaledja svoj poseben značaj. S prošnjo, naj bi g. ban tolmačil izraze globoke vdanosti in zvestobe obmejnega Maribora na najvišjem mestu, je predsednik zaključil svoj pozdravni nagovor.
Za pozdrav se je nato zahvalil g. ban dr. Natlačen: »Iskrena zahvala za pozdrave in za vse izraze vdanosti in zvestobe do vzvišenega kraljevskega doma, kakor tudi za vsa zagotovila zvestobe in ljubezni do nuroda in države. Zve-
stoba do vzvišenega kraljevskega doma, ljubezen do naroda in države nas je v tem trenotku tu zbrala in združila. Ko prihajam prvič službeno v naš obmejni Maribor, vas prosim in želim, da to vdanost in zvestobo do visokega kraljevskega doma, do naroda in države krepko in zvesto gojite. Mislim, da je to še zlasti potrebno tu na naši skrajni severu* meji, kjer prav posebno čutim, da še niso usahnile vse želje sosedov po tem lepem koščku naše slovenske zemlje-Želel bi, da bi nas ljubezen do vzvišenega kraljevskega doma, do države in naroda družila, kot nas je združila v kem trenotku na tem mestu, tudi v bodoče v vseh naših stremljenjih za lepšo bodočnost naše banovine in vse širše domovine.«
V imenu škofa, stolnega kapitla, ravnateljev bogoslovja, mariborskih župnikov in vse lavantinske duhovščine i® nato pozdravil g. bana stolni prošt g. dr. Vraber. S tem je bil oficijelni sprejem in pozdrav zaključen.
Danes dopoldne je ban g. dr. Natlačen sprejemal v dvorani sreskega načelstva predstavnike uradov in razne deputacije-
Do 1U. ure je g. ban v spremstvu mestnega predsednika obiskal najprej splošno bolnišnico, nato gozdarsko šolo in končno banovinsko vinarsko in sadjarsko šolo. Od 10. do 13. ure pa je sprejemal predstavnike raznih uradov in deputaeije raznih društev in korporacij. Po kosilu pa si bo popoldne ogledal Št. Hi, Zg. Sv. Kungoto in Svečino.
Jutri dopoldne bo g. ban dr. Natlačen obiskal Sv. Marjeto ob Pesnici, Sv. Le* nart v Slov. gor., Sv. Trojico, Sv. Barbaro, Vurberg. Sv. Martin pri VurbergU in Duplek. Popoldne bo obiskal še Poljčane in se od tam vrnil v Ljubi jao
Lepo uspela materinska proslava
Včeraj zvečer je bila v dvorani Ljudske univerze proslava materinskega dne, ki jo je organiziralo marljivo delujoče tukajšnje Zensko društvo. Dvorana je bila polno zasedena in je proslavo, ki je bila zamišljena kot literarni večer, otvo-rila s prisrčnimi pozdravnimi besedami strokovna učiteljica Jela Levstikova, nakar je spregovorila o vzvišenem poslanstvu materinstva prof. Ostrovškova. V skrbno izbranem sporedu, ki je bil se-
stavljen v znaku gesla »Bedni materi«, so sledile recitacije posameznih del naše književnosti, pri čemer so prof. Novak, dipl. fil. Dolar ter gdč. Ivanuševa in Godinova uspelo podajali Seliškarja. Gradnika, Cankarja, Župančiča, Klopčiča itd. Literarni večer je zelo lepo uspel D gre prirediteljem za prisrčno proslavo materinskega dne v Mariboru uajprisrč-nejše priznanje
Hude mrcine ne uženeš s harmoniko
Dolga leta že roma od hiše do hiše godec Jurij Končan iz Cirkovec na Dravskem poljif. Vkljub svojim sedmini križem je poln humorja in kaj rad zabava s svojo škripajočo harmoniko vaška dekleta, katerim gode in prepeva o ženinih in življenjski sreči. Ljudje imajo radi hudomušnega starčka, trpeti pa ga ne morejo vaški psi in cucki radi njegove harmonike, ker dražijo njeni hropeči glasovi njihova kosmata ušesa. Imel pa je godec Jurij Končan oni dan nesrečo. Kose je pojavil s svojo harmoniko na dvorišču
nekega posestnika v Cirkovcih in nategnil meh, je nepričakovano planil nan! hud gospodarjev pes in zasadil svoje °' stre zobe v godčeve okostenele nog'-’-Šele gospodarju se je posrečilo, da je i** šil ubogega godca napada pobesnele mrcine. Pes je Končana tako nevarno ogri' zel, da so morali starčka takoj spravm takoi v mariborsko bolnišnico.
Ne pozabi naročnine!
Mvvmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Ktum Huuoka!
Ldcn izmed njih je bil mnogo starejši od drugih in dostojanstvenejši. Nosil je rdeč turban, bel plašč, na nogah pa rumene copate z zlatim brokatom. Izpod sivih brk mu je padala na prsi bela brada. Iz malih oči je žarela nenavadna modrost in prodirnost. Le za hip me je opazoval in imel sem občutek, da me je že vsega prodrl. Ko sem mti ponudil roko, je ni sprejel. Poklonil se je in izpre-govoril v čisti španščini:.
— »Ne vem. kdo si, toda bodi dobrodošel.«
— Odvzel je črncu vrč in*mi ga ponudil. Mislil sem, da je bila voda, toda takoj sem začutil vonj palminega soka.
— »Pridi z nami, prijatelj,« — je rekel starec in vsa trojica je odšla po potu, odkoder je prispela. Smatral sem to povabilo ,kot znak posebnega prijateljstva.
Šel sem, toda še tedaj se nisem mogel otresti sumnje. Ko smo se vzpeli na breg. sein bil presenečen nad divnim razgledom po široki ravnini. Starček je zapazil moje vzhičenje, se nasmejal in rekel:
— Zoko El Arbas, Amigo!
DEVETO POGLAVJE.
Na dvoru prvega svetovalca Abd el Krima.
Na drugem bregu reke Mulaye, ki seka veliko dolino, se je na holmcu dvigala prekrasna palača, zgrajena v filigranskem arabskem slogu. Takoj poleg nje se je nahajala manjša palača .s še lepšim pročeljem. To je bil haren haida el Ar-basa, ki je bil z dolgim hodnikom vezan s haidovim dvorom.
Okna harema so bila gosto zamrežena. Proti dvoru je vodila lepa kamenita steza in ob nabrežjih potoka so se nizale enonadstropne hišice druga za drugo.
Zunaj naselbine so pod šotori taborili
Arabci, dokler se je po poljih paslo na# tisoče velblodov, bivolov, konj in ovac" Kabila je imela nekaj tisoč prebivalcev in je bila poleg Aluksemasa druga prestolu^ Abd-el-Krima.
Ko smo dospeli do prve koče, nas je pričakovala množica ljudi, ki je kričala nerazumljive besede. Stari Arabec, ki me je vodil, je ljudstvu nekaj zaklical, nakar se je klanjajoč razšlo na vse strani.
Spoznal sem, da sem pod zaščito Kai-da el Arbusa iu da me pelje sedaj v svojo krasno palačo.
Na pragu smo zaustavili korak. Sivolasi Šejk je zašepetal nekemu arabskemu spremljevalcu in takoj sta se pojavili dve z gosto kopreno zakriti ženi.
Ena izmed njih je prinesla vrč vode, druga pa je držala v rokah brisačo. Približali sta se mi in ko je prva vlivala vodo po mojih prstih, je druga uslužno ponujala obrisačo. Tak je običaj sprejema njihovih gostov
Sezul sem čevlje, predal kaidu revo}' ver in nož, in ta se je zahvalil z oCl” vidnim zadovoljstvom. Poznal sem D običaj, da sc človek v prijateljski h* ^ sam razoroži, še preden prestopi mel prag.
Krenili smo po dolgem hodniku in nato obrnili na levo ter stopili v.pr°1r strano dvorano. Tla so bila pokrita j dragocenimi preprogami in z različm11 krzni. V sredini je stala nizka miza " edino pohištvo v tej dvorani.
Kaid me je pozval, naj sedem i" ^ kazal je na panterjevo kožo. Storil se to in prekrižal noge kakor Turk. nas so zavzeli mesta visoki ar£*~Svj dostojanstveniki, ki so se kakor duh° tiho pritihotapili v dvorano.	^
Na kratek klic šejkov je vstopila n® ^ žena, kateri je nekaj govoril v sV°,^0, narečju. Pritrdila je takoj zapustila d rano. Nato se ic kaid obrnil proh
(Dalje sled1-*
Človeško mlfatja v setuek ide mm
Grozna smrt mladega dekleta v Pekrah — Pretresljiva smrt družinskega očeta pod vozom
V Pekrah pri Maribor« se je včeraj ^opoldne pripetila grozna smrtna nesreča, ki si je izbrala za svojo žrtev komaj Hletno viničarjevo hčerko Marijo Brun-skovo. B rimsko vi služijo pri veleposestniku Reiserju kot viničarji. Včeraj po-Poldue so viničarji kosili travo na bližnjem travniku, jo proti večeru naložili na voz in peljali proti domu. Na vozu pa j_e bila tudi 14letna Marica. Nesreča je »otela, da se je voz na ozki cesti presni! in se je z vozom vred zvrnila tudi Marica. Poleg drugega orodja je bila na v’Ozu tudi kosa. Marica je padla z voza
in se ji je pri tem zapičila kosa ob sedalu na levi strani ter prebodla njeno tek* na tak način, da se je pojavila na drugi strani trebuha, približno na mestu, kjer se pojavlja slepič, z razparanim črevesjem vred. Marica je takoj omedlela radi groznih bolečin in so jo poklicani mariborski reševalci nemudoma prepeljali v mariborsko bolnišnico. Tu so zdravniki storili vse, kar je bilo mogoče, vendar niso mogli rešiti življenja mlademu dekletu. Umrla je ob 21. uri nezavestna. Brun-škorn je bila Marica v veliko pomoč in jo bodo težko pogrešali. Z njeno tragično
Huda im tud Deavmska dedna
lakega neurja nad poljčansko okolico v’ Lovniku in na Pečici ter v sosednjih jiaseljih ne pomnijo niti najstarejši ljudje, kakor je bilo v ponedeljek popoldne. Utrgati se je moral oblak, ker je bila vsa Pokrajina mahoma poplavljena. Vlivalo !e kot iz škafa. Voda je odnašala zemljo ^ vrtov in njiv, vdirla je v stanovanja, kleti in hleve, odnašala- svinje, steljo in vse, kar je dobila.' Na več mestih je razcapana cesta. Veliko škodo ima posestnik Zorko iz Lovnika, ki mu je besneči Cement odplavil 48 metrov bukovih drv, naloženih tik potoka ob cesti. Po-Bela. ki je premajhen, da bi sprejel Jso to silno množino vode v tako krat-*®&i času vase, je razdejal tudi nasip
pri Kugler je vem mlinu v Poljčanah, kjer bi skoro našel smrt iamošnji mlinar. Hotel je odpreti jez, pa ga je voda spodnesla in bi bilo po njem. da se ni v zadnjem hipu oprijel verige, kjer je vzdržal, dokler ga niso že vsega onemoglega rešili iz objema smrti. V Poljčanah }2 odnesla voda tudi ves les kolarju Oniču. Na več mestih so se sprožili plazovi zemlje, pod katerimi so izginile rodovitne njive. Med nalivom, ki je trajal dobro 'uro, se je vsula ponekod tudi toča. Porušeni so nekateri manjši mostovi. Strela je udarjala venomer. Ljudstvo je z grozo in obupom pričakovalo konca. Na večer je močno narasla tudi Dravinja.
Radi petelina človeško živlienje
Mali ka^eusiki 1 senat mariborskega ^rožnega sodišča je danes dopoldne zo-Pet obravnaval žalosten slučaj uboja. Kakor v sličnih slučajih, je bil vzrok strašnega krvoprelitja prav malenkosten. "a zatožni klopi sta sedela dva brata, 1[i sicer 291etni čevljarski pomočnik An-jou Juhner in 421etni čevljarski mojster Simon Juhner, doma iz Zabovcev v ptuj-'skent srezu. Državni tožilec ju je obtožil, da sta sporazumno kot sostorilca v noči na 17. februarja t. 1. v Zabovcih s čevljarskim nožem zabodla Franca Cvetka v trebuh, tako da je Cvetko na posledi-Cah poškodb dne 22. februarja t. 1. umrl v Ptujski bolnišnici. Kritičnega dne, to Je 16. februarja, sta oba obtoženca popiha v neki gostilni v Zabovcih. Tja je tudi sedaj pokojni Cvetko. Med batoma Juhnerjema in Cvetkom je na-prepir in končno pretep, in sicer ra-P nekega petelina, ki ga je baje pokojni ~^e<ko ukradel Simonu Juhnerju. Gostil-**carju se je posrečilo, da je duhove po-Potem so zopet mirno sedeli za llzo ter končno okoli polnoči zapustili
gostilno. Na cesti pa so si zopet skočili v lase. Potem, ko je prispel Cvetko na domače dvorišče, je dobil zopet korajžo ter pričel Juhner ja zmerjati ter pograbil za gnojne vile, da bi navalil na oba Juh-nerjeva. Simon Juhner pa je odtrgal neko lato ter pričel preko plota udrihati po Cvetku. Anton Juhner je tekel domov po čevljarski nož ter z njim sunil Cvetka s tako silo v trebuh, da se je zgrudil na tla ter obležal nezavesten v mlaki krvi. S smrtnonevarnimi poškodbami so Cvetka pripeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je pet dni zatem izdihnil.
Pri razpravi je Anton Juhner odkrito priznal svoje dejanje, dočim njegov brat Simon taji vsako krivdo. Oba se izgovarjata s silobranom.
Anton Jiuner je bil obsojen na štiri leta strogega zapora ter na plačilo pogrebnih stroškov, Simon Juhner pa je bil oproščen. Senatu je predsedoval s.o. s. g. Lenart, pridesnika pa sta bila gg. s. o. s. dr. Kotnik in Kolšek. Obtožbo je zastopal državni tožilec g. dr. Dev.
mUda žrtev dravskih valov.
Na čolnu, ki je privezan približno 50 ,°rakov nižje od pobreškega broda, se 't<~, včeraj popoldne igral neki 81etni fan-k- Lovil je s palico les, ki je plaval po odi- Neki Albert Jeza je vidci, kako je r izgubil ravnotežje in padel v de-ce valove. Tudi je opazil, kako je ne-g. {Ji otrok molil roke iz valov, ki so Ko n a*u Pogoltnili. O nesrečnem do-% t -S0 obveščeni orožniki, ki so Dr oyili Podrobnosti, kako se je nesreča ipetila. čigav je bil deček, pa doslej . niso mogli dognati. Neki lOletni fant ' {e povedal, da je bil fantek, ki se je Pri čolnu na Dravi Kalinov iz mag-u^nf1Skc.Ka Predmestja. Da bi se mogla j)a- 0v'ti identiteta nesrečnega otroka, *r * starši zglase pri orožnikih na Po-<»li na Teznem.
fioidetua?
kava"10 še Ilekal dni gostuje v kino-
Hc rn* najboljši komik Joe Jarsky. Zato varno11oC*^’“ pri''^c 'm obiščite našo ka-bat ‘ °iidne cenc. Prvovrstna postrež-
l!!'ariborski i^drtižnicj Družbe sv. 10 Metoda »mata v sredo, dne .13.
maja svoj redni letni občni zbor. Članice in člane obeh podružnic, kakor tudi vse ostale prijatelje naše šolske družbe vabimo, da se tega občnega zbora udeležijo v obilnem številu, da pokažejo s tem svoje zanimanje za narodnoobrambno delo, ki je danes baš tako potrebno kakor je bilo prod 50 leti, ko je bila ustanovljena naša šolska družba.
Jadranska straža, Gregorčičeva ul. 26, sprejema prijave za letovanje odraslih v lastnem domu v Bakru. Popolna oskrba s taksami vrod Din 30 za osebo za maj in junij.
Putnikov binkoštni izlet z avtokaroni.
Ob Bhikoštili priredi Pirtnik izlet z avto-karom k svečani otvoritvi nove ceste »Packerstrasse« in na Vrbsko jezero. Izlet se vrši na podlagi jugoskrveiisko-avstrijske turistične konvencije od 2. avgusta 1935 in na temelju recipročne propagande v obeh državah. Vozna cena znaša Din 200 po osebi. Potuje se lahko tudi s kolektivnim potnim listom. Prijave najkasneje do 15. marca pri »Potniku« v Mariboru ah Celju.
Ali že veste, da bo v nedeljo, dne 17. maja velika spomladanska veselica na telovadišču Sokola I. v Koseskega ulici. Pri nas ste se še vedno dobro zabavali. Domače vino, za prigrizek bodo naši izvršim čevapčiči. Mladina se- bo zabavala
usodo in starši sočuvstvujejo vsi njihovi znanci.
V Črncih pri Apačah je postal žrtev smrtne nesreče 721etni na grajščini Freu-denau uslužbeni Ivan Sabo. Pri prevozu trave je po nesrečnem naključju padel pod voz in je Sabo obležal v nezavesti s strtim prsnim košem. Sabo je na posledicah smrtonosnih poškodb preminil in zapušča tri sinove iti dve hčerki, Njegova tragična nesreča je zbudila splošno sočutje.
ua novem plesišču. Igrala bo godba »Drava«. In kar je glavno: pri nas ni vstopnine, zato pridite vsi na sprehod v naš lepi magdalensfci okraj.
Šolske produkcije gojencev Šole Glasbene Matice se vrše v četrtek, 14. maja ob 17. uri in v petek ob 20. uri v beli dvorani Uniona. Vstopnine ni, vabljeni so svojci gojencev in tudi ostalo občinstvo.	•
6 U$h Ut gmhh
Glavni kolodvor v Mariboru v službi protituberkuloznega gibanja. Občinstvo opozarjamo, da bo naša PTL namestila na glavnem kolodvoru v Mariboru pri vhodu in izhodu nabiralno mizico za zbirko PTL v času protituberkuloznega tedna. — Vsak potnik naj za srečno pot ali za srečen povratek žrtvuje azilskemu skladu PTL — za protituberkulozno borbo vsaj 1 Din. Žrtvujmo se za svoje bo-lane brate-sestre vsaj enkrat na leto!
Lepa novost v našem tujskem prometu. Tujsko prometna Zveza (Putnik) v Mariboru nam sporoča, da so v vročih dneh poletne sezone prejšnja leta mnogoštevilni turisti, posebno iz severnejših delov države, izrazili željo, da bi se tudi prj nas vpeljala v glavnih prometnih cen trih dostava hladnih obrokov (Luncheon baskets). Tej želji je zaenkrat ugodil Zagreb — uprava Palače Hotela, ki dostavlja po naročilu na vlak vrečice za kosilo ali večerjo za ceno Din 18—22. Vrečice vsebujejo hladno meso, kisle kumarce, 2 trdo kuhani jajci, sir, sadje in kruh.
Popravi! V 42. vrsto včeraj izišle kritike k premieri »Tujega deteta« se jc vri nila napaka in bi se moral dotični pasus glasiti »v tej nešablansko ...«, ne pa šablonsko, katero napako so gotovo že čitatelji sami razbrali.
Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved pravi: Na vzhodu in jugovzhodu morda še sončno in toplo, pozneje morda nevihte.
Kako naj živhno. Prejeli smo s prošnjo za objavo:	Upokojenec sein hi vma'm
skrbeti še za tri nepreskrbljene otroke. Trinajstega v mesecu smo in še nisem prejel pokojnine. Tudi ostali moji tovariši je niso prejeli. 'Kako naj živimo? — Mariborski upokojenec, družinski oče.
Današnji trg je bil še precej dobro založen in obiskan. Kmetje so pripeljali osem voz krompirja in čebule, 2 voza jabolk in 2 voza lesene ter lončene robe. Cene so bile piščancem 10—11, kokošem 20—35, racam 15—25. gosem in puranom 25—45, domačim zajcem 5—25, kozličem 40—50, kanarčkom 50 in 100 za komad, črešnjam 20. dalmatinskim 12—16 za kilogram.
Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Albaneževa in Konigova lekarna, jutri v četrtek Maverjeva in Sirako-va.
Žlahten sad, žinahtna cena. Na trgu so se pojavile danes prve jagode. Rešpekt!: liter ao dinarjev.
Rdeče črešnje sredi mesta. Na dvorišču tukajšnjega predstojništva mestne policije so že dozorele črešnje. Drevo je polno žlahtnega sadu.
Da se prepreči pijančevanje in izgredi vojaških rekrutov ob priliki vpoklica v stalni kader, odrejam na podlagi 66 in 67 zakona o notranji upravi, da se v dnevih od 6. do 7. junija 1936 vojaškim ofaaieEtHkoan v Ma**fcšcwu ne sine točiti in
REPERTOAR.
Sreda, 1'3. maja: Zaprto.
Četrtek, 14. maja ob 20. uri: »Tuje dete«. Red B.
Petek, 15. maja ob 20. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Znižane cene.
Nedelja, 17. maja ob 15. uri: »Otroška plesna prireditev zagrebške plesne šole Mercedes Goritz-Paveličeve«. — Ob 20. uri: »Kariera kanciista Winziga«. Zadnjič. Globoko znižane cene.
GRAJSKI KINO. Od danes naprej kriminalni velefilni
»ZASLEDOVANJE««
Lov z motornim kolesom za zločinci v avtomobilu. Uničenje policijsko radio oddajne postaje, zločinci se krijejo pod raznimi krinkami. Oglejte si (a velefilni, ki je v nemškem jeziku.
M——■llllll —g—O——
Kino Union. Od danes velefilni »Sto dni Napoleona«, Werner Kraus, Gustav Griindgens, Elsa Wagner, Peter Voss v' glavnih vlogah.
Sokol Maribor II, Pobrežje priredi v soboto 16. maja ob 20. uri v dvorani br. Renčlja opereto »Kakor stari tako mladi« v treh dejanjih. Gostuje dramski odsek Sokola Studenci, sodeluje 30 oseb. sal. orkester »Drave« in pevsko društvo »Enakost«. Vabljem so vsi člani in ceni. občinstvo. Igra je zelo zabavna. Pridite polnoštevilno!
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Dne 12. maja t. !. pri 'žrebanju II. razreda. 32. kola, so bili izžrebani sledeči dobitki-
Din 60.000: 5766 Din 30.000 : 57000 Din 20.000:	7'838
Din 6000: 61968 95177 Din 3000: 6708 17348 33075 41(>2(. -ioti-, 45376 58762 68385 73928 93932
Din 1000 :	4063 11898 22812 2,3821 31098
42990 51479 68203 74386 75114 77563 7997!) 87927 98048
Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25.
prodajati alkoholne pijače. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali na podlagi čl. 69. zakona o notranji' upravi z denarno kaznijo od 10—500 Din oziroma ob neplačilu v danem roku z zanvrom od I do 10 dni. Naredba stopi v veljavo dne 6. junija 1936. Predstojnik mestne policije: dr. Trstenjak s. r.
Na današnji seneni trg so kmetje pripeljali štiri voze sena in 6 voz slame. Slama se je prodala po 18 do 22 dinarjev za 100 kg, seno pa po 40 do 44 dinarjev.
Tudi strupene kače niso varne pred tatovi. Mariborski zdravnik g. dr. Josip Majcen je imel pri svoji viničariji v Bre-sternici v lesenem zaboju devet strupenih modrasov. Viničar je modrase redno krmil in mu niti na misel ni padlo, da bi jih kdo ukradel. Presenečen pa ;e moral te dni svojemu gospodarju sporočiti, da je vseli devet strupenih modrasev žrtev lakomnega tatu. Viničar je tatvine osumil nekega Alojzija L., ki je znan lovec strupenih kač. Po mnenju viničarja bi namreč ne mogel biti nikdo drugi tako »korajžen«, da bi se lotil strupenih kač.
Vlom. Pri posestniku Ivam-ti Ramšaku
v Podvinu pri Polzeli je neznan storilec vlom« v klet in mu odnesel 600 Din. ki jih je imel shranjene med sodi. Za vfo-milcem poiz.vedu.iejo orožniki.
Od doma je pobegnil. Danes dopoldne je sluga Ljudske samopomoči Florijan Nerat prijavil policiji, da je njsgov 161etni sin Rajmund neznano kam pobegnil. Fant jc šibke postave in oblečen v sivo obleko.
Smolo je imel posestnik Matija Robič iz Bresterrrice, ko se je včeraj popoldne krepčal v neki gostilni v Splavarski ulici. K Robiču je prisedel neznane c in se zapletel z njim v razgovor. Ko pa je odhajal Robič iz gostilne, je opazil, da je z neznancem izginila tudi njegova listnica z 200 dinarji.
Uro je ukradel neznan tat v čakalnic! železniške postaje v Št. liju. Ura je bila vredna 500 Din. Za storilcem poi/.vedii-jejo OMžaiki.
CMCCNIJ
ROMAN
-Poberite ljudi in jih znosite semkaj!« je ukazal starec.
črni orjaki so se takoj lotili dela. Pobrali so onesveščene policiste, si jih naložili na roko kakor polena ter jih nato zložili pred magom v živo skladovnico. Dr. Evarist je osebno preiskal drugega za drugim im jim odvzel orožje. Nato so jih preložili v dvigalo, odpeljali v podzemlje in zaprli v veliko železno kletko, v kateri so prej domovale gorile.
Ko so se osvestili, so bili jetniki v svetu, ki se jim je zdel tako fantastičen, da so še dolgo -mislili da sanjajo, aH pa so začarani. Pred njihovo kletko so se spre-liajali resnični velikani, prav taki kakor tisti, o katerih so brali v pravljicah svoje mladosti.
Šef policije jih je naposled ogovoril, toda velikani mu niso odgovorili, ali so pa momljali neke nerazumljive besede v tujem, neznanem jeziku vroče Afrike.
Med tem $0 drugi orjaki gori na površini zemlje spravljali v drugo dvignjeno stavbo policijska letala. Ko so bila
spravljena, se je stavba zopet pogreznila; izginila je, kakor da je nikoli ni bilo. Za njo so se vrnili v podzemlje tudi črnci.
Dr. Servacij Evarist je ostal sam. Stal je nekaj časa sredi prazne ravnine in premišljeval. Nato se je nenadoma zganil in odhitel naglih korakov proti gradu. Odšel je v radiofonsko sprejemnico in prisluhnil prestolnici. Prva poročila ga niso zanimala, potem se je pa naenkrat oglasila postaja notranjega ministrstva, iskala je stika s sprejemnico in oddajnico letala šefa policije.
»Halo! Halo!« je klical nekdo. »Tu notranje ministrstvo, kličemo letalo šefa policije, ki je odletelo proti Maklenu. Nas slišite?«
Starec je nskaj časa premišljeval in mimo poslušal ponavljanje klicev, končno je pa segel po vzvodih oddajnika in spregovoril s potvorjenim glasom:
»Slišimo klice, toda zgodilo se je nekaj groznega...«
Ustavil je delovanje aparata in prisluh-
nil postaji notranjega ministrstva, kjer je radiotelefonist ves prestrašen spraševal kaj se je zgodilo in se trudil na vse pre-tege najti zopet pretrgani stik. Ko se je dr. Evafistu zdelo dovolj, je zopet vzpostavil stik in nadaljeval:
»Slišimo vas, a naš aparat je pokvarjen in deluje samo še v presledkih.«
»Kaj se je zgodilo?«
»Med poletom proti Maklemu so se pojavile naenkrat pred nami leteče pošasti; priletele so iz Italije,« je lagal maklenski graščak v imenu tistih, ki jih je zaprl v podzemlje. »Napadle so nas in morali smo spremeniti smer poleta. Tako še nismo dospeli na Maklen. Dve naši letali so pošasti uničile, kaj je z ostalimi ne vemo. Naše zasledujejo. Ena se je že zaletela v nas in nam napravila nevarne poškodbe. Tudi oddajnica je pokvarjena iti zgodi se vsak hip lahko katastrofa.«
»Kako. halo! Kje ste sedaj?«
»Nad gozdovi... Nov napad. Zasledujejo nas tri ogromne pošasti. Streljamo, a brez uspeha. Prav sedaj se nam približuje največja. Rešiti nas more le čudež. Molite za naše duše! Sedaj...«
»Halo! Halo! Halo!« je vpil radiotelefonist, a zaman. Dr. Evarist je zaprl oddajnico in se ni več oglasil. Tako je navdal postajo ministrstva s prepričanjem, da je pošast letalo zdrobila in se zato
nihče več ne oglasi, sc ne more oglasiti.
Starec si je zadovoljno pomel roke.
»Tako,« je zamrmral, »speljal sem jih-Kolosalno. Verjeli bodo, da policisti sploh niso prišli sem in jih zato tu sploh ne bodo iskali. Seveda, poslali bodo druge* a tudi tem se ne bo zgodilo drugače. Nazadnje se bodo že naveličali...«
XIX.
Spopad med maklenskiini nestvori j11 Italijani, ki sta ga dr. Servacij Evarist in profesor Hilarii Kabaj opazovala in vodila s svojim aktivnim sodelovanjem do sprejetja tiste vesti, ki ju je napotila, da sta se tako jadrno vrnila na Maklen, se je poslej razvijal sam dalje. Zadržanje Italijanskega zasledovanja umikajočih se pošasti je ustvarilo nov položaj. Pošasti so prešle'znova v napad. Vodil jih je sedaj sam zrnaj-človek sistematično organizirane. Boj je bil res še nekaj ur srdit, nazadnje so pa vojaki le omagali. Zmagala je elementarna sila zveri. Italijanska vojska se je tako tudi na tem odseku spustila v beg, ki je pomenil popolno, katastrofalno uničenje. Nove čete, ki jih je med tem poslala vlada s francoske fronte in iz osredja države proti pošastim, s° prispele prepozno. Poraz armad jih je tudi docela demoraliziral. Vojaki so pričeli bežati večinoma še prej, preden so se v nestvori sploh spapadli.
X&3&U& Jun	f-PfHfifiPfifi	Juuda&siua
Danes se je zglasila pri banu dr. Natlačenu ob priliki njegovega službenega potovanja v naše kraje tudi delegacija kmetov iz obeh mariborskih srezov, ki mu je v obrambi pravic ter interesov obmejnega kmetijstva izročilo obširno spomenico, iz katere povzemamo:
Živinoreja.
Da se omogoči kontrola cene, po kateri kupujejo prekupčevalci, trgovci in mesarji živino od kmetov, naj se v bodoče z odlokom banske uprave odredi, da se mora pri komasaciji od strani kontrolnih organov, v prisotnosti prodajalca in kupca živine napisati na živinski potni list cena, po kateri je bila živina prodana. To je potrebno tudi glede kontrole radi plavanja obrtnega davka.
Nadalje naj se izda občinskim uradom nalog, da morajo v bodoče izstavljati živinske potne liste na takšen način, da se bo iz istih jasno razvidelo, ali je dotični, ki pripelje živino na sejem, prekupčevalec ozir. mešetar ali pa kmetovalec-pro-ducent. To je potrebno radi tega, da se posredništvo pri trgovanju z živino omeji in s tem prepreči izrabljanje kmetovalcev od strani posrednikov.
Mlekarstvo.
Preskrba Maribora /. mlekom je vse
prej ko urejena, higijenska in modema. Mleko, ki ga danes pijejo meščani, je nehigijensko, to pa ne po krivdi kmeto-valcev-producentov mleka, temveč zopet po krivdi posrednikov; ki mleko od kmetov pokupijo in ga prevažajo v Maribor. Zato se naj prepove vsako šuš-marstvo. Nakup mleka od producenta, prevoz istega iz vasi v mesto in prodaja naj se korocesionira. Za prevoz mleka iz vsakega kraja naj se dodeli koncesija samo enemu prevozniku. Na ta način bo kontrola mnogo lažja, od istega se lahko zahteva higijsriski postopek, s čemur se borno približali modernemu sistemu pre-skrbljevanja mleka mest vse do tlej, dokler ne bo mesto Maribor samo uredilo tega vprašanja na ta način, da bo uredilo svojo veliko centralno mlekarno.
Vinarstvo.
Sklicujoč se na našo zadnjo prošnjo, ki Milo jo vložili pri Kr. banski upravi glede dovoljenja za vinotoče, ponavljamo svojo prošnjo v istem smislu, da se naj podaljša dovoljenje vinotočev in dovoli pro daja vina tia trgu oddaljenejšim vinogradnikom v količini od 5 litrov navzgor, vse dotlej, dokler bodo tukajšnji vinski trgovci in gostilničarji uvažali ogromne količine cenenega in slabšega vina iz Banata in Dalmacije. Na ta način sc bo
nudila našemu vinogradniku možnost, da bo vsaj po priliono odgovarjajoči ceni vnovčil svoj pridelek in bodo konzumen-ti imeli priliko, na ta način spoznati naša stajerska vina.
Sadjarstvo.
Velika ovira izvoza sadja je bila lansko leto fitopatološka kontrola sadja. To fitopatološko službo je izvrševal samo en uradnik in to iz Splita ozir. iz Zagreba. Razumljivo je, da pri ogromnem navalu izvoza, ki se je vršil dnevno po več deset vagonov in to na raznih izvoznih postajah, kakor je Dravograd, Maribor, Špilje, Gornja Radgona, Kotoriba, ni mogel en uradnik biti istočasno na vseh postajah, kar je imelo za posledico, da so morali vagoni, naloženi s sadjem, po več dni čakati na pregled, ki se pa tudi ni mogel izvršiti z vso potrebno natančnostjo. Zato predlagamo, naj banska uprava pozove od nemškega instituta za kori trolo uvoza sadja v Nemčijo enega fito-patologa, ki bo z fitopatologj ozir. organi Banske uprave obiskal in prekontroliral vse doticne sreze, ki niso zaraženi z ušjo St. Džoze in da se na podlagi te kontrole dovoli izvoz sadja iz teh krajev brez daljne kontrole fitopatologa ter da lahko iz teh srezov naloženo sadje kontrolirajo pri izvozu sreski kmetijski referenti.
Za celokupen izvoz sadja iz Štajerske naj se pri Mariborski kmetijski poskusni in kontrolni postaji za časa izvoza sadja t. j. počenši od meseca julija do konca decembra uredi stalna fitopatološka služba in nastavi državen fitopatolog. Temu fitopatologu bi dostavljali pomožni kontrolni organi, ki bj se imenovali za kontrolo in pregled sadja pri izvoznih postajah, vse sumljivo sadje v pregled, kajti današnji način kontrole ne odgovarja in mora tudi fitopatolog sumljivo sadje pregledati v laboratoriju. Če sc ustanovi stalna iitopatološka služba v Mariboru s pomožnimi kontrolnimi organi na izvoznih postajah, se bo naš izvoz sadja lahko pravilno in hitro izvrševal, na drugi strani pa bo tudi sigurnost kontrole večja.
Cena našega sadja je nižja še radi tega, ker se pri nas izvršujejo klirinška izplačila v višini Din 13.20 za 1.— RM. medtem, ko dobijo na primer Avstrijci preračunano v našo valuto plačano 1.— RM z Din 17.—, Švicarji z Din 18.—. Radi tega je vsaka konkurenca na nemškem trgu od naše strani nemogoča in cena sadja pri nas doma tako nizka. Zato zahtevamo, da se obračunava nemška marka za izvoz našega sadja tako, kot v Avstriji t. j. r Din 17.
Za izvoz našega sadja v Nemčijo naj se izvrši deloma v kompenzacijo, ker sc na ta način dobi polna vrednost marke. Tako se naj n. pr. za kompenzacijo izvoza našega sadja y Nemčijo vzame kabel, ki ga bo naša država nabavila v Nemčiji za telefonsko zvezo Maribor -Zagreb.
Regulacija Pesnice in Pragerskega polja.
To amelioracijsko delo je uujno po-tiebno. Pridobili bi mnogo plodne zemlje, odklonila bi se nevarnost povodnji in s tem zvezana škoda od poplav. Utrdila bj se gospodarska moč našega kmeta in omilila brezposelnost kmečkega ljudstva.
Promet z Avstrijo.
naj se ponovno oiajša v tem smislu, da bodo lahko Avstrijci hodili k nam kupovat in imeli pravico vzeti s seboj čez mejo odgovarjajoče količine mesa, jajc, moke in drugih kmetijskih pridelkov. — Avstrijski kontrolni organi pa to sedaj, proti trgovski pogodbi, z raznimi šika-naini onemogočajo vsak obmejni promet s kmetijskimi pridelki.
Gozdarstvo.
Ogromno škodo so povzročile našemu gozdarstvu in prebivalstvu Pohorja sank cije, ki jih izvaja naša država proti Ita-
liji. Z ozirom na to in z ozirom na svetovno političen položaj, kako sankcije i2" vajajo druge džave, sledi, da smo m* najbolj in edini prizadeti z izvajanjem senkcij. Zato zahtevamo, da se iste tako! ukinejo.
Gozdarska šola v Mariboru.
Izpopolni naj se gozdarska šola v Mariboru v smislu potreb našega gozdarstva in naših gozdnih kmetovalcev. Naj se enkrat končno določi stalnost te šole v Mariboru, da se ne bodo od časa do časa pojavljale govorice, da se hoče ta gozdarska šola ukiniti, pretvoriti v drntfi tip šole itd.
Mariborski živinjskf sejem. Na sejem dne 12. t. 111. je bilo prignanih skupaj 50^ glav živine, fn sicer 5 konjev, 8 bikov. 123 volov, 356 krav in 11 telet. Povpre" čne cene so bile sledeče: Debeli voli ' kg žive teže od Din 3.50 do 4.75, pold-' beli voli od 3.30 do 3.50, voli za rejo od 2.90 do 3.50, biki za klanje od 2.80 do 3, klavne krave debele od 2.75 do 3.50' plemenske krave od 2.50 do 3. krave z;l klobasarje od 1.75 do 2, molzne krave od 3 do 3.75. breje krave od 3.25 do 3.75’ mlada živina od 3 do 4. teleta od 4.5P £l° 5.50.
Mesne cene na mariborskem tlrgu.
lovsko meso I. vrste 1 kg od Din 8 do y volovsko meso II. vrste 6 do 8, meso &1' kov, krav in telic 4 do 6, telečje meso I. vrste 8 do 10, telečje meso II. vrste 5 do 6. svinjsko meso sveže 8 do 12 Din-__
Darujte za azilni sklad PTL1
Mali oglasi
Službo dobi
IŠ0EM služkinjo
ki zna samostojno kuhati. — Vprašati v trgovini, Vetrinjska S.	2348
Službo išie
služkinja
ki zna samostojno kuhati in voditi gospodinjstvo, išče mesto k dobri in mali družini. Naslov v upravi Večcrnika . 2345
POŠTEN IN ZANESLJIV INKASANT
vešč svojega posla, sprejme še inkaso obrokov iu računov -—3 tvrdk v Mariboru iu okolici. Garancija na razpolago. Ponudbe pod »Siguren uspeh« na upravo lista. 2359
Kupim
KUPIM ENOVPREŽNI VOZ
opremljen, nosečnost 600 do 700 kg, v dobrem stanju. Ponudbe na gostilno Barič. Tezno,	234«
Stanovanje
Razno
OD&AM SOBO
in kuhinjo. Tržaška c. 5, nasproti Primorske.	2352
SOBO IN KUHINJO
s pritiklinami oddani starejši stranki brez otrok s 1. julijem. Studenci, Ciril-Metodo-va 10.	2347
STANOVANJE
oddam. Tvorniška 24.	2351
Sobo odda
SOBO S HRANO
in posebum vhodom oddam. Vrbanova 28, pritličje, desno. ______________2356
SOSTANOVALCA
sprejmem takoj. Vrtna ni. 17, na dvorišču.	2*4
Lokal
PRISTEN AJDOV MED
po Din 13.— za kg in lični med oddaja Kmetij-™1.
17 r r' 2258
družba, Meljska c. večjem odjemu popust.
MILOSTIVA!
Vaš krzneni plašč čez P0^ najskrbneje shrani krzn Semko, Gosposka ul. 37. O nem ea za polovično popravi in modernizira. * čljivo gele v Jeseni pri Pj 5 zemu.
POZOR!
V Grajski kleli odlična cis* ska godba, s prvo odlikovana pjevačica k°z Kostid dnevno ob 20. urii*
V-
7
LEP LOKAL
na prometnem kraju se s 1. junijem odda v najem. Uprava hiš Pokojninskega zavoda, Kralia Petra trg.	2331
Dnevno sveže morske izborna kuhinja, prvorazr^,, na vina, zmerne cene. -'
KOPALNE OBLEKE
dobite najbolje in najce'"^., po meri in okusu. JanK|rt1 a stalno barvo in sprejmem popravila v to stroko. ^ na pletarua. Slovenska t'1-2353	_____
DIN 18.-	,l(
beli Crepe de Chine naP1? pri Trpinu. Vetrinjska 2261
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.>
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.