I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr četrt leta 90 kr V Ljubljani 23. julija 1890 Obseg: O kurnikih Razne reči Kranjska deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola v Grmu. Vprašanja in odgovori Zemljepisni in narodopisni obrazi. Sadjarstvo v zelenjaku Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. kurnik pri strehi ob vseh straneh oddušnike. kater od » kurnikih. piraj in zapiraj zaradi zračenja leti lahko hladiš kada tako r je treba. Tudi okna morajo biti narejena, da se odpirajo da po Za rejo kuretine je prvič potreba prostora zunaj Ivurnik po zimi pa, da je toplo lahko narejen iz raznega gradiva Bodi hiše, po katerem se živali gibajo, drugič prostora, koder pa zidan ali lesen, pobel ga notraj na leto najmanj prenočujejo ter neso in vale, t. j. kurnika. Glede veli- po dvakrat. Mrčesa se boj pri kuretini, ker ga odpraviš kosti kurnika so celo izkušeni perutninarji različnega le težko. Lesene stene delaj iz neostruženih desek bodi mnenja. Vsaka kokoš naj ima vsaj pičlo tretjino štirja- ravno tako strop, ŠKega metra prostora. Kurnik naj ima znotraj vsaj po da je ne more voda predreti oblokan. Streho naredi tako visoke stene ter spredaj in ob straneh kolikor Za prenočišče kureti naredi v kurniku manj Podoba Podoba Po do da mogoče visoka okna. Spredaj ob obeh straneh vrat na- pet drogov, ki so po debeli in okrogli ter vsi redi luknji, skozi kateri more hoditi kuretina. Tla kur- enako oddaljeni od tal. najmanj po 1 m/. (Glej podobo 1.) niku naj bodo mokroti neprodorna ter naj imajo proti Drogi Be smejo biti eden nad drugim, ker hoče vsaka eni strani strmec, da )ih lahko izplakuješ. Tla so lahko kokoš priti vselej na najviše mesto, vsled česar se med lesena, vendar so boljša od cementa, ker stanejo ravno seboj vznemirjajo ter tudi pogrjajo. Droge postaviš naj- toliko in ker jih laže ohraniš čista in suha. Res so ce- bolje gredi kurnika po pičlega pol metra narazen ter mentna tla po zimi mrzlejša ; to pa lahko popraviš, ako jih naredi po tri metre dolge. nastiljaš po leti jn po zimi s peskom ali pepelom, s Gnezda, v katerih neso kokoši jajca, postavi ob šotnim prahom, po zimi pa posebno z rezanico, plevami zadnji strani in, če treba, ob stranskih straneh kakih itd. Tak nastil je posebno primeren po zimi, ako ne deset. Za gnezda rabijo najbolje in so najcenejši stari na -» . . more kuretina hoditi na piano. Zraven oken mora imeti pol prerezani sodčki, na pr. od cementa. (Glej podobo 2.) Taka gnezda porabiš lahko tudi za valilna goezda. Priporočam ti postaviti taka gnezda spomladi na planem pod kak grm, kjer kokoši neso in nego v kurniku jajca veliko rajše ter zna iz zemlje dobivati poljedelec krvavo potrebuj eč dobička, katerega itako Ne bodemo na široko Piščetom tere postavimo žijo tudi prav dobro taki sodčki ka treboa šola, uže mnogokrat smo to storili za kurnik na piano Ta prostor bodi ograjen. Prvih štirnajst dni naj bodo piščeta s koklj opozoriti pa vendar hočem našega gospoda sotrudnik* razpravljali, koliko je po mi i drugi vsaKega na temeljiti članek F. S., ki ga je bil priobčil vred na tem prostoru » po noči sodčku. Pozneje se pa pa naj prebivaj v z zadnjih številkah „Novic". Članek .črtica o kmeto reti presele v kurnik med drugo ku če vem izobraževanj V) u vse to temeljito razpravlja. Mars kedo pa še vedno poprašuje : Česa naj vendar kmetskeg za boje preko 1 krme Da umno redimo kuretino, moramo imeti tudi za- krmo kakeršne kaže podoba 3. Ti zaboj so dolgi ter tako narejeni, da morejo živali do fanta v šoli nauče? Od t- deželah vzrejajo ob ena vino, ki je dvakrat toliko na to je Jahe«. Po drugih kih ali še slabših razmerah ži redna koliko z glav ečedijo živali moraš imeti in vratom. Krme v takih zabojih ne se med seboj ne pulijo toliko. Seveda po emlji več in boljših pridel urejati tauo umno da jim aaša, prideljujejo znajo sadjarstvo eč takih zabojev v kurniku na planem Posode za pitno vodo morajo biti ali kovinaste ali pa lončene. Vsegda postati slu vsak dan. zumejo vinarstvo tako merjati ne smemo, z trtna uš ne uniči itd. donaša lepih uohodko ra- glej, da bodo čiste kisla ali ? voda ne sme vzmore, ako z varčnim da se mi z našimi vini niti pri- najo vinograde d elati, da jim jih tudi Vse to pa naš kmetovalec celo in po zimi kakor po leti, s svežo vodo smrdeča ter jo zamenjaj sname vse, kar je posnemanj pridnim gospodarjenjem po drugih dežel. Povsod Na planem si poišče kuretina sama rostora, koder se kopij valj primernega je treba. Slovenci je dobiti . vredno pri kmetovalcih kaj dobrega, le poiskati so zemlji. Ker pa pokvari dež ali po pesku ali po rahli Das v posnemajo gledni čebelarj j drugi narodi m dobro lahko tudi take prostore. breui gospodarstvu posnemaimo toraj tudi mi v do prirediti kuretini v ta namen druge Vso to ednost prav ceno zelo si kedo krite prostore, katere naspeš s peskom, pepelom ali s šotnim drobižem manj po štirikrat premeniti mogel pridobiti le, ako bi popotoval križem sveta. Na ta način učiti se umnega kmetijstva je sicer dobro, a Ta nastil pa moraš na leto naj nerodno ter drago, ceneje dosežeš j v kmetijsko šolo tam ravno to, ako gre Kranjska deželna vinarska poljedelska šola v ? sadjarska in tega ti dado sam določiti. Mi Slovenci te vsega tega nauče in pole podlogo, da moreš ob posebnih cr o kaj ti bod čajih gospodarstvu največ hasnil smo kmetijski narod Grmu še mnogo nedvigoenih zakladov kate Uže večkrat smo pisali v našem je kranjski dežel zbor listu o tej šoli treba nam je obilo umnih slovenski gospodarji, svoje ? pri nas tiči v zemlji da jih pa dvignemo, Pošljite toraj stroški v prid kmetijskemu stanu našemu. Sedaj pa ustaoovil z ogromnimi Grmu! Koristili bodete Kmetovalcev sinove v kmetijsko šol v 86 Š0l8k0 leto » ko deželi tem največ sami sebi bliža kajti s kmetij izšolanih gospodarjev ši vodstvo doposlalo letno šolsko poročilo za ojemu koncu in nam je šolsko kmetijstvo in blagostanje po dežel , pa tudi se um nc 1888/9 ho čemo se v novič na Kratko spominjati za kmetijski stan prevažne šole ter našim gospodarjem v novič priporočati, da pošljejo sinove svoje vanjo. šol se učenci uče Sadjarstvo v zelenjaku teoretiški praktiški vsega tistega, kar je ob današnjih razmerah treba vedeti umnemu kmetovalcu elenjaku morajo se Menimo gospodarj da ga pa ne jablane. Večino mladih več med hruške saditi, nikakor starih jablan, stoječih ki Slovenci pametnega v mastnih, rodovitih sadovnjakih, loti se neka bolez priznal, da je dandanes kmetovanje nekak rak. Vzroka tej bolezni iskati da se vse drugačno, nego je bilo pred tridesetimi leti, Ua razmere od leta do leta izpreminjajo in da more uspešno gospodariti tem da je brez dvojbe v emlja pod drevesnimi kronami pregnojen z tist gospodar, ki ve in zna gospodarstvo z hlevskim organskimi snovmi, ki imajo v sebi mnogo dušika, kak umno in razmeram primerno urediti. S sčasoma pridno8tj( se izobražen kmetovalec uže priuči svoje gnojem rudninskega gnoja i spodarstvo za vsak poseben slučaj go drevesa navadno jako hitro poganjajo gnojnico itd., in da jej nedostaje pepela, koščene moke itd. Taka les ima široke prime predno se privadi, plačevati mora svoje izkušnje z obil urediti a stanice in mnogo vode v sebi lep nimi izgubami in prevarami že prvo zimo od mraza veje trpé navadno po zmrzlih mestih pokaže se kmetovalec izšolal v kmetijski šoli. On začne kmetovati Drugače je pa, če se je rak. Res je razlika med raznimi jabolčnimi vrstami v e- z obilim strokovnim pravo pot ukreniti, kadar se nameri znanjem, ki mu pomaga lika, ker se je ta bolezen po njih že bolj precej kaj enavadnega pasla bode » mani raz- ne dolgo se pa vendar nobena jabolčna vrsta stavljala škodljivim vplivom. Večletna in mnogo brojna opazovanja so pokazala, da raznovrstne hruške ostanejo zdrave v sadovnjaku vzlic omenjeni neugodni kakovosti zemlje in mnogo bolje rode nego jablane. Po mnogih vrtih stoje prav zdrave hruške poleg jako bolnih jablan, tako da se na prvi pogled vidi razlika in nas sili premišljevati, kaj je temu krivo. Vzroka je iskati v tem, da se hrušek sploh rak manj poloti in da imajo globočje korenine in toraj na nje vpliva vrhnja pregno-jena zgornja plast. Ker hruške zaradi piramidalnih svojih vrhov manj ovirajo rast zeleDjadi, ki je pod njimi posa- ■ ř* 4 ' ' jena, nego pa šjrokovejne jablane, zatoraj sadimo po sadovnjakih najrajši hruške. Razne reči. * Proti bolšicam na vrtu. Dostikrat narede bolšice na zelenjadi veliko škode, ker zlasti mlade rastlinice skoraj popolnoma uničijo. Proti tem mrčesom priporočajo to le : Vzemi deščico, malo širšo, nego so vrste na gredi, ter jo namaži s katranom po eni strani. O pol-danjskem času, ko so bolšice najživahnejše, potegni jo večkrat meri vrstami. Rastline se stresajo in bolšice padajo na deščico ter se prilepljajo na katran. To seveda moraš pa le narediti, ako na svojem vrtu vselej seješ v vrste. Kar je pri umnem vrtnarstvu iz mnogih ozirov edino pravo. * Bršlin, braroba zoper mokre stene. L. Danger priporoča v „Scbleswig Holsteinisches Monatsblatt fur Gartenbau", da ob stenah nasajen bršlin suši zidovje. Sredstvo je poskušeno in cb enem zaljša poslopja. Na- £ gadi naj se pa le ob debelih zidovih, nikdar pa ne ob tenkih, posebno ob takih ne, ki so tako rekoč na goljufijo narejeni iz lesenih križev, vmes pa zid. Bršlinove korenine pokončajo ves les v zidu. Že se je zgodilo, da so Korenine skozi les prerasle ter na drugi strani stene jele poganjati, zid pa se je hotel razrušiti. * Krmi živino o pravem času. Da bode živina uspevala, treba je imeti posode, v katerih se daje krma, čiste, živini je dajati vedno enako mero krme in gledati, da je hrana dobra, in da se krmi vedno ob istem času. Če je živinče vajeno, da dobi ob petih zjutraj prvikrat jesti, postane nemirno in razdraženo, če mora pol ali še celo eno uro dlje čakati, in zatoraj mu krma tako dobro ne tekne, če pa mora še dlje čakati, presestrada se živinče, hlastno poželjivo po krmi pade, premalo jo zveči in prehitro polni želodec, kar večkrat močno ovira probavljanje. Če bi bilo daljše vzdržavanje na pr. pri napol- njenji potrebno, naj se potem le polagoma začenja dajati poprejšnja hrana. Ravno tako napačno kakor prepozno, je prezgodnje krmljenje, kar se večkrat prigodi. Živin-četu se ne ljubi še jesti, krmo le premete in nekaj je pokonča, ali se pa preobje. Jako važno je zatoraj, da se živina ob istem času, rekel bi, isto minuto krmi. Vprašanja in odgovori. • ' __0 ^ ** Drugi odgovor na 143. vprašanje v 29. št. „Novic": Izrekli ste željo, da bi poročil, ako kedo ve, kako praprot zatreti. Jaz imam o tem izkušnjo, a je taka, da je letos ni več mogoče zvršiti. Praprot se mora namreč pokositi aeseca junija, kadar gre uže čez polovico, in * to je toliko let ponavljati, da praprot izgine. Včasih izgine uže prvo leto, včasih pa šele v drugem ali celo v tretjem letu. Bolj če je zemlja gnojna, tem težavnejše je praprot pregnati. Janez Vetušek v Lehni. Vprašanje 145. Imam svoj dom na precej močvirnih tleh, in voda, ki leze po zidu navzgor, dela mi mnogo neprilik. Razmere so take, da mi brez ogromnih stroškov ni mogoče tal osušiti ; ker pa hočem zopet novo stavbo postaviti, prosim sveta, kako naj zidam, da zid nad zemljo vsaj ne bode vedno vlažen ? (R. Š. v G.) Odgovor : Da se prepreči, da se talna mokřina ne vzdiguje po zidovih, loči se iz kamenja ali opeke napravljeni temelj z ločilnimi skladom iz „klinkerja", smolne lepnice ali asfalta od gorenjega zidu. Klinker imenujemo neke vrste posebno žgane opeke, skozi katero voda ne prodira. Smolne lepnice ali asfalta dobite pri A. Druš-koviči v Ljubljani. Vprašanje 146. Ali so res temni konjski hlevi boljši nego svetli ? (J. Ž. v D.) Odgovor: Po konjskih hlevih bodi v obče toliko svetlobe, kolikor je mora biti po stanovanjih. Okna naj bodo tako narejena, da svetloba ne pada naravnost konjn v oči, toraj ne smejo biti vštric konjeve glave in ne preveč pri tleh. Tudi zaradi prepiha je dati oknom « » pravo mesto. Slepe (obrušere) šipe so za konjske hleve posebno dobre. Tudi bolj temno barvane stene so za zdravje konjevih oči boljše nego pa prav živo pobeljene. Vprašanje 147. Kupil sem mladega, zelo zanemarjenega konja, skoraj brez grive. Kako bi pospešil rast grivi? (F. G. na B.) Odgovor: Ako je mladi konj tako zanemarjen, da mu v»led nemarnosti griva izpada ali sploh ne raste, najboljše sredstvo je taki nemarnosti konec storiti. Dobro ga krmite, pridno snažite, češite mu grivo, izpirajte polt, in odpravili bodete kmalu to nepriliko. Vprašanje 148. V našem kraji je navadno vsako leto jari ječmen snetjav, in sicer tako zelo, da, kedar se prične delati klasje, postane črn in ne naredi nič zrnja. Tacega klasja je včasih eno tretjino ali pa še več. Kako bi se dalo to odpraviti ? (G. M. v C.) Odgovor: Snetnjavost provzroči glivica, ki je uže na semenu. Žito obvarujete te bolezni tako le : Vzemite za vsak hektoliter semena 20 dekagramov višnjevega vitrijola (bakrenega vitrijola) ter ga dobro stolcite in v vroči vodi razstopite. Prelijte ta razstopljeni vitrijol v škaf ter pritočite tolikrát po 40 litrov navadne vode, kolikorkrat po 20 dekagramov vitrijola ste vzeli. V to vodo denite seme ter ga pustite v 12 do 16 ur; poljedel pa v potu svojega obraza jé kruh svoj kolikrát pomešati je dobro in, kar na vodi plava, po- obdelava zemljo, mora se stalno naseliti sneti in proč zagnati. Tako namočeno seme je potem treba časa ker , Kdor semenu toliko posušiti, da ga je moči sejati. preden dozori. Kdor seje, hoče tudi žeti toraj ne pusti drugemu kosa j ga začel obdelavati Vprašanje 149. Pri nas je mnenje glede časa, kedaj gospodarstvu poljskem se menja odoošaj človeka proti je najboljše sekati stavbinski les, zelo različno, zato prosim v imenu mnogih, da nas o tem poučite? (Fr. v L. na Stajarskem.) Odgovor : Najboljši čas sekati les je takrat, kadar drevo nič soka nima v sebi, kadar tako rekoč spi ; to prirodi. Gospodar odločuj delom in predpisav kaj bode sejal trudom s svojim pomnožava pridelke. Človeška volja proizvodnim silam prirode pravec, a človek mlji, kar jej z obdelovanjem , ker brez nje ni je od meseca novembra do marcija, ali od vseh svetnikov umeje tudi nadomeščati ze jemlje. Ratarju je treba domače živali ratarstva. do blizu s v. Jožefa. Les > posekan spomladi ali po leti, Poljedelec se bavi po nekoliko tudi z obrtom ima veliko soka v sebi in je bolj mehak ; ker se sok ne posuši tako hitro, začne les kmalu gniti, in loti se ga rad črv. Vprašanje 150. Letos sem vdrugič cepil ameriške trte. Lansko leto se mi ni niti ena prijela, letos pa 4 L^ * P*. I I skoraj vse. Ker bodem drugo leto pričel požlahtnjevati trte za svoje vinograde bolj obilo, prosim Vas, sporočiti katere naj cepim za bela in katere za črna vina ? za domače potrebe. Ratar predelava surovine ; ali hišna obrt veleznamenita in dolgo se drži Toda sleje, kedar je ratarstvo se že visoko popelo Prej ali mostal ži obrtna podjetja in samostalni obrtniki a8tanejo kateri zgolj ob svojem poslu Trgovina v početku take gospodarskega življenja in drugo kakor poljskih pridelkov; kovani novec je redek mi navad Í sam prodaja svoje pridelke zamenjavanje , poljedelec (L. F. v Dr.) Ratar ljubi svojo zemljo, nerad jo zapusti, ali Odgovor : Vodja R. Dolenc priporoča Dolenjcem na- vendar ni koj postala izključi emlja sleduje vrste : Za bela vina : Kraljevino, belino, beli javor, muškat, italijanski rizling, sipo, španjol, rulandec, zgodnji rdeči veltninar, beli in rdeči obdelavanjem pravo posesti lj ojina pojedi so nastali lasti novi pravni odnošaji porabe in nasledstva emljišča beli burguudec raznih narodih se je to pravo razvijalo različno Pri vsak i ribolo in grgauj Poslednjo ipavsko vrsto pri narod ma poročati je Dolenjcem posebno zato, ker zelo pozno oze se dognati o tem svojo posebno pravno povest. Ne dade kedaj v katerem kraju svet postal svojina leni grozdje p i vendar zgodaj dozori. Zaradi tega î pozno ozeleni, ušla bi marsikatero nomlad slani črna vina gundec , Ker Za pojedinca. Menijo, da skozi stoletja je občina bila pravi 0 e svet delila pojedinim obiteljim rno rhpolj Portugalko, črno irankinjo > bu lastni« sveta, ona da da ga obdelavaj in (ali po dolenjski tičinska črnina) i hlinsko črnino, črno ribolo ali pinolček, črno kalšči (ali uživajo. Ratarju je treba reda, se žali pravo; potrebna so mu i v dr- po dolenjski žametasta črnina.) prava in sodišča, kedar občila in raznovrstni drugi zavodi. Vse to nahaj žavi, ki poljedelcu vrlo potrebna: ali tudi država Vprašanje 151 Zakaj mora biti žganjarski za vovko brinovec bakren ? Ne kotel zaoo8toval dru- gačen i na pr železen ali iz B. v P.) pocinkane ploščevine. (H prava ne dade se osnovati, dokler niso stanovniki stalno naseljeni. Kedar se narod stalno naseli in začne zemljo ob- delavati, to napravi v Odgo da převážen obrat. Človek vidi, njegovem kulturnem življenju da brez bak a dobro moral biti kotel za žganje iz življenja. Iz zemlje truda in dela ni se iz mnogih vzrokov, če je bakren in sicer toliko glede snage, kolikor glede kakovosti izdelka Kotel je lah železen y kova ploščevi velike toplote ne bode ugajala ne dade nič izvabiti niti izpro-sijačiti, tu je treba stanovite posle lepo po vrsti objavljati, ako hočeš priti do uspeha; treba, da si potrpežljiv nezgodam vremena, temveč ves pa zaradi ne samo v borbi proti Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 178. Razvitek gospodarstva. Višji od pastirskega gospodarstva je ona stopnja gospodarska, ko začne narod obdelavati zemljo. Na to ga prisili potreba. Pastir živi prijetnejše, manje se muči, čas, da plodovi dozore. Ali oni zore počasi, ne moreš jih prisiliti, vseto pa opominja človeka, da samo s stanovitim delom in odločno voljo more dospeti do cilja. Zato naj se tudi duševna svojstva človekova pripravljajo in razvijajo 5 in to je vzgoj, ki se prične v hiši. Hišo poljedelec na vso moč ceni, v hišo se zateka po trudnem delu, v> v svojej hiši je kralj in gospodar u pregovor. Naša hiša in naša zemlja veli anglešk rode ljubezen do domovine. Človeku postaja draga in mila tista rušinja katero so njegovi predniki s svojim znojem zalivali, ka ? tero tudi on obdelava, in katero hoče zapustiti svojej deci. Pa tudi celi kraj mu je drag in vsi ljudje, s katerimi živi, kateri govore v njegovem jeziku, pri Katerih so isti običaji. 23Î - Obrt in trgovina sta še višji stopnji v razvitku gospodarstva. Obrti so se po malem razvile kot samo- stalna podvzetja. S početka so bile s poljstvom spojene, in so delale zlasti za domače potrebe. Obrti mnogo bolje izkoriščajo sile prirodne v raznej obliki, kakor ratarstvo. Obrtnik s svojim delom daje surovinam dovršenejšo in spretnejšo obleko. Obrti množe zaloge premoženja, preživljajo množino ljudij, katerih ne bi moglo ratarstvo, zato so kraji obrtni gostejše naseljeni, ker morejo vz-državati večje stanovništvo. Obrtnikovega dela no moti niti toča niti sneg, niti vročina, niti mraz ; manje je závisen od prirode kakor poljedelec. Pa tudi polj8tVU vrlo koristijo obrti, ker se proizvodi njegovi laglje in bolje v denar spravljajo, a nasproti poljedelca oskrbuje * obrt ž raznim potrebnim in dobrim orodjem. Kjer je obrtnost ondi se razvija tudi trgovina, ker brez nje obrti ne morejo nikamor naprej. Rokodelec in obrtnik delata poglavito za promet, kar skupita, tisto obračata za vsakdanje potrebe in za nadaljno obrtno delo. Tako postaja gospodarstvo pravi organizem Seljak živi bolj sam zase, obdelava zemljo, redi živino ; obrtniki in trgovci se naselijo vkup, naselišče jim zraste v mestih mesto, ki postane središče obrta in trgovine, se vzdigajo velika podvzetja obrtna in novčna, stanovništvo mestno nadkriljuje z znanjem in obrtnostjo selsko stanovništvo, pa tudi s svojimi napakami. poljskem gospodarstvu je odvisen človek ob prirodi, v obrtnosti je závisen drug ob drugem (gospodar in delavec). Tako je gospodarstvo po stopnjah napredovalo Ali ni treba misliti, da je vsak narod moral stopati po vseh teh stopnjah, to se protivilo izkustvu. Kjer ni rib v vodi in divjačine v gojzdu, ondi človek ne živi od lova in ribolova. Brez velikih in dobrih pašnikov pastirji ne morejo obstati, in žito se ne seje po pustem kamenitem svetu. Dobro veli Knies : „Od Feničanov pa do današnje Angleške bili so narodi trgovski ob enem odlični obrtniki in poljedelci, v kolikor je to zemlja dopuščala. Tudi v italijanskih mestih srednjega veka je ob vrlej trgovini «vela obrt, pa tudi poljstvo se je moglo ponašati z večjim napredkom, kakor v mnogih drugih krajih, v katerih ni bilo ne prave obrti, ne trgovine. zvezi s tem razvojem gospodarstva stoji delenje prirodno, novčno in kre- g08p0darstva v naturalno ali ditno. V prirodnem gospodarstvu je priroda glavna in najvažnejša sila proizvodna, dobra in stvari se zame njavajo neposredno, daje se stvar za stvar. Novec kovani je redek. Tako je bilo večinoma v srednjem veku. Gospodarstvo novčno predpostavlja, da teče kovani novec, in dajajo se različni kreditni papirji kot zamenik novcev, in s takimi papirji se morejo tudi pla'anja obaviti, ž njimi se more kupiti in prodati. naših gospodarstvo zahodnih narodov, na Pr časih dobiva Angležev in Francozov, vse bolje značaj kreditni. 179. Stroji Mej stalnimi glavnicami ali kapitali gre odlična važnost strojem. Stroji so umetelno sestavljeno orodje, katero vsled svojega mehanizma, ravnano človekom, sa mostalno dela. Stroj se razlikuje od navadneg-a orodja, n. pr. kladiva, sekire, motike, svedra itd., ker orodje ne zamenjava človeškega dela, temveč samo pomaga in olajšava delo. Ono pomaga ? da s j osebna delavna moč usredotočuje in prenaša na stanoviti pravec dela. batom svojim na pr. kovač varuje roke svoje. Kedar udarja z batom svojim dosega večji uspeh, ali vsekako je treba roke, kakor tudi same klešče ne hodijo po razbeljeno železo v ogenj. Prav tako druga orodja. Drugače je pri stroju; on je sredstvo, da prirodne moči pod upravo človeško stanovita gibanja izvajajo. Človek je najpreje prisilil žival, da mu pomaga z močjo svojih mišic, pozneje je razpel jadra, napravil mlinska kolesa, da je vpregel silo vetra in padajoče vode. parostroju in fotografskem aparatu vprega paro in svetlobo, da de late mesto njega. Stroj dela z močjo, katera daleč nad kriljuje moč množine ljudij, stroj dovršenejše dela, sa mostalno dela, človek ga samo ravna, goni ali ustavlja Poraba strojev donaša gospodarstvu znamenitih dobičkov. Stroj dela neprestano, dokler se ne pokaži ; ne utrudi se, niti ga je treba plačevati : popolnoma je v oblasti g08podarjevej. Stroj dela vedno jednako, giblje se vedno v istem pravcu dela brzo. kakor človek ne more in nikdar ne bode mogel. Stroj ne kvari in ne uničuje materijala, štedi čas, delavno moč človeško in materijal, izdelava ogromne količine jednake, jednolične in izvrstne robe, kakoršna se z delom ljudskim ne bi mogla izvesti, ali pa bi trebalo za to vrlo mnogo časa in velikega truda. Ker delajo stroji brzo in mnogo, zato proizvajajo z manjšim stroškom ogromne količine blaga, zbog česar postaja ono cenejše. Imamo robe, katera se mogla brez strojev izdelavati; druga bi se dala, ali bi bila izredno draga. ne Stroji imajo socijalno (društveno) in kulturno proda je to urejeno z zakonom. Novec rabi, kedar se me- svetno, važnost. Oni prikrajšavajo delo ter je uravnavajo njajo ali prodajajo stvari, kedar se izpolnjujejo pogodbe, po močeh človeških. Čisto mehaniška dela, katera ubi- sile posvetiti drugim koristnim nalogam. Ker stroji pro plačuje tuje delo. Novec je sedaj navadna mera, s ka- jajo duha, stroji prevzemajo človeku, in zato more svoje terim se meri ali ocenja vrednost vsake stvari in vsakega dela. izvajajo mnogo in cene robe, zato jo tudi manj imoviti Naposled je še kreditno gospodarstvo. To je ono kupujejo, s čemur se naposled dosega prava svrha vsake «tanje gospodarstva, kedar se mnoge zamene obavljajo proizvodnje. Vse je to pravi dobiček za društvo, čegar oa vero, zato se ne plača koj z gotovim novcem. Iz- članovi morejo boljše in ugodnejše živeti. početka je moral človek, da dobi moke, žito dro- vrhu zelo drago. Res je dosta resničnega kar biti mej dvema kamenoma; pozneje je je moral tleči v proti strojem, ali vendar se navaja nekakem nužnarju, in potem mleti na žrnju. Za časa mislimo samo tole ne gre stvari pretiravati Po mlini Kristusovega pa so že bili od 12. stoletja tudi mlini na sapo; 19. stoletje pa nam je Ljudj 80 tudi preje preden smo na vodi, in počenši dobili stroje, delali preprostejša, odurnejša in zelo težka prineslo paromlin. Kolik razloček ! Za nekoliko večjo dela voj u » katera kratko in malo niso prijela duševnemu raz-jihovemu. Ako z uvajanjem strojev tudi izgubljajo obitelj moral bi potrebno moko gotovo jeden človek na delavci delo in zasluže«, to je prehodni pojav, ne zgodi žrnju mleti, v paromlinu, v katerem dela 12 delavcev, se na jeden pot, temveč polagoma. Charles Dvroy da namelje se lepe moke tudi za 20.000 ljudij. Niti 50-000 podpre to mnenje, napisal tole r> delavcev ne Leta 1750 je bila v moglo namleti moke za Pariz, a sedaj grofiji Lacaster samo 300.000 duš. V tem času so začeli malo število paromlinov namelje dosta moke. uvajati stroje, nastale so nove tvornice, in gled m i 1801. Kako počasi so ljudje nekdaj potovali, in kako je imela ista grofija preko 612.600, in 1831. brzo dandanes, ko imamo železnico ! Osebni vlaki, zlasti 1,330.000 stanovnikov. preko Pri strojih ti živi brzovlaki*) morajo se gibati z brzino 40 do 60, pa tudi petkrat več ljudij, kakor pozneje brez strojev. vseh angleških dosta več kilometrov v jednej uri. Zlasti je na dobrem tvorn cah je 1760. 1. podelavalo bombaž samo do 40.000 glasu lokomotiva, kakoršno je uredil Crampton. Ta lo- delavcev, a sedaj že več kot 5 000.000. komotiva leti s silno hitrostjo, in v Francoskej jo sploh upotrebljajo pri brzih vlakih. Koliko se dandanes v Angleškej podela bombaža ! Ako se tako podelaval, kakor 1770. komaj za- doščalo za to stanovništvo vse Angleške in Francoske. Leta 1770 so podělali v Angleškej 31/«* mil. funtov bombaža, dandanes ga podelajo do 1000 mil. To je sijajni uspeh predilnega stroja. 400 leti, dokler se ni znalo za tiskarsko Sploh pa se stroj ne more upotrebiti vselej in pri vsakem podjetju. Največ je v rabi v velikih industrijalnih podvzetjih, kakor so predilnice, tkalnice, papirnice itd. polj8tvu iabi stroj velikim posestnikom, malim redko,. ker predrag. Tudi v samej obrtnosti dosta reči Pred katere izdelava edinole roka naša, ker ne more biti drugače. Stroji so zelo drago orodje, zato jih ne kupuje nobeden, dokler ni gotov, da mu bodo res dobička do- niki umetelnost, prepisa\ali so knjige. Dandanes more tudi slabejši stroj, okoli katerega delata dve dekleti, v jednem služka dnevu toliko natisniti, kolikor ne hi 200 prepisačev celo leto prepisalo. Poleg te zares svetle strani strojev ne gre pozabiti nedostatkov. Kedar se začne delati s strojem delo, ka- našali. Z izdelovanjem strojev se bavijo posebni podjet pri katerih dobivajo premnogi delavci dela in za (Dalje prihodnjič.) tero je doslej roka človekova objavljala, neha ali se Politične stvari. vsaj zmanjša delo in zaslužek delavcev, kateri morajo iskati drugej dela; v djugem mestu, kraju ali celo državi. Tudi stroju treba ljudske sile, in oni, kateri delajo 77 Pro Patria". Prikazujejo se znamenja na nebu! Vlada razpustila pri stroju, postanejo s časom takorekoč tudi sami kakor Ie iridentovsko društvo „Pro Patria", to je po svoji za-stroji. Ker so stroji dragi, silijo podjetnika, da nastoja nedolžno šolsko društvo, dejansko pa društvo, ka- tero je laški živel) v Avstriji, s tem pa tudi izrekoma ceno os v oj iti čim več trga, do z veliko maso in nizko seči čim večje razpečavanje robe. Jeden gleda, da pre- Primorske Slovence; oklepalo z vsakojakimi sredstvi, da drugega, proizvaja se v velikih masah, a se ne jib pridobili „Pro patria" za veliko italijansko do- ali more trg vse to ogromno množino proizvodov movino. Uradni listi utemeljujejo to vladno naredbo prevzeti in razpečati. Roba se kupiči v skladiščih, in če sledeče : tli drugače, prodaja se pod ceno, tako pa nastaja izguba » Nepolitično društvo „Pro Patria" , ki deluje » delajo se krize, bankroti in beda delavcev. tej borbi, podružuicami v Tridentu. na PrimorsKem in v Dalmaciji, v tem prenašanju, kateri hoče ceneje delati in prodajati, je dne 29. junija t. na & re trda malemu obrtniku, kateri dela z roko in s predlo g dr. Karola Dordija občnem zboru v Tridentu na ž živahnim odobravanjem prostim orodjem, in se zato ne more meriti z veliko soglasno sklenilo, naj se brzojavno naznanijo rimskemu ivornico. Tako se delajo nasprotja mej velikim in malim društvu „Dante Alighieri" in njega predsedniku Bonghiju ' brtom, mej tvorničarjem in malim obrtnikem, mej de- priznanje in najsrčnejše čestitke. lavcem in podjetnikom. Razen tega še drugo navajajo proti strojem, na pr. da se ž njimi slabo dela, da se Ker pa je obče znano, da rimsko društvo „Dante gleda jedino na to, kako bi se dblo čim več proizvesti. Alighieri" Ta zad • • ugovor pa najmanj velja, ker je tudi dosta rokodelcev, kateri delajo površno slabo goji Avstriji sovražne namene in ker po italijanskih listih ponavljajoče se izjave kažejo, da so težnje tega društva naravnost obrnene proti avstrijskim državnim > in po koristim, pokazalo je duištvo „Pro Patria" z gori ome- Kako si naše ljudstvo besede kroji Schnellzug 35 š n el- c a r. u njenim sklepom, da goji druge, in sicer politične. pole g šolskih namenov tudi Taki nelojalni in nedomoljubni nameni društva zbornice v navzočosti dvornega svetnika Pl. Koch-a, Patria" so se tudi posazali, da je prirejevalni odsek centr, poštnega inšpektorja, in pa še dveh drugih za-v Tridentu za občni zbor, kateremu na čelu je bil pred- stopnikov poštnih oblastev, razgovor zaradi primernega . Dordi, stavišča. Kot taka so se imenovala, Lukmanova hiša, sednik tridentinske podružnice, advokat dr. rajši opustil nameravano in uradno naznanjeno okra- Jos. Koslerjev vrt, zvezda, Kušarjeva hiša, Cojzova hiša, senje mesta z zastavami, ker je tamošnji policijski ko- Krejsijsko poslopje, Pikelnova hiša in cesar Jožefov trg mi8arijat dovolil okrašenje s tem pogojem, da se ob Raz vrtil se je krog prašanj, kje je središč ljub jednem razobesi na vzvišenem mestu zastava z avstrijskimi ljanske trgov državnimi barvami." Ljubljao j ali janice Opozarjamo, da je delovanje tega društva in pa pravi pomen društva „Dante Alighieri" v Rimu v zadnji budgetni razpravi na drobno opisaval naš poslanec dr. dalje mesta ljubljanske štorov je na je desnem ali na levem bregu gled * pričakovati večjega širjenj in konečno, kateri ponujenih pro na mogočo požrtovalnost ljubljanskeg mesta in na pičlo odmerjeno kupnino od strani vlade » Ferjančič, ne da bi mu bil, razun navzočih Lahov, uovornik je govoril, vlada pa je za priporočiti vladi. Ob obširnem razgovoru kedo ugovarjal, toda fror pripe- izmed roke križem držala. Treba le bilo še demonstracije z dne 29. junija v Tridentu na Tirolskem, da se je vlada ročil se je za poštno stavišče cesar Jožefov 16 navzočih odbornikov z vsemi glasovi proti 4. glasovi. Tudi mestni odbor izrekel se je za cesar Jožefov trg in fe» i», -i* k u O ^ % konečno ojačila k odločnem koraku. je potrebni prostor ponudil za 10.000 gld. S V h Ako se bilo ravno to zgodilo prav tako v Trstu Razpust lahonskega društva „Pro Patria" je ali drugod na Primorskem, ne vemo » ali ne bile ta zadnjih dni. Z društvom vred raz mošnje merodajne ušesa ostale gluhe, oči slepe in ali bi ne bile tamošnje lahonom naklonjene roke hitele zago- pušene so vse, mnogobrojne podružnice in šole, katere varjati, da so to samo „otročarij u « brez političnega pomena u Tirolah pa je enkrat krepka » brezozirna e društvo ustauovilo. Ker je društvo imelo tudi po izgledu nemškega „Schulvereina" mnogo pušce za nabiranje prostovoljnih darov, imela so politična oblastva toda domoljubna roka segla po veleizdajicah. posla, pospravti vse one puške. O društvu „Dante tem storjen je gotovo sila pomenljiv korak za avstrijsko domoljubje, toda precenjati ne smemo tudi te naredbe ne, ker s tem so, ako vlada ne mara delovati dosledno, zatrte samo nekatere lahonske šole mnogo Alighiere" piše tirolski list: Pod tem imeuom je v Rimu društvo, katero je zgol nadaljevanje društva „Comitato per Trento e Trieste", katero je Crispi zatrl. Dante rabi se le za znamenje „zjedinjene Italije" in spominek 9 oa katerih mesto v kratkem lahko nastanejo druge in s tem so za trenutek nekoliko ostrašeni lahoni, da si ne bodo tako hitro Dantejev v Trenti na katerem bila tudi podoba av- upali, glasno misliti onega 2a kar delujejo in žive: „Pro Patria". strijskega odpadnika „Pratija*, znamenje skupnosti te dežele z materjo Italijo. Nov Idrijski župan izvoljen je gospod Franc D i d i č dosedanji svetovalec, hišnik in obče zelo čislan Ako vlada hoče, kar ji je sveta dolžnost, ako hoče meščan. na Primorskem zatreti protiavstrijsko rovanje, iridentizem t Nov dunajski doktor prava postal je dne 18. t. m potem ne sme pustiti tamošnjih zvestih Slovencev v gospod Anton Mahkovec, rojen na Prežganji. Le rokah in v nasilstvu lahonov, potem mora biti Slovencem tako, urno tako naprej ! hraniteljica, dati jim mora postavno narodno prostost, izrekoma mora tržaško občinsko upravo položiti v zane- večjih Višja gimnazija ljubljanska, ki je bila çjpa naj v vsi državi, imela je v minulem šolskem letu šljive domoljubne roke. bogate podpore za Trst ne sme 44 učenikov pa 801 učencev, po narodnosti pokladati v lahonske sedaj gospodujoče roke, potem se učencev . Slovencev 685, Nemcev 112, laha bilo hrvat je 9 bodo še le res videle in čutile vesele posledice razpusta hidre „Pro Patria." Čeh 1. Z odliko je napredovalo 108 učencev, z dobrim redom 481, dvojko je prejelo 63, trojko pa 33 učencev, ponavljati sme izpite 110 učencev, 2 pa smeta izpite Naši dopisi. Iz LJubljane. novem poštnem poslopji v delati kasneje. Učnine so plačali v I. polletji 7760 gld., v II. pa 5640 gld. Ustanove je uživalo 145 učencev v skupni svoti 12.054 gld. Ljubljani. poštnega Dalj časa že se govori o zgradbi novega Bivši vodja ljubljanske realke dr. Mrhal poslopja v Ljubljani. Vlada je tudi pri tej zgradbi na stališči, da mora tako poslopje biti na primernem prostoru, katerega pa vedno pričakuje ali zastonj ali vsaj za nisko ceno od dotične občine, in ko- , odlikovan z viteškim križem Franc Jožefovega reda, umrl je minuli teden v Gradcu v 67. letu svojega življenja. Včeraj pokopali so v Ljubljani gospo Marijo Knafel, mačaho pokojnega dr. Magdaleno Pleiweis nečno pa vlada obeta zgraditi tako poslopje lepo in Jan. viteza Bleiweis-a, znano mojstersko kuharico, ki je iwpnr HMfl^' > ■ pripravno, tako da je v kinč mestu. Minuli ponedeljek v 76. letu umrla po kratki bolezni. Pokojna biia je ve večer imeli 80 v Ljubljani bivajoči členi trgovinske lika dobrotnica ubogim. Gospod St Welič, oficijal tržaške policije, dolgo vrsto let znana uradniška oseba v Ljubljani, odlikovan je z Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Cesarska rodbina zbira se polagoma Tržaški skot Glavina je minulo soboto slovesno v Išel-u, kjer se bode zadnji dan meseca praznovala zlatim križem za zasluge. blagoslovil v navzočosti dostojanstvenikov in velike poroka najmlajše cesarjeve hčere. Pa tudi ministri množice ljudstva, temeljni kamen za šesto mestno iščejo si odpočitka od rednega, težavnega poslovanja cerkev, glede katere so se vršile znane, malo spod-budljive razprave v tržaškem mestnem odboru. Državna gimnazija v Kočevji imela je koncem minulega šolskega leta 90 učencev, izmed katerih je prejelo 5 prvi red z odliko, 61 učencev dobilo je prvi red, drugi in 1 tretji red, 12 jih sme ponoviti izpit iz po- Na jednega predmeta pa jih je ostalo neocenjenih novo vpisalo se je že 31 učencev. Zgradba deželnega gledališča v Ljubljani Minulo soboto oddajala so se po vložencih ponudbah dela za zgradbo deželnega gledališča ljubljanskega in oddalo se je : 1.) k delo jetnikom Gustav T razpisano z 67.000 gld. pod z odpustom 10°/ 0 Î 2) tesarsko delo, razun odra, razpisano, 5000 gd. podjetnikom Gustav Tonnies z odpustom 15°/ o » 3.) kamnoseška dela razpisana z 12.800 gld. združenim 4 ljubljanskim kamnosekom Ig. Toman in drugi z odpustom 4% ; 4.) k 1 e pa rs k dela razpisana z 6000 gld kle parjema Nolli in Stadler z odpustom 8°/ o » ( 7 Železne tramove in opore razpisane z 5000 gld., Winkle r-jevim naslednikom v Ljubljani z odpustom Ta skupna prihranitev znaša toraj 8787 gld., v_rh 0 letos da se mora vse zidovj tega pa je dogovorjeno, pred mesecam novembrom dozidati in kakor mogoče de jati pod streho Žel ezni strešni der 19.000 gld. pa se bode oddajal še meseca. 5000 gld Ku oziroma zračenj in Vsa potrebšči ie že da a drži j se gotovo, strogo v da razpisan je z tedi prihodnjega proračunjeno z ne bode dražja. ejah proračunjene skupne svote 100.000 gld. Pcuv&em sme se danes čakovati. da bode zgradba do druge jeseni gotova. pri Okrajna bolniška blagajnica ljubljanska dobi 11 mesecev obolelo je 737 blagajničnih udov teh 650 moških 87 ženskih. Um je 23 ud temi ženske. Izplačalo îzmeî , mej se je bol s 5556 gld 943 gld 18 kr 89 kr., bolniških oskrbovalnih troškov voznine 73 gld. 94 kr., pogrebščine 310 £ troškov 2019 gld. 34 kr., za zdravila 1251 gld. 38 kr., zdravniških za kopelji 89 gld. 75 kr., za terapeutične pripomočke 27 gld. 78 kr. in za obeznino 44 gld. 9 kr., toraj skupno 10.316 gld. 35 kr. Ravno se širi tukaj lahko verjetna govorica, da namerava bivši trgovinski minister, sedanji deželni predsednik Bukovinski, baron Pino, stopiti v stalni pokoj zavolj bolezni na očeh. Vseučilišna profesorja Fr. Hofman in Victor Ebner imenovana sta člana akademije znanosti. Na mesto dosedanje najvišje pohvale pri vojakih, priredila se je na povelje cesarjevo mala zlata sveticji s krono, katera se boae dajala pohvaljenim vojakom. Ogrska. Ko je vojno ministerstvo vpeljalo v armadi nove puške repetirke, katere je izdelavala znana tovarna v Stajerju na Avstrijskem, hoteli so se tudi ogrski merodanji možje poskušati z avstrijsko obrtjo in jim bilo 8podriniti jo, kakor se je ta najljubše zgodilo n. pr. pri čistenji petroleja, deloma tudi pri izdelavanji sladkorja. Osnovali so pod zaščitom ta mošnje vlade ogrsko, orožno tovarno, in vlada ji je za- pa z dostavkom, da mora tovarna izdelati do gotovega, že gotovila izdelovanje vseh za Ogrsko potrebnih pušk, vlani minulega obroka primerno število pušk za po skušnjo, potem pa v neravno prekratkem času še dalje potrebnih repetirk tako da da mo že vsi ogerski bonvedi (brambovci) imeti nove repetirke. Pa tovarni delo ni šlo spod rok, dvakrat in še večkrat, je moralo vojno ministerstvo tovarni podaljšati obrok. Danes pa dohaja časnikom z Budapešta naslednji brzo- jav : ogrska orožna tovarna poslala je vladi 20 pušk za poskušnjo, pa ministerstvo jih je odklonilo kot ne- rabljive. Opazovati Je bilo, izrekoma pri poinenljivejših delih, nenavadno mnogo zlomkov, tako da se je moralo po8kušanje ustaviti z ozirom navarnost življenja. S tem, videti je, da je ta poskušnja ogerske tovarne pokopana za dolgo časa. Belgija. Pred 60 leti i ustanovljeno Belgiško kraljestvo praznuje poleg 601etnice svojega obstanka tudi 251etnico vladanja sedanjega kralja Leopolda. Tamošnji zastopniki čestitali so kralju, mu dali pri tej priliki na razpolaganje velik kredit za afriško Cuugo- državo z dostavkom, da jo sme čez 10 let vteleqti Belgiji. d Prirejajo se povodom 251etnice velike sveča nosti, predsicočnim bila je baklada. Bolgarska. Turška pripoznala je Bolgarom v Na mediciničnem in blazničnem oddelku deželne Macedoniji tri škofije; to se smatra kot pomenljiv vspeh bolnice v Ljubljani je oddati služba sekundarija. — Prošnje kneza Ferdinanda. naj se pošljejo vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 16. avgusta 18 90. Spanjska. nehava. Govorica ? da Kolera še nikjer v Valenciji na pobil obolel kralj, se uradno pre- klicuje. Odgovorni ured i k Avgust Pucihar. Tisk in založba : Blasnikovi nasledniki.