Št. J28 (16.164) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sert-
AA Jjskimpr; 88020000
jjenem Trst je edini tiskan sužnjeni Evropi h TRST-Ul. Mr
GORICA . .. : z4 maggb 1 - Tel, i /53o382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______
PRIMORSKI DNEVNIK
v Trstu
ima novo
telefonsko številko:
j 7786300

TOREK, 2. JUNIJA 1998
Črna
gora
gleda
drugam
_______RIM / MARINI MENI, DA BI SE MORALI VRNITI V DVODOMNO KOMISIJO_
Berlusconi je zavrnil predlog, da bi poglobili osnutek reforme
Scalforo pozval k iskanju skupnega imenovalca, obenem pa preučil nove možne scenarije
Vojko Colja
Slobodan Miloševič se je kot kaže uštel, ko je pred dnevi imenoval za zveznega premiera nekdanjega Črnogorskega predsednika Momira Bidatoviča. Njegovo imenovanje na tako visoko zvezno funkcijo je nnelo popolnoma nasproten učinek, saj so Črnogorci na nedeljskih predča-snih političnih in upravah volitvah kaznovali Bu-latovičeve socialiste in tenozično podprli koalicijo Za boljše Življenje sedanjega črnogorskega Predsednika Mila Djuka-noviča. Bulatovičevo imenovanje je namreč med vodici izpadlo kot »izdaja«, kot beg pred skorajšnjim Porazom.
»Drugo oko na isti srbski glavi« je torej prekrižate Miloševičeve načrte, saj te lahko vsem jasno, da se o°do Djukanovičevi pred-^avniki v zveznih zakonodajnih telesih postavih po r°bu vsakemu zveznemu ^akonu, ki ne bo v interesu TfOe gore, predvsem pa da oi si Miloševič povečal oblast na škodo republik. Resnici na ljubo je »dru-°ko« začelo škiliti in Stedati drugam že lanske-»a decembra, ko so Cmo-8Qrci kljub različnemu tetienju in diktatom Beo-Srada izvolili za čmogor-koga predsednika mlade-reformista /tekanoviča. Bulatovič se tekrat ni hotel sprijazniti s Porazom, a mu ni uspelo ^Premeniti položaja. Na Predvečer sedanjih volitev n jte krožili glasovi, da bo . Olatovic zakuhal nerede . kot zvezni premier v Cr-1 gori proglasil izredno ^anje. t0 se ni zgodilo tu-1 Po zaslugi črnogorske jdcije, ki je uspešneje kot ecembra in januarja Predhodno preprečila t s^lco provokacijo. Prav ko je bilo kot kaže vse
te)6110: da. b;.Pre-
rpL- a i vsai ovirali mo-si ltni poseg zvezne voj-gaj^y črnogorska do-
nedeljskem volilnem Seh- atu 86 ^daj samo po j^ .1 zastavlja vprašanje, Sea “ storil zvezni pred-nik Miloševič. Kot br>Llen »pokeraS« bo Vati °ne P°skuSal nadalje-v r, SVoi0 partijo, kot da se To11 Sori ni nič zgodilo, ke ba h® z®!0 kočljiva igra, ,v njej lahko zaigra tudi žVp °Cnost nove, okrnjene Jugoslavije. Obstaja
pot. ^*‘ia gora sla svojo ,, I v Z.R1 zaradi voine
da b^ resna nevarnost, ot
Pa v "' v ZRJ zaradi vojne aler osovu izrodil do take Zivl'6’ da b* bilo skupno b0 nemogoče. To pa vSe touševic preprečil z razpoložljivimi
ČRNA GORA / VOLITVE
Djukanovičevi reformisli so prepričljivo zamagali
PODmRICA-Na nedeljskih parlamentarnih in upravnih volitvah v Cmi gori je prepričljivo zmagala koalicija Za boljše življenje črnogorskega reformističnega predsednika Mila Djuka-noviča. Socialisti zveznega premiera Momira Bulatoviča so bili torej poraženi, kar so tudi priznali, saj je bila tokrat razlika preočitnejsa kot ob decembrskih predsedniških volitvah, ko je Djukanovič premagal Bulatoviča za peščico
glasov. Djukanovič je včeraj ocenil volilni rezultat »kot zmagoslavje demokracije«, ki pa bo dokončno, ko bo demokracija zmagala tudi v Srbiji. Glavni poraženec na nedeljskih črnogorskih volitvah pa ni Bulatovič temveč jugoslovanski zvezni predsednik Slobodan Miloševič, ki mu sedaj ne bo uspelo z lahkoto uresničiti načrta, da bi si z ustavnimi spremembami odmeril večjo oblast.
Na 11. strani
RIM - Tajnik Ljudske stranke Franco Marini bo danes predlagal, naj bi se stranke o ustavni reformi spet soočile v dvodomni komisiji in naj bi še za nekaj časa odložili glasovanje o pristonojstih novega predsednika republike.
Predlog je Marini izoblikoval skupaj s predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scalfaroim, podprl ga je predsednik senata Nicola Mancino in kot »možno« je predlagano pot ocenil tajnik Levih demokratov in predsednik dvodomne komisije Massimo D’Alema.
Toda Silvio Berlusconi je vztrajal v svojem odklonilnem stališču. Predsednik Forza Italia je menil, da se reforme ne bodo premaknile iz slepe ulice, če se bodo pogajanja nadaljevala na drugem tiru. »Potrebne so spremembe v glavah,« je menil Berlusconi, kateremu se z reformasmi ne mudi. Odločenost Kartela je popoldne Scalfaru potrdil tudi Berlusconijev sodelavec Gianni Letta, Berlusconijevi usmeritvi pa se je tokrat povsem podredilo tudi Nacionalno zavezništvo.
Tudi zaradi tega tudi Scalfaro ni prepričan, da bo kompromis možen. Predsednik republike je zato s sodelavci preučil možne scenarije, predvsem pa potrebne prijeme, da bi ublažil posledice skoraj neizbežne posledice neuresničene ustavne reforme.
Na 2. strani
JUBILEJ / V NEDELJO NA BRDINI
Na Opčinah so proslavili 20CNetnico osnovne šole
OPČINE - Na openski Brdini so v nedeljo svečano proslavili 200-letnico domače osnovne šole, ki nosi ime po slovenskem pisatelju Francetu Bevku. Na prireditvi so poleg osnovnošolcev nastopili malčki otroškega vrtca, srednješolci, pevci zborov Vesela pomlad in združeni zbori z Opčin od Ferlu-gov in ob Banov ter trobilni kvintet Godbenega društva Prosek. Slavnostna govornica je bila didaktična ravnateljica Stanka Cuk, ki je v svojem posegu podčrtala predvsem naloge, ki čakajo Solo v bodočnosti. Ob visokem jubileju so na Opčinah odprli tudi tri razstave.
Na 5. strani
Fassino
danes
pri
Frlecu
LJUBLJANA - Danes popoldne bo prispel na dvodnevni obisk v Slovenijo podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino. Pogovarjal se bo z zunanjim ministrom Borisom Frlecem in s podpredsednikom vlade Marjanom Podobnikom.
Na 3. strani
V Gropadi so proslavljali 50-letnico odkritja spomenika
Velika množica ljudi iz raznih krajev Tržaške se je v nedeljo udeležila proslave 50-obletnice odkritja spo-mebnika padlim v NOB v Gropadi. Na prheditvi, ki jo je režiral Adrijan Rustja, so poleg domačega zbora Skala ter vaških otrok in mladincev sodelovali trebenska godba Viktor Parma in Trčaški partizanski pevski zbor, slavnostna govora pa sta bila poverjena Dušanu Košuti in Artu-m Calabrii.
Na 7. strani
Zmaga UV na volitvah v Aosti
AOSTA - Union Valdotaine se je uveljavila na nedeljskih deželnih volitvah v Dolini Aoste. Največja aostanska stranka, ki je v prejšnji mandatni dobi imela 37 odstotkov glasov, je tokrat presegla 40 odstotkov in pridobila 17 svetovalskih mest na 35, le ta las pa zgrešila 18 mesto.
Po oceni komentatorjev so volilci nagradili zagovornike aostanske avtonomije. Zato se proti pričakovanju ni uveljavila Oljka, s katero tokrat nisdo nastopili Levi demokrati. Hudo pa je bila poražena Severna liga.
Na 2. strani
1983 - 1998
že 15 let olepšamo vaše življenje na odprtem
IL GIRO DEL SOLE
v veliki izbiri: VRTNO POHIŠTVO - ARTIKLI IN ŠOTORI ZA KAMPIRANJE - ORODJE ZA VRTNARJENJE - ZUNANJI BAZENI
——e-----------
v Ronkah (Ronchi dei Legionari - GO) ul. Aguileia 84 - drž. cesta 14-1 km od letališča Tel. 0481/474274 - 7790088 - Fax 0481/779088
IND. CONA
Avtocesta
UD-VE-TS

IL GIRO DEL SOLE
TRST
DR2. C. 14
BENETKE
k C6NTRO CUlTUftfttf
■	ireio - tcdcsco di
■	kjfll€S7€
JJic
^ DtUTSCH - ITflUtNISCHt KUlTUROtStUSCHAFT TRICST
GOETHE MO
priznan od
NEMŠČINA PRI CCIT
poletni program ’98
s- intenzivni tečaji v juniju/juliju ►- ponavljalni tečaji za mladino ► izpiti GOETHE-INSTITUTA ►- študijske počitnice in velika izbira tečajev med letom na 18 sedežih GOETHE-INSTITUTA v Nemčiji
informacije, prospekti in vpisovanja pri
CENTRO CULTURALEITALO TEDESCO Dl TRIESTE (ITALIJANSKO - NEMŠKI KULTURNI CENTER TRST)
Ul. Coroneo 15 - tel. 040/635764
/Tu CERAMICHE VV UGUSSI
»Talne in zidne obloge
»Vrtni kamini in barbecue KINGFIRE
»Lesni podi FL0RIAN
»Sanitarije
»Hidromasaža
»Oprema za kopalnice
V ODDELKU DISKONT vedno nove priložnosti
TAKOJŠNJA DOBAVA MATERIALA IZ SKLADIŠČA
B
Privatno
parkirišče
TRST - Ul. Fianona 13 (Valmaura) Tel. 040/812224-fax 040/813476
USTAVNE REFORME / DANES ODLOČILNO GLASOVANJE V ZBORNICI
NA NEDELJSKIH DEŽELNIH VOLITVAH
Beriusconi je zavrnil Marinijev kompromis
Posredovalna vloga predsednika republike Scalfara
Aostanska UV je krepko napredovala
V deželnem svetu bo imela 17 sedežev na skupnih 35 - Skromen dosežek Oljke
RIM - Tajnik Ljudske stranke Franco Marini ni še obupal. Danes bo v poslanski zbornici spet predlagal, da bi prekinili glasovanje o pristojnostih predsednika republike in da bi se debata - čeprav samo neformalno - vrnila v dvodomno komisijo, da bi se stranke spet bolj sproše-čno soočile o vsebini ustavne reforme.
Marini, ki si je že ob koncu prejšnjega tedna vzel nalogo posredovalca (njegov je bil predlog, naj bi si po razkolu stranke vsezele nekaj dni za premislek in odložile glasovanje do danes), predlog o zopetnem razmisleku v dvodomni komisiji pa je izoblikoval skupaj s predsednikom republike. Oscar Luigi Scalfara, ki je že večkrat poudaril nujnost reforme drugega dela ustave, je včeraj skušal spet posredovati in preprečiti, da bi reforma nasedla na sipine, ko se bliža cilju. Dopoldne se je Scalfaro srečaz Marinijem in s predsednikom dvodomne komisije Massimom D’Alemo, nato pa je prispel na Kvirinal Gianni Letta, ki velja za »golobico« v Forza Italia in človeka, ki je vselej odigral vlogo posredovalca.
D’Alema je po jutranjem pogovoru z Marinijem privolil v predlog. Dejal je, da je pot, ki jo je nakazi LS, »možna, čeprav bomo preučili, ali je lahko tudi politično uspešna«. Marinija sta podprla predsednik senata Nicola Man-cino in predstavnik CDU Rocco Buttiglione, toda odzivi v Kartelu svoboščin niso bili zelo spodbudni.
»Lahko prekinemu debato v zbornici in se vme-
mu v dvodomno komisijo. To bi lahko prispevalo k manjši napetosti in k prekinitvi hladne voje,« je dejal Marini v intervjuju za vsedržavni časopis La Re-pubblica. Dodal je, da ne predlaga, naj bi komisija začela spet formalno debato o tistih točkah, o katerih se je zbornica že izrekla (zakon o ustanovitvi dvodomne komisije to izrecno prepoveduje), ampak »začasno prekinitev dela v zbornici, da bi spet lahko omogočili tvomejše soočanje o reformi. Tak neformalni poskus rešitve omogoča dejstvo, da dvodomna komisija ni bila še razpuščena in spremlja ustavno pot reforme. Zato jo predsednik lahko skliče za splošno politično preverjanje doseženih rezultatov, morebitni dogovor pa bi dal novega zagona procesu za sprejemanje reform.
Proti tata rešitvi se je v vladnem zavezništvu takoj izrekel tajnik SKP Fausto Bertinotti, ki je zavrnil vsakršno možnost dogovarjanje z desnico in je predlagal, naj bi ustavo reformirali postopno s postopkom, ki ga predvideva^ člen 138. Prav tako odločno je ponudbo zavrnil tudi Silvio Berlusconi. Predsednik Forza Itaha je dejal, da »v sedanjih razmerah dogovor ni možen«. Ponovil je predlog o ustavodajni skupščini (vendar tudi ta pot je z ustavnega vidika vprašljiva). »Ne mudi se nam, saj se ne bo zgodilo nič, tudi če ne bomo mesničili reforme,« je dejal. Dodal je, da bo najbrž lažje spremeniti ustavo, ko bo italijanski sistem v večjem sozvočju z Evropo, tedaj pa bo mogoče »spre-
meniti tudi prvi del ustave, ki so ga, kot veste, pogojevali komunisti«. »Sprememba sedeža ne bo obrodila ničesar, če ne bomo spremenili glav,« je menil predsednik Forza Itaha.
Nacionalno zavezništvo, ki je z Gianfrancom Finijem še prejšnji teden ostro kritiziralo sopotnika in mu očitalo neutemeljeno togost, se je včeraj s tiskovnim predstavnikom Adolfom D’Ursom prilagodilo Berlusconijevim stališčem. Ce Oljka ne bo pristala na predloge Kartela za večje pristojnosti bodočemu predsedniku republike, je menil D’Urso, bi zopetni sklic dvoido-mne komisije nesprejemljiva rešitev. Po včerajšnjih izjavah sodeč je Berlusconiju uspelo strniti
spet vrste, čeprav je vprašanje, do kdaj 'ne bodo obnovljene vezi spet popustile.
Marinija je podprl predsednik senata Nicola Man-cino, v možnost dialoga pa je še prepričan voditelj Zelenih Luigi Manconi, čeprav je dejal, da vlada ne sme biti izpostavljena prepihu, ki ga povzročajo reforme. Podobnega mnenja je bil tudi podpredsednik vlade VValter Veltroni, po katerem bi bila kriza, ki bi bila posledica spopada o reformah, »povsem nerazumljiva, premier Romano Prodi pa je med obiskom v Neaplju kazal veliko hladnokrvnost, saj po njegovem spopad o reformah ni bolj nevaren od drugih kriznih trenutkov, ki jih je vlada doživela v preteklosti.
AOSTA - Zagovorniki specialnosti Doline Aoste in njene avtonomije so bili nagrajeni. Volilci, ki so v nedeljo obnavljali deželni svet, so se v veliki večini opredelili za avtonomistične sile, v največji meri pa so nagradili manjšinsko stranko Union Valdotaine, ki je pridobila skoraj 3 odstotke in za las ni pridobila absolutnega števila svetovalcev.
Nedeljske volitve so pokazale, da je v Dolini Aoste UV glavna stranka, medtem ko se aostanska Oljka ni uveljavila tako, kot so njeni pobudniki pričakovali. Tudi število volicev se je zmanjšalo v primerjavi s prejšnjimi volitvami, čeprav je odstotek tistih, ki so oddali svoj glas, krepko nad vse-
državnim poprečjem. Na 101.000 upravičencev, je šlo na volišča 83.000 vo-lilcev, kar je 81, 9%. V primerjavi z udeležbo pred petimi leti je bilo v nedeljo pet odstotkov vo-lilcev manj, za poldrugi odstotek pa se je udeležba zmanjšala v primerjavi s političnimi volitvami leta 1996.
Union Valdotaine, ki je imela v prejšnjem mandatu 37% glasov, je tokrat presegla 40 odstotkov (40, 11%). »Rekli smo Aostancem, naj v času, ko se razpravlja o ustavni reformi, naslovijo Rimu jasno sporočilu. Volilni izid dokazuje, da so nam volilci prisluhnili. Po našem mnenju je specialna avtonomija kot izhodišče za federalizem,« je poudaril posla-
r ŽELEZNICE / KONEC PRETEKLEGA IN V ZAČETKU TEGA TEDNA
Katastrofalni dnevi italijanskih železnic
Vlak 4 ure v temi v predoru, požar na drugem vlaku, okvara na električni liniji
RIM - Pretekli teden se je za italijanske železnice končal slabo, začetek novega pa ni bil nič kaj boljše. V soboto zvečer se je v predoru ustavil najbolj sodobni italijanski vlak ETR 500, ki vozi na progi Rim-Milan. Zaradi okvare na električnem omrežju so ostali potniki kar štiri ure v temi v predoru. Prišlo je tudi do paničnih primerov, saj je začel v vagonih, v katerih ni delovalo niti prezrače-nje, zmanjkovati zrak. Vlak se je premaknil iz predora šele potem, ko so zamenjali lokomotivo, v Milan pa je prispel v nočnih urah.
Ni se še polegla nova polemika o slabem delovanju italijanskih vlakov, ko so bili včeraj zjutraj spet priča novemu incidentu. Na vlaku, ki je peljal na progi Milan -
Reggio Calabria, se je v bližini Co-senze razplamtel požar. Gasilci so ugotovili, da se je v zadnjem vagonu pretrgal kabel, ki je zanetil ogenj v spalniku. Na srečo ni bilo v vagonu mnogo ljudi, tako da bi bilo resne nevarnosti. Sami železničarji so namreč pogasili ogenj s protipožarnimi napravami še preden so na kraj prihiteli gasilci. Kljub hitremu posegu pa se je pot vlaka, ki povezuje italijanski Sever z Jugom, zaustavila za skoraj dve uri, saj je prispel vlak do končne postaje v Reggiu Calabrii s 117 minutami zamude.
A to še ni bilo vse: na progi Rim-Firenze, najbolj prometni italijanski železniški progi, je v bližini predora, v katerem se je v soboto zvečer ustavil vlak ETR 500,
padla električna linija, zaradi česar je malo po 17. mi promet na progi povsem ohromel v obeh smereh. Tehniki železniškega podjetja so v slabi uri odpravili okvaro, tako sta dva vlaka lahko nadaljevala svojo vožnjo, vlak, ki se je prvi ustavil zaradi okvare, pa so morali prepeljati z drugo lokomotivo na drugo, počasnejšo progo.
Ob novih nesrečah se je spet razplamtela polemika o učinkovitosti italijanskih železnic. Sindikalne organizacije ugotavljajo, da se je število nesreč občutno povečalo po upokojitvi nekaj tisoč železničarjev, ki jih niso zamenjali. Zato je vzdrževanje prog in vlakov pomanjkljivo, kar se nato pozna pri zamudah in nesrečah.
nec UV v zbornici Luciane Caveri.
UV bo v novem deželnem svetu imela 17 svetovalcev na 35. Poleg napredovanja UV sta tudi
drugi dve avtonomistični
gibanji: Federation Auto-
nomist, ki je povezana s
sredinskima Ccd/ Cdu je podvojila število svetovalskih mest, prav tako so se uveljavili tudi Avtonomisti (združujejo bivše demokristjane in socialiste). SKP je napredovala za dober odtotek, a je kljub temu zgubila sedež, Levi demokrati so ohranili svoje tri mandate kot Forza Italia.
Po mnenju m, nogin komentatorjev je na izid glasovanja močno vplivala zaskrbljenost za usodo avtonomije Doline Aoste. Prav zato so se volilen opredelili za tiste stranke, ki so po njihovem mnenju očitno jamčile odločnejšo obrambo avtonomije, obenem pa avtonomije ne ekstremizira-jo do take mere kot Severna liga, ki je v Aosti dobila krepko volilno zaušnico.
V nedeljo so šli na volišča tudi upravičenci
Republike San Marino. V večini so se opredelili za dosedanje vladno zavezništvo. Sanmarinska de-mokrščanska in socialistična stranka sta v bistvu ohranili glasove m večino (vsaka je nazadovala za slabega pol odstotka. Za las je napredovala Dermokratična progresi stična stranka, medtem ko je SKP nazadovala za spoznanje.
Volilo je 75, 29 odstotka upravičencev, kar ] za dobrih 5 odstotkov
manj kot pred petimi led'
NEAPELJ / GOSPODARSKI RAZVOJ JUGA
V Kampanji je predsednik vlade pozival k skupnemu zavzemanju, kritike industrijcev in ocene sindikatov
Tipičen sprejem za Prodija (desno) in Bassolina (levo, f. AP)
NEAPELJ - Po evru jug: predsednik vlade Romano Prodi je med včerajšnjim obiskom v Kampaniji, ki so ga označevala številna srečanja, zagotavljal, da je zavzemanje za odpravo velikih gospodarskih težav v južnem predelu države nov prioritetni cilj vlade, uspeh pa lahko zagotovi le skupna zavzetost. Na vsak način pa glede uresničevanje vladnega načrta ni na mestu skepsa, kritične pripombe so sprejemljive, če so odraz želje, da se nekaj naredi. In tudi včeraj so bila Prodijeva izvajanja, kot tudi izjave zakladnega ministra Ciampi-ja in finančnega Visca v Reggio Calabrii, podvržena številnim pripombam, predvsem s strani industrijcev. Slednji namreč trdijo, da je cena dela povsem enaka v severnem in južnem predelu države, da tako imenovane območne pogodbe med sindikati in delodajalci slednjim ne prinašajo posebnih ugodnosti, da je cena dela vsaj štirikrat cenejša v Veliki Britaniji.
Romano Prodi na včerajšnjih srečanjih ni skrival svojega optimizma za gospodarski preporod juga, ki se opira -kot je dejal - tako na njegov optimistično naravnan značaj kot tudi na statistične podatke iz »zanesljivih virov«. Po podatkih osrednjega italijanskega bančnega zavoda se je število industrijskih obratov v južnem delu države zvišalo za 41
ods., v severnem pa samo za deset. To je po njegovem otipljiv znak sprememb, nekateri obrati so sicer v razvojnih težavah in njim mora priskočiti na pomoč vlada. Posredno sta Prodiju pritrdila zakladni in finančni minister, ki sta v Reggio Calabrii potrdila, da je po izračunih vlade povsem uresničljiv projekt o 600 novih delovnih mestih v naslednjih letih, in tudi onadva sta se sklicevala na podatke osrednjega bančnega zavoda.
Industrijci ne delijo Prodijevega optimizma, predvsem pa ne soglašajo s tem, da so investicije v južnem predelu države za njih ugodne. Po njihovi oceni je treba zmanjšati davčni pritisk. Bolj po-voljno je mnenje sindikatov, ki tudi včerajšnjo »ekspedicijo« ocenjujejo kot posledico protestne manifestacije, ki bo 20. junija. Protest bo, vendar pa so deželni predstavniki CGIL, CISL in UIL za Kam-panijo po včerajšnjem srečanju s Prodijem izjavili, da predsednik vlade pozna problem in je pokazal pripravljenost na konkretne posege. Tako bo že v kratkem delovno srečanje, ki se ga bodo udeležili predstavniki vlade, industrijcev, sindikatov in javnih uprav, dogovorjen pa je tudi sestanek z ministrom za delo Treu-om, in sicer o tako imenovanih socialno koristnih dejavnostih. Negativno oceno vladi pa je glede juga včeraj dal tudi sekretar SKP Bertinotti.
Otroka padla v cisterno z ostanki oljčne zmesi in umila, dva druga ranjena
RIESI (CALTANI-SETTA) - Igrali so se skrivalnice, igra pa se je nepričakovano spremenila v tragedijo, v kateri sta umrla dva otroka, tretji pa leži hudo ranjen v bližnji bolnišnici.
Na podvečerso se trije otroci 8-letni Giuseppe La Rosa, njegova 13-letna sestrična Gabriella Salemi in njen 7-letni bratec Pi-etro igrali skrivalnice v torkli. Giuseppe je poiskal skrivališče v garaži: odprl je pokrov podzemske cisterne, da bi se morda bolje skril, kar naenkrat pa je padel v cisterno. V njej je bila zmes oljčnih ostankov, ki je služila kot gorivo za ogrevanje prostora. Sestrična Gabriella je takoj priskočila fantku na pomoč, a je tudi sama padla v cisterno. Podobno se je zgodilo
Salemiju
id Carlu močjo vr-otroke in cisterne, avstven0
iu ^	;
nočnin jih vdb i. Tako) li v bol-Giusep'
vdihala
upeni*1
pietro
,ddelku
bori za ravnik1
ivstve-
SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN ITALIJO
VIDEM / LJUDSKA SREDINA ZA REFORME
Piero Fassino danes v Ljubljani
Italijanski podtajnik se bo srečal z zunanjim ministrom Frlecem in vicepremierom Podobnikom
Sredinske komponente preizkušajo novost
Med govorniki tudi deželni tajnik SSk Martin Brecelj
LJUBLJANA - Na dvodnevni obisk v Slovenijo bo danes popoldne dopotovala italijanska delegacija Pod vodstvom državnega podsekretarja v zunanjem ministrstvu Piera Fassina (na sliki). Kot so včeraj sporočili z zunanjega ministrstva, bo prvi dan obiska Fassina najprej sprejel vodja slovenske diplomacije Boris Frlec, nato pa še podpredsednik vlade Marjan Podobnik.
Po današnjem srečanju s Frlecem bo imel Fassino novinarsko konferenco. V sredo se bo italijanska delegacija srečala z ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo, mtem pa je predvidena še ena novinarska konferenca.
Fassino je bil nazadnje na obisku v Sloveniji fe-
bruarja letos v spremstvu italijanskega zunanjega ministra Lamberta Dinija, ki se je v Ljubljani udeležil srečanja zunanjih ministrov trilaterale Rim-Lju-bljana-Budimpešta. Sicer pa je bil Fassino aprila lani na samostojnem obisku v
Ljubljani v okviru tradicionalnih konsultacij, ki naj pospešijo dvostransko sodelovanje med Slovenijo in Italijo. Srečal se je s takratnim državnim sekretarjem v zunanjem ministrstvu Ivom Vajglom in državno sekretarko v ministrstvu za gospodarske odnose in razvoj Vojko Ravbar.
Ob takratnem srečanju sta slovenska in italijanska stran v gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Italijo določili štiri prednostne naloge - sklenitev sporazuma o vzpodbujanju in zaščiti investicij do konca maja, nadaljevanje pogajanj o sporazumu o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, pripravo sloven-sko-itabjanskega bančnega foruma ter spodbujanje investicij in ustanavljanja mešanih podjetij. (STA)
VIDEM - Kar pet vsedržavnih li-derjev je sinoči krstilo »Ljudsko sredino za reforme«, ki združuje zmerne stranke Oljke ter komponente (CPR, UDR in CDU), ki so do pred kratkim sodelovale v desnosredinskem Polu Svoboščin. Prišli so Franco Marini (na sliki} iz vrst Ljudske stranke, Lamberto Dini (Rinnovamento italiano), Giorgio La Malfa (PRI), Rocco Buttiglione (-CDU) in Clemente Mastella (CPR), medtem ko je nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga v zadnjem trenutku zaradi drugih obveznosti odpovedal nastop. Slovensko skupnost, ki sodeluje v tej koaliciji, je zastopal tajnik Martin Brecelj, srečanje pa je vodil predsednik Dežele Giancarlo Cruder.
Vsedržavni predstavniki so, poleg krajevnih problemov, obravnavali predvsem vsedržavne teme, posebno pa ustavne reforme. Marini, ki je skušal igrati vlogo posrednika med Massimom D’Alemo in Silviom Berlusconijem, je dal razu-
meti, da je razkol verjetno neizbežen, čeprav še ni vse popolnoma kompromitirano. Tudi Dini je bil dokaj pesimist, čeprav ni izključil možnosti za t.i. pavzo razmišljanja, ki predstavlja zadnji poskus, da se prepreči razkol.
Zunanji minister je izrazil upa-
nje, da afera o reformah ne bo kvarno vplivala na vlado. Glede volitev 14.junija so vsi soglašali, da predstavljajo vsedržavni politični test. Nihče noče oživljati Krščanske demokracije, je dejal Marini, a preizkusiti vlogo politične sredine v italijanskem sistemu.
Na zborovanju je, kot rečeno spregovoril tudi deželni tajnik SSk Brecelj, ki je začel in končal v slovenščini. Se enkrat je utemeljil razloge, zaradi katerih je njegova stranka pristopila v to volilno zavezništvo, ki je v svoj program uvrstila tudi skrb za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin. Sodelovanje s sredinskimi silami sodi sicer v tradicijo slovenske stranke, je poudaril Brecelj, zavezništvo pa gleda predvsem v bodočnost, v novo vlogo posebne Dežele FJK v sklopu nove Evrope. Brecelj je tudi izpostavil, da so vse stranke, ki sodelujejo v tej koaliciji, sprejele SSk kot enakopravnega partnerja tega zavezništva.
___________RIM / PODATKI EVROPSKE UNIJE_____
V naši deželi je morje neoporečno
Evropska komisija pa ni vzela v poštev podatkov o skupnih fekalnih bakterijah
RIM - Po poročilu ministrstva za zdravstvo je mnenje sedaj izrekla tudi Evropska Unija: morje pred italijanskimi obalami (podatki se nanašajo ua lansko leto) je čistejše, vendar je še vedno 225 krajev, kjer je kopanje prepovedano, v glavnem na Siciliji (66), v Kalabriji (50), Kampaniji (32), Markah (30), Liguriji (20) in Laciju (14). Niti enega takega kraja pa ui v naši deželi, podo-ono kot v Emiliji-Ro-Utagni in Moliseju,
medtem ko sta po eden v Venetu in na Sardiniji. Upoštevati pa je treba, da se večina onesnaženih krajev nahaja ob izlivih rek in potokov, ob kanalih, ob izlivih čistilnih naprav. Na mapi, ki jo je začrtala EU, so se znašli nekateri turistično znani kraji (Acireale, Acicastello, Giardini Naxos na Siciliji, Amantea, Diamante v Kalabriji, prizaneseno ni niti obali pri Amalfiju), medtem ko se lahko brez skrbi kopajo blizu Rima.
Novi evropski zemljevid o kvaliteti voda, ki navaja, kje so lani odsvetovali kopanje, pa ne pojasnjuje, zakaj v treh državah (-med njimi je tudi Francija) niso vzeli v poštev enega od osnovnih podatkov, in sicer o skupnih fekalnih bakterijah: taka pomanjkljivost bi morala razveljaviti celotno analizo, vendar se evropska komisija omejuje na ugotovitev, da ni rečeno, da je pomanjkanje teh podatkov vezano na
negativne razmere. Isto velja za težke kovine, za nitrate, fosfate, medtem ko poročilo komisije izredno natančno navaja druge vire onesnaCenosti: vsakih 15 dni je treba kontrolirati, Ce so v morju ostanki katrana ali drugi plavajoči materiali, kot npr. les, plastika. V sintetičnem komentarju za vsako državo posebej komisija v glavnem izraža upanje, da gre za zaCasne razmere in bodo podatki Cimprej bolj pozitivni.
VOLITVE / ODMEVI V FURLANIJI
Cacciari: Škoda, da ni lllyja
Glasnih Zelene liste Manconi kritičen do sredinske koalicije
VIDEM - Beneški župan Massimo Cacciari, ki podpira "Projekt avtonomij", je obžaloval odsotnost Riccarda Illyja na deželnih volitvah v FJK. »Tokrat res ne razumem njegove izbire, tudi zato, ker je treba v politiki imeti pogum in od Časa do Časa tudi nekaj tvegati«, je podčrtal Cacciari, ki je prepričan, da bi "Projekt avtonomij" s tržaškim županom, ki se je po začetni podpori umaknil, gotovo dosegel lep volilni uspeh.
Beneški upravitelj je zelo zaskrbljen nad političnim razkolom o ustavnih reformah, ki bo po njegovem hočeš noCeš negativno vplival na Prodijevo vlado, Čeprav premier to zanika. Cacciari, ki upa, da bo prevladala razsodnost in da se bo dialog o reformah kljub vsemu nadaljeval, se boji, da bi razkol le okrepil Severno ligo.
V	Furlaniji-Julijski krajini se je mudil tudi vsedržavni glasnik Želene liste Lu-igi Manconi, ki je govoril v Vidmu in v Pordenonu. Polemiziral je s sredinskim volilnom zavezništvom in z odločitvami deželne Ljudske stranke, medtem ko je prepričan, da bo ta stranka na vsedržavni ravni ostala zvesta levosredinski koaliciji Oljke. Politična zavezništva v FJK bodo paC odvisna od volilnih rezultatov, je poudaril Manconi, za zelene pa bo v vsakem primeru prioritetna izbira Oljka, morebime druge poti pa bo treba ubrati v soglasju z vsemi levosredinskimi zavezniki.
V	prihodnjih dneh pričakujejo v deželi voditelja Levih demokratov Massi-ma D’Alemo, liderja »Forza Italia« in bivšega ministrskega predsednika Silvia Berlusconija ter tudi predsednika Nacionalnega zavezništva Gianfranca Pinija.
AVSTRALIJA / POPOLDAN S TAMKAJŠNJIMI IZSELJENCI
TURIZEM / PROJEKT TZS
Zahvala fantom iz Benečije
S svojim programom pesmi in šal so navdušili poslušalce
Za lepo, urejeno in čisto Slovenijo
Priprave za športnoturistično akcijo Pot ob Kolpi in srečanje krajev ob jezerih
Iz Avstralije smo do-bili včeraj sledeči dopis: Sredi meseca maja so 1138 obiskali ne vec tako j^Badi fantje iz Benečije. F*3- tako so se predsta-'Bi: harmonikar Ližo F^ssa, kitarist Frenco F^rnotta in Guido vUalizza in njihov vo-. K ki je res mlad fant ln Predsednik Organi-2acije za Slovence po '^etu v Čedadu gospod Pjno Chiabai, ki je pu-Bko pozdravil in izra-. zadovojstvo, da nas J6 prišlo v takam števi-Jb da jim prisluhnimo. vorana je bila polno
Usedena.
Podpredsednik Jadra-a nam je v kratem go-°ru podal zgodovino aitecije in težko, nei-Prostno življenje, ki Pasti človeka v tej deže: j' Blejal je, da ni Čudno, e,.sn se ljudje možiCno ®hli v Ameriko, Belgijo :• ^vstralijo. Najhuje 111 )e bilo v času, ko je
zavladal fašizem v Italiji. Ni bilo le pomanjkanje kruha, temveč veliki pritisk, saj so se morali odreci celo svojemu imenua, jeziku in petju.
Kjerkoli so se naselili, so pridno delali, naj bo v rudniku ali pri gradnji železnic. Saj so gradili celo sibrisko železnico, kopah v belgisj-kih in francoskih rudnikih. V Ameriki so mari-skateri objekt zgradile pridne, žuljave roke beneških Slovencev. Bili so pravi mojstri v izkle-sovanju kamna, ki je bil včasih edini material pri zidavi stavb, mostov in drugih objektov. Kljub vsem težavam niso pozabili na svoj rojstni kraj, na svoj jezik, svojo pesem, ki je oplemenitena s humorjem. Tako je dejal podpredsednik Jadrana.
Fantje z Benečije so nam igrali in peli slovenske narodne, pesmi
o Benečiji, ki sb jih sami napisali in uglasbili ter nekaj tudi italijanskih. Program so pope-stili s šalami, Tako so poslušalci pozabili na dnevne skrbi in se sprostili, do solz nasmejali in uživali ves popoldne. Dragi fantje iz Benečije, najlepša vam hvala za prijeten popoldne. Segli ste v globino naših src, kličemo vam nasvidenje!
Še posebno vas občudujemo, ker vemo, da za »ne tako mlade« je pot iz Benečije v Avstralijo zelo naporna. Pa tudi nastopi, ki ste jih imeli v druigih klubih, kot je Fogolar furlan niso mačje solze. Čaka pa vas še Sydney in Bris-bane. Vsi, ki smo vas poslušali, vam želino prijetno potovanje, uspešne nastope in srečno vrnitev v vašo Benečijo.
Ivanka Škof
LJUBLJANA - Turistična zveza Slovenije letos znova pripravlja projekt Moja dežela - lepa, urejena in Cista, v okviru katerega poteka tekmovanje in izbira najbolj urejenih krajev. Glavni namen projekta je prispevek h kakovosti življenja ljudi, trajnostnemu razvoju in urejenosti okolja, promociji turizma, kakovosti turistične ponudbe ter razvoju turistične in ekološke zavesti prebivalstva. Potek akcije, ki je prišla v svojo drugo fazo, torej v fazo ocenjevanja krajev, so na včerajšnji novinarski konferenci predstavili predstavniki Turistične zveze Slovenije, podrobneje pa so javnost seznanili tudi s projektom Pot ob Kolpi, srečanjem krajev ob jezerih in razpisom za turistični spominek.
S podpisom posebnega dogovora pri projektu Moja dežela - lepa, urejena in Cista neposredno sodelujejo tudi slovenske
občine, ki zagotavljajo uresničevanje omenjenega projekta, materialne pogoje za izvajanje tekmovanja in ocenjevanja, turističnim društvom pa nudijo tudi strokovno pomoč. Dogovor, ki sta ga lani podpisala tudi ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem naj bi po besedah Majde Dekleve, predsednice ocenjevalne komisije, podpisalo že veC kot 90 odstotkov slovenskih občin. Kot je poudarila Majda Dekleva, je TZS letos k projektu pritegnila tudi zbornico komunalnih služb, največ pozornosti pa bodo namenili ureditvi športnih objektov, saj je leto 1998 tudi leto športa. Ocenjevani kraji bodo razdeljeni v tri kategorije, in sicer v večja mesta, kamor sodijo mesta z veC kot 20.000 prebivalci, srednja mesta, ki imajo manj kot 20.000 prebivalcev, ter manjša
mesta z manj kot 5000 prebivalci.
Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z občinami, ki ležijo ob Kolpi, ter ministrstvom za drobno gospodarstvo pripravlja tudi športno turistično akcijo Pot ob Kolpi, ki je nastala z namenom, da se turistična sezona v dolini reke Kolpe podaljša preko celega leta. Akcija, ki se bo zaCela 20. junija, ima tri poti, in sicer kolesarsko in veslaško pot ter peš pod. Za opravljene poti bodo udeleženci prejeli priznanja, ki se bodo podeljevala enkrat letno na zaključni slovesnosti, katere kraj prireditve bodo izbrali udeleženci s pomočjo ankete.
Turistična zveza Slovenije v zadnjih letih veliko pozornosti namenja tudi turistični ponudbi krajev ob slovenskih jezerih. Letošnje srečanje turističnih društev objezerskih krajev Slovenije bo 20. junija
potekalo v Dobrovniku, kjer bodo predstavniki 20 slovenskih jezer izmenjali svoje izkušnje, predstavili svoje turistične ponudbe, predstavljen pa jim bo tudi razvojni projekt. Slovenija ima 46 kilometrov svoje obale, od katerih jo v turistične namene uporabljamo le 16 kilometrov, je poudaril predsednik TZS Marjan Rožic in dodal, da bi morali v ta namen obogatiti turistično ponudbo ob slovenskih jezerih.Ob koncu novinarske konference so se predstavniki TZS dotaknili še javnega natečaja za izbiro najboljših turističnih spominkov Slovenije, na katerem bodo letos sodelovali samo spominki, ki izvirno predstavljajo konkreten turističen kraj, objekt, regijo ali Slovenijo kot turistično destinacijo. V vsaki od teh skupin bo izbran najboljši spominek, ki bo dobil posebno priznanje.(-STA)
ODPRTA TRIBUNA
..
Programsko konferenco SKGZ naj ocenjujejo njene članice
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika!
Odzivam se na to, kar se je zapisalo Igorju Cancianiju v sklepnem delu, točneje v zadnjem odstavku, sicer daljšega posega, ki ga je Vaš cenjeni list objavil v petek, 29. maja, na 14. strani. Ostali del njegovega posega ne bom komentiral, kajti ugotavljam, da je za bralce Primorskega dnevnika, ki niso imeli priložnosti kakorkoli sodelovati na programski konferenci oziroma na pripravah nanjo, predmet polemike - se pravi nova Programska platforma tržaške SKGZ - »oggetto mi-sterioso«, saj se z njo na Vaših straneh niso imeli priložnosti seznaniti. Naj mi bo torej dovoljeno, da pozovem tiste bralce Vašega cenjenega lista, ki jih poleg polemičnega odziva na Programsko platformo zanima sam »zajetni dokument«, da se zglasijo v uradih SKGZ v Trstu (-tel. 368-094), kjer so na voljo izvodi gradiva predstavljenega na programski konferenci.
Sicer pa: kot sem se že ob zaključku razprave na programski konferenci tržaške SKGZ zahvalil diskutantom -vsega jih je bilo osem, se želim zahvaliti tudi Igorju Cancianiju za njegov prispevek. Njegov trud gre toliko bolj ceniti, ker si je kot slovenski izvoljeni predstavnik vzel čas za poglobljen premislek ter s tem dokazal temeljitost in resnost pristopa. Že nje-
gov pisni odziv, s katerim je skoraj v celoti napolnil mnenjsko stran Primorskega dnevnika, »demantira« njegovo črnogledost in v malem dokazuje, da konferenca le ni »šla mimo vseh brez slehernega odmeva«. Odveč se mi zdi tudi dvom, ki ga je prešinil - in sicer, da je poseg »mestoma preveč kritičen«. Kritičnosti še kako potrebujemo. Težko je pravzaprav presoditi, kdaj je zadostna. Postavljati si limite v zvezi s tem, ni najbolje. Pomembneje se mi zdi, čemu je kritika namenjena: izboljšanju ali destrukciji. Važno je tudi, kako deluje: kritika lahko odpira nove perspektive, lahko pa tudi poglablja malodušje...
Glede odmevnosti same konference so potrebna nekatera pojasnila. Če me spomin ne vara, je bila tistega majskega večera Gregorčičeva dvorana polna, prisotnih je bilo tri četrtine delegatov včlanjenih organizacij, se pravi toliko, kolikor jih je bilo ob priložnosti zadnjega, izrednega pokrajinskega občnega zbora zveze konec lanskega leta. Drugo je vprašanje odmevnosti v medijih. Ti so se na dogodek odzvali različno. Nekateri v skladu z našimi pričakovanji, drugi pa so bili v odmeri prostora bolj skopi. Organizacijsko so stvari tekle kar v redu in kljub temu ni šlo - kot sedaj ugotavljam - brez nerodnosti, saj v seznam gostov, ki so bili ob začetku konference pozdra-
vljeni, ni bil uvrščen tržaški občinski svetovalec SKP.
Vsekakor prenagljen, in, po mojem skromnem mnenju, tudi napačen je Cancianijev sklep - ne glede na to, da ga pisec ponuja zelo samozavestno. Ni mi jasno, zakaj naj bi »katerakoli organizacija, naj bo to politična stranka ali pa izsek civilne družbe (bi) tako programsko konferenco ocenila za neuspešno«. Ni nujno, da je to, kar je za stranko dobro, pogodu tudi civilni družbi. Kriteriji in merila, po katerih civilna družba ocenjuje uspeh svojih pobud, tudi niso vedno enaki kriterijem in merilom strank. V svojo Programsko platformo je tržaška SKGZ med drugim zapisala: »Drugače od strank se v sferi civilne družbe kaže ne-obhodna potreba, da od ločevanja in izključevanja preidemo k integriranju ob spoštovanju pravil demokracije.« Včlanjene organizacije, ki so v pripravi programske konference sodelovale, vsekakor pričakujejo, da se bo njihova krovna zveza po teh principih tudi ravnala. Pustimo torej samim organizacijam civilne družbe, naj po svojih merilih ocenijo prve korake, ki jih je na novi poti storila zveza. Pobudnik in sklicatelj konference, tržaški pokrajinski odbor SKGZ, bo to storil na svoji prihodnji seji.
Branko Jazbec pokrajinski predsednik SKGZ za Tržaško
BOLOGNA / SKUPŠČINA ZDRUŽENJ, VČLANJENIH V ARCI
Neprofitne dejavnosti pred novim izzivom
Lahko postanejo nov dejavnik, ki bo sooblikoval družbo
BOLOGNA - V soboto, 23. maja je bila v Bologni 3. vsedržavna skupščina združenj, ki so včlanjene v ARCI, med katerimi je tudi Zveza slovenskih kulturnih društev.
Prvo tovrstno srečanje je bilo leta ’94 v Parmi, leta ’96 pa v Firencah. Zelja pobudnika, državne federacije ARCI, je namreč ta, da bi postala skupščina redno srečanje med ljudmi, ki delujejo v neprofitnih združenjih na raznih področjih (kulturnem, družbenem, naravovarstvenem, rekreacijskem itd) in predstavniki vlade oz. parlamenta.
Gre torej bolj za zamisel o delovni priložnosti, kjer se aktivni družbeno - kulturni delavci lahko neposredno soočajo z ukrepi, ki se jih pobliže tičejo in ki
so bili že sprejeti oz. so v delovnih načrtih vlade oz. parlamenta.
Tako so se tudi letošnje skupščine udeležili ugledni gostje: predsednik poslanske zbornice Violante, minister za finalce Visco, predsednica parlamentarne komisije za ustavne zadeve Rosa Russo Jervolino.
Dejstvo, da se na vsedržavnih skupščinah ARCI udeležijo vsakič visoki predstavniki državnih oblasti, da priznava sedanja vlada t.i. tretjemu sektorju velik pomen oz. družbeno vlogo.
Predsednik ARCI Tom Benetollo je v svojem uvodnem posegu osvetlil bogato delovanje združenj ARCI s posebnim poudarkom na pobudah mednarodne solidarnosti. Povedal je, med drugim, tudi
nekaj spodbudnih podatkov. ARCI šteje danes nad milijon dvesto tisoč članov, od katerih jih je petsto tisoč mladih med 18. in 35. letom. Podčrtal je, da sta vlada in parlament v letu ’97 in v začetku letošnjega leta odobrila vrsto izredno pomembnih zakonov, za katere se je ARCI skupaj z drugimi večjimi organizacijami kot so ACU in Forum za tretji sektor, potegovala že vrsto let. Nedavni dekret za nekomercialne skupnosti in za nepridobitniške organizacije družbene koristi (ONLUS), zakon za prise-Ijeništvo in zakon za vojaške oporečnike (ki ga je zaenkrat odobrila le poslanska zbornica) so pomembne pridobitve za celotno demokratično in civilno društvo. Benetollo je nadalje pozdravil ustanovitev etične banke (to je demarnega zavoda, ki bo podpiral prvenstveno investicije v »družbeno gospodarstvo«) in pozval vlado oz. parlament, da čimprej odobri še zakon za združenja oz. društva, ki delujejo v korist družbene promocije.
Rosa Russo Jervolino je pudarila, da se danes desnica in levica ločita predvsem zaradi različnega pojmovanja o izvajanju demokracije: desna stran zagovarja pojme o konsenzu in pooblastilu, zavezništvo Oljke se poteguje za stvarno soudeleženost občanov in za solidarnostne vezi med njimi.
Večina, ki danes vlada v Italiji, je prav zaradi tega odobrila nova zakonska besedila, ker želi stvarno vključiti občane v aktivno upravljanje. Povedala je tudi, da bo moral nov za-
kon za društva, ki je v pripravi, nagraditi tista združenja, ki delujejo v duhu načel notranje demokratičnosti in pozornosti. Na koncu je še opozorila, da so tudi na nepridobitve-nem področju prisotni primeri nepoštenih organizacij), ki za fasado NON PROFIT skrivajo nečedne posle.
Minister Visco je naglasil, da je sedanja vlada skušala od svojega začetka združiti ekonomske zmogljivosti z družbenimi potrebami. Po prvem cilju, ki si ga je zastavila (urediti račune v državni blagajni), je usmerila pozornost v korenite reforme davčne uprave in institucionalne narave. Sedaj so na vrsti družbena vprašanja. Potrebno bo prešteti vse to, kar prihaja s silo na površje: brezposelnost, preureditev socialne države, nevarnost družbene ogroženosti.
V tem pogledu bo vloga tretjega sektorja ključna, saj bo lahko v sodelovanju z vladno politiko prav tretji sektor uresničeval načrte javnih uprav in s tem nudil tudi možnosti zapo-slitve.
Zasedanje v Bologni je pokazalo, da se je dejansko začelo novo obdobje: še pred nedavnim so združenja in društva pojmovala javne uprave le kot mačehovske ustanove, ki so dodelile svoje prispevke. Danes uživa ne-pridobitniška dejavnost novo priznanje: izziv je prav ta, da se iz podrejene vloge zadostitve podpor, društva dvignejo na raven enekopravnega družbenega dejavnika, ki lahko s svojimi načrti sooblikuje pravičnejšo in kvalitetnejšo družbeno življenje.
Deželni glavar Zernatto obiskal dvojezične šole na Južnem Koroškem
CELOVEC - Koroški deželni glavar Christof Zernatto, ki je hkrati tudi predsednik Deželnega šolskega sveta za Koroško, je ob koncu prejšnjega tedna obiskal dvojezične šole na Južnem Koroškem. Prisostoval je dvojezičnemu pouku na osnovni šoli v Smarjeti v Rožu, slovenskemu predmetnemu pouku pa na glavni šoli v Borovljah.
Deželni glavar je ob tej priložnosti prek tiskovne službe urada koroške deželne vlade poudaril prednost dvo- in večjezičnosti v današnji Evropi in še posebej v alpsko-jadranskem prostoru. V zvezi z vprašanjem dvojezičnih otroških vrtcev je Zernatto dejal, da je treba ustanoviti dvojezične otroške vrtce »povsod tam, kjer je potreba po njih«.
Vodja manjšinskošolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu za Koroško Tomaž Ogris je izpostavil, da je četrtina otrok na osnovnih šolah na območju, kjer velja manjšinski šolski zakon, prijavljenih k dvojezičnemu pouku, na glavnih in srednjih šolah pa 14 odstotkov. Število prijav k dvojezičnemu pouku je v stalnem vzponu. (IL)
Prireditev Dober dan z računalnikom vsak dan
LJUBLJANA - Zavod za šolstvo in fakulteta za matematiko ta petek pripravljata celodnevno prireditev Dober dan - z računalnikom vsak dan, posvečeno izvajanju pouka računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.
Na prireditvi bodo učenke in učenci, učiteljice in učitelji ter ravnateljice in ravnatelji izbranih osnovnih in srednjih šol predstavili aktivnosti za drugačno izvajanje predmetov računalništva in informatike, še pred tem pa poslušali dve predavanji o omenjenih področjih! Predstavili naj bi se tudi osnovna in srednja šola leta. (STA)
PISMA UREDNIŠTVU
Pojasnilo Članku v zvezi s škodo, ki jo je utrpela KZ
V	pojasnilo članka, objavljenega dne 28.05.1998 v P.D. glede zavarovanja uradov v katerih posluje Kmečka zveza, Vam sporočamo sledeče:
Dražba DOM je lastnica teh uradov.
Hišo upravlja kondominjalna uprava Tergeste in je ta zavarovana napram požara in civilni odgovornosti. Kar se tiče utrpele škode (razen opreme, za katero bi se morala K.Z. posebej zavarovati in upamo, da je to tudi storila) bo ta popl-noma povrnjena s strani zavarovalnice.
Mislimo pa, da preden se dajejo v časopis podobne izjave, bi bilo primemo da bi se novinar prej pozanimal pri lastniku.
V	upanju, da do takih izjav ne bo več prišlo Vas lepo pozdravljamo.
Upravni Svet družbe »DOM«
Podatke, ki smo jih navedli, smo prejeli neposredno od Kmečke zveze in tako, kot smo jih prejeli, smo jih tudi navedli.
Ur.
O boju za pravice manjšine
Borba za najosnovnejše človekove pravice, kar pomeni prosta raba svojega materinega jezika na svojem etničnem ozemlju, postaja v zamejstvu zmeraj bolj »maksimalistična« potreba za nekatere t. z. »poklicne Slovence«, medtem ko je bila v Sloveniji ta zadeva že zdavnaj re-
šena in Slovenci so s tem dokazali, da niso nikdar sovražili Italijane, temveč niso mogli sprejeti fašizma in takratnega italijanskega nacionalizma, ki je že prejšnje stoletje z rodoljubno pazinsko pesmico obveščal o usodi tistih, ki se ne bodo italijanizirali. Usoda le teh naj bi bila pazinska fojba, ki je bila enačena kot simbol italijanstva, isto kot puljska Arena.
Edini zamejski dnevnik, naslednik slavnega partizanskega dnevnika zelo težko prebavlja mojo bitko, ki nezadržno vodi v končno zmago, ker sem na pravični strani. Na strani italijanske Ustave in zakonov, ki jih tukaj v Trstu nočejo spoštovati in zmorejo prepričati tudi rimske »mline«, da ni oportuno priznati Slovencem, kar jim pripada; kar so si zaslužili z NOB na strani zaveznikov z velikimi žrtvami in mukami. Zato so si izmislili bazoviško in repentaborsko fojbo in jih danes še naprej rabijo v podle namene!
Poročanje mojih doživetij, tako negativnih, kot pozitivnih ima tudi namen dokazati resnico o namenih pokvarjenega dela italijanske oblasti z Našo zamejsko usodo, ki je isto tako zapečatena, če zdrava stran ne bo reagirala kot je treba.
Pismo, ki sem ga pred nekaj dnevi dobil iz Slovenije dokaže, da nekateri, četudi redno čitajo Primorski dnevnik, doumejo, da je cilj mojega boja enakopravnost slovenksega jezika z italijanskim jezikom. Tako med dragim piše priznani profesor: ».. se Vam zahvaljujem za Vaše
skrbno poročanje v vašem neprestanem boju za enakopravnost slovenskega jezika z italijanskim jezikom. Italijani na Koprskem predstavljajo le nekaj odstotkov prebivalstva, pa je italijanščina obvezna za vse slovenske otroke. Po dragi strani pa se celo italijanskim priseljencem v nekdanjih popolnoma slovenskih vaseh kot Nabrežina, Devin, Dolina ni treba učiti slovensko?
Kakšna diskriminacija!
Seveda je prav zaradi tega problem znanja slovenščine pri Italijanih, čeprav je slovenščina uradno deklarirana kot enakopraven jezik (vidi šole!).
Jaz vidim vzrok v občutku italijanske večvrednosti v odnosu do Slovencev. Velika večina Italijanov odobrava potujčevanje Slovnencev, sicer bi že ujeli kakega mazača dvojezičnih napisov (kaj rabi, če potem jim ne sodijo!). V nasprotju z italijansko pretirano zagledanostjo vase, pa smo Slovenci premalo narodno zavedni in premalo povezani med seboj.
Zgrozim se nad podatkom, da je včasih živelo pri Sv. Jakobu v Trstu 30.000 Slovencev, danes pa ima slovenska šola pri Sv. Jakobu le še peščico otrok. Slovenske šole na tržaškem propadajo, italijanske šole na Koprskem so pa polne slovenskih otrok! Prizadevajmo si za večjo, močnejšo slovensko narodno zavest, za močnejšo medsebojno povezanost. Zato bi si morali prizadevati obe strani tako matična Slovenija, kot zamejstvo. Slovenija bi morala biti Vaša glavna opora.
Občudovanja vreden je boj vašega društva Edinost za enakopravnost. Skoda da nima več članov. Nadaljujte s tem pravičnim bojem.«
Ge bi n. pr. Tremul obveščal Italijo, kot jaz obveščam Slovenijo o vsemogočih krivicah v zvezi z mojo specifičnostjo, bi Slovenija danes še z dalnogle-dom opazovala Evropo. Vik in krik italijanskih oblasti bi segel do OZN in še naprej, medtem ko se tukaj že spet krši najnižjo predvideno zaščito, ki je raba slovenskega jezika. Te dni po dolinski občini poštarji raznašajo informativno brošuro o evra, ki je napisana samo v italijanščini, medtem ko je bila za Nemce na Južnem Tirolskem tiskana tudi v nemščini. Ker pa nemška izdaja še ni dospela, brošur začasno še ne razmnožujejo! Tudi francoščina je bila spoštovana! Sam pa, ki sem tudi poštar v Dolini in sem se uprl, da bi raznarodoval svoje sonarodnjake, sem doživel tako močne psihološke pritiske tako s strani dveh poštnih funkcionarjev, kot s strani načelnice poštnega urada, da sem opoldn nehal z raznašanjem pošte in sem se zglasil pri zdravniku, ki mi je dodelil sedem dni počitka, ker je prepoznal moje tesnobno stanje, ki izhaja iz te stalne diskriminacije moje pripadnosti slovenskemu ljudstvu, ki ga Italijanska Pošta noče prepoznati!
Hvala gospod profesor, za Vaše solidarnostno pismo. Brez skrbi, boj za pravice bom nadaljeval!
Primož Sancin
OPČINE / VISOKI JUBILEJ
NOVICE
Na Brdini toplo proslavili 200-letnico osnovne šole
Nastopi učencev, malčkov, dijakov in številnih pevskih zborov
Milo, sončno vreme se je v nedeljo nasmehnilo 200-letnici openske osnovne šole Franceta Bevka, ki je proslavila visoki jubilej na Brdini, osrednjem vaškem trgu. Bilo je, kot da bi se šola Preselila v osrčje vasi. Kazalo je namreč, kot da bi učenci in njihove učiteljice prihajali na prizorišče kar iz šolskega poslopja, ki so ga bili, izdelanega iz lepenke, postavili na oder v ospredju, medtem ko so v ozadju bdele na celotno jubilejno dogajanje same Opčine, ki so jih - prav tako iz lepenke - umetniško naslikali člani vzgojno-za-Poslitvenega središča Mitje Cuka. Prepolna Br-dina se je tako zgrnila okoli svoje šole v prisrčno topel objem.
Protagonisti proslave, so bili, seveda, osnovnošolci in njihove učiteljice. Niso pa bili sami. Na oder so »strumno in Veselo« prikorakali malčki iz otroškega vrtca, pa pevci iz številne
mladinske pevske družine Vesele pomladi, srednješolci šole Srečka Kosovela, trobilni kvintet Godbenega društva Prosek in pevski zbori iz vseh openskih (in njim bližnjih) vetrov v skupinski poklon šoli-slavljenki.
Jubileju so se odzvali starši z govorom njihovega predstavnika Dunje Sosič, slovenska nadzornica Lučka Barej Križman in številni gostje, med katerimi sta bila predstavnik Zavoda za šolstvo Republike Slovenije - enota Koper Mirka Zorman in tržaška odbornica za šolstvo Maria Te-resa Bassa Poropat, medtem ko sta predsednik komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marjan Šifrer in tržaški šolski skrbnik Ugo Man-nini poslala svoje brzojavne čestitke.
Didaktična ravnateljica Stanka Cuk je v svojem slavnostnem govoru naravnala svoj po-
gled predvsem naprej: »Pomembno je in predvsem potrebno, da se pošteno zamislimo v prihodnost naše šole ob sedanjih velikih in vrtoglavih spremembah.« ... »Njena naloga ni le posredovanje preteklih spoznanj in kulturnih dosežkov človeštva, mar-
več tudi pripravljanje mladih rodov, da jih naglo spreminjajoče se razmere v prihodnosti ne bodo odplavile,« je poudarila. Ni pa pozabila na temeljno vlogo zamejskega šolstva: »Sola mora razviti trdno narodno kulturo. Pripadniku nekega naroda naj bo občutek pripadnosti jasen. Kulturna identiteta otroku krepi samozavest. Le otrok z utrjeno kulturno identiteto se ne bo sramoval svoje pripadnosti maloštevilnemu narodu; počutil se bo enakovrednega pripadnikom drugih.«
Ravnateljica pa ni pozabila na preteklost: »Zato, da se je šola ohranila in da so se uresničili vsi njeni vzgojnoizobraže-valni cilji, so vedno skrbeli dobri učitelji. Ti so dosegali dobre rezultate tudi v nnajhujših časih, ker so v šolo verjeli. Bili so prepričani, da samo dobra šola premaga vse,
na videz se tako nepremostljive težave.«
Teh težav ni bilo malo. Nekaj so jih prikazali tudi osnovnošolski učenci v prizorčku Naša šola skozi čas, ki ga je napisala in režirala Ana Loka-tos. Z recitacijami, plesom in prosto besedo so prikazali delovanje šole v različnih obdobjih: v prvih habsburških časih, v črnih fašističnih in v sedanjem obdobju. Učence so spremljali zbori Vesele pomladi, ki so skupno zapeli nekaj narodnih in otroških pesmi.
Sklep je bil kar se da slovesen. Združeni pevski zbori z Opčin od Banov in s Ferlugov so zapeli vrsto pesmi in ob spremljavi trobilnega kvinteta zaključili slovesnost s Prešernovo Zdravljico.
Slavja pa še ni bilo konec. Na odru je zaigral Zamejski kvintet in ok-repčitev je ob njegovih vižah bolje teknila.
lovoru ravnateljice Stanke Čuk je prisluhnila prepolna Brdina (foto KrižmančiC)
JDANES V NiMŠKEM INŠTITU h
Prva zaključna akademija gojencev Glasbene matice
Danes, 2. junija bo ob 20.30 v dvorani Deutscher Hilfsvereina v Ul. Coroneo 15, prva zaključna akade-niija gojencev tržaške Glasbene matice - šole »Marij Kogoj«.
Na sporedu bodo skladbe za razne godalne zasedbe. Kvartet pod mentorstvom prof. Petra Filipčiča bo izvajal dva stavka Kvarteta v B-duru, ki izhaja iz Mozartovega italijanskega obdobja. Prof. Aleksandra Pertot je prirpavila komorno skupino violin, ki bo skupaj s klavirjem zaigrala Mali koncert češkega skladatelja M. Pelikana.
Šolski godalni orkester, ki ga sestavljajo izključno dijaki tržaške glasbene ustanove pod vodstvom prof. Petra Filipčiča, bo nastopil z bogatim programom. Izvajali bodo drugi stavek zanimive Simfonije, ki jo je angleški skladatelj B. Britten napisal, ko je bil star komaj deset let, in skladbo Rezija, iz zbirke Slovenskih ljudskih plesov Alojza Srebotnjaka.
Delovanje v Šolskem godalnem orkestru daje možnost solističnega nastopanja gojencem višjih letnikov. Spored večera obsega celo tri koncerte za soliste in orkester; temu se bo pridružila še skupina pihal.
V Vivaldijevem Concertu grossu v a-molu bosta v solistični vlogi nastopili violinistki Vesna Kranjec in Sara Mosetti. Matej Santi pa se bo izkazal v Tartinijevem Koncertu v g-molu. Izvedbo mladostnega Mozartovega koncerta v C-dum si bosta delili dve pianistki; Neva Klanjšček bo zaigrala Prvi stavek, drugi in tretji pa bo izvedla Maria Silvana Pavan, ki je gostja Šolskega orkestra. Pianistka je sicer gojenka glasbene šole iz Farre, s katero je Glasbena matica sodelovala že v preteklosti. RP
»BURLO GAROFOLO «
Izdelali »listino v 14 točkah o pravicah otrok v bolnišnicah
Pravica, da »te poslušajo«, pravica, da imaš s sabo svoje igrače, svoje obleke, da je v sobi sorodnik, da te »kličejo z imenom« in ne z neko številko, ali, kar je še veliko huje, z imenom bolezni: to je nekaj točk »Listine o pravicah obok v bolnišnici«, ki so jo včeraj predstavili odgovorni Inštituta za sprejemanje in zdravljenje znanstvenega značaja »Burlo Garofolo«. Listino je kot prva zdravstvena struktura v Italiji izdelal sam inštitut po zapletenem postopku, pri katerem se je angažbalo na desetine zdravstvenih operaterjev in združenj prostovoljcev. Kot je povedala Eletba Dorigo, komisarka v »Burlu«, so v 14 točkah sintetizirali to, ki je bilo že uresničeno v praksi in ne samo načelnih bditev: torej pravice, ki jih lahko zahtevamo, je poudaril javni skrbnik za mladoletne v Furlaniji-Julijski krajini Francesco Mi-lanese, ne pa absbaktnih in splošnih pobeb. Pravicam obok torej odgovarjajo dolžnosti odraslih, je s svoje sbani pristavil znanstveni ravnatelj »Burla« Lorenzo Tomatis, ki je omenil pobebot, da se podpira navezanost med materjo in obokom, da se zagotavlja čim višjo raven »celovite« oskrbe, zasebnost (zlasti mladim v zelo delikatnem obdobju odnosov do telesa).
V	Nabrežini srečanje staršev
V	župnijski dvorani v Nabrežini (Trg. sv. Roka) bo danes ob 17.30 srečanje med starši in učnim osebjem ter tremi zdravniki otroške bolnišnice »Burlo Garofolo«. Zdravniki (Terenzio Moschino, Franco Radovich in Claudio Veljak) bodo orisali program, ki se nanaša na preventivne posege v zvezi s težavami, ki se pojavljajo pri razvoju vidnih organov, pri ustni higieni itd. Poleg tega bodo na razpolago za vsakršno nadaljnje pojasnilo.
Zaradi padca v trgovini so si pridržali prognozo
Trgovina je bila včeraj zaradi običajnega tedenskega počitka zaprta, kar je 56-letni Claudio Fi-gliola iz Milj verjetno hotel izkoristiti, da kaj popravi ali pospravi. Zal ni imel sreče: povzpel se je na police, pri čemer je padel z višine okrog 2, 5 metra in se silovito udaril v glavo ter izgubil zavest.
Okrog 14.30 ga je našel sin in takoj poklical na pomoč. Očeta, ki upravlja trgovino Radio-telex v Ul. Sebe Fontane 27, so nemudoma odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurškem oddelku.
Kasneje je Figliola prišel k zavesti. Kaže, da so mu na levi strani glave ugotovili strdek krvi in da bo morda potrebna operacija. Na kraju nezgode je bila tudi policija, s komisariata v Rocolu.
V	petek stavka pri ACT
Tajništva FRT- CGIL, FIT - CISL, UILTRASPOR-TT, FAISA - CISAL, UGL avtobusni in železniški prevozniki ter avtonomni sindikati federacije prevozov pri mestnem prevoznem koncorciju ACT so za petek, 5. t.m. proglasili stavko, tako da pri ACT opozarjajo na morebitne nevšečnosti. Stavka bo bajala ves dan, vendar bo prevozna služba zagotovljena do 9. ure in od 13. do 16. ure.
Pobude mestnih redarjev ob obletnici ustanovitve
Poveljstvo mestnih redarjev se je ob bližnjem praznovanju 136-letnice ustanovitve (osrednja slovesnost bo v soboto, 6. trn. ob 11. uri na gradu sv. Justa) zavzelo za vrsto kulturnih pobud. Na gradu sv. Justa bodo v sodelovanju z odborništ-vom za kulturo že danes odprli razstavo, na kateri bo okrog 300 risb obok iz vrtcev in osnovnih šol, ki šo sodelovati pri programih o cestni vzgoji, za katere so skrbeti prav mestni redarji. Razstava bo odprta do 6. t.m. od 9. do 12. in ood 15. do 19. ure.
V	evangelski cerkvi na Trgu Panfili pa bo v čeb-tek, 4. t.m. koncert novoustanovljenega mešanega pevskega zbora mestnih redarjev (11 žensk in 9 moških), ki jih vodi Mauro Ebert.
Srečanje o novih protipožarnih predpisih
Združenje industrijcev prireja jutri, 3. t.m. srečanje, na katerem bo inž. Romeo Giacuzzo s pokrajinskega poveljstva gasilcev govoril o novih zakonih glede varnosti pred požari. Srečanje bo od 15. do 17. ure na sedežu združenja na Trgu Scorcola 1. Zainteresbani naj se javijo na sedežu združenja (tel. 3750229; gospa Scarafile).
Razstava 40 umetnikov na Drevoredu XX. septembra
Ob 10. obletnici se je združenje »Nuovo acquedot-to« zavzelo za pobudo, pri kateri sodeluje 40 umetnikov in ki so jo poimenovali »Artisti in Via-le«: v sobotah popoldne (6., 13., 20. in 27. junija) bodo razstavljali svoja dela na odsekzu Drevoreda XX. septembra od Ul. Muratti do Ul. Bruimer. Če se bo pobuda onbesla, jo bodo ponovili septembra in oktobra.
Združenje »Nuovo acquedotio« (Ul. Xydias 6, tel. 371282) je doslej izpeljalo vrsto pobud, od osve-tlkitve ob božičnih praznikih do glasbenih večerov, nastopoh godb na pihala, »ex tempore« za nižje in višje srednje šole, do fotografskih razstav, predstavitev knjig itd.
Koncert ob 50-ietnici sejma
S koncertom orkesba gledališča Verdi, ki ga bo vodil Julian Kovatchev, bodo proslaviti 50-letnico mednarodnega vzorčnega sejma (od 19. do 28. junija). Koncert bo dan pred otvoritvijo sejma v gledališču Rossetti (torej 18. t.m.), izkupiček od prodaje vstopnic (po 22.000 tir neglede na vrsto sedeža) bo šel v celoti v dobrodelne namene, in sicer združenju AGMEN, ki se posveča za rakom obolelim obokom.
Odprli »AromaLab«
Včeraj so slovesno odprti »AromaLab«, novi laboratorij za raziskave in razvoj Illycaffe s.p.a, ki je namenjen konboli kvalitete kave in raziskavam o sestavinah, ki ji dajejo značilni vonj. Laboratorij ima sedež v AREA Science Park pri Padričah.
Srečanje s konzulentom
Občinska uprava Devina-Nabrežine sporoča, da bo v sredo, 3. junija, od 17. do 19.30, v občinskem uradu - Nabrežina Kamnolomi 25, delovni konzu-lent Massimo lesu na razpolago krajevnim operaterjem, ki so vključeni v projekt za gospodarsko spodbujanje.
Razprava o biokmetijstvu
Agronomske teJmike bodo predmet razprave drugega večera, ki ga Občina Devin Nabrežina prbeja v zvezi s temo biokmetijstva v okviru projekta za gospodarsko spodbujanje, ki ga finansira EU. Srečanje bo na sporedu v danes, 2. junija, ob 18.30 v nabrežinski knjižnici na Trgu sv. Roka 2. Srečanje bo vodila Daniela Peresson.
Informacije o davku ICI
Tržaška občinska uprava sporoča, da zainteresbani davkoplačevalci lahko dobijo informacije o plačevanju občinskega davka na nepremičnine ICI odslej tudi po »zeleni« telefonski številki 167-114488. Informacije nudi tudi občinski urad za davke po tel. 6754464.
Tečaj slovenščine
Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture obvešča, da je v teku vpisovanje v 40-urni intenzivni tečaj slovenščine prve stopnje, ki se bo odvijal junija in julija. Informacije nudi tajništvo ustanove v Ul. Val-dirivo 30 v Trstu, tel. 761470 od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30.
VOLITVE / SMOLLE IN OLIP GOSTA SSK
VOLITVE / PRAZNIK UNIJA IN NOVEGA DELA
Za manjšino bistvena zastopanost v svetih
Podpora kandidatu za deželni svet Ivu Jevnikarju
Zastopanost v izvoljenih telesih, od parlamenta do občinskega sveta, je življenjskega pomena tako za Slovence v Italiji, kot za Slovence na avstrijskem Koroškem, ki se na tem področju soočajo s precej podobnimi problemi. To sta na včerajšnjih pogovorih podčrtali delegaciji Slovenske skupnosti in Narodnega sveta koroških Slovencev oziroma Enotne liste, ki sta ju zastopala Karel Smolle in Nanti Olip. Predstavnika Slovencev v Avstriji sta izrekla solidarnost SSk v tej nelahki volilni preizkušnji in podprla njenega glavnega kandidata na Tržaškem in Goriškem Iva Jevnikarja.
Smolle bo sredi tega meseca spet postal elan avstrijskega zveznega parlamenta in to na osnovi volilnega dogovora, ki ga je EL svojCas sklenila z
Liberalnim forumom. Zaradi posebnega volilnega zakona so Korošci primorani v predvolilna zavezništva z avstrijskimi strankami, pri Čemer pa se ne odpovedujejo svojim načelnim stališčem o samostojnem političnem nastopanju. Pragmatičnost in načelnost torej, je podčrtal Smolle, podobno kot je v tem primeru naredila SSk s pristopom v sredinsko volilno zavezništvo "Ljudska sredina za reforme".
Enotna lista je podobno pot povezovanja ubrala tudi za koroške deželne volitve prihodnje leto, za katere skupno z zelenimi in Liberalnim forumom (slednji nima nič skupnega z Haiderjevemi nacionalisti) snuje volilno na-,vezo "Demokracija ’99“. V pričakovanju zajamčenega zastopstva v dežel-
nem zboru predstavlja to za EL edino realno izbiro, saj znaša volilni prag na Koroškem celih 10 odst. glasov. Smolle, ki je že sedel v dunajskem parlamentu (v navezi z zelenimi), je napovedal skrb in konkretne posege v korist Slovencev v Italiji tudi v okviru Evropske unije.
Deželni tajnik SSk Martin Brecelj je podčrtal prizadevanja svoje stranke za zajamčeno zastopstvo Slovencev v vseh izvoljenih telesih. Pri tem je obžaloval, da ta prizadevanja ne doživljajo dovolj pozornosti niti v manjšini sami, kar je očitno povezano s tradicijo vključevanja dela Slovencev v italijanske politične stranke. Brecelj je gleda tega omenil nedavno parlamentarno odobritev v prvem branju ustavnega zakona, ki določa pravice Ladincev v tridentinski
pokrajini ter njihovo pravico do zastopanosti ne samo v pokrajinskem svetu, ampak tudi v pokrajinskem odboru ter v deželni vladi Tridentin-ske-Južne Tirolske.
Olip, ki je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, je orisal trenutno situacijo na Koroškem in hude težave, ki se pojavljajo predvsem na področju otroškega varstva. Zagovarjal je volilne naCrte EL pred koroškimi deželnimi volitvami ter voščil SSk in Jevnikarju volilni uspeh 14.junija. Smolle bo, kot omenjeno, prevzel parlamentarni mandat sredi tega meseca, na Dunaju pa bo ostal približno deset mesecev, vse do prihodnjih državnozborskih volitev.
Smolle in Olip sta v spremstvu Breclja in Jevnikarja obiskala tudi predsednika deželne vlade Giancarla Cmderja, ki je volilni sopotnik Slovenske skupnosti. Z njim so se pogovarjali o krepitvi sodelovanja treh obmejnih dežel, pri Čemer je Cruder potrdil zavzetost za manjšinsko problematiko, ki je stalno prisotna na pogovorih med tremi sosedi. Zastopnika Korošcev sta na pogovorih s SSk izpostavila pozitivno vlogo Juž-notirolske ljudske stranke (SVP), ki aktivno sodeluje v avstrijskem narodnem sosvetu, pravice manjšin v Italiji in v Avstriji pa dosledno zagovarja tudi v evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Pozitiven obračun Budinovega dela
Govora poslanca Umberta Ranierija in občinskega svetovalca Igorja Dolenca
Levi demokrati pozitivno ocenjujo delo, ki ga je v iztekajoči zakonodajni dobi deželnega sveta opravil Miloš Budin, sedaj nosilec kandidatne liste nove levičarske stranke. Prvič v povojni zgodovini je kandidat slovenske narodnosti načelnik deželne liste najveCje stranke v italijanski vladni koaliciji.
O teh in drugih aktualnih vprašanjih te volilne kampanje je tekla beseda na nedeljskem prazniku Unita in Novega Dela, ki ga je v Trebčah priredila krajevna sekcija LD. Glavna govornika sta bila poslanec Umberto Ranieri, ki pri LD odgovarja za mednarodna vprašanja, ter tržaški občinski svetovalec Igor Dolenc, ki je nadomeščal obolelega podpredsednika deželnega sveta. Na shodu sta sodelovala tudi Albert Čuk in pokrajinski tajnik Stelio Spadaro.
Ranieri, ki je v stranki prevzel mesto sedanjega podtajnika za zunanje zadeve Piera Fassina, je posvetil pozornost zlasti vse boljšim odnosom med Italijo in Slovenijo, za katere nosita zaslugi obe državi. Vlada Romana Prodija misli vztrajati na tej poti in v tem okviru odločno podpreti priključitev Slovenije v vojaško zvezo NATO. Ranieri je
omenil tudi vlogo Trsta in FJK v novih odnosih v tukajšnjem prostoru.
Dolenc je uvodoma obnovil ukrepe s področja zaščite in uveljavljanja pravic slovenske manjšine, ki jih je deželni svet sprejel na predlog ali s prizadevanji podpredsednika Budina. Omenil je pravico do rabe manjšinskih jezikov na Deželi, prožnejši postopek na področju delitve sredstev kulturnim ustanovam, povišek dotacij za manjšinski tisk in konkretne ukrepe za naš časopis, zakonsko priznanje ZSSDI, aktivno vlogo KGS v Kraškem parku, spremembo zakona o protivrednostih za sinhrotron ter sistem evidentiranja slovenskih kandidatov, kar bo koristilo pri odobritvi novega deželnega volilnega zakona.
Leve demokrate, je dejal še Dolenc, Čaka v novi deželni skupščini veliko dela, predvsem zaradi ukrepov, ki j m snuje rimski parlament, Omenil je obvezo stranke, da končno steCe parlamentarni postopek za zaščitni zakon za Slovence in da se seveda praviloma
tudi konca, »saj nas konstruktivno vzdušje v pristojni poslanski komisiji za ustavna vprašanja sili k zmernemu optimizmu«.
VOLILNA KRONIKA
SKP: Ne poceni promocije strank!
Spomin na padle v osvobodilni vojni ah poudarjanje pomena naših šol, vzgoje in kulture so minuli mesec spodbudili v naših vaseh obeleževanje okroglih obletnic z občutenimi ljudskimi prireditvami. Že nekajkrat se je zgodilo, da so svečanosti, kljub naporom domačinov in organizatorjev, doživele neprikrite poskuse promocije kandidatov ah strank, ki sodelujejo v sedanji deželni volilni kampanji, meni SKP.
Slovenski kandidati so se teh proslav udeleževali iz globokega spoštovanja do njihovih vzgibov. Vendar pa v teh primerih niso stopali pred mikrofon v trdnem prepričanju, da izkoriščanje potrpežljivosti zbranih domačinov in organizatorjev nikakor ni na mestu. Kot piše v tiskovnem sporočilu SKP bodo tako ravnah tudi v bodoče.
Budin in Debenjakova danes pri Sv.lvanu
Miloš Budin in Nadja Debenjak bosta danes dopoldne (med 9.30 in 10.30) ter popoldne (med 16. in 17.30) sodelovala na volilnem shodu LD pri Sv.lvanu (Trg Gioberti). Bruno Zvech bo v Rojanu (med 10. in 12.30), Caterina Dolcher ob isti uri na Trgu Stare mitnice in Giovan-na Pacco (med 16.30 in 19.30) na Borznem trgu.
Jutri ob 21. uri se bodo po združitvi predstavili javnosti v gledališču Prešeren v Boljuncu Levi demokrati iz dolinske
občine. VeCer bo uvedel Edvin Švab, nakar bo za Demokratski forum spregovoril Vilko Bandi. Informacije o evropski vlogi Levih demokratov bo podal Igor Dolenc, o šolski reformi pa bo poročala Nadja Debenjak.
Srečanje bo zaključil podpredsednik deželnega sveta in nosilec kandidatne liste LD Miloš Budin.
Jevnikar zadovoljen z novostmi v SITIP
Kandidat Slovenske skupnpsti za deželne volitve na koalicijski listi Ljudska sredina za reforme Ivo Jevnikar je izrazil zadovoljstvo, da se je vsaj začasno rešil hudi zaplet, ki je ogrožal delovna mesta v tekstilni tovarni SlTlP pri Orehu.
Storiti je treba vse, da res pride do dokončne rešitve, saj gre za usodo skoraj 300 zaposlenih, a tudi za prihodnost izredno sodobnih obratov, ki veliko pomenijo za tržaško gospodarstvo in v katera so bila vložena tudi znatna javna sredstva.
Volilne pobude SKP
Od 10.30 do 13. ure na Trgu Stare mitnice, od 10. do 12.ure na PonCani (Trg Varda-basso), od 16. do 19.ure na Trgu Pestalozzi in ob isti uri na Trgu sv. Antona.
Ob 11.uri bo na strankinem sedežu v Ul.Tarabocchia 3 tiskovna konferenca o vlogi zadrug v deželni realnosti. Poleg kandidata Dennisa Visiolija bosta na njej sodelovala še Giancarlo Bertoli in Vittore Luccio, ki sta oba strokovnjaka na tem področju.
SSk: Preference so bistvenega pomena
Bistvene so preference. Tako so ugotavljali udeleženci nedeljskih srečanj s kandidatom SSk Ivom Jevnikarjem pri Sv.Jakobu in v Skednju. Ker nastopa SSk zaradi krivičnega volilnega zakona na koalicijski listi Ljudske sredine za reforme, je za slovenskega kandidata nujno visoko število preferenc.
Če bo vsak volilec, ki se bo odločil da podpre SSk, prekrižal simbol Ljudske sredine za reforme in obenem zapisal preferenco Jevnikar, bo ta izvoljen, je na srečanju pri Sv.Jakobu dejal Robert Petaros.
V Skednju, kjer je srečanje vodil tajnik sekcije Sergij Petaros, so tudi poudarih pomen skupnega programa, ki ga je SSk sklenila z ostalimi političnimi skupinami, ki sodelujejo pri volilni koaliciji Ljudske sredine za reforme, saj vsebuje jasne obveznosti tudi glede slovenske problematike.
Današnji shodi zelenih
Zelena lista prireja danes tri volilne shode in sicer od 9. do 13.ure v Ul.Carducci; od
16.	do 19.ure na Goldonijevem trgu; ob
17.	uri bo Paolo Ghersina na Trgu Perugina govoril o kočljivem vprašanju avtomobilskega prometa in o pravicah pešcev.
Zvech v Nabrežini
Kandidat Levih demokratov Bruno Zvech bo drevi v Nabrežini sodeloval na predvolilni skupščini, ki bo posvečena mladinski problematiki, delu in razvoju. Srečanje bo ob 20.30 v prostorih občinske knjižnice.
OBČINSKI SVET / LJUDSKA PETICIJA-
Železarna: Škedenjci zahtevajo ukrepe proti onesnaževanju okolja
Skoraj osemsto Skedenjcev, ki prebivajo v bližini železarne, je podpisalo ljudsko peticijo o kočljivem problemu onesnaževanja okolja. Peticija, ki med drugim uživa tudi podporo loka nega rajonskega sosveta, je priromala v občinski svet, ki j° ) uvrstil na dnevni red sinočnje seje.
Podpisniki zahtevajo konkretne ukrepe za realno omejit® onesnaževanja, kot je svojCas uradno obljubil nov lastnik obra grupa Lucchini iz Brescie. Nekaj korakov v to smer je bilo sic storjenih, po mnenju prebivalcev pa je zraCno in akustično on® snaževanje še vedno zelo močno. To lahko sami preverijo, tu zato, ker so kontrolne naprave zdravstvenih teles neprinierrl postavljene in so zato njihovi izvidi neverodostojni.
Škedenjci v ljudski peticiji zahtevajo od župana Riccarda lyja in od občinskega sveta, naj posežeta vsaj za omejitev hudih nevšečnosti, zdravstvena ustanova pa naj svoje kontro naprave namesti v primernejših krajih. Domačini tudi zahtevaj javno zborovanje, na katerem naj bi, poleg upraviteljev in zas pnikov, zdravstvenega podjetja, sodelovali tudi predstavniki lezarne. Mestna skupščina je na sinočnji seji imela na dnevu. a redu tudi nekatere ukrepe in projekte, ki jih namerava Obe1 izpeljati ob priložnosti svetega leta. Gre za posodobitev neka rih stavb v openskem Villaggio del Fanciullo in za uredi ^ sprejemnih objektov ob svetišču na Vejni. Beseda je tekla tu novem urbanističnem planu barkovljanskega portica.
Danes predstavitev
novega odbornika	.ra.
Župan Riccardo Illy bo danes predstavila novega odbornika, a"r^e. la Sergia Albaneseja, ki bo prevzel resor varnosti in nadzorstva. or. danji odbornik za ta resor Piero Zanfagnin pa bo prevzel mesto o nika za proračun in šport, ki ga je doslej zavzemal Franco Degr^* Slednji je odstopil, ker je kandidat za deželni svet na sredinski ljudsko-reformatorskega centra.	.,
Degrassi, ki je bil zelo občutljiv do vprašanj slovenskega športa, je 6 sti sopotnik Illyja, saj je bil v občinskem odbom neprenehoma od leta i
OB 50-LETNICI POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V NOB
Gropada se je slovesno oddolžila spominu padlih
Na svečani priredilvi je občuteno sodelovala vsa vas
Svečanost pred spomenikom (foto KROMA)
Nastop pred hišo enega od padlih
Gropada je v nedeljo Popoldne počastila 50-letnico postavitve spomenika svojim padlim. Napori domačega društva, njegovih elanov in Članic, zadruge »Skala« in domačega zbora »Skala«, ki ga z uspehom vodi Herman Antonie, pa tudi ostalih, ki so na prireditvi sodelovali, so se polno obrestovali.
Vreme je bilo lepo; spored celotne priredtve Pa tak, da ga številni udeleženci iz Gropade, drugih vasi, mesta, pa tudi Predstavniki političnih strank in drugih organizacij, ne bodo tako lahko Pozabili.
Bilo je nekaj svojstvenega, posebnega v izvedbi in zamisli igralca in reži-serja Andrijana Rustje, ki s° jo z izredneim posluhom za vsebino svečanosti izvedli uCenci domače šole (koreografijo je v°dila Petra KrižmanCiC), mladi recitatorji, pevski zbor »Skala«, godba na Pihala iz Trebe pod vodstvom Leandra Pegana in Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič pod vodstvom Pie Cah in Oskarja Kjudra ter seveda domači zbor, pa še govornika Dušan Košuta in Ar-hiro Calabria, ki sta spregovorila pred spomenikom padlim v slovenščini in italijanščini.
Vse se je zaCelo pred zadružnim domom, kjer ]e najprej zaigrala dve sk-mdbi Godba na pihala iz Tebe, nato pa je domači 'mor zapel pesmi »Pozdravljena domovina« in ^Počiva jezero v tihoti«, m so ju domači otroci spremljali s spominskim Plesom.
Od tu se je začel spre-
vod številnih udeležencev proslave s postajami ob fotografijah padlih, ki so jih domači postavili na hiše, kjer so padli borci prebivali. Kar osem je bilo takšnih postaj, kjer so mladi recitirali, Antonič jih je občuteno spremljal na harmoniko, vsi, ki smo stali ob teh postajah, pa smo se spomnili padlih in jim posvetili lepo misel. Bilo je to tako doživeto podajanje misli na padle, da je ostalo le redko oko brez solze.
Vsa ta množica ljudi se je nato počasi pomikala do trga, kjer stoji spomenik padlim, ob katerega so domačini in predstavniki raznih organizacij in strank postavili vence in šopke cvetja.
Sledila sta govora Dušana Košute in Artura Calabire, ki sta spregovorila o trpljenju naših ljudi pod nacizmom in fašizmom in uporu, za katerega so se odločili. Spomnila sta se številnih žrtev nacifašizma v taboriščih smrti, jeCah, konfinacijah pa tudi borbenih akcijah. »Ne smemo pozabiti,« sta poudarila, da je bil naci-fašizem agresor in da smo se morali mi braniti, pri Čemer je padlo na tisoCe in tisoCe naših ljudi.«
Ob spomeniku je nato partizanski zbor zapel vrsto borbenih slovenskih in italijanskih pesmi, skupno z domačim zbrom pa še pesem »Vstajenje Primorske« in udarno »Na juriš« s skupnim pozdravom »Smrt fašizmu, svo-bofa narodu«. Kor recita-torka je z lepim podajanjem borbenih pesmi nastopila z zborom Ma-tejka Grgič, svojo pesem »Politični pamflet« je po-
vedal Stane Raztresen, celotno prireditev, od začetka do konca, pa sta lepo in smiselno napovedovala v slovenščini in italijanščini Martina in Andrej.
»Delali smo in se borili, ker smo bili zavedni
Slovenci in antifašisti«, je zapisano v vsebinsko bogati brošuri, ki jo je pripravil zgodovinar Aleksij Kalc, finančno podprla pa Zadružna kraška banka.
S to mislijo, ki ji je pred zadružnim domom sledila še družabnost s
partizanskim golažem in še s petjem partizanskih pesmi, želimo zaključiti naše poročilo o proslavi, ki bo ostala prav gotovo vsem v najlepšem in globoko občutenem spominu.
Neva Lukeš
ZGONIK / 34. OBČINSKA RAZSTAVA VIN IN DRUGIH KMETIJSKIH PRIDELKOV
Prireditev se je zaključila sinoči
t puhasto majsko vreme je pe-^ ln tudi v nedeljo zvečer po-®8ajalo organizatorjem 34. jj^Biske občinske razstave vin žat . §ih kmetijskih pridelkov, Va° je zgoniška občinska upra-j .sklenila, da prireditev po-Ve Ha za en dan. Tako so tudi Hci razstaviščnem prosto-Ur	kioske, v večernih
bel c Pa ie za ples igral ansam-Status symbol.
odCC61*11)! program pa se je V Bal v nedeljo, začetek je bil Banrenju športa. Shinkai ka-
rate klub je organiziral deželni turnir v karateju, na veCer pa je bil kulturni program, v katerem je nastopila folklorna skupina Sinnai, predstavnica bogate plesne in pevske ljudske tradicije Sardinije (f. KROMA). V tipičnih nošah je gostujoča skupina predstavila izbor zelo svojstvenih plesov, s katerimi se lahko ponaša Sardinija. Ples spremlja prav takcf"svojstvena glasba, Sardinija pa je na področju ljudske kulturne tradicije znana še po moškem petju.
Popoldne in zveCer so se lahko oroci vozili z vlakom Giba puha, za številne ljubitelje Čipkarskih izdelkov pa je KRD Dom BrišCiki pripravilo zanimivo razstavo Čipk.
Med pomembnejšimi sestavina praznika je seveda razstava vin domačih proizvajalcev. Na tokratni občinski razstavi se je s svojim pridelkom predstavilo 11 vinogradnikov z belim vinom in 5 s teranom. Strokovna komisija je za belo vino podelila veliki zlati odličji Stanku Mi-
liču iz Zgonika in Ervinu Doljaku iz Samatorce, medtem ko sta Miro Žigon in Janko Kocman iz Zgonika prejela srebrno odličje. Tudi za tera so podelili dve zlati odličji, prejala pa sta ju Mario Milic iz Repnica in kmetija Colja iz Samatorce. Z zlatim odličjem sta bila nagrajena srečko Štolfa iz Saleža in Miro Žigon iz Zgonika, Stanko Milic iz Zgonika pa je prejel srebrno odličje. Na sliki (f. KROMA) nagrajeni vinogradniki tokratne izvedbe zgoniške razstave vin.
H s PRIJETNO PRIREDITVIJO h
V Nabrežini so v nedeljo slovesno odprli Ribiško pot
Življenje Nabrežincev je bilo nekoC tesno povezano z morjem, saj je bil poleg kmetijstva in kamnoseštva ribolov njihova najvažnejša dejavnost. Moški so nastavljali mreže in lovili ribe skozi vse leto, žene pa so nosile ribe naprodaj v mesto. Posebno živahno je seveda bilo, ko so se v zalivu predvsem konec poletja pojavljale jate tun.
O nabrežinskem ribirštvu pričajo danes skoraj le zarumenele slike, tune pa povojne genera- -cije poznajo le iz televizijskih reklam... O slavni ribiški tradiciji naše obale pričajo obenem tudi ribiške poti. Tako pot, po kateri so se nabrežin-ski ribici spuščali do »brega«, je v nedeljo popoldne otvorila devinsko-nabrežinska občinska uprava. Na krajši slovesnosti, ki sta jo ob priložnostnih govorih oblikovala pevski zbor Igo Gruden in nabrežinska godba, se je kljub prometnim omejitvam in splošnemu kaosu »gira« udeležila lepa množica ne le Nabrežincev.
V	svojem pozdravu se je župan Marino Vocci najprej zahvalil bivši podžupanji Veri Tuta Ban, saj je bila zamisel o ovrednotenju ribiške poti njena, kot tudi je Banova uredila turistični vodnik, ki pa bo izšel nekje pred jesenjo. Podžupanja in odbornica za kulturo Mariza Skerk je otvoritev označila za izredno pomemben dogodek, saj je nabrežinska v bistvu zadnja tako ohranjena ribiška pot naše obale. Obenem se je podžupanja poleg Veri Tuta posebno zahvalila tudi Brunu Volpiju-Lisjaku in Marinki Pertot za njuno sodelovanje pri sestavi turističnega vodnika, Jadralnemu klubu Čupa, arh. Križniču, Kraški gorski skupnosti, občinskim uslužbencem ter nenazadnje domačemu zboru in godbi. Kapetan Bruno Volpi-Lisjak je zbranim spregovoril o ribiški tradiciji teh krajev: o ribiških vaseh Nabrežini, Križu in Kontovelu, o posebnostih te obale s posebnim poudarkom na edinstvenih plovilih Cupah.
Slovesnost se je po spustu po delno obnovljenem stopništvu ob zvokih tria Paola Paolina, Sergia Candottija- in Fabia Zorat nadaljevala v nabrežinskem »portiCu«, kjer so ribici iz Ribiškega naselja udeležence pogostili s »pedoci« in sipami, ki jih je zalivala RadoviCeva kapljica.
Ribiško pot odslej označujejo tudi skrbno izdelani smerokazi ter informativni tabli: prva, ki je postavljena na začetku poti v bližini nižje-srednje šole Iga Grudna, prikaže pot in njene posebnosti, medtem ko je na koncu stopnišča nameščena tabla z zgodovino ribiškega plovila Cupe. (gb)
Predavanje o prehrani
Zdrava prehrana za boljše življenje: s tem naslovom se je v petek v Nabrežini odvijalo javno srečanje na pobudo občinske uprave in Zdravstvenega okraja za kraško območje. Po uvodnem pozdravu župana Marina Voccija je občinska odbornica in podžupanja Mariza Skerk pojasnila, da je bilo srečanje prvo v sklopu niza srečanj o zdravi prehrani in splošnemu zdravju prebivalstva, ki se bodo v sodelovanju z zgoniško in repen-tabrsko občino nadaljevala septembra in oktobra.
V	imenu Zdravstvene ustanove je spregovoril dr. Paolo Del Col, ki je prisotnim na kratko obrazložil osnovne smernice novega državnega zdravstvenega plana, ki teži k vse večji promociji zdravega načina življenja. »Naše zdravje sloni predvsem na prehrani,« je dejal Del Col, ki je v tem smislu poudaril, da veliko bolezni izhaja iz preobilnega in hkrati slabega prehranjevanja. »Naše telo je mehanizem, ki se je po tisočletjih prehrambenega neizobilja privadil na odlično delovanje z najmanjšim izgorevanjem energije,« je nadaljeval zdravnik in dodal, da ljudje tudi spričo lažnih komercialnih reklam prevečkrat sprejemajo zgrešene prehrambene navade. Tak primer so z ene strani shujševalni programi, z druge pa eksponencialna širitev uporabe prehrambenih integratorjev. V tem smislu je zdravnik poudaril, da nam za zdravo poCutje zadostuje normalno, vendar raznoliko prehrenje-vanje, katerega količina naj bo odvisna predvsem od naše fizične aktivnosti. In prav fizična aktivnost, to pomeni športno udejstvovanje ali pa vsaj redno razgibavanje, je po uravnovešeni prehrani najvažnejši faktor v zdravem mišljenju.
Svoje razmišljanje je Del Col - ozirajoč se na javne upravitelje - zaključil s prepričanjem, da spada v poglavje zdravja tudi redno vzdrževanje cest, odpravljanje nevarnih ovinkov in nevarnih križišč ter investicija v špotno rekreativne javne objekte. Sledila je bogata debata, med katero sta na vprašanja obcinstrva odgovarjala tudi družinska zdravnica Cristina Zalateo in predstavnik službe Prve pomoči, (gb)
POMJO / PETNAJST LET USPEŠNEGA DELA
PRIREDITEV / PRETEKLO SOBOTO
Otroški zbor Venturini ogrel številna srca
Bogat spored dopilnil nastop akrobatske plesne skupine Flip
V nedeljo je v občinskem gledališču v Boljuncu praznoval svoje poldrugo desetletje uspešnega delovanja otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja: dogodek je bil prisrčen in prijeten, poln vedrine in živahnosti, ki je neposredno segla v srca vseh številnih prisotnih. Pod skrbnim vodstvom Suzane Žerjal je na odru zapelo
petdeset otrok: vsi skupaj, od najmlajšega, komaj 3-letnega pevca do že precej izkušenih, skoro mladincev iz prvega razreda srednje šole, so zapeli sproščeno in spontano, kot bi jim bilo to početje najnaravnejša, vsakdanja stvar. Enoglasno in dvoglasno, ob spremljavi zveste zborove sodelavke, pianistke Vesne Zuppin in malega ansambla, z velikim pqu-darkom na solistih so izbrane pesmi prikazale res kakovostno in prestro glasbeno pot tega enkratnega sestava. Samo v številki mali jubilej zbora, ki deluje pod okriljem KD Fran Venturini pri Domju, je namreč izzvenel kot praznik vsega našega zamejskega zborovstva, saj ni med Slovenci v
Italiji tako mladega, številnega in obenem dobrega oboškega zbora!
Koncertne utrinke, ki so jih ponudili mali pevci, z besedo pa povezovala Jan Leopoli in Tjaša Ruz-zier, so odtehtano popestrili nastopi raznih gostujočih in domačih skupin, že na začetku pa je nekoliko neobičajen uvod ponudil filmski mozaik najlepših tre-
nutkov iz življenja OPZ Fran Venturini. Večkrat je stopil na oder Čarodej Rompompom (Bogdan Fras), ki je privabil pozornost najprej z "enostavnimi" rokohitrskimi spretnostmi in jih v veselje otrok tudi razložil, z zborom tudi zapel, nato pa se predstavil kot pravi Čarovnik, ki iz pisanih rut izvablja golobice, iz papirnatega robčka pa dragocene bankovce. Prireditev ob 15-letnici otroškega zbora so z nastopom počastila tudi dekleta, ki so pravzaprav izšla iz vrst mlajšega sestava in sedaj pojejo pod vodstvom Davida Žerjala.
Posebej je pritegnila pozornost 30-clanska akrobatska plesna skupina Flip, sicer doma iz Pirana,
poznana in priznana pa v evropskem in širše mednarodnem prostoru.
Glavno vlogo pa je seveda odigral otroški zbor: poleg Vesne Zuppin so ga za to priložnost spremljali še Claudio Bologna na harmoniko, Fredi Žerjav na bas kitaro in Marko Mattietti s tolkali. V mnogih pesmih so se predstavili tudi mali solisti, po vrsti so v ospredje odra stopili Tanja Valentič, Mija Slavec, Erik Pertot, Irina Mihelčič, Benedetto Salvemini in Ylenia Zobec. V skoro tri ure trajajoči prireditvi se je zvrstilo tudi nagrajevanje otrok, ki so sodelovali na društvenem likovnem natečaju za opremo plakata. Strokovna komisija je dela ocenila pa starostni stopnji od vrtca do prvega razreda nižje srednje šole, predsednica KD Fran Venturini Nevenka Kozina je tako nagradila Saro Parovel, Irino Mihelčič, Katjušo Smotlak, Vereno Žerjul in Anuško Smotlak.
Kot se za proslavo jubileja spodobi, je nedeljsko prireditev z govorom uvedla predsednica domačega društva, zboru pa so čestitali Frida ValetiC, prva zborovo-dinja, Zorko Harej, predstavniki SKD Slavec, Godbe na pihala Ric-manje, KD Primorsko in PD Slovenec. V imenu ZSKD je pred mikrofon stopil Bogdan Kralj: ob Čestitkah je opozoril na posebno važnost, ki jo ima vlaganje tolikšnega truda v mladinsko dejavnost. Petnajstletno delo z otroki pomeni veliko vec kot ista "delovna" doba z odraslim zborom. Zato je zbor nagradil s plaketo ZSKD, zborovo-dinji Suzani Žerjal pa v imenu osrednje slovenske kulturne organizacije izročil zlato Gallusovo značko kot priznanje za izjemne dosežke na mladinskem zborovskem področju.
Damiana Ota
V Križu so zaplesale domače plesalke in gostje iz Komna
V soboto zvečer je bilo v domu Alberta Sirka v Križu zelo lepo in prijetno. Gojenke baletne skupine SD Mladina so namreč, kot vsako let ob tem Času, pripravile lep baletni nastop, na katerem so kot gostje sodelovali mladi plesalci in plesalke Kulturno umetniškega društva »15. februar« iz Komna.
Gostovanje je sad že nekajletnega sodelovanja. Mlada dekleta iz Komna so namreč zaCela obiskovati baletno šolo v Križu, sedaj pa imajo tudi svojem kraju podobno šolo, ki jo vodi Anka Gepelnik-KocijanciC, torej učiteljica, ki že od začetka dalje vodi tudi baletno skupino v Križu .
Prisostvovali smo tako izredno bogatemu programu, v katerem so v prvem delu kar z desetimi plesnimi točkami nastopile mlade baletke iz Križa; v drugem delu programa pa so se izkazali elan in Članice baletne skupine iz Komna z baletom v desetih slikah Edvarda Griega Peer Gynt.
Naj zapišemo, da so se mlade baletke in en sam baletnik s to in onstran meje izredno lepo izkazali. Program je
bil bogat in pester in tudi izvedba na višini, kar kaže, da sta obe skupini na pravi poti in da z delom na tem p°' dračju lahko še nadaljujeta.
Glavne zasluge za uspeh prireditve ima učiteljica Anka Kocijančič, za gla-sbeno opremo je poskrbel Marino Brezovec, za razsvetljavo Ennio Bogateč, za kostume pa Darinka Bogateč in Marica Sedmak.
Ob koncu prireditve, ki so ji udeleženci spremljali z velikim odobravanjem in navdušenim ploskanjenn je Ennio Bogateč v imenu SD Mladina pohvalil skupino in ji zaželel še veliko uspeha; potem pa je skupno z Marico Sedmak razdelil mladim domačim baletkam in učiteljici Anki priznanja, mladim gostjam iz Komna pa cvet, za kar se je, v imenu predsednika KUD iz Komna Darka Žiberne, zahvalila Milena Pegan-Fa-bijan.
Prireditev je zaključila lepa družabnost, ki že napoveduje druge skupn6 nastope tu in onstran meje, vedno v znamenju baleta.
Neva LukeS
TRADICIJA
Tudi letos so v Makčoljah zobali domače češnje
V MaCkoljah se je sinoči zaključil tradicionalni Praznik Češenj, ki je tudi letos privabil pod hrastovje lepo število ljudi. Ce so v nedeljo popoldne obiskovalci zobali sladke Češnje, pa so se na podveCer lotili »krepkejše« hrane, ki so jo ponujali v kioskih.
Tudi kulturne hrane ni manjkalo, in bilo jo je za vse okuse. Ljubitelji petja so se raznežili ob pesmih mešanega pevskega zbora Ruda-PeC; »folklomikom« je bila ponujena priložnost nastopa istrske folklorne skupine Savrini in anka Savrinke iz GraCišCa pri Kopru, medtem ko so Kraški muzikanti, verjetno najmlajša skupina narodno-zabavne glasbe iz naših krajev, postregli z vrsto Avsenikovih in drugih podobnih znanih skladb. ZveCer so prišli na svoj račun še ljubitelji plesa, saj jim je dal Kraški kvintet možnost, da so na plesišču zavrteli pete v tesnem ali pa razposajenem objemu.
LJUDSKA UNIVERZA h
Zaključni izlet tečajnikov slovenskega jezika
li Čebelarski muzej. Po kosilu so si ogledali še Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Zadnja točka izleta je bil Bled oz. težko pričakovan prevoz s pletnjo do otoka, kjer so ob slavnem »zvonu želja« preiskusili svojo moC. Odlične kremšnice in palačinke so nato »kronale« uspel izlet, ko nam je tudi vreme
Meseca maja so se zaključili tečaji slovenščine na Ljudski univerzi v Trstu. Lep del udeležencev se je nato odločil da se v nedeljo, 17. maja odpravi na izlet na Bled. Skupino 40 oseb sta spremljali profesorici Alenka Stoka in Neva Zaghet.
Na poti so se najprej ustavili v Ljublja-
ni, kjer so si ogledali staro mestno jedro, in na Brezjah pri sliki Marije Pomagaj; nato so v Radovljici obiska-
bilo izredno naklonjeno.
Na sliki: del slušateljev 1. B tečaja na Bledu.
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
2.	junija 1998 BOGUMIL
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.47 - Dolžina dneva 15.28 - Luna vzide ob 13.07 in zatone ob 1.45
Jutri, SREDA,
3.	junija 1998 KAREL
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,2 stopinje, zračni tlak 1017 mb raste, veter 13 km na uro se-vero-zahodnik, vlaga 72-od-stotna, nebo rahlo pooblace-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Matteo Grego, Giulia Rebula, Mark Val-zano, Christian Marchesich, Aliče Giacomazzi, Diego Radman, Sihem Bizai.
Umrli so: 87-letna Maria Mauro, 44-letni Paolo Cigui, 91-letni Marco Bruseschi, 72-letna Medea Minutti, 78-letna Stanislava Lovriha, 86-letni Roberto Corossi, 87-letna Orestilla Drioli, 69-letna Renata Geometrante, 97-letni
Giuseppe Rovatti, 85-letni Umberto Rosso, 66-letna Domenka Benussi, 90-letna Eli-sabetta Cink, 74-letna Stella Visintini, 92-letna Giacomi-na Semec, 75-letni Giovanni Vascotto, 90-letna Mercede Lettis.
I I LEKARNE
Od ponedeljka, 1. do sobote, 6. junija 1998
Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (tel. 410928).
Boljunec (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Barkovlje -Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1.
Boljunec (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Cavana 1 (tel-300940).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZb deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel-573012.
Dežurna zdravstvena
služba
Nočna služba od 20. do 8-
ure, tel. 118, predpraznična
od 14. do 20. ure in prazni6' na od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZ" USL: 399-1111.
Dobrodošel, mali
Rok!
S starSi in Se posebno z nono Marico se veselimo
vsi od CPZ sv. Jerneja na Opčinah
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7786333
Z URNIKOM:
od ponedeljka	■■ ar
. do sobote od I w. do IO. ure
SLOVENSKO
STALNO
GLEDALIŠČE
Jaroslav Hasek
DOBRI VOJAK SVEJK
Režija Stanislav Mosa
V četrtek, 4. junija, ob 21. uri na trgu v MAVHINJAH
GLASBENA MATICA TRST
Sola Marij Kogoj
— e------
danes, 2. junija ob 20.30
v Deutscher Hilfsverein
I. AKADEMIJA
Šolski
godalni orkester in komorne skupine
Vabljeni!
Učenci in učiteljice Celodnevne osnovne šole Finka Tomažiča v Trebčah
se toplo zahvaljujemo
godbi na pihala Viktor Parma, staršem, organizacijam, otroškemu vrtcu, vaščanom in vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu šolske proslave
M PRIREDITVE
glasbena matica
Sola M. Kogoj vabi na zakljuCne akademije: da-ttes, 2. junija (komorne skupine in šolski orke-®ter), v četrtek, 4. junija klesana) in v torek, 9. ju-'dja (Pogled v glasbo 20. Poletja) ob 20.30 v Deut-Scher Hilfsverein, Ul. Co-r°neo 15. Vabljeni!
SPD PRIMOREC-TA-"GR vabi na koncert ob ?akljucku sezone otroške 5* vokalne skupine, v Ce-^ak, 4. junija ’98, ob 20. !J,ri. v Ljudskem domu v
Debcah.
JUNIJSKI VEČERI -^AJ SE DRŽIŠ T’KU ?T’MANA... KD Valentin j;0dnik, TFS Stu ledi in ^ološka skupina NSK gabijo na predstavitev reske noše v plesu in glasbi, ki bo v Dolini na f hiži v soboto, 6. junija l998, ob 21. uri.
glasbena mati
, abi na prireditev ob a^nici šole Tomaž J j r v Trbižu v sobote 9nija 1998. V avtob Ha razpolago še m adezev. Za vse infor n*'6 - tajništvo š °40/418605. s SLOVENSKA Gl *BENA SOLA - Konc 0,a Pobuda Rojan vabi
ki l eno sreCanie mlai , a° v nedeljo, 7. jur t. 20,30, v rojansk , azijinem domu, Ul. ( ; ar°ji 29. Spored bi Oblikovali mladi glas sp ' diplomanti na k tj^atoriju Giuseppe ’ 0)ni in na akademiji anSbo v Ljubljani. Na
Pat bodo:	1
in Klan°/bTatnik klari u klavir, Jana Dras:
itn r’ ^e2a Gruden -t-j _ uo Marco Zacca
[a 1,	Vdjdll UUU
Ca Beethovna, Pc in ’c^chumanna,
2oPtledeliek>8- )un:
Sa. ’ v cerkvi Sv. L C^atorci: Z MISLIJ ob,S5°. Večer kovali pevci že
Pev?uSke8a in meS We§a zbora R
da Mn.pod vodstvo1
Mlbca. Vabljeni!
IZLETI
VAKLUB PRIJATELJST-
jUjliPriredi v soboto 13. Žili izlnt v Avstrijo, v lal,i ko dolino. Vpišite se 0 v trgovini Fortuna-
to do 6. junija, kjer boste dobili tudi program izleta.
PARTIZANSKI KLUB -
Boljunec priredi v nedeljo, 14. junija izlet v FURLANIJO (Gonars, Fa-gagna, Martignacco). Na izletu nas bodo zabavali Veseli godci. Odhod ob 8. uri z G’rice v Boljuncu. Informacije in vpisovanje v klubu ali telefonsko na št. 228050 (Švara).
MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI (Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846) opozarjamo na naslednje ponudbe za preživljanje poletnih počitnic: Mountain sum-mer camp - european coo-peration (v organizaciji ZKS) od 19. do 26. 7. v Kranjski gori. Nastanitev v penzionu po sobah. Sprehodi, pohodi, šport v gorah, pa še pogovori na aktualne teme in družabnost. Namenjeno mladini iz Slovenije in iz vseh evropskih držav. Izola ’98 (v organizaciji ZKS) - od 2. do 9. 8. v Izoli. Nastanitev v župnijskem domu, skupna ležišča. Zabava in družabnost na plaži, predavanja in pogovori, likovne delavnice, izleti, plesi... Namenjeno študentom in mladim v poklicu. Potovanja, namenjena mladim (v organizaciji Severni Sij) v New York in VVashington od 5. do 14. 8. (možnost za podaljšanje do 25. 8.), v Španijo in na Portugalsko 17. - 28. 8„ na Sicilijo 16.
- 23. 8. Informacije in prijave MOSP - vprašati po Alenki, od pon. do pet. od 9. do 17. ure.
KINO
ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »L’im-magine del desiderio«, r. Bigas Luna.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 19.45, 22.00 »La vita e bella«, r.-i. Roberto Benigni.
EXCELSIOR - 18.25, 20.20, 22.15 »Nimic«, i. Mira Sorvino, Jeremy Northan.
AMB ASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Deep impact« r. Števen Spielberg, i. Morgan Free-man.
NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40,	19.55,	22.15
»Arancia meccanica« r. Stanley Kubrick, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 2 - 15.20,
18.30,	21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet.
lepo! Šolsko leto se končuje. Proslavljamo ga ob dobri pici!
pizzeria “RAM RAM"
^Rezina les
Rezervacije tel. 040/200188
NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Blues Brothers, il mito conti-nua«, i. Dan Aykroyd, John Goodman.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Gat-taca, la porta delPuniver-so«, i. Uma Thurman, Ethan Havvke.
MIGNON -	16.00,
22.00	»Triangolo anale in un carcere di ninfomani«, prepovedan mladini pod
18.	letom.
CAPITOL -	16.00,
18.00,	20.00, 22.10 »II grande Lebovvski«, i. Jeff Bridges.
ALCIONE -	18.30,
20.15, 22.00 »La parola amore esiste«, r. Mimmo Calopresti, i. Gerard De-pardieu, Valeria Bruni Tedeschi.
H SOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul.
Carducci 8, tel./fax 370301, posluje do konca junija ob torkih, od 16. do
17.30.
□ OBVESTILA
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU vabi na srečanje z avtorjem danes, 2. junija, ob 20. uri. Gost večera bo Sergej Verč, avtor kriminalnega romana SKRIVNOST TURKIZNE MEDUZE. Vabljeni!
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bosta jutri, 3. junija, gosta večera ugledna ameriška Slovenca dr. Jože Bernik iz Chicaga in inž. Hilarij Rolih, tržaški rojak. Srečanje bo posvečeno sedanjemu položaju Svetovnega slovenskega kongresa, seminarju o Slovencih v Italiji, ki ga je nedavno priredil v New Yorku Ameriški slovenski kongres ter vprašanju tesnejših stikov med zamejstvom in Slovenci v svetu.
PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec priredi v Hri-benci 28. praznik vina. Spored: petek, 5. 6. ob 19. uri zaključna prireditev športnega dne otrok osnovnih šol didaktičnega ravnateljstva v Dolini, sledi ples z ansamblom Kvintet Mi; sobota, 6. 6. ples z ansamblom Happy day; nedelja, 7. 6. ob 18. uri koncert pihalnega orkestra Breg, sledi ples z ansamblom Kraški kvintet; Ponedeljek, 8. 6. ples z ansamblom Status Sym-bol.
SKD PRIMOREC in
druge vaške organizacije iz Trebe vabijo vaščane na skupni sestanek, ki bo v petek, 5. junija 1998, ob
20.00	v Ljudskem domu. Dnevni red: vaška problematika.
GOS PINKA TOMAŽIČA V TREBČAH vabi ob 130-letnici ustanovitve in 20-letnici poimenovanja šole na ogled razstave starih listin, šolskih predmetov in roCnih del bivših učenčev. Obiskovalci si za to priložnost lahko ogledajo tudi spominsko sobo posvečeno Finku Tomažiču. Urnik ogleda: do petka, 5. junija od 9. do 16. ure, v soboto, 6. in nedeljo, 7. junija od 10. do 12. ure.
UCENCI OSNOVNE SOLE KARLA DESTOVNIKA - KAJUHA in otroci otroškega vrtca Vas vljudno vabijo na razstavo likovnih in roCnih iz-
delkov, ki bo v šolskih prostorih v Gropadi. Otvoritev: v petek, 5. junija, ob 11.30. Sodelujejo uCenci osnovne šole Primoža Trubarja s kulturnim programom. Urnik razstave: petek, 5. junija, od 11.30 do 16.00; sobota, 6. junija, od 8.30 do 12.00; nedelja, 7. junija, od 16.00 do 20.00.
SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v POLETNA SREDISCA do 5. junija 1998: 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah, od 17. do 28. avgusta od 8. do 17. ure - vpisovanje v uradih v Narodni ulici št. 126, na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro, razen ob sobotah (tel. št. 212289); 3. Poletno varstvo na Opčinah od 1. julija do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden).
OSNOVNA SOLA ALBERT SIRK in VRTEC IZ KRIŽA vabita na otvoritev razstave in predstavitev Časopisa v soboto, 6. junija ob 17. uri. Nastopal bo otroški pevski zbor Vesna. Rastava bo odprta v nedeljo, 7. junija od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure.
POJ, PLESI, IGRAJ in
še kaj v veselje sebi in drugim v soboto, 6. in v nedeljo, 7. junija na Opčinah. Otroke pričakujejo delavnice, Čarodej VIKJ, nastopi zborov in balente skupine ter posebni gost iz Slovenije MITO TREFALT, ki zagotavlja otrokom in odraslim super zabavo z nizom vodenih družabnih iger. Otroci, ne zamudite velike otroške prireditve, ki jo za vas pripravljajo pevski zbori VESELA POMLAD in MARIJANISCE v Finžgar) e vem domu in Marija-nišCu na Opčinah. Prijave otrok od 6. do 14. leta v delavnice sprejemata Nadja in Majda preko telefonskih številk 211258 in 215367 v večernih urah.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 - prireja v soboto, 6. junija zaključni družabni večer na katerem bodo France-sca Simoni, Martin Maver in Stefan Pahor ob prigrizku in klepetu prikazali svoje POTOVANJE V STOCKHOLM, kjer so se udeležili seminarja YEN. ZaCetek ob 19. uri.
KD F. VENTURINI vabi elane in prijatelje, da priskočijo na pomoč pri urejanju prostora za ša-gro. Dobimo se vsako soboto od 9. ure dalje na Kr-menki. Zagotovljeno naporno delo v veseli družbi in še kaj za pod zob.
ZSKD in KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z avtonomno deželo Tridentinsko - Gornje Poadižje in Evropsko unijo vabita na ogled razstave DRUGI V ALPAH, v pokrajinskem muzeju v Repnu. Razstava bo odprta do 7. junija, z urnikom: ob petkih in sobotah od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Za šole bo možen voden ogled v soboto, 6. junija (za dogovor se zglasite v uradu ZSKD, tel. 040/635626.
FOTOGRAFSKI IN STUDIJSKI KROŽEK ŽAREK IZ SEŽANE priredi 3. mednarodni fotografski ex-tempore KRAS ’98 na
PRIMORSKI DNEVNIK
ima novo telefonsko številko:
7786300
prosto temo z območja Krasa. V soboto 6. in nedeljo 7. junija 1998. Vpisnina 1000 SIT v Štanjelu, urnik: 7.00 - 11.00 in
16.00	- 21.00. Vsak fotograf lahko sodeluje z enim dia filmom 100 150 ASA. Za razvijanje poskrbi prireditelj, ne odgovarja pa za poškodbe ali izgube. Zaključni večer bo v soboto, 27. junija, ob 21. uri, v starem delu Štanjela.
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ
in SZ BOR prirejata 12.,
13.	in 14. junija 1998
športni praznik na štadionu 1. maj. Spored: v petek, 12. junija začetek turnirja v odbojki na mivki 4:4 mešano, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri odbojkarski turnir veteranov, ob 19. uri začetek turnirja v briškoli-trešetu ob 20. uri rock zabava z ansamblom Dirty Fingers; sobota, 13. junija, v popoldanskih urah turnirja v odbojki na mivki in briškdli-tešetu	in
košarkarska srečanja, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Status Symbol; nedelja, 14. junija, v popoldanskih urah zaključka turnirjev v odbojki na mivki in briškole-trešeta in razna odbojkarska srečanja, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet. Na voljo cvrte in pečene poslastice. Vsak veCer od 21. do 22. ure happy hour.
UPRAVA OBČINE DOLINA organizira od 7. do
14.	septembra 1998 v Gra-dežu letovanje za upokojence, ki so dopolnili 60. leto starosti. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo do 12.6.1998, v občinskem uradu za Skrbstvo s sledečim urnikom: ponedeljek 15.00 - 17.55, Četrtek 10.00 - 12.30. K prošnji morajo predložiti sledečo dokumentacijo: kopijo mod. 730 oz. 740 oz. 101 oz. 201 za leto 1997, ali Mod. O bis M, ki ga izda INPS za letošnje leto; zdravstveno izkaznico.
POLETNA REKREACIJA v repenski telovadnici od 16. junija do 15. avgusta (ob torkih in četrtkih zvečer in ob sobotah zjutraj). Za dodatne informacije in program dela lahko pokličete na tel. št. 912843 v večernih urah.
KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca priredi v nedeljo, 21. junija, v okviru vaške šagre, II. Lov na zaklad. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu kultura, šport in zabava. Za informacije telefonirati Magdi Švara na št. 228266 v večernih urah.
SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. št. 200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998.
OSNOVNA SOLA 1. MAJ 1945 iz Zgonika obvešča, da bo v prihodnjem šolskem letu potekal teCaj priprave tipičnih kraških jedi, ki ga bo vodila gospa Vesna Guštin. Za informacije klicati na tel št. 200136 (Didaktično ravnateljstvo Nabrežina).
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
V BORŠTU sem v nedeljo, 24. maja pri cerkvi izgubila zlato broško, drag spomin v obliki lista. Najditelja prosim, da telefonira na št. 228813, ob uri obedov. Nagrada!
IZGUBILA sem Črnega kodra (barboncino) v Cerovi j ah (v soboto, 30.5.). Ima rumeno ovratnico,
slep na eno oko. Tel. št. 291482 (Nataša).
FIAT TIPO DGT s klimatizacijo in servovola-nom ugodno prodam. Tel. 040-214744.
OBČINA REPENTA-BOR razpisuje javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja/ko za poletni center, ki se bo odvijal od 6. do 17. julija t.l. Zainteresirani lahko predstavijo prošnjo na prostem papirju na občinsko tajništvo do 12. ure dne 5.6.1998. Glede podrobnejših pojasnil se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo, tel. 327122.
OBČINA ZGONIK razpisuje javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja/ko poletnega centra. Rok za predložitev prošenj zapade 6. junija 1998.
SKLADIŠČE 240 kv. m dajemo v najem v Gabrovcu. Tel. 040/229127.
GOSTILNA na Krasu išče kuhinjsko pomočnico s prakso. Informacije na tel. št. 040/229168.
ISCEM GOSPO za pomoč pri gospodinjskem delu. Za razgovor kličite na tel. št. 2916029 od 18. do 19. ure.
ZARADI SELITVE PRODAM FIAT TIPO 1400 i.e. SX, letnik ’93, bele barve, 80.000 prevoženih km, nove gume, pet vrat, cena približno
9.500.000	lir. Tel. 0347/6966845.
NUJNO ISCEM delo v uradu. Odlično znanje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika. Imam petletno prakso v izvozno-uvoznem podjetju.	Tel.
040/370776.
NOV KLAVIR cenejše vrste in malo rabljen klavir boljše vrste, obnovljeno harmoniko 96 basov in rabljeno 48 basov, prodam po ugodni ceni. Tel. 0481/884107.
PEC za centralno kurjavo iz litega železa s kuril-nikom 26.000 kalorij prodam za 400.000 lir. Tel. 040/229121.
DOMAČE MUCKE, stare dva meseca podarim ljubitelju živali. Tel. 040/361286 ali 420807 okrog 14. ure ali zveCer.
ISCEM balkansko zemeljsko želvo (Testudo Hermanni), opremljeno z lastniškim certifikatom. Klicati zvečer na tel. št. 567876.
PRODAM malo rabljeno motorno kolo Ciao po ugodni ceni. Tel. št. 220202 ob večernih urah.
ISCEM DELO za nego starejše osebe 24 na 24 ur in za vsa gospodinjska dela. Tel. št. 038667-31229.
UPRAVA OBČINE DOLINA razpisuje javno selekcijo za dodelitev treh mest animatorke/ja v občinskem poletnem centru. Rok za predložitev prošenj zapade ob 12. uri dne 29. maja 1998. Za nadaljnje informacije je na razpolago tajništvo Občine od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka ter v ponedeljek in sredo popoldne od 14.30 do 17. ure - tel. št. 8329111.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ - Salež 43 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
V	SLIVNEM sta odprla osmico Andrej in Ivo Kralj.
OSMICA je odprta v Dolini na št. 233.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32.
OSMICO so odprli pri Goljevih, v Samatorci št. 20.
OSMICO je odprl Jožko Skerk, Salež 61.
OSMICO je odprl Alfrede Brajnik, Domjo 172 (tel. 281244). Toči belo in črno vino. Vabljeni!
V	PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Ga-
brijela. Vabljeni vsi ljubitelji pristne kapljice.
OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot št. 18.
OSMICO je odprl v Medje vasi Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek.
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti Franca Sossija darujejo Pierina in družina Sossi
50.000	lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
Ob obletnici smrti Majde Legiša in v spomin na dr. Franca Škerlja daruje
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7786600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
Mirjan Mikolj 100.000 lir za GOS 1. maj 1945 v Zgoniku.
Namesto cvetja na grob strica Justa Lavrenčiča darujeta Miran in Pierina z družino 100.000 lir za KD Lonjer-Kaztinara.V spomin na Valerijo Daneu Fabčič darujeta Jušta in Danci 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Ob 200-letnici šolstva na Opčinah darujejo Cvetka Gialli - Gelb
50.000	lir, Ana Klemenc
30.000	lir ter Danila in Marija Vidau 50.000 lir za šolo.
V spomin na dragega Karla Pupisa daruje teta Zmaga 250.000 lir za na-brežinsko cerkev.
t
Zapustila nas je naša draga
Stanislava Lovriha vd. Valdevit
f
Pogreb bo jutri, 3. t. m. ob 10. uri iz Ul. Costalun-ga v cerkev v Dolini.
Žalostno vest sporočajo sinova Silvio in Carlo z družinama, sestri Marija in Kristina in brata Bogdan in Dario ter nacak Ennio
Dolina, 2. junija 1998
t
Zapustila nas je naša predraga mama, nona, pranona in teta
Elizabeta Cink vd. Colautti
Žalostno vest sporočajo
hčeri Elda in Aldina z možema, Zorka in
Nerina z družinama, vnuki in pravnuki
Pogreb bo jutri, v sredo, 3. junija ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v trebensko cerkev.
TrebCe, 2. junija 1998
FILM / POMEN IN VREDNOTENJE ARHIVOV
Premajhen posluh javnih upraviteljev
Zanimivo, a slabo obiskana debata
V soboto dopoldne je v tržaškem gledališču Mlela potekalo srečanje upraviteljev, kulturnih delavcev, arhivarjev in zbirateljev na temo zasebnih in javnih zbirk filmskega gradiva in filmskih arhivov. Povečati zanimanje zanje je bil osrednji namen štiridnevnega dogajanja z bogatim pikazom vsakovrstnega, bolj ali manj znanega filmskega blaga, ki ga je odvzela običajni usodi - sežigu ali razpadu traku - skrbna roka predvsem zasebnih zbirateljev. Njim gre zasluga, da je še danes mogoCe sestavljati popolnejšo zgodovino svetovnega filma, saj so zasebni zanesenjaki prej spoznali vrednost vsakega filmskega koluta kot pa javne ustanove.
Znano je, da je filmski trak iz razpadajoče snovi in potrebuje skrbno nego. Prav tako je nujno, da se mu lastnik posveča z občutljivostjo in znanjem zgodovine filma. Zato si številni zbiratelji prizadevajo, da bi filmske trakove primerno hranili, proučevali in prikazovali ter zanje vzbudili pozornost javnosti. Pomembno je pri tem prepričanje, da je vsak film kulturni izdelek in pripada vsem. Nastal je namreč za ogled, če se le da na platnu, ne pa za zaprte shrambe arhivov. Arhivarji pri rimski državni kinoteki na primer še sami ne vedo, kaj je prišlo v njihova skladišča, in težko si je pričakovati, da trakove neprestano negujejo in skrbijo za njih oživljanje na ekranu.
Sergij Grmek Germani in Salvatore
Ambrosino, ki sta pripravila tržaško prireditev, sta pri sobotnem omizju primerno izzvala prisotne politike in deželne funkcionarje ter filmske izvedence, da je bila razprava živahna, tu pa tam tudi ostra. Na dan sta prišli različni občutljivosti za problematiko; zunanji pogled bolj ali manj poučenega politika na delo arhivarja je težko uskladljiv z zavestjo izvedenca o svojem delu.
V deželi Furlaniji-Julijski krajini je nekaj društev, ki skrbijo za vrednotenje arhivskih posnetkov in pozabljenih filmov. Med temi se Furlanska kinoteka iz Kumina, ki prireja vsakoletne, v svetu znane Dneve nemega filma v Pordenonu, lahko upravičeno ponaša s svojo zgodbo o uspehu, toda - kot so lahko slišali udeleženci posveta - zanjo nimajo javni upravitelji pravega posluha. Vzrok je tudi v tem, da je deželni zakon za kulturo zastarel in ne zadovoljuje današnjih potreb.
O prizadevanjih na filmskem področju med Slovenci v Italiji sta na posvetu spregovorila Igor Devetak za goriški Kinoatelje, ki tudi hrani zanimivo zbirko arhivskih posnetkov, Fond Simonelli, in pa slovenska kandidata za deželne volitve Miloš Budin in Ivo Jevnikar. Prireditelji posveta so upravičeno obžalovali nezanimanje občinstva za problematiko, saj ob tistih, ki so bili povabljeni, da posežejo v razpravo, je v dvorani gledališča Miela sedela le peščica oseb. (D)
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE / ZA ZAKLJUČEK SEZONE
Dobri vojak švejk na trgu v Mavhinjah
Prej dvakrat Afrika v Gorici, nato pa še Balerina
Po izjemno praznični stoti ponovitvi uspešnice Afrika ali Na svoji zemlji, na kateri je bil prisoten tudi avtor in režiser Boris Kobal, ki je skupaj z igralci doživel zaslužene ovacije številnih gledalcev, bo Slovensko stalno gle-dalšče v tem tednu zaključilo svojo sezono s ponovitvami treh različnih predstav. Danes in jutri bosta v Kulturnem domu v Gorici ponovitvi Afrike, v četrtek, 4. junija, ob 21. uri pa bo celotni igralski ansambel nastopil na trgu v Mavhinjah s predstavo Dobri vojak Svejk. Haškovega Svej-ka je dramatiziral in zrežiral češki gost Stanislav Moša (na sliki prizor s predstave, f. KROMA).
V naslovni vlogi nastopa Gregoč Geč, ki je za svoje delo prejel veliko pohvalnih ocen, predvsem pa doživel izjemno dober odziv gledalcev. Postavitev
Dobrega vojaka Svejka na odprtem je gotovo lepa priložnost za vse tiste gledalce, ki si predstave še niso ogledali, pa tudi za tiste, ki jo že poznajo, saj so junijske noči skoraj zmeraj prinašalke čarobnosti, ki si jo radi zapišemo v spomin. Predstavo Svejka na trgu v Mavhinjah je Slovensko stalno gledališče
pripravilo s prijaznim in zavzetim sodelovanjem članov športno-kulturnega društva Ce-rovlj e-Mavhinj e.
Po ponovitvi predstave Dobri vojak Svejk se igralski ansambel podaja na zaslužen dopust. Izjema je le igralka Lučka Počkaj, ki bo nastopila še v soboto, 6. junija z monodramo Balerina, Balerina
na tržaški knjižni manifestaciji Gutenberg. Predstava, ki jo je zrežiral Branko Završan, je nastala na osnovi kratkega istoimenskega romana Marka Sosiča. Nastop Lučke Počkaj na eni izmed osrednjih kulturnih prireditev v Trstu je gotovo pomembno priznanje našemu gledališču in ustvarjalcem predstave.
NOVICE
LJUBLJANA / ZAČETEK 14. MEDNARODNEGA FESTIVALA DRUGA GODBA
Natečaj Kosovel: rok podaljšali do 30. septembra
Tržiško kulturno združenje, ki je lani prvič organiziralo natečja Kosocel, namenjen prevodom v italijanščino slovenskih literanih del, se je odločilo, da podaljša rok za oddajo prevodov, ki bi prišli v poštev za drugo izvedbo natečaja. Interesenti lahko prevode predložijo do 30. septembra, za vse dodatne informacije pa se lahko obrnejo na Tržiško kulturno združenje, Škocjan ob Soči, Ul. San Pietro 1, tel 0481/76090 -76123.
Liszt v besedi in glasbi
Pred dnevi je v Tartinijevi hiši v Piranu krajevna Skupnost Italijanov priredila konferenco-koncert o skladatelu Franzu Lisztu. Zbrane je uvodoma pozdravila predsednica društva Fulvia Zudič, ki je predstavila oba gosta. Najprej je Luisa Antoni iz Trsta orisala Lisztovo življenje in ustvarjalni opus, nato pa je pianist Luca Ferrini, doma iz Tržiča, predstavil in odigral izbor zadnjih skladateljivih skladb.
Verdi: pozitiven obračun sezone v prenovljenem teatru
Za tržaško operno hišo Verdi je bila sezona ’97/’98 posebnega pomena, saj je bila prva v prenovljenem zgodovinskem sedežu po letih, ki jih je gledališče prebilo v veliko manjši dvorani Tripcovich. Zasilna rešitev je bila sicer nad pričakovanji ugodna, vendar pa je premajhen oder močno omejeval izbiro programa. Zato je seveda vodstvo zelo pazljivo nastavilo program letošnje sezone, ki se je začela 4. novembra lani z Verdijevim Don Carlom in se zaključila 15. maja letos v Cankarjevem domu v Ljubljani s Puccinijevo Tosco. Kot z zadovoljstvom naglašajo v posebnem sporočilu, je gledališče v Ljubljani dvakrat predstavilo Tosco, kar s tremi deli letošnjega repertoarja pa je nastopilo v novem videmskem gledališču Giovanni da Udine. V Vidmu je operna hiša predstavila začetno delo, se pravi Verdijev Don Car-lo, zaključno Tosco in je VVagnerjevo Rensko zlato. Se posebej je vodstvo zadovoljno z odzivom občinstva, saj so bile vse predstave, kot tudi spremne pobude, odlično obiskane. Največ zanimanja sta vzbudila opera Tosca in baletna predstava znanega koreografa Bejarta Mutatiomc.
Zaključek filmskega niza združenja Cinemazero
V četrtek se bo v Pordenonu zaključil niz, ki ga je združenje Cinemazero namenilo prikazu znanih nemih filmov ob glasbeni spremljavi v živo. Ansambel Zerorchestra bo tokrat spremljal prikaz filma Berlin, simfonija velikega mesta Walterja Ruttmanna (’27) in še dveh kratkometražnih filmov istega režiserja.
Voussou N’Dour navdušil
V soboto se je v Ljubljani začel 14. mednarodni festival Druga godba. Festival je že vsesplošno znan kot posredovalec nekonvencionalne glasbe, etničnih glasbenih skupin, pa tudi "velikih zvezd", ki se v glasbeni umetnosti spogledujejo z ”world“ glasbo. Začetek letošnjega poletnega festivala je bil zelo veličasten, saj se je ljubljanski publiki, ki je napolnila Križanke, predstavil znani senegalski glasbenik Youssou N’Dour. Smola pa je bila v tem, da se je na meji z Avstrijo celotni ansambel zapletel v dolgo vrsto čakajočih nemških in avstrijskih "binkošt-nih“ turistov in zamuda je bila kriva, da so morali prenesti začetek koncerta za celo uro.
Dobra izbira organizatorja teh glasbenih srečanj je bila tudi predskupina: slovenska Terra Mystica. Skupino sestavlja kar deset članov, ki prihajajo povečinoma s koprskega območja in se predstavljajo z bogato glasbeno zasedbo. Občinstvo je skupina res navdušila s skladbami s prvega albuma "Carsica" kot tudi z novega de-
la ”Axis“, ki trenutno še ni na tržišču. Prav pred prvo skladbo nove plošče, "Ajnas ik overd", je nastopil še igralec Boris Cavazza in recitiral poezijo ”Ob vodi drevo", tekst vodje skupine Danijela Cemeja. Občinstvo je izredno cenilo tudi nastop pevke skupine, Tinkare Kovač.
Po enournem nastopu Terre Mystice se je ob 22.50 končno predstavila skupina Youssouja N’Doura. Z N’Dourom so nastopili odlični glasbeniki, tolkalec Babacar Faye, Assam Thiam pri "talking dram", bobnar Falilou Niang, vokalistka Viviane Shidid, klaviaturista Ibou Cisse in Madou Diabate, saksofonist Seydou Noroe Koite, basist Habib Faxe in kitarista Armadou Jimmy M’Baye ter Pepe Omar Ngom. Občinstvo se je zbralo pred odrom že pri prvem komadu-”Wiri wiri“ in nadvse zadovoljno spremljalo nastop (tudi plesni) Senegalcev. Na koncertu je N’Dour predstavil najboljše komade (med drugimi Shakin’ the tree, Undecided in Set) iz
svoje dolge kariere (nastopati je začel že kot otrok) in izkazal svoje odlične vokalne in inter-pretacijske sposobnosti. Opolnoči pa je oder nepričakovano zapustil ves ansambel, le tolkalec je obsedel in začel udarjati na djembe. Ust' varil je očarajoči ritem, ob tem pa se mu je pridružil najprej Assan Thiam s “talking dru-mom" (ali "govorečim bobnom") ter bobnar, potem pa še ansambel v celoti, ki je izvedel znano pesem "Seven seconds". Občinstvo je p1' lo nadvse navdušeno in je do zadnje note aktivno sodelovalo z radoživimi nastopajočimi.
Naslednji koncert Druge godbe bo že v petek-5. junija, ko bosta nastopila skupina Dertum (ki na novo interpretira balkansko glasbo) in japr®' ski ansambla Shibusa shirazu (japonska tradicionalna glasba kontaminirana z jazzom), v soboto, 6. junija, bo na ljubljanskem gradu nastopila tibetanska pevka Yungcen Lhamo, v ne deljo pa v Slovenski kinoteki David Shea s sku pino Alpha & Hsi Yu Chi.	P311
VIDEM / TRADICIONALNI JAZZ FESTIVAL
Tudi letos zanimiv program
Tudi letos nam videmski jazz festival ponuja zelo pester in zanimiv program. Zaradi bližajočega se nogometnega svetovnega prvenstva, ki bo skoraj popolnoma ustavil večino glasbenih dogodkov v Evropi, so letos organizatorji združenja Euritmica, ki nadaljuje z istimi osebami in istim zagonom delovanje združenja KappaVu (ki odlično vodijo tudi goriška srečanja z jazz glasbo) prestavili datume koncertov.
Celotna prireditev se je sicer že začela pretekli teden z nastopi deželnih skupin v tipičnih lokalih videmskega mestnega središča. Do nedelje, sedmega junija, bodo razne skupine nastopale ob 18. uri na glavnih videmskih trgih in ulicah. Prav tako do nedelje bo na osrednjem trgu Prvega maja odprt šotor z imenom jazz
garden. Tu bosta do poznih ur ob zvokih deželnih jazz skupin delovala tako bar kot restavracija.
Najpomembnejši koncerti pa bodo od danes do nedelje. Večina koncertov bo v novem gledališču Teatro Nuovo Giovanni da Udine.
Niz koncertov bo drevi ob 21. uri odprl nastop furlanskega kontrabasista Giovannija Mayerja, ki je verjetno najboljši jazz glasbenik naše dežele. V Vidmu bo nastopil sam, predstavil pa bo dober del skladb, ki sestavljajo njegovo zadnje delo, zgoščenko Polaroid, ki je izšla prav v teh dneh.
Njegovemu nastopu bo sledil koncert kvarteta Ahmad Jamal Quartet. Pianist Ahmad Jamal, bivši sodelavec Milesa Davisa in zelo prefinjeni izvajalec jazz glasbe, bo predstavil nov program s
skupino, v kateri izstopa bobnar Idris Muhammad. Jutri bomo najprej ob 21. uri lahko sledili koncertu skupine Mitteleuropa Union (Aladar Page, kontrabas, Nevio Zaninotti, saksofon, Harald Neuvvirth, klavir, Erič Kleinshu-ster, trombon in Enzo Carpinteri, bobni), nakar bo letošnjo prisotnost kontrabasistov na videmskem jazz festivalu počastil tudi nastop Charlieja Hadena, po oceni številnih kritikov najboljšega sodobnega izvajalca na tem glasbilu. Haden bo nastopil v duu s Kennyjem Baronom.
Popolni glasbeni preobrat bomo doživeli v četrtek, 4. junija ob 21.30, ko bo na odru novega videmskega gledališča nastopil Ma-ceo Parker. Mešanica soula, rocka, jazza in rhitm’n’bluesa ameriškega saksofonista, ki bo na-
stopil s kar sedemčlansko skupino obeta izredno vroč večer. Naslednjega dne, in sicer v petek, ob
21.30,	je na vrsti nastop skupin6 Mingus Big Band. Stirinajstčlan-ski ansambel bo podal preglen delovanja preminulega Charlesa Mingusa.
Ciklus nastopov v gledališču Giovanni da Udine bo v soboto, 6. junija sklenil francoski pianist Michel Petrucciani, ki je dežel® publiki dobro poznan. Tokrat bo nastopil na solo koncertu, ki 86 bo pričel ob 21.30.
Videmski jazz festival pa se bo zaključil v nedeljo, 7. junija na trgu 1. maja, ko bo ob dokaj ne°' bičajni uri, ob 12.00, skupin3 Mambo Friends zabavala vse, ® si bodo preskrbeli rezervacijo za kosilo ob glasbi.	,
AlešVValtritscti
______ČRNA GORA / PORAZ ZA BULATOVIČA IN MILOŠEVIČA_
Djukanovičeva koalicija je prepričljivo zmagala
Za črnogorskega predsednika pravo »zmagoslavje demokracije<
PODGORICA - Po preštetju 99,7 odstotka glasov je na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Črni gori največ glasov, 44, 50 odstotka, dobila koalicija Za boljše življenje črnogorskega reformističnega predsednika Mila Djukanoviča. Socialisti zveznega premiera Momira Bulatoviča so prejeli 36, 1 odstotka glasov, na tretjem mestu Pa je Liberalna zveza Črne gore, ki je zbrala 6, 20 odstotka glasov. Ostalih 14 političnih strank, ki so sodelovale na volitvah, med katerimi tudi Sešlje-'d radikalci, ni dobilo niti hi odstotke glasov, ki so Potrebni za vstop v parlament. Zaradi tehničnih problemov bodo jutri volitve v Zabijaku (osrednja Črna gora] in v Herceg Ivovem (Črnogorsko primorje). Reformistična koalicija Za boljše življenje je tudi osvojila 14 od 21 črnogorskih °bčin, saj so bile ob parlamentarnih v nedeljo tudi občinske volitve. Na Parlamentarnih volitvah Djukanovičevi koaliciji torej ni uspelo dobiti absolutne večine.
Za razliko od lanskega decembra so tokrat Bula-tovičevi socialisti priznali Poraz in navedli, da med v°litvami ni prišlo do nepravilnosti. To je potrdilo iudi več kot 200 tujih °pazovalcev, med kateri-toi jih je 120 pripadnikov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Bu-latovic je po porazu svoje sbanke že včeraj zapustil Črno goro in se vrnil v “oograd.
Niso se torej uresničili Napovedani scenarji, po katerih bi po objavi volil-
nih rezultatov prišlo do incidentov, proglasitve izrednega stanja in posega jugoslovanske zvezne vojske. Djukanovič je včeraj ocenil volilni rezultat »kot zmagoslavje demokracije«, črnogorskemu zgledu pa bo morala slediti Srbija. Djukanovičevi pristaši pa včeraj niso skrivali, da je bil glavni poraženec na nedeljskih volitvah jugoslovanski zvezni predsednik Slobodan Miloševič. Poudarjali so, da bodo sedaj v zveznih telesih budno bedeli nad vsakim zveznim zakonom, ki ne bi bil v interesu Črne gore in ga zavrnili. V bistvu bodo Miloševiču preprečili, da bi okrnil dosedanje pristojnosti zveznih republik in da bi dal večjo težo funkciji zveznega predsednika.
Črnogorski predsednik Milo Djukanovič z ženo Lidijo slavi zmago svoje koalicije (AP)
KOSOVO / SRDITI SPOPADI NA ZAHODU POKRAJINE
Začel se je beg v Albanijo
PRIŠTINA, TIRANA - Protiofenziva srbskih sil na območju Dečanov se nadaljuje z vso svojo srditostjo. Kot vedno so vesti izredno pomanjkljive in protislovne. Srbski viri so že v nedeljo navajali, da so policijske sile ubile na »desetine albanskih teroristov«. Albanski viri pa so včeraj navajali, da je žrtev srbskih napadov predvsem civilno prebivalstvo in da so številne vasi popolnoma razdejane, navedli so tudi imena šestnajstih ubitih.
Demokratična zveza Kosova je na včeraj navedla, da je srbska policija v nedeljo v kraju Poklek v osrednjem delu Kosova ubila šest Albancev. Srbski policisti naj bi žrtve privedli iz hiš, jih postavili v vrsto in jih ustrelili. Druge prebivalce naj bi pregnali iz vasi, požgali pa naj bi tudi kakih 20 hiš. Slo naj bi torej za enega
prvih primerov strategije »požgane zemlje«, s katero srbske sile poskušajo zaustaviti albansko gverilo. Po ocenah predstavnika albanskega odbora za človekove pravice Shaba-na Mvvzirija gre za povračilne ukrepe srbske policije po nedavnem napadu na vozilo, v katerem se je nahajal eden izmed vodilnih pri policiji v Glogovcu. S takimi krutimi represijami pa bodo srbske sile le povečale število Albancev, ki bodo stopili v vrste Osvobodilne vojske Kosova in seveda povzročile množični beg vseh za vojno nesposobnih.
Približno tisoč Albancev (med njimi največ žensk in otrok) je pred-sinoči že prispelo v kraja Tropoja in Jegai na severovzhodu Albanije. Begunci so zbežali iz krajev na zahodu in jugu Kosova, kjer divjajo spopadi med srbskimi silami in albanskimi
gverilci. Po trditvah albanskih zdravnikov so nekateri med begunci ranjeni in oboleli, skoraj vsi pa so popolnoma izčrpani. Včeraj pa je na to območje prispelo Se kakih tisoč kosovskih Albancev, tako da tiranske oblasti že govorijo o »pravem etničnem čiščenju«, saj njihovo število narašča iz ure v uro.
V Prištini so včeraj v spremstvu svojih staršev manifestirali otroci kosovskih Albancev pod geslom »tudi mi imamo pravico do življenja«. Po navajanju neodvisne agencije Beta se je manifestacije udeležilo več kot 20 tisoč kosovskih Albancev.
Medtem je zveza Nato včeraj v Tirani odprla svoj prvi urad v sklopu Partnerstva za mir, kar je nedvomno prvi konkreten poseg iz strahu pred razširitvijo kosovske krize.
VARNOSTNI SVET / PRED G 8
Pet stalnih članic bo skušalo rešiti jedrske zaplete v južni Aziji
PEKING, NEW DELHI, ISLAMABAD - Kitajska je včeraj uradno sporočila, da se bodo 4. junija v Ženevi sestale stalne članice Varnostnega sveta OZN (ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Kitajska). Srečanje petih jedrskih velesil bo v celoti posvečeno krizi na indijski podcelini, ki so jo povzročili indijski in pakistanski jedrski poskusi. Srečanje bo le osem dni pred izrednim londonskim zasedanjem G 8 (sedem industrijsko najrazvitejših držav Zahoda in Rusija).
Stalne članice Varnostnega sveta se bodo sestale na skupno pobudo VVashingtona in Pekinga. Kitajski zunanji minister Tang Jiaxuan in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright sta v teh dneh imela številne telefonske pogovore in se z odtalimi stalnimi članicami zmenila za nujnostni sestanek. Kot je včeraj poudaril predstavnik za tisk kitajskega zunanjega ministrstva Xhu Bangzao, ima pet stalnih članic posebno odgovornost pri ohranitvi miru in mednarodne varnosti, tako da morajo skupaj preprečiti jedrsko oboroževalno tekmo v južni Aziji in se zavzeti za ohranitev stabilnosti in miru v tej regiji. V soboto, po drugem nizu pakistanskih jedrskih poskusov, je ameriški predsednik Clinton, ki bo konec meseca na Kitajskem, imel daljši telefonski pogovor s kitajskim predsednikom Jiangom Zeminom prav o sedanji jedrski krizi.
Položaj na indijski podcelini zahteva takojšnje ukrepanje. Indijska vlada je že za 14 odstotkov povečala svoje že dovolj astronomske izdatke (skoraj 10 milijard dolarjev) za obrambo. Finančni minister Yashwant Sinha je poudaril, da vlada ne bo sprejela kompromisov glede nacionalne varnosti in da bi lahko izdatke za obrambo še zvišali, če bi bilo to potrebno. Sinha je tudi navedel, da so Indijci pozitivno reagirali na indijske jedrskega poskuse, kar pa ne more trditi za nekatere »prijatelje v tujini«. Da bi Indija premostila gospodarske sankcije, ki sta jih uvedla VVashington in Tokio, je Sinha napovedal, da bodo z birokratskimi in drugimi olajšavami poskušali podvojiti investicije iz tistih držav, ki se niso pridružile sankcijam. Za 8 odstotkov bodo tudi zvišali davke na uvozno blago.
Medtem ko je indijski premier Atal Behari Vajpayee zagotovil, da je Indija končala svoje jedrske poskuse, pa je neki indijski znanstvenik napovedal možnost »laboratorijski« poskusov pod močjo enega kilotona.
Kljub finančnim težavam zaradi ameriško-japon-skih sankcij, borza v Karačiju je nazadovala za 12 odstotkov, pa tudi Islamabad razkazuje svoje mišice in napoveduje skorajšnje novo testiranje pakistanske rakete dometa 700 kilometrov. Pakistanski zunanji minister Kamal Kharazi pa je včeraj navedel, da pakistanska jedrska oborožitev služi tudi kot protiutež izraelski za vse muslimane Bližnjega vzhoda.
Seveda tako iz Islamabada kot iz New Delhija prihajajo tudi znamenja sprave in pripravljenosti na pogajanja. Glede Kašmirja pa New Delhi pristaja le na dvostranska pogajanja in odločno nasprotuje kakršnikoli internacionalizaciji.
AFGANISTAN / MOČAN SUNEK V SOBOTO POPOLDNE
Potres v Afganistanu terjal najmanj 5000 smrtnih žrtev
Prizadeto je zelo težko dostopno območje na severu države
NEW DELHI - V uničujočem potresu, ki je v soboto prizadel sever Afganistana, je umrlo najmanj 5000 ljudi, več tisoč pa jih je izgubilo streho nad glavo. Rdečemu križu in organizaciji Zdravniki brez meja je v nedeljo uspelo poslati prve pošiljke pomoči na prizadeto območje.
Koordinator organizacije Zdravniki brez meja je povedal, da so med žrtvami tudi ljudje, ki so v spopadih med Tahbani in njihovimi nasprotniki pobegniti na sever. Kot je dodal, reševalna dela človekoljubnih organizacij zelo otežuje politični položaj v državi. Da bi dosegli prizadete vasi, morajo namreč prečkati tudi območja spopadov. Prizadeti prebivalci najbolj potrebujejo šotore, saj si ne upajo vrniti v svoje hiše. Potrebna pa so tudi zdravila in živila. (STA/dpa)
Tornado povsem uničil mestece v Južni Dakoti
VVASHINGTON - V tornadu, ki je minulo noč pustošil v kraju Spencer v ameriški zvezni državi Južna Dakota, je umrlo najmanj Sest ljudi, približno 150 pa je ranjenih. Kot poročajo, je kraj skorajda "izginil z obličja Zemlje". Bojijo se, da je število žrtev še večje. Vas Spencer je po-
polnoma porušena in vse prebivalce so izselili v sosednje mestece Salem. Včeraj so jih pripeljali v Spencer, da so lahko pobrali, kaj je bilo še celega, vendar od vasi ni ostalo praktično nič. Od petih žrtev jih je šest žensk, ki so živele v domu za ostarele. (Telefoto AP)
VOLILNA KRONIKA
Sekcija SSk v Števerjanu vabi na srečanje z Ivom Jevnikarjem
Sekcija Slovenske skupnosti v Števerjanu vabi nocoj ob 21. uri na srečanje z Ivom Jevnikarjem, kandidatom SSk za deželni svet na koalicijski listi»Centro popola-re riformatore«. Srečanje bo v Sedejevem domu in je namenjeno sekcijskim članom, volilcem in vsem občanom. Prisoten bo tudi števerjanski župan Adrijan Corsi. Ob predstavitvi kandidata in programa za deželne volitve bo govor tudi o upravnih problemih občine, o vlogi Dežele v odnosu do občin in o drugih vprSaanjih, ki zanimajo občane.
Predstavitev kandidatov LD
Levi demokrati bodo jutri ob 18.30 na sedežu v Ul. Locchi 2 predstavili svoje kandidate za deželni, občinski in rajosnke svete. Spregovorili bodo županski kandidat Oljke v Gorici Ario Rupeni, kandidata LD za deželni svet Igor Komel in Alessandro Maran ter pokrjainski tajnik Stefano Pizzin.
SL noče “predvolilnih gradbišč”
Severna Liga opozarja na poskuse župana Valentija, ki si lasti zasluge zavoda IACP, da bi tik pred volitvami dokazoval uspešnost uprave. V to strategijo sodi po mnenju SL tudi sporočilo o odprtju treh gradbišč, kjer naj bi zavod za ljudske hiše prenovil 84 stanovanj. SL ugotavlja, da gre za»predvolilna gradbišča«in se je takega načina predstavljanja posluževala skoraj 50 let KD. Kaj pa obljube o prenovi območja med ulicama Garibaldi in Cascino, kar je klavrno propadel načrt za obsežnejši graben! poseg? Valenti skuša zavajati javnost, češ da bodo načrt uresničili po drugi poti. Kateri in predvsem s katerim denarjem, se sprašuje SL.
Ljudski center za ovrednotenje različnih kulturnih korenin
Alberto Bergamin", kandidat za deželne volitve na koa-licijski listi “Ljudska sredina za reforme”, je med predstavitvijo programa poudaril, da je treba na Goriškem ovrednotiti kulturne in jezikovne specifičnosti. »Odkritje in ovrednotenje lastnih korenin je osnova na kateri graditi stvaren načrt gospodarske in družbene prenove«. Alberto Bergamin bo danes od 10. ure dalje v Gradežu, kjer bo na razpolago tamkajšnjim občanom.
Glasnik Zelenih L Manconi danes s Fiorellijem v Gradišču
Vsedržavni glasnik Zelenih Luigi Manconi bo po sinočnjem volilnem shodu v Gorici danes ob 9.15 spregovoril v Gradišču na glavnem trgu ob stojnicah sejma. Na srečanju bosta sodelovala tudi Renato Fiorelli, nosilec liste Zelenih za deželni svet, in Raffaela Smet, ki prav tako kandidira za Deželo.
Antonoz (SKP) na shodu v Gradišču
Stranka komunistične prenove prireja danes volilni shod ob 10. uri ob sejmu v Gradišču. Spregovoril bo Roberto Antonaz, nosilec liste SKP za deželni svet.
Lista »Isontino...« z Rupenijem
Lista »Isontino per TEuropa«, ki za kandidata za mesto župana v Gorici podpira Aria Rupenija, vabi danes ob 17. uri na Pokrajino na javno razpravo o problematiki zaposlovanja mladih v mestu. Uvodni poseg bo imel Ario Rupeni. Govor bo o zelo aktualnih vprašanjih, ki do zdaj niso našla ustreznega odgovora.
VOLITVE / PREDSTAVITVENO SREČANJE KANDIDATOV OLJKE
Za spremembe sla potrebna pogum in tudi solidarnost
Ario Rupeni poudaril pomen sistemskega iskanja rešitev
Skupnost že spet trpi škodo zaradi prevlade posebnih koristi nad splošnimi, je v uvodnem posegu na sinočnem predstavitvenem srečanju Oljke v pokrajinski sejni dvorani dejal poslanec Mario Prestamburgo, sklicujoč se na zasuk v Rimu glede dvodomne komisije. Medtem ko je Prodijeva vlada v glavnem izpolnila obveznosti in obljube in državi, tudi v mednarodnem kontekstu dvignila ugled, so zdaj na delu sile, ki bi rade vse to porušile in državo spet pahnile v pogoje skrajne negotovosti. Od takega zasuka utegne imeti veliko škodo Gorica, mesto, ki potrebuje politiko največje odprtosti in stabilnosti tudi z najbližjimi sosedi, predvsem za razreševanje številnih lastnih vprašanj. Zato je toliko bolj pomembno, da se mestu zagotovi nova uprava, ki cilje take politike odprtosti in sodelovanja zasleduje, uprava, ki ima že izdelan program, ki naj na vseh nivojih vnese novo kakovost v politično-upravnem življenju. To ni "program za rešitev” mesta, kakor ga predlagajo tisti, ki še zmeraj načrtujejo prihodnost obremenjeni s preteklostjo, kajti mesto je živo. To je načrt ki naj spodbudi energijo, ki je bila do zdaj iz takih ali drugačnih razlogov zamrznjena. Goriška skupnost ima dovolj te energije, ki jo je treba le spodbuditi in usmeriti, je v končnem delu posega dejal poslanec Prestamburgo ter prepustil besedo županskemu kandidatu Ariu Rupeniju, ki je
udeležencem dobro obiskanega srečanja pokazal na črne luknje dosedanje uprave, ki so črne v absolutnem smislu, ker V njih ni prav ničesar.
Rupeni je poudaril pomen usklajenega sistemskega reševanja vprašanj, pri čemer je treba prebiti dosedanjo skoraj popolno izolacijo mesta od okolice. Pa naj si gre za razreševanje gospodarskih vprašanj, zdravstva, skrbstva. Sklicevanje na številke, ki same po sebi opozarjajo na vprašanje, ki od nekdaj žuli prebivalstvo teh krajev ni zadosti in ne spreminja ničesar, če se zadeve ne lotimo sistematsko, z angažiranjem vseh, tudi strokovnih združenj, sindikatov, gospodarstvenikov itd. V tej zvezi je Rupeni napovedal, poleg srečanj, ki jih je že imel, tudi tisto z SGZ in sindikalnimi zvezami, Se niz srečanj z gospodarstveniki, župani večjih občin na Goriškem, pa tudi s predstavniki združenj in društev, ki predstavljajo pomemben delež v go-riški stvarnosti. "Mesto posebej v današnji situaciji potrebuje pogum in solidarnost, zato da se stvari začno spreminjati”.
V drugem delu srečanja so besedo imeli kandidati za občinski in rajonske svete. Vsakdo se je na kratko predstavil in poudaril razloge svoje kandidature na listi Oljke. Za Slovensko skupnost je spregovorila Erika Jazbar in poudarila predvsem dejstvo, da želi kot pripadnica slovenske skupnosti v občini, povsem enakopravno delati v korist vse skupnosti.
VOLITVE / NENAVADNA PREDSTAVITEV SLOVENSKIH KANDIDATOV
Kandidati LD z vlakom v Novo Gorico
Med "potovanjem" poudarili pomen preseganja meje in tesnejšega sodelovanja
Zamisel slovenskih Levih demokratov o volilni predstavitvi v vlaku Gorica - Nova Gorica je bila gotovo originalna. V soboto ob 8. uri se je zbralo precejšnje število kandidatov LD na goriški železniški postaji in»odpotova-lo«v Novo Gorico. Mimogrede so se predstavili in nanizali glavne programske smernice.
Prisotni so bili kandidat LD za deželo Igor Komel ter kandidata na listi Oljke za občinski svet Nataša Paulin in Marino Golob. Na tiskovni konferenci na vlaku je še posebej izstopala potreba po boljši povezavi med Gorico in Novo Gorico, saj bosta mesti le s skupnim pristopom lahko odigrali pomembno vlogo v Evropi.
Na železniški postaji v Novi Gorici so delegacijo slovenskih LD sprejeli predstavniki Združene liste socialnih demokratov.
Toplo dobrodošlico je izrekel predsednik ZL
Franko Kacafura.
Na srečanju je prišel tudi do izraza »zgodovinski spomin« na slovenske predstavnike levice v go-riškem občinskem svetu. Pri naštevanju dosedanjih slovenskih levih svetovalcev v zadnjih dvajsetih le-
tih (Marko VValtritsch, Peter Sanzin, Vilma Brajnik, Ace Mermolja, Vladimir Nanut, Ivan Bratina, Igor Komel) je bil poudarjen njihov koristen doprinos k upravljanju mesta, za kar jim gre pohvala in zasluga. Kandidati slovenskih levih
demokratov bodo nadaljevali njihovo delo, ki je slonelo na zavzemanju za naše narodnostne pravice in za sožitje med tu živečim prebivalstvom.
Na sliki (foto Bumbaca) kandidati na novogoriškem peronu
Kandidat Oljke Ario Rupeni s poslancem Mariom Prestamburgom (foto Bumbaca)
PLEŠIVO / KOMEMORACIJA OB 10-LETNICI SMRTj
Živ spomin na Mira Gradnika
Med govorniki tudi kandidat SSk za deželni svet Ivo Jevnikar
V petek sta Klub briške mladine in Slovenska skupnost priredila v Gradnikovi kleti na Pleši-vem komemoracijo ob deseti obletnici smrti Gradimirja Gradnika, dolgoletnega predsednika stranke SSk. Prijatelji, znanci in številni rojaki iz Krmina, briških vasi in z vse Goriške so napolnili starodavno Gradnikovo klet in s tem dokazali, kako je bil pokojni Gradi-mir Gradnik znan in cenjen med našimi ljudmi.
Uvodoma je pozdravil Edi Keber, vinogradnik in dolgoletni aktivist stranke SSk ter pobudnik številnih kulturnih prireditev med Slovenci na Krminskem, ki se je tudi zahvalil ženi pokojnega Gradimirja Gradnika in hčerkama za gostoljubje.
Spominski govor na prezgodaj preminulega predsednika SSk je imel podpredsednik stranke Marjan Terpin, ki je bil v stranki njegov najtesnejši sodelavec oz, prijatelj.
Podčrtal je kvalitete pokojnega »Mirota«, kot so ga vsi poznali, saj je užival kot vinogradnik in gospodarstvenik in tudi kot politik velik ugled v celotni zamejski in tudi širši italijanski družbi po vsej državi pa tudi v matici. Terpin je povedal, da je Miro svojo politično pot začel v italijanski socialdemokratski stranki, ko pa se je leta 1975 iz različnih političnih skupin na Tržaškem in Goriškem oblikovala današnja Slovenska skupnost, je pristopil k temu gibanju, ker je verjel, da moramo biti Slovenci v Italiji subjekt tudi v politiki in to z lastnim in avtonomnim političnim gibanjem oz. stranko. V Slovensko skupnost je prinesel svoje izkušnje, saj je predobro poznal
mehanizme in navade takratnega italijanskega strankarskega in političnega življenja. Bil je preprost človek vendar pa zelo odločen in jasen v svojih političnih vizijah. »Zaradi tragičnega dogodka je vse nas in SSk zapustil prav v trenutku, ko smo ga vsi najbolj potrebovali«, je še zaključil Terpin.
Sledil je pozdrav Iva Jevnikarja, ki tudi v Gorici kandidira za deželni svet. Dejal je, da bi se morda lahko kdo vprašal, zakaj se povezuje komemoracijo pokojnega prijatelja in sodelavca s srečanjem, ki se ga udeležujejo tudi kandidati na bližnjih volitvah in pravilno ugotovil, da bi si Gradnik, s katerim sta sodelovala v stranki vrsto let, najbolj želel prav take komemoracije, le da bi pripomogel k uspehu svoje stranke, v katero je globoko verjel. Jevnikar je nato še zbranim obrazložil pomen nastopa SSk na letošnjih deželnih volitvah in ocenil možnost izvolitve slovenskega kandidata SSk v deželni svet kot povsem realno, če se bodo volilci odločili tudi za preferenčni glas, tako da bodo na glasovni-
ci napisali tudi ime kandidata.
Sledil je še nastop otroškega zbora s Plešive-ga, ki ga vodi Damjana Čevdek ter predstavitev slovenske kandidatke za občinski svet v Krminu, kjer na listi župana Pasei-lija kandidira kot neodvisna Elena Orzan. Tudi za njeno izvolitev je nujno, da volilci oddajo preferenčni glas.
Slavnostni gost večera je bil sin pesnika Alojza Gradnika in Mirotov bratranec inž. Sergej Gradnik, ki je poudaril nujnost, da smo Slovenci v Italiji enotni in da tudi v p°' liriki dokažemo, da znamo strniti vrste, ko gre za naše primarne interese, pa ne glede na svetovnonazorske razlike.
Prijazen večer, ki sta se ga udeležila tudi kand1' data SSk za goriški občin ski svet Erika Jazbar ij1 Božidar Tabaj ter kandi datka iz Benečije za deželni svet Romina Cen-cig, je zaključil Briški oštet z Dobrovega, seveda ob zdravici z odlični111 Gradnikovim vinom- .
Na sliki (foto Bumbaca) srečanja sta se udeležit tudi kandidata Elena O* zan (občina Knnin) in iv° Tevnikar (Dežela)
BRALNA ZNAČKA 98 / SKUPNA PRIREDITEV V KULTURNEM DOMU
NOVICE
Praznično srečanje vseh slovenskih osnovnošolcev
Ob priznanjih za prebiranje slovenskih knjig tudi druga presenečenja
Kjer kraljuje»živ-žav«je Prav gotovo prijetno. To sta s seboj prinesla v Gorico Maček Muri (Sten Vilar) in Martin Krpan (Wal-ter Cvetičič), ki sta na Šaljiv in topel način pritegnila naSe malčke: živ-žav je bil prepleten s petjem, kričanjem, živžganjem in bučnim ploskanjem, a ko je bilo treba biti pozorni, so vsi postali»kot pravi vojaki«in spremljali dogodke na odm.
Vse to se je dogajalo včeraj v Kulturnem domu na prireditvi Bralna značka 98, ki so se je z Učitelji in ravnateljicama udeležili učenci vseh slovenskih osnovnih šol od Plešivega in Steverjana pa do Pevme, Gorice, Sovodenj, Vrha, Doberdoba, Standreža in Romjana. Srečanje Bralna značka 98 sta priredili slovenski rav-Uateljstvi osnovnih šol (goriško in doberdobsko okrožje) v sodelovanju s Kulturnim domom, Mladinsko knjigo iz Ljubljane in Katoliško knjigarno iz Gorice. Ves program je bil Zasnovan prijetno mladostno in tudi samo podeljevanje bralnih značk je izpadlo zabavno in se je tako primemo vklapljalo v celoto prireditve. Omeniti Sto, da je bila v času prireditve v fojerju doma razstava knjig založbe Mladinska knjiga iz Ljubljane in da so ob tej priložnosti Vsi prisotni učenci prejeli Poseben bon s popustom 2a nakup»Knjige MK za Polento branje«. Knjigo bodo lahko učenci kupili v goriški Katoliški knjigarni.
Osnovnošolci iz goriške °bčine so za prireditev Pripravili tudi razstavo likovnih del na temo Maček Muri in Martin Kr-P^n. Učenci iz goriškega didaktičnega ravnateljstva s° prejeli izdelke za bral-do značko 98, ki jih je pripravil Odbor staršev. Za
C..M|____2
GORICA
KORZO VERDI 107
Pireja zaradi
PRENOVE PROSTOROV OD 2. JUNIJA dAUE 6 TEDNOV
POPOLNO RAZPRODAJO S POPUSTI
od 20% do 80%
PRI NAKUPU ŽENSKIH IN
Moških oblek
IN PERILA KOLEKCIJ u ZA POMLAD 'N POLETJE 97/98
učence petih razredov je Odbor staršev pripravil tudi posebno presenečenje. Prejeli bodo namreč knjigo, ki naj jim bo priznanje za pejdetno marljivost pri prebiranju slovenskih knjig in obenem tudi drag spomin na osnovno šolo, ki jo bodo letos zapustili. Nakup knjig je omogočila Kmečka banka iz Gorice, kateri se Odbor staršev toplo zahvaljuje v imenu vseh staršev, učencev in učiteljev.
Včerajšnja prireditev je torej nadvse uspela in morda ne bi bilo napak, ko bi občina prihodnje leto vključila tudi tovrstna srečanja v spored “projekta Tolomeo”, ki zajema prireditve za osnovne šole in vrtce.
Z včerajšnje skupne prireditve slovenskih osnovnih šol na Goriškem (foto Bumbaca)
GABRJE / NASTOP DOMAČEGA ZBORA IN GOSTOV S SARDINIJE
Prijeten večer ob jubileju zbora Skala
Koncerta se je udeležilo veliko poslušalcev - Na razpolago tudi publikacija
LETALIŠČE / V NEDELJO
Srečanje zmajarjev
Udeležilo se ga je več sto navdušencev
Na mirenskem letališču je bil v nedeljo zares praznik. Več sto udeležencev so našteli na tradicionalnem, letos že dvanajstem, srečanju zmajarjev. Najbolj navdušeni so bili seveda otroci, ki so pod velikim šotorom in ob pomoči mentorjev lahko izdelovali leteče papirnate zmaje, vseh barv in najrazličnejših oblik. Pobudo je tudi tokrat priredilo občinsko odborništvo za kulturo, glavna animatorka pa je bila gospa Silvana Giovitto. Kot se za vsako tekmovanje spodobi, so tudi tokrat podelili priznanja.
Na sliki (foto Bumbaca) z nedeljskega srečanja -tekmovanja zmajarjev
OGLEJ
Dano Sfacul umri v zvoniku
V nedeljo je bila v oglejski baziliki slovesnost ob zaključku 2. sinode goriške cerkve. Zal pa je slovesnost zasenčila vest o nenadni smrti 6 5-letnega Daria Stacula iz Podturna, sicer pa znanega pritrkovalca. Slabost ga je obšla v zvoniku oglejske bazilike, kamor se je povzpel, da bi z veselim pritrkovanjem pospremil sklepno dejanje sinode. Takoj mu je priskočil na pomoč brat, ki je tudi sam pritrkovalec in ki je bil takrat v zvoniku. Ekipa službe za hitro pomoč je lahko samo ugotovila, da je Stacul umrl, najbrž zaradi infarkta.
Moški pevski zbor Skala Gabrje je s sobotnim Koncertom na borjaču sklenil letošnjo sezono in obenem obeležil 15-letnico delovanja. Pevci so se za koncert dobro pripravili in pod vodstvom Mirana Rusije naštudirali zahteven program osmih pesmi. Večer pa je izzvenel tudi v znamenju plesa in pesmi v izvedbi folklorne skupine iz kraja Sinnai na Sardiniji.
Prisrčne čestitke zboru -jubilantu in dobrodošlico nastopajočim in poslušalcem sta izrekla sovodenjski župan Igor Petejan in občinska odbornica iz mesta Sinnai Antonietta Loi. Želela sta, da bi se prijateljstvo nadaljevalo in poglabljalo tudi v prihodnje. Čestitke in priznanje za dragoceno poslanstvo zbora je izrekel tudi predsednik ZSKD Silvan Semolič ter pevcem izročil Gallusove značke. Bronasto značko je prejel Jožef Florenin (Pepi), srebrne Ladi Boškin, Bernard Florenin, Oskar Juren, Robert Juren, Jurij Mosetti in Edi Sambo, zlate pa Edi Florenin, Ivo Florenin, Marko Rojec.
Zboru in društvu so čestitali tudi predstavniki drugih društev in organizacij. Prireditelji so se ob priložnosti spomnili štirih dirigentov: Toneta Klančiča, Rozine Konjedic, Andreje Konjedic in Mirana Rustje.
Za drugi del dobro obiskanega večera so poskrbeli gostje s Sardinije z bogatim sporedom - odlično in izredno prijetno sproščeno ga je predstavil Luigi Bal-dinu - glasbenih in pevskih točk ter plesov. Celoten spored večera pa je napovedovala Valentina Pahor. K uspehu prireditve so pripomogle tudi gabrske gospodinje, ki so poskrbele za odlično zakusko in slaščice. Naj povemo še, da so pri KD Skala ob obletnici zbora pripravili tudi publikacijo.
Sprejem ob Dnevu Republike
Ob današnjem prazniku Dnevu Republike bodo na prefekturi priredili slovesnost ob izročitvi visokih državnih priznanj. Priznanje in naslov komend-nika bo prejel Ignazio Interbartolo, visoko priznanje viteza bosta prejela Giorgio Agosta in Maurizio Fe-del, priznanje viteza pa Jožef Ferletič, Zuilo Furla-nut, Albano Vidoli, Mario Rebecchi, Mario Nalin, Sergio Amorosa, Bruno Demitri, Costantino Mo-randin, Monaldo Sertori, Angelo Tancredi in Ar-mando Marizza. Slovesnost bo ob 18.30.
Sopranistka Verena Krause
V občinskem gledališču v Tržiču se nadaljujejo glasbene prireditve iz niza »Nebo je porosilo - iz sveta Roberta in Clare Schumann«. Danes ob 20.30 je na-paovedan koncert samospevov. Nastopila bo sopranistka Verena Krause ob klavirski spremljavi Joerga Demusa. Proste vstopnice so v prodaji pri blagajni gledališča, od 17. do 19. ure, v turističnem uradu UT AT v Trstu in v trgovini Discotex v Vidmu.
Nesreča na gradbišču avtoceste
Na avtocesti pri Vilešu, kjer že dalj časa opravljajo obsežna dela za razširitev mosta in voznih pasov, se je včeraj zgodila neobičajna nesreča. V strugo hudournika Tera je zdrsnil tovornjak z asfaltom. Ranjen ni bil nihče, pač pa so na kraj poklicali gasilce, da preverijo nevarnost oziroma možnost onesnaženja. Do tega po sedanjih vesteh ni prišlo.
Požar v tovarni pri Sovodnjah
Goriške gasilce so v nedeljo zvečer poklicali v tekstilno tovarno Manifattura Goriziana pri Sovodnjah, kjer je prišlo do sicer omejenega začetka požara v napravah za prezračevanje oziroma odvajanje prahu. Gasilci so se v oddelku zadržali dalj časa in predvsem opravili podroben pregled. Skoda je minimalna.
AFRIKA
ALI NA SVOJI ZEMLJI
Danes, 2. in jutri, 3. junija 1998 ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20)
Predprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma (tel.: 0481/33288)
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.45-20.00-22.00 »Arancia meccanica«. Stanley Kubrick. Prep. ml. pod 14. letom.
VITTORIA 3 18.00-20.15-22.30 »Blues brothers, il mito continua«. Dan Aykroyd in John Goodman.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Monella«. Tiiito Brass. Prep. ml. pod 18. letom.
■M PRIREDITVE
SKSRD TRŽIČ prireja jutri ob 20.30 v cerkvi sv. Nikolaja v Tržiču (Aris) dobrodelni koncert zborov Hrast iz Doberdoba in E.Grion iz Tržiča.
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na predstavitev knjige Dušana Jelinčiča Budovo oko v petek, 5. junija, ob 18. uri. Prisotni bodo avtor, predstavnik zal. Lipa in literarna kritičarka prof. Matejka Grgič.
□ OBVESTILA
OBČINA SOVODNJE prireja tradicionalno razstavo vin in 1. tekmovanje v pripravi domačega kruha. Odprtje obeh razstav bo v soboto, 20. junija. Prijaveo na županstvu (pri g. A. Devetti) do 6. junija.
POLETNO SREDISCE v dijaškem domu S. Gregorčiča bo delovalo od 15. junija do 10. julija (ponedeljek-petek do 14.30). Namenjeno je otrokom od 3. do 13. leta. Vpisovanje v pisarni doma (tel. 533495) od 13. do 18. ure do 5. junija.
Pfc KONCERTI
GLASBENA MATICA vabi na zaključni nastop gojencev v Gorici danes ob 18. uri v avli Glasbene matice.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MORANDINI, Ul. Crispi 23, tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes: 10.10, Ferdinando Lugli iz doma sv. Justa v Tržič; 10.30, Fioretta Zuanel vd. Zaranella iz doma sv. Justa v Zdravščine; 11.30, Ro-dolfo Marvin iz bolnišnice Janeza od Boga v Standrež; 13.15, Alfrede Cantarut iz splošne bolnišnice v Sem-polaj.
Ob izgubi dragega očeta Andreja izrekata Noemi in družini iskreno sožalje društvo in zbor Hrast iz Doberdoba.
Kraški krti izrekajo občuteno sožalje Paolu Lakoviču in družini ob izgubi očeta Andreja.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
artneriev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358

_________FRANKFURT / POMEMBEN KORAK PRI UVAJANJU EVRA__
Včeraj je uradno začela delovati Evropska centralna banka
Predseduje ji Nizozemec Wim Duisenberg, v vodstvu tudi Tommaso Padoa Schioppa
ITALIJA / VARČEVANJE
-----------------"
Hranilna služba
zadrug vabi
varčevalce
FRANKFURT - Evropska unija je včeraj, sicer v zatišju zaradi prazničnega dneva v Nemčiji, uradno dobila Evropsko centralno banko (ECB) s sedežem v Frankfurtu, ki bo določala obrestne mere in monetarno politiko nasploh v enajstih državah, ki bodo januarja prihodnje leto uvedle evro. Njena glavna naloga bo zagotavljanje Cim nižje inflacijske stopnje v zaenkrat enajsterici.
Unijina centralna banCna ustanova, ena najmočnejših monetarnih ustanov na svetu, je nasledila Evropski denarni inštitut. ECB vodi predsednik z osemletnim mandatom. Kot prvi ji predseduje Nizozemec Wim Duisenberg (na sliki, foto AP), dosedanji predsednik EMI, ki pa bo po kompromisu, na francosko vztrajanje doseženem na prvomajskem vrhu o evru, položaj zapustil približno na polovici mandata in mesto izpraznil za francoskega kandidata.
V šestčlanskem izvršnem odboru
ECB, ki bo vodil sprotne posle, so poleg Duisenberga še podpredsednik banke Francoz Christian Noyer in elani Nemec Otmar Issing, Italijan Tomase Padoa-Schioppa, Spanec Eugenio Domingo Solans in Finec Sirkka Ha-malainen.
Po Maastrichtski pogodbi je ECB popolnoma neodvisna od vseh političnih vplivov, kar pomeni, da je vodstvenemu kadru kot ostalim zaposlenim prepovedano slediti navodilom katerekoli druge evropske institucije ali nacionalne vlade Članic unije. Poleg vodstva banka zaposluje še približno 500 ljudi.
Monetrano politiko, ki jo bo vodila ECB, bo določal svet, v katerem poleg elanov izvršnega odbora ECB sedijo guvernerji nacionalnih centralnih bank enajstih Članic unije, ki bodo januarja prihodnje leto uvedle evro. Svet se bo sestajal najmanj desetkrat na leto, odločitve pa bo sprejemal z večinskim glasovanjem. (STA)
Že. veC kot eno stoletje se italijanski bankirji sooCajo s tisto banko, ki ima v vsej državi svoje poslovalnice. To je poštna banka. Posluje v vseh poštnih uradih širom države. Poštna banka sicer nudi varčevalcem zelo nizke obresti, ljudje pa imajo v državo veliko zaupanja. Ugodnost te banke je, da lahko s svojo hranilno knjižico vstopiš v poštni urad kjerkoli v državi in tam dvigneš denar. To je bilo zelo lepo takrat, ko še ni bilo bankomatov in kreditnih kartic.
V zadnjem C asu se je na tržišCu pojavil še nov konkurent. To je
Naklada
dnevnikov
KOBE - V večini industrijskih držav je naklada dnevnikov lani še naprej padala, vendar pa se je trend njihovega razvrednotenja nekoliko upočasnil. Obenem so se prihodki časopisov iz oglaševanja v skoraj vseh državah povečali. Tako kažejo izidi zadnje letne ankete Svetovne zveze časnikov (WAN) o trendih svetovnega tiska, ki so jo objavili ob začetku 51. kongresa svetovnega tiska v Kobeju na Japonskem.
Po podatkih 1998 VVorld Press Trends so se prihodki časnikov v Evropski uniji lani v celoti zmanjšali za 1,2 odstotka. To ustreza podatku, da se je v tem Času število bralcev dnevnikov zmanjšalo za 914.000. Leto prej je število bralcev upadlo za 1,3 milijona. Med leti 1993 in 1997 je naklada padla v desetih od 14 elanic EU, kjer so bili na voljo ustrezni podatki. V Nemčiji se je denimo zmanjšala za 3,3 odstotka. V 12 Članicah EU so se dohodki časnikov iz oglaševanja v preteklem letu povečali, v šestih pa so zmanjšali. V Nemčiji so tovrstni prihodki padli za 5,4 odstotka, leto prej pa je bil padec skoraj 2-odstoten.
Japonska je z dobrimi 72 milijoni dnevno prodanih časopisov še naprej dežela z daleC največjo izdajo časnikov, sledijo ji ZDA, kjer vsak dan prodajo 57 milijonov dnevnikov. Indija je na tretjem mestu z več kot 30 milijoni pred Nemčijo z dnevno okoli 25 milijoni prodanih primerkov. Letna raziskava svetovne zveze je edina globalna študija tiskovne industrije. Obsega podatke iz 54 držav. (STA/dpa)
po svetu še naprej pada
ZAMENJAVA / ALBERTO RONCHEV ODHAJA
Založniška družba RCS bo od danes v rokah Cesareja Romitija
Z zapleteno finančno operacijo v slogu ruskih matriošk bo dosedanji predsednik Fiata s svojo odpravninio prevzel tudi vodilno delniško vlogo
MILAN - Na današnji skupščini delničarjev v Milanu bo iz Fiata odhajajoči predsednik Cesare Romiti zamenjal Alberta Roncheyja na Čelu založniške hiše RCS, ki izdaja prestižni dnevnik Corriere della sera. Ko je januarja Cesare Romiti napovedal, da zapušča Fiat, je jasno povedal, da se ne bo umaknil v pokoj in da bo ostal aktiven na gospodarskem prizorišču. Že takrat je marsikdo posumil, da bo Romiti postal založnik. Založniško hišo RCS nadzoruje družba HDP, v kateri je pooblaščeni upravitelj Romi-tijev sin Maurizio. Hipoteza je povzročila precej razburjenja tako v gospodarskih kot v političnih krogih. Marsikdo pa je bil mnenja, da družina Agnelli ne bo pristala na to operacijo. Kot kaže je
prejšnji teden prišlo do premikov, Agnellijevi so dali svoje privoljenje, tako da je bilo konec tedna že jasno, da bo Romiti prevzel nadzorstvo nad milansko založniško hišo RCS. To pa bo vse prej kot enostavna operacija, ki zelo spominja na ruske matriške. Romiti naj bi od Fiata prejel 180 milijard odpravnine, ki jih bo gotovo izredno spretno izkoristil. Kot kaže naj bi mu to že uspelo s pomočjo delniške družbe Gemina, ki se je od družbe HDP lotila pred dvema letoma. Romiti naj bi s svojo finančno družbo, ki naj bi jo ustanovil s svojo odpravnino in z doprinosom drugih delničarjev in s pomočjo Mediobance prevzel nadzorstvo nad Ge-mino, ki bi postala delničar družbe HDP.
hranilna služba potrošniških zadrug. V zadružnih supermarketih
z oznako Coop so že pred nekaj leti uvedli hranilno službo. Hranilne knjižice pridobijo samo elani teh zadrug-Lani je takšno hranilno knjižico imelo 724 ljudi.
Ni veliko reklamnih oglasov za to službo. O njej so kupci - elani zadrug običajno obveščeni s plakati nalepljenimi v trgovinah. Leta 1995 so na hranilnih knjižicah v zadrugah ljudje položili 7.600 milijard lir, lani pa 9.300 milijard. Napovedujejo, da se bo letos na vsota dvignila na veC kot deset in pol milijard lir.
V nekaterih primerih je na hranilnih knjižicah zadrug veC denarja, kot so ga te iztržile za prodajo svojih iZ' delkov. V Unicoop v Firencah, ki ima svoje trgovine v vsej Toskani, so leta 1996 na hranilnih knjižicah imeli 1.889 milijard lir> njihova prodaja je bila vredna le 1.604 milij31' de. Zaslužek od prO' daje je bil 11, 9 mi' lijard lir, zaslužek kreditne službe pa kar 234 milijard.
Ko bi bila celotna
Coop ena sama banka,
bi bila na tridesetem mestu v.državi. Kreditne službe v zadrugah se lahko poslužujejo le Člani, na knjižico lahk° deponirajo le manj5e vsote, tja do 50 mili j 9' nov lir. Varčevalcev )e tricetrt miliona, v zadrugah pa je 3, 5 ml' lijone elanov. V kredu' ni službi zadrug pra' vijo, da ni rizika za varčevalce, kajti skor0 ves denar nalagaj0 državnih vrednotnicam Pri njih shranjeni de nar uporabljajo tudi za finansiranje gradnj novih objektov. Žara tega ne potrebuje) bančnih posojil. ,
Marko VValtritsch
<	1. JUNIJ 1998	v URAH	
	valuta	nakupni	prodajni
<	ameriški dolar	1739,00	1765,00
GQ n <0 < ® (/) “ <£	i- ^	nemška marka	978,00	994,00
	funt šterling	2828,00	2882,00
	švicarski frank	1172,00	1197,00
	belgijski frank	46,77	48,77
	francoski frank	288,00	298,00
	danska krona	253,00	263,00
	norveška krona	228,00	238,00
	švedska krona	219,00	229,00
35 XI	kanadski dolar	1182,00	1222,00
N tO	portugalski eskudo	9,10	10,00
w N	nizozemski gulden	859,00	884,00
	avstrjski šiling	137,90	142,25
O	španska pezeta	11,10	12,20
s	grška drahma	5,46	6,26
	irski šterling	2439,00	2519,00
■ Z J( X	japonski jen	12,08	12,98
jjs 1 a%	avstralski dolar	1034,00	1.104,00
fly < «	madžarski florint	7,00	9,00
	hrvaška kuna	255,00	280,00
V. v	slovenski tolar	10,30	10,55
		
1. JUNIJ 1998	v Ul	»AH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1736,00	1766,00
nemška marka	978,00	996,00
francoski frank	289,00	299,00
nizozemski gulden	859,00	884,00
belgijski frank	46,90	48,70
funt šterling	2807,00	2897,00
irski šterling	2437,00	2532,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	5,60	6,05
kanadski dolar	1183,00	1218,00
švicarski frank	1171,00	1196,00
avstrijski šiling	137,90	142,40
slovenski tolar	10,45	10,65
	
1, JUNIJ 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1755,630
EKU	1941,200
nemška marka	985,590
francoski frank	293,900
funt šterling	2864,840
nizozemski gulden	874,400
belgijski frank	47,779
španska pezeta	11,603
danska krona	258,700
irski šterling	2485,620
grška drahma	5,774
portugalski eskudo	9,624
kanadski dolar	1204,710
japonski jen	12,594
švicarski frank	1184,640
avstrijski šiling	140,070
norveška krona	233,160
švedska krona	224,100
finska marka	324,370
MILANSKI BORZNI TRG
. JUNIJ 1998
INDEKS MIB 30: -1,63
delnica
cena
var, %
Alleanza Ass.	24.068	-2,55
Bca di Roma	3.540	-2,04
Bca Fideuram	10.572	4,04
Bca Pop.M 1	15.467	-3,11
Benetton	37.276	-2,30
Comit	10.070	-3,18
Credit	9.603	-3,40
Edison	16.491	-2,10
Eni	12.101	-3,83
Fiat	7.627	-5,26
Generali	55.153	-2,80
Imi	29.229	-3,36
Ina	5.321	-3,84
Italgas	8.046	-2,48
delnica
cena
La Fondiaria
Mediaset
Mediobanca
Montedison
Olivetti
Parmalat
Pirelli Spa
Ras
Rolo
Saipem
San Paolo To
TIM
Telecom Ita
11.054
11.063
22,955
2.383
2.518
3.655
5.706
26.555
42.092
10.129
26.993
10.108
12.997
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
VOT^,
-3,54
-3,80
-4,31
-2,65
-2,96
-2,89
-2,79
-3,85
-4,84
-2,05
-3,88
-4,32
-2,28
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
-JURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
trst
Slovensko stalno gledališče
V Četrtek, 4. junij, ob 21. uri bo na trgu v Mavhinjah Predstava »Dobri vojak Svejk«: režija Stanislav Mosa.
Trg Unita - »Od Gutenberga do laserja«
^ Četrtek, 4. junija ob 20.30, gledališka predstava ®Come un romanzo« v izvedbi gledališča Archivolto ‘z Genove, režija G. Gallione.
v soboto, 6. junija ob 21.00, gledališka predstava "uallerina ballerina« Marka Sosiča, v režiji Branka Završana. Igra Lučka Počkaj.
Dorica
Kulturni dom
Danes, 2. in jutri v sredo, 3. junija, ob 20.30 (izven
abonmaja) ponovitev Kobalove komedije »Afrika ali na svoji zemlji«.
Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni Kulturnega doma (tel. 0481-33288).
Kulturni center Lojze Bratuž
V	soboto, 6. junija, ob 9. uri revija Pastirček: »Pastirčkov dan«.
V	sredo, 10. junija, ob 10. uri bo v veliki dvorani nastopil mladinski oder PDG s komedijo »Le po kom se je vrgel ta otrok?«.
ČEDAD
Od 18. do 26. julija se bo odvijal letošnji Mittelfest.
_______________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Vpis abonmajev za sezono 1998/99: za dosedanje
abonente do 20. junija. Za nove abonente od 22. do 30. junija. Urnik blagajne: od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pri blagajni so na voljo brezplačne programske knjižice.
Kulturni dom - Mala dvorana 9. Srečanje otroških gledaliških skupin Goriške Danes, 2. junija ob 9.30 Lutkovna skupina OS I. Roba iz Šempetra s predstavama »Žabec se boji« in »Mavrična ribica«; ob 11. uri gledališka skupina OS Dornberk s predstavo »Vidi se, da je tvoja hci«.
Jutri v sredo, 3. junija ob 10. uri »Modra vrtnica« v izvedbi Dramskega krožka OS Branik in ob 11.15 »Lahko noC, hudoba« v izvedbi dramskega krožka OS Solkan.
PIRAN
Gledališče Tartini v Piranu
V soboto, 27. junija, ob 21. uri, gledališka predstava »Igra o ljubezni in naključju«, v sodelovanju s
Primorskim poletnim festivalom.
Tartinijev trg
V	ponedeljek, 29. junija, ob 21.30, gledališka predstava »Ramajana«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom.
UUBUANA
SNG - Drama
Mala drama: jutri v sredo, 3. junija, bo ob 20. uri (izven - konto): Y. Reza »Alt«.
Slovensko mladinsko gledališče
V	Četrtek, 4. junija ob 19. uri (za izven): Heiner Mul-ler: »Naloga«, režija: Eduard Miler.
Opera balet: danes, torek 2. junija ob 19.30: »Kralj Ojdipus«.
Opera balet: v petek, 5. junija ob 15.00: »Gorenjski slavček«, zaključna predstava.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
JURLANIJA-JULIJSKA krajina
Glasbena matica - Zaključne akademije
^Deutscher Hilfsveren (Ul. Coroneo 15) bo dane-jp’ 2. junija ob 20.30 prva zaključna akademija za komorne skupine in Šolski orkester.
Četrtek, 4. junija (mešana) in v torek, 9. junija lP°gled v glasbo 20. stoletja).
Gledališče Verdi
pPomladanska simfonična sezona 1998
ri blagajni gledališča Verdi lahko do_14. junija pojdite abonma za Jesensko simfonično sezono gledališča; vstopnice so na razpolago tudi v Vidmu in sicer pri ACAD, Ul. Faedis 30 (tel. 0432/470918).
, ne 30. junija se prične Festival operete ’98. Prva
0 na programu Stolzeva opereta »Pomladna parada«.
Gledališče Rossetti
°ncert ob 50-letnici Tržaškega razstavišča
Četrtek, 18. junija pred otvoritvijo velesejma. Na sPordu odlomki Johana in Josefa Štrausa, Offenba-na, Suppeja Čajkovskega in Waldteufla; izvaja Jkester gledališča Verdi pod vodstvom J. Kovat-dheva.
Konservatorij Tartini
Idtri, 3. junija ob 20.15 bo v dvorani Konservatorija dncert »Percorsi di stile, la vocalita«, v izvedbi
Dojencev.
Radian Grezar
oncert ansambla Simple Minds, je prenesen na
^ junij.
Sorica
Glasbena matica Gorica- Zaključni nastopi
'URICA, danes, 2. junija, ob 18. uri v avli Glasbe-0r ®atice; DOBERDOB, 4. junija, ob 18. uri v cinski glasbeni sobi v sodelovanju s pihalnim 'kestrom Kras; STANDRE2, 5. junija, ob 18. uri v duurnem domu A. Budal.
Glasbena matica Gorica
^Ueja v četrtek, 11. junija, ob 20. uri v Kulturnem Cj rtlu v Gorici »35 let Sole Glasbene matice v Gori-
^ehter E. Komel
rt v sredo, 3. junija ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v , rici veCer »Slovenski skladatelji pod Cerkvenim j^okom«, v sredo, 10. junija ob 20.30 v komorni °rani centra Lojze Bratuž klavirski recital Jana
Bratoža in v soboto, 13. junija ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž veCer z naslovom »V galeriji zvokov in glasov«.
Kulturni center Lojze Bratuž
V	nedeljo, 7. junija, ob 21. uri bo v veliki dvorani zaključni nastop glasbena Sole Roland.
V	sredo, 10. junija, ob 20.30 bo v komorni dvorani klavirski recital Jana Bratoža.
V	soboto, 13. junija, ob 20.30 bo v veliki dvorani zaključni nastop »V galeiji zvokov in glasov«.
DOLINA
Junijski večeri: »Kaj se držiš t’ku Sfmana...« KD Valentin Vodnik, TFS Stu ledi in Etnološka skupina NSK vabijo na predstavitev breške noSe v plesu in glasbi, ki bo v Dolini na KTuži v soboto, 6. junija 1998, ob 21. uri.
RICMANJE
Glasbena šola godbe na pihala iz Ricmanj -Zaključna produkcija
Jutri, v sredo, 3. junija, ob 19.30 v gledališču F. Prešeren - Boljunec, se bodo mladi gojenci predstavili v komornih skupinah. Sodelujeta trobilna skupina sole in šolski pihalni orkester.
SAMATORCA
V	ponedeljek, 8. junija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Urhav Samatorci: »Z mislijo na Češko«. VeCer bodo oblikovali pevci ženskega, moškega in mešanega pevskega zbora RdeCa zvezda pod vodstvom Rada Milica.
VIDEM
Do 7. junija pričetek jazz koncertov »8. izvedbe udinejazz«.
Stadion »Friuli«
2. julija ob 21. uri koncert pevca in kantavtorja Erosa Ramazzottija.
UGNANO
Kamping Girasole
Od Četrtka, 2. do nedelje, 5. julija se bo odvijal festival reggae glasbe »Rototom - Sunsplash«.
ZOPPOLA (Pordenon)
Rototom
V	petek, 5. in soboto, 6. junija Festival suoni e ul-trasuoni.
Jesolo Lido
Od 9. do 11. julija bo na Sporedu »4. Beach bum rock festival«. Med nastopajočimi bodo tudi Ma-rilyn Manson, Prodigy in Sonic youth.
VERONA
Arena
Do 5. septembra bo na sporedu 50. Shakespearov festival s serijo glasbenih in plesnih prireditev. Koncerti v okviru prireditve Verona jazz bosta danes, 31. t. m., ob 21. uri.
UKVE
Farna cerkev
V	soboto, 6. junija ob 20.30 ob predstavitvi slovenskega združenja »don Mario Cernet« bo koncert glasbene skupine »New Svving Quartet«.0
_______________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 15. junija, ob 20.15 bo v veliki dvorani Kulturnega doma koncert New Svving Quarteta ob 30-letnici delovanja.
V	torek, 9. junija, ob 20. uri gostovanje SNG Opere in baleta iz Ljubljane v Primorskem dramskem gledališču z opero: ]. Strauss »Cigan baron«.
Cerkev na Kostanjevici: V petek, 5. junija bo ob 20.30 iz cikla Glasba z vrtov Sv. Frančiška - za Posočje koncert mešanega pevskega zbora »Hrast« Doberdob, dirigent: Hilarij Lavrenčič.
PORTOROŽ
Križni hodnik samostana sv. Frančiška, Piran.
V	petek, 12. junija, ob 21.00 - Godalni kvartet Carl Nielsen
Avditorij Portorož
V	sredo, 17. junija, ob 19.00 uri veCer sodobnega plesa: Na metuljevih krilih. Baletna skupina Metulj iz Pirana pod vodstvom Lidije Pogačar in Plesni studio Lai iz Izole pod vodstvom Lilijane SantiC.
V	petek, 19. junija, ob 21.00 koncert zabavne glasbe »Kreslin Predin Lovšin«.
Od Četrtka, 25. junija, do nedelje 28. junija, 19. festival sodobne ljudske glasbe EBU, pod pokroviteljstvom Evropske radijske zveze- EBU in v sodelovanju z evropskimi radijskimi postajami.
UUBUANA
SNG Opera in balet
Danes, 2. junija ob 19.30 (abonma SOU torek, izven, konto): L Stravinski: »Oedipus Rex« in C. Orff: Trionfo di Afrodite«. Zadnjic v sezoni.
V	soboto, 6. junija ob 19.30 (izven, konto): G. Puccini »La Boheme«.
Velika dvoran Slovenske filharmonije
Danes, 2. junija ob 20. uri v okviru cikla Večeri komorne glasbe bo nastopil Godalni kvartet Tartini. Nastopajo Črtomir SiSkoviC (T. violina), Romeo Drucker (2. violina), Aleksandar Milošev (viola) in Miloš Mlejnik (violončelo). Gost večera bo Konstantin Bogino (klavir). Na sporedu W. A. Mozart, A. Skrjabin in D. Šostakovič.
Križanke - Festival Druga godba
Do 11. junija.
V	okviru festivala bo od 5. do 7. junija v klubu K4 glasbena delavnica s turskim tolkalcem Okay Te-mizom.
Križanke - Jazz Festival
V	teku je predprodaja vstopnic za 39. jazz festival, ki bo od 10. do 12. julija.
Hala Tivoli
V	ponedeljek, 15. junija bo nastopila violinistka Vannessa Mae.
Koncert Annie Lenox, napovedan za torek, 16. junija, ODPADE.
KRANJ
Dvoran na Primskovem
V	petek, 5. junija ob 19. uri »5. METAL FESTIVAL«. Poleg nemškega anssambla Atrocity bodo nastopili Se Sky tovver, God scard, Last twilight, Sabatum, R.I.P. in Pitoni.
______________HRVAŠKA____________________
ZAGREB
Stadion
Koncert Rolling Stonsov, napovedan za 28. t. m. je prenesen na kasnejši datum.
PULA
Arena
5. julija ob 20. uri koncert skupine The Kelly Fa-mily. Za informacije lahko pokličete na Arena Tours (tel. 0038552-34355).
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
lURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
^•famarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9.
ure (grad od 8. do 18. ure).
1^. °gled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. jamarski park - tople grede: do 30. septembra je . ..Ogled zanimiva razstava živih metuljev »Mfe-p jev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
ača Costanzi: do 8. junija je na ogled razstava y askega arhitekta, slikarja in grafika Ennia Cervija. p^aik: vsak dan (tudi ob nedeljah) 10-13 in 17-20. stna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je tni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak n, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob (0 ?®ikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. q 4195148 od 9. do 14. ure.
sta er‘*a Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je raz-Ql va Maurizia Galimbertija.
fanr- SCe Miela: na ogled je razstava Roberta Zuf-Sr a3 V Pr*redbi Photo Imago.
Jdnja sola Stuparich (Cesta za Rocol 61): na ge ,ed je razstava Jasne Merku.
n6s turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20): Se da-t, ,’ |; junija razstavlja Ennio Steidler. Urnik: od po-tio.:6, a do petka 9-19, ob sobotah 9-13, zaprto ob Honiah in Praznikih.
rk 61 Savoia Excelsior: do 18. junija je odprta raz-fc.FutoeFermo.
FV 10 Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja
i>Gandolfi.
st®1-'11 d’arte Minerva (Ul. S. Michele 5/1): raz-1q )a Silvia Pavlidis. Umik: od torka do sobote od ll' 0 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Ob nedeljah od Gal ^•<?° ^-OO, zaprto ob penedeljkih.
Ig er*)a Nadia Bassanese (Trg Giotti 8 - 1. nad.): do l(aJuuija razstavlja Sergio Scabar.
Da avna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg 2g ? degli Abruzzi, 1): Razstavlja Gruppo studio lgQ()rnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do Mn '.Gb sobotah in nedeljah zaprto. u ) Revoltella; do 10. junija, razstavljajo irski 1 vi za James Joyca »Joyce Sight« Umik: od po-a do sobote od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do
nedeljk;
20.00. Ob nedeljah od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto.
Razstavna dvorana občinske oglasne deske: do 7. junija razstavlja ilustrator Ugo Pierri v sklopu prireditve »Fantasia«.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
OPČINE
Osnovna šola France Bevk: do 6. junija so na ogled ilustracije Vesne Benedetic.
ZGONIK
Carsiana: botanični vrt je odprt od torka do petka 10-12, ob nedeljah in praznikih 10-13, 15-19.
REPEN
Pokrajinski muzej: do 7. junija je odprta razstava »Dmgi v Alpah«. Umik: ob petkih in sobotah 18-20, ob nedeljah 10-12 in 16-19.
GORICA
Galerija ARS - Katoliška knjigarna na Travniku: na
ogled je razstava Davida Pintarja.
Goriški grad: Se danes, 2. junija je na ogled razstava o arhitektu Habsburžanov - Nicolo Pacassiju. Umik: 10-18, zaprto ob ponedeljkih; na gradu je tudi odprta razstava zemljevidov z devinskega gradu.
VIDEM
Centro friulano arti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3): na ogled so dela slikarja Maria Della Ricca.
Grad: do 6. septembra bo na ogled razstava »Skrite mojstrovine Hermitaža iz Sankt Petersburga«.
BENETKE
Galerija Contini (San Marco 2765): do 23. junija je na ogled razstava risb Guarientija.
PalaCa Grassi (San Samuele): do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«. Umik: 10-19.
Ateneo Basso (Piazzetta dei Leoncini - San Marco):
do 30. junija je na ogled razstava Vincenta van Go-gha - risbe iz albuma Japonais (Arles 1888). Umik: 10-19.
Palazzo delle Prigioni Nuove (Riva degli Schiavo-ni): do 12. julija je na ogled razstava skulptur »Ne-reo Quagliato: Icaro nel cielo di Venezia«. Urnik: 10-20.
Alla Nuova della Collezione Peggy Guggenheim (Dorsoduro 701): do 13. septembra je na ogled razstava »Morandi Ultimo: tihožitja 1950-1964«. Urnik: 11.18, zaprto ob torkih.
Schola di SanVApollonia (S. Zaccaria): do 30. novembra je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Urnik: 10-19.
Palazzo Venier dei Leoni - Zbirka Peggy Guggenheim: na ogled je stalna zbirka umetnin iz zbirke Giannija Mattiolija. Urnik: 11-18 (zaprto ob torkih). PalaCa Fortuny (San Marco - San Beneto): na ogled je fotografska razstava »Venezia Novecento«.
_______________SLOVENIJA____________________
NOVA GORICA
Poslovni center HIT: danes, 2. junija ob 20. uri otvoritev razstave Giannija Borte. Razstava bo na ogled do 21. junija vsak dan od 8. do 13. ure in od 14.00 do 20.00 ure.
V Avli PDG: do 14. junija je na ogled razstava Ljuba Bizjaka »Maske«.
Mestna galerija (stavba Primorskega dramskega gledališča): na ogled je razstava Rudija Pergarja z naslovom »90. leta - slike in risbe« po naslednjem umiku: vsak dan od 8. do 15. in od 14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
SEŽANA
Kulturni center S. Kosovela: na ogled je razstava Žarka Vrezca.
HRPELJE
Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«.
ŠTANJEL
Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska razstava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slovenski planinski transverzali.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava slik in risb Stefana Planinca.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Umik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17.
PORTOROŽ
Bela dvorana Avditorija: do 20. junija, razstava aktov društva SOLINAR iz Pirana.
UUBUANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Modeme galerije; Se danes, 2. junija je na ogled razstava Živka I. Mamšica.
Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstavlja AleS PrinCiC.
Mala galerija CD: na ogled je razstava Branka Cvetkoviča.
Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov in fotografij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdama. Narodni muzej Slovenije: do 7. junija je odprta razstava dr. Janez Bleivveis in njegov Cas. Muzej je odprt vsak dan, razen ponedeljka med 10. in 18. uro, ob Četrtkih do 20. ure.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
NOVICE
Danes proti Švedom bo igral Di Biagio
GOTEBORG - V okviru priprav za nastop na nogometnem SP se bo Italija danes ob 18.15 pomerila s Švedsko (ne nastopa na SP), novost pa je v tem, da bo selektor »azzurrov« v začetno postavo uvrstil Rominega veznega igralca Di Biagia. Zamenjal bo poškodovanega Dina Baggio, vendar poznavalci menijo, da se mu ponuja velika priložnost za osvojitev standadardnega mesta v moštvu. V napadu bo zanelsjivo igral Roberto Baggio, prvi napadalec bi moral biti Vieri, ki pa ni povsem nared. Iz Maldinijevih besed je bilo mogoCe razumeti, da bosta v drugem polčasu stopila na igrišCe vsaj še Mo-riero in Bergomi. V vratih bo seveda igral Pagliuca, potem ko je Peruzzi že zapustil sedež priprav zaradi huje poškudbe v meču.
Italija: Pagliuca, Nesta, Maldini, Albertini, Canna-varo, Costacurta, Di Livio, Di Biagio, Vieri, R. Baggio, Di Matteo. (12 Buffon, 13 Bergomi, 14 Pessotto, 15 Moriero, 16 Inzaghi, 17 Ravanelli, 18 Chiesa). Švedska: Hedman, RNilsson, P.Andersson, Bjork-lund, Camarc, Schvvarz, Mild, Larsson, Sodestrom, K.Andersson, Pettersson (12 Kihlstedt, 13 Mjallby, 14 M. Misson, 15 Anders Andersson, 16 Andreas Andersson).
Gebreselassie izboljšal rekord v teku na 10.000 m
HENGELO (Nizozemska) - Etiopec Habre Gebrse-lassie je izboljšal svetovni rekord v teku na 10 tisoč metrov v Času 26.22:75.Prejšnji rekord je v Času 26:27:85 pripadel Kenijcu Paulu Tergatu. Dosegel ga je avgusta lani v Bruslju.
Chicago premagal Indiano in bo igral v finalu z Utahom
CHICAGO - Prvaki košarkarske lige NBA igralci Chicago Bulls so v odločilni sedmi tekmi finala vzhodnega dela lige premagali Indiano Pacers z 88:83 ter se s 4:3 v zmagah uvrstni v veliki finale, kjer bodo za naslov prvaka igrali s košarkarji Utah Jazz. Prva tekma bo v sredo v Salt Lake Cityju.
Biki, ki so zelo slabo metali (38%, 29:76), so se do priložnosti, da bodo lahko še tretjič zapored osvojili naslov, dokopali v zadnjih petih minutah tekme. Po izenačenju na 79:79 so igralci Chicaga dosegli devet od zadnjih 13 košev na tekmi. Prvi strelec srečanja Michael Jordan je dosegel 28 točk (met 9:25). Izjemno racionalno je igral Hrvat Toni Kukoc (21 točk, met iz igre 7:11, 3:4 za tri točke), kijev tretji Četrtini, ko njegovi ekipi ni šlo, nanizal kar 14 točk.
Majolijeva naprej
PARIZ - Včerajšnji izidi osmine finala mednarodnega teniškega prvenstva Francije, ženske: No-votna (Ceš, 3) - Kurnikova (Rus, 13) 6:7 (2:7), 6:3, 6:3; Majoli (Hrv, 10) - Martinez (Spa, 7) 7:6 (7:1), 6:7, (3:7), 6:3, Hingis (Svi, 1) - Smasnova (Izr) 6:1, 6:2, V. Williams (Zda, 8) - Nagyonba (Sik) 6:1, 6:3, Seleš (Zda, 6) - Rubin (Zda) 6:1, 6:4; Schny-der (Svi) - Šema (Spa) 6:1, 6:3, Sanchez (Spa, 4) -S. VVilliams (Zda) 4:6, 7:5, 6:3, Davenport (Zda, 2) - Testud (Fra, 14) 6:3, 4:6, 6:2). Moški: Corretja (Spa, 14) - Stoltenberg (Avs) 6:4, 6:4, 6:3; Devvulf (Bel) - Clavet (Spa) 7:5, 6:3, 6:1; Arazi (Mar) - Be-rasategui (Spa, 16) 6:2, 6:4, 3:6, 6:3; Pioline (Fra) -Safin (Rus) 4:6, 6:4, 6:7 (5:7), 6:4, 6:4; Mantilla (Spa, 15) - Delgado (Par) 6:2, 6:2, 6:4; Muster (Avt) - Meligeni (Bra) 6:4, 6:7, 6:3, 3:6, 6:3, Rios (Čile, 3) - Costa (Spa, 13) 4:6, 6:4, 6:3, 6:3; Moya (Spa, 12) - Knipschild (Nem) 6:3, 7:5, 3:6, 6:4.
KOLESARSTVO / ETAPA NA KRONOMETER
Navdušen sprejem za udeležence Gira
Zulle potrdil premoč, odličen nastop Slovenca Hvastije - Mnenja in zakulisje
Marco Pantani na Kontovelu (Foto KROMA)
Nastop kolesarjev Gira je bil za Trst velik dogodek. Dobesedno je paraliziral mesto in del zahodnega Krasa, požel pa je veliko zanmanja, saj se je ob progi zbralo veliko število ljubiteljev tega športa in radovednežev. Alex Zulle je potrdil svojo premoč, Pantanija Čaka v gorah zelo težko delo, da ga spodrine z vrha skupne lestvice, Rus Tonkov pa stoji na preži in Čaka na svojo priložnost. V Trstu je blestel tud Slovenec Martin Hvastija z odličnim 12. mestom. Kaj pa se je dogajalo v zakulisju dirke?
POTUJOČA VAS: Vsak dan se okoli 500, 600 ljudi premakne iz enega kraja do drugega. Vsak ima svojo vlogo: eni sprejemajo Časnikarje, dragi pazijo na red, na goste, tretji postavljajo ograje itd. Vse poteka v najlepšem redu, kot, da bi šlo za tovarno in človek je prav presenečen ob toliki fimkcionalnosti in vsk-lajenosti. Ko je bila dirka že pri koncu so npr. takoj pričeli s pospravljanjem. Uro po končani dirki, je bilo skoraj že vse pospravljeno.
REKLAME: Gira si ni mogoče zamisliti brez reklame. Poleg kilometrskih reklamnih napisov ob cestah, je blizu Starta oz. cilja (v Trstu sta si bila oba zelo blizu) še »Villa-ge hospitality«, kjer ima vsak sponsor svoj šotor in kjer je polno reklamnih spominkov. Na voljo je tudi bar, ki pa žal ima le pijaCe in nic za pod zob.
DEKLETA Okoli Gira kar mrgoli lepih deklet. Ne samo tistih, ki ob koncu dirke nagradijo kolesarje, temveč tudi tiste, ki skrbijo za reklamo in za sprejem gostov. Marsikdo je bil v nedeljo bolj pazljiv na dekleta kot na same kolesarje.
Kdo je najbolj priljubljen kolesar? To je težko reci. V nedeljo so želi najveCji aplavz
Cipollini, Bugno, Chiappucci, Pantani in Bartoli. Ztiella in Pantanija so časnikarji ob koncu dirke dobesedno obkrožili z mikrofoni in teleka-merami. Posebne pozornosti je bil deležen tudi Martin Hvastja, za katerega je prišlo iz Slovenije veC Časnikarjev.
Koliko kilometrov prevozijo kolesarji? Letošnji Giro meri 3868 kilometrov, vendarle jih kolesarji prekolesarijo dosti več. Pred pričetkom vsake etape se namreč ogrejejo na cesti ali na posebnih valjih. Se Čudno, da ne spijo na kolesih.
NEDELJSKA PROGA: Z avtom smo spremljali dirko Kazakstanca Alexa Seferja, ki je pristal na 92. mestu s 5 minutami in 46 sekundami zaostanka. Proga je bila lepa in ne preveč zahtevna. Največ gledalcev je bilo na vzpetini pod Kontovelom, kjer je bil tudi »El Etiablo«, nemški navijač, ki spremlja vse kolesarske dirke in je obeleCen v hudiča. Precej navijačev je bilo tudi v Sesljanu, medtem, ko je bilo v Barkovljah mnogo takih, ki so se raje sončili kot spremljali dirko. V mestu pa je bilo seveda blizu cilja natrpano ljudi.
KDO BO ZMAGAL?: Med
kolesarji, Časnikarji, gosti in tistimi, ki so se potepali okoli Gira, smo napravil raziskavo. Vsi brez izjeme so še pred koncem etape stavili na Ziilla.
POVEDALI SO
Adriano De Zan (novinar)
Koliko let že spremljate Giro? »2e 45 let«
Kako vam uspe biti še tako živahen? »Kolesarstvo mi je paC všeč, in to je edino delo, ki gapoznam in je čudovito.«
Tako Čudovito, da ste veselje do kolesarstva prenesel na sina? »Res je in sem vesel. Kolesarstvo zdrav in resen šport.«
Giordano Cottur (bivši
tržaški kolesar, sedaj ima 84 let)
Kaj vam pomeni prihod Gira v Trst? »Obujam stare spomine. Počutim se kot, da bi bil spet mlad.
Ah bi bila današnja etapa za vas ustrezna? »Mislim prav da ja, saj sem se vedno dobro odrezal na etapah proti Času, prišel sem vedno med prvimi tremi.«
Radivoj PeCar (podpredsednik deželne kolesarske federacije)
Kako bi ocenil sprejem Trsta? »Sprejem je zelo dober, seveda temu pomaga tudi lepo vreme.«
Kdo pa je najbolj zaslužen, da je po 17 letih ponovno Giro v Trstu? »Mislim, da se je celotna občinska uprava, z odbornikom Degrassijem na Čelu, zelo potrudila, da je ponovno prinesla Giro v Trst. Njim gre največja zasluga na to.«
Martin Hvastja (edini slovenski kolesar letos na Gira)
Kateri je vaš dosedanji
obračun na Gira? »Do sedaj sem zadovoljen, vendar mi je žal za tisto Četrto mesto pred tremi dnevi. Z malo veC sreCe, bi lahko dosegel kaj več.«
Vam je proga v Trstu ustra-zala? »Mislim, da sem vozil dobro. Progo sem pač poznal, saj prihajam pozimi večkrat v te kraje na trening. V preteklih dveh dneh sem malo varčeval z moCmi, da bi danes vozil boljše in mislim, da mi je to uspelo.«
Kaj pa pričakuješ od zadnjega tedna? Čakajo me naporni dnevi, saj nisem specialist za gore. Potrudil se bom, da bom Cimboljši in da bom pomagal dragim v ekipi. Moja ekipa bo sodelovala na Toura, a se ga jaz ne bom udeležil. Raje se bom pripravil za dirko po Španiji in za svetovno prvenstvo.««
Zakaj v Sloveniji ni veliko vrhunskih kolesarjev? »Imamo nekaj talentov, ki pa ne pridejo v ospredje in jih profesionalne ekipe ne opazijo.«
Primož Čerin (bivši slo-
venski kolesar, sodeloval je na treh Girih, najboljši uspeh: končno 19. mesto)
Zakaj nima Slovenija vrhunskih kolesarjev? »Slovencev je le 2 milijona, zato je težko, da bi imeli mnogo pro fesionalcev. Mislim, da je že uspeh, Ce imamo enega kolesarja na Gira, Čeprav bi lahko bil med njimi še kateri. V naših klubih je sicer več de brih kolesarjev, a jih ravno klubi ovirajo pri prehodu v boljše sredine, ker jih ne me rejo nadomestiti.«
Vaše mnenje o Hvastiju? Mislim, da je opravil dobro nalogo, saj v glavnem mora pomagati dragim v ekipi.
Vittorio Adomi (bivši italijanski kolesar, zmagovalec Gira leta 1965 in svetovnega prvenstva leta 1968)
Kaj menite o sprejemu Trsta Gira?
Trst je na Čudovit način sprejel Giro in dokazal, da si ga zasluži.
Ah bi vam današnja proga in cel Giro ustrezal? »Ne preveč.«
Kaj se je spremenilo odtak-rat ko ste vi kolesarili? »N® dosti. Sedaj je težko, da so kolesarji celo letov formi. Pripravijo se paC za določene dirke in tako dosežejo uspehe le v enem delu leta.«
Ah je preveč dirk? »Me-Prav je, da je kolesarji lahko izbirajo, vsaka ekipa pa Šteje zdaj 20 elanov.«
Carmina CasteUani (organizator Gira)
Kako bi ocenil sprejem Trsta? »Odličen, daleC nad pričakovanjem. V preteklih dneh je bilo baje nekaj pol®" mik a se je vse zares odlično izteklo. Publika je dobesedno objela Giro.
Torej ne bo treba spet čakati 17 let, da se bo Giro vrnil v Trst? »Res mislim, da ne.	,
Fontanelli dobil 16. etapo
ASIAGO - Italijan Fabiano Fontanelli je zmagovalec 16. etape od Vidma do Asiaga. V ciljnem Sprintu je prehitel rojaka Paola Bettinia in Maria Scireo. Roza majico vodilnega v skupnem seštevku je kljub zaostanku več kot 12 minut zadržal Švicar Alex Zuelle. Zadnja etapa pred zahtevnimi preizkušnjami v Dolomitih je postregla z dolgim pobegom trojice, ki so je do cilja prikolesarila lepo prednost pred glavnino, v kateri je bil tudi Ziille. Skupni vrstni red: 1. Zulle (Svi) 73.51:28 , povprečna hitrost 40,075 km na uro; 2. Tonkov (Rus) +2:02;	3. Bettini (Ita) +3:29; 4. Pantani
(Ita) 3:48; 5. Guerini (ita) + 4:21: 6. Noš (Ita) +4:34; 7. Bartoli (Ita) + 4:52;	8. Camenzind (Svi) + 5:21; 9.
Gončar (Ukr) +5:48: 10. Dominguez (Spa) + 5:50;
Izidi etape na kronometer
Kronometer, 40 km: 1. Ziille 44:38 (povprečna hitrost: 53,771 km/h); 2. GonCar+53; 3.Tonkovl:22 ; 4. Dominguez2:00 ; 5. Bartoli 2:11; 6. Boscardin (Svi) 2:13; 7. Forconi (Ita) 2:16 ; 8. Camenzind 2:32; 9. Salvoldelli 2:33; 10. Kasputis (Lit) 2:44; 11. Velo (Ita) 2:51; 12. Hvastija (Slo) 2:53.
NEDELJSKI IZIDI - NEDELJKSI IZIDI - NEDELJSKI IZIDI - NEDELJSKI IZIDI
Podvig Triestine
Triestina - Pro Patri a 2:0 (1:0)
STRELCI: Zampagna v 28. in Canel-la v 90. minuti.
TRIESTINA: Vinti, Birtig, Gambaro (Benetti od 26. min.), Modesti, Notari, Bambini, Goti, Catelli, Trosce (Canela od 33. d.p.), Gubellini, Zampagna (Riccardo od 23. d.p.).
PRO, PATRI A: Mačehi, Toniolo, Tubaldo, Ricci, Bandirali, Polvani, Bo-nomi (Olivari od 16.d.p.), Rusconi (Tato od 21. d.p.), Lunini, Calvio, Pro-venzano (Tortora od 30. min.).
Triestina je celo sezono praviloma igrala povprečno, v doslej najpomembnejši tekmi pa je navdušila svoje navijače. Polfinalno tekmo končnice proti Pro Patrii je namreč odigrala v velikem slogu in si pred povratno tkemo v nedeljo v kraju Busto Arsizio priborila veliko prednost.
V drugem polfinalu sta se Albinese in Cittadella razšla pri neodločenem izidu 1:1, potem ko je Cittadella vodila skoraj do konca tekme. V play offu veljajo pravila mednarodnih nogo-metnh pokalov.
B liga: Boj za napredovanje spet zelo odprt
IZIDI: 36. kola: Cagliari - Venezia 1:1, Andria - Reggiana 1:1, Foggia - Ra-venna 2:2, Genoa - Castelsangro 2:1, Monza - Ancona 3:3, Pescara - Perugia 1:2, Reggina - Salernitana 1:0, Torino -Chievo 1:1, Treviso - Padova 3:2, Verona - Lucchese 2:0.
VRSTNI RED: Salernitana 68, Ca-gliari in Venezia 62, Torino 59, Perugia 56, Reggina 52, Reggiana 50, Treviso, Genoa in Chievo 48, Verona 47, Andria 46, Pescara in Lucchese 43, Ravenna 42, Monza 41, Foggia 40, Ancona 36, Padova 33, Castelsangro 30.
Maribor drugič zapored prvak
LJUBLJANA - Izidi 34. kroga v 1. slovensmki nogometni ligi: Rudar Velenje - Maribor Teatanic 0:1 (0:0), Primorje - Mura 2:2 (2:1), SET VevCe -SCT Olimpija 1:2 (1:2), Potrošnik -Protonavto Publikum 0:1 (0:0), Korotan - HIT Gorica 2:1 (0:1)
Vrstni red: Maribor Teatanic 70, Mura 63, HIT Gorica 61, Primorje 54, SCT Olimpija 51, Protonavto Publikum 49, Rudar 42, Korotan 33, Potrošnik 30, SET VevCe 19.
Spanci evropski nogometni prvaki do 21 let
BUKAREŠTA - Španija je sinoči v Bukarešti v finalu evropskega nogometnega prvenstva do 21 let premagala Grčijo z 1:0 (0:0) in drugič po letu 1986 osvojila naslov prvaka za to starostno skupino. Odločilni zadetek je v 65. minuti dosegel Ivan Perez. Norveška je v srečanju za tretje mesto ugnala Nizozemsko z 2:0 (1:0).
Kinder prvak
Kinder - Teamsystem 86:77 (36:44, 72:72)
KINDER: Danilovič 20 (5:7, 2:7),
Crippa, Abbio 22 (6:9,1:3), Nesterovic 14 (6:6), Hansell, Sconochini 13 (5:6, 0:1), Binelli 1 (0:1), Savič 10 (3:4, 0:1), Rigadeua 6 (2:6, 0:3), Frosini.
TEAMSVSTEM: Gay (0:1), Attruia, MOretti, Fučka 14 (3:10, 0:1), Myers 27 (5:6, 3:9), Galanda, VVilkins 2 (0:4, 0:2), 0’SuIIivan, Chiacig 17 (8:11), Ri-vers 17 (4:9, 2:9).
PM: Kinder 23:36, Teamsystem 22:25. PON: Savič (67:68), Myres (69:67), Sconochini (74:74).
S košem za tri točke in dodatnim prostim metom Saše Daniloviča je Kinder v odločilni tekmi končnice finala za naslov košarkarskega prvaka izsilil igranje podaljška, v katerem je bil Teamsystem brez moči, saj se mu je zmaga dobesedno izmuznila iz rok v rednem delu, v katerem je bil stlano v vodstvu in imel Sest minut pred koncem tekme že 11 točk prednosti.
Crivile najboljši v kraljevskem razredu Ueda hudo poškodovan
LE CASTELLET- Spanec Alex Cri-ville (honda) je zmagovalec dirke mo-tociklistostov v razredu do 500 ccm za veliko nagrado Francije v Le Castelle-tu. V napeti borbi je za nekaj metrov premagal Michaela Doohana (honda) in rojaka Carlosa Checo, s tem uspehom pa je tudi prevzel vodstvo v seštevku svetovnega prvenstva, v katerem ima zdaj dve točki prednosti pred Doohanom.
Izidi, 500 ccm: 1. Criville (Esp/hon-
da) 42:41,128; 2. Doohan (Avs/honda) + 0, 283; 3. Checa (Spa/honda) 0, 498; 4. Kocinski (ZDA/honda) 6, 888; 5. Biaggi (Ita/honda) 10, 447; 6. Cadalora (Ita/yamaha) 16, 305. Vrstni red v SP: 1. Criville (Spa) 92 točk, 2. Doohan (Avs) 90, 3. Biaggi (Ita) 88, 4. Checa (Spa) 70, 5. Kocinski (ZDA) 43.
V	Cetrtlitrskem razredu se je uveljavil Japonec Harada pred Italijanoma Rossijem in Capirossijem, v razredu do 125 ccm pa je zmagal Japonec Sakata. Hudo se je ponesrečil njegov rojak, veteran Nobora Ueda. V bolnico so ga pripeljali z razmesarjeno roko. Zanj se je kariera skoraj gotovo končala. VN Francije je bila njegova stota dirka.
Maurice Greene izjemno na 100 metrov
EUGENE- American Maurice Greene je na atletskem mitingu za veliko nagrado prve kategorije v ameriškem Eugeneju na 100 metrov tekel 9, 79, s čimer je izenačil tretji najboljši rezultat v zgodovini atletike, vendar pa kot svetovni rekord ne bo priznan, ker je med tekom pihal premočan veter (+2, 9 metra na sekundo).
Ato Boldoti iz Trinidada, Greenov partner na treningih in njegov prijatelj, je bil drugi (9, 89), American Jon Drummond pa tretji (10, 05).
Bebetovi fantje so se oddolžili Nizozemski
V	drugi tekmi 2. kola turnirja vrorld
league v odbojki je Italija s 3:0 (15:7, 15:10, 15:13) premagala Nizozemsko in se ji tako oddolžila za sobotni poraz.
ITALIJA: Bellini 3+5, Papi 120+13. Giretto 0+4, Pasinato 13+19, Sartoretti 2+5, Fei 5+6, Casoli 1+11, Bendandi, Pippi libero.
Totocalcio
PRAVILNA NAPOVED: XX XI X2 IX 11 2X2, DOBITKI: 13 - 809.431.000 lir; 12 -18.396.000 lir.
Totogol
PRAVILNA KOMBINACIJA: 3-12' 13-14-15-21-25-27. DOBITKI: 8 '
7.118.188.000	lir; 7 - 4.347.700 lir; 6 ' 94.200 lir.
Totip
PRAVILNA NAPOVED: X2 12 X2 21 XI 12; DOBITKI: 14 - nihče (jack' pot 593.331.193 lir); 12 - 1.940.000 hr; 11 -162.000 lir, 10 - 25.000 lir.
Jesenske hokejske kvalifikacije v Ljubljani in Celovcu
ZURICH - Slovenska izbrana hokejska vrsta si bo uvrstitev v skupino poskušala priboriti od 5. do 8. novein bra letos v Ljubljani, kjer bo igra..a skupaj s Francijo, Nemčijo in Ukra) ^ no. Na zasedanju mednarodne boke ske zveze v Švici so poleg tega določi ^ tudi drugo skupino, ki bo igrala v ^ lovcu. Za najelitnejšo svetovno dr bo" se bodo tam potegovali Avstri) Američani, Kazahstanci in Estonci,
NAMIZNI TENIS / MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO
KOŠARKA / TURNIR G. SARTI
Kras osvojil sedem kolajn Naslov za ekipo mladink
V finalu boljše od fovorizironega Alorjo - Vanjo Milič (3 kolajne) 2. med mladinkami, Martina Milič 3. med naraščajnicami
Jadranovci zlahka odpravili Miljčane
Sandi Rauber z 28 točkami najboljši strelec Danes Jadran ob 18.30, borovci pa ob 20.00
Krasov namiznoteniški od-je ta teden Čakala izredno ''a&ia preizkušnja, mladinsko Travno prevenstvo, ki krona eelo društva z mlajšimi gene-^djami. Na tekmovanju, ki je Nalo od srede, 27, do nedelje maja v Temi ju je merilo |V°je moči z vrstiniki iz cele ^'je dvajset mladih krasov-j'ev- Tudi letos ni manjkalo ^menosti, zmag in porazov, ^eha in solz pa se rezultatov, košnje italijansko mladinsko Prvenstvo je prineslo Krasu se-/'R* kolajn: eno zlato, dve sre-kni in štiri bronasta odličja.
Prva dva dneva so nastopali donovalci v kategoriji najm-ajsih in naraščajnikov. Nepričakovano, a zasluženo, je v postavi Lisa Ridolfi, . kja Križmancic, Eva Kralj k Paola Zavadlal osvojila tretje desto ekipno pri under 11. ^e so najprej odpravile TT ‘krdinia z gladkim 3:0, nato so 81 Pbvošcine še Corte Maggio-p- Klonile so v polfinalu pred kpgmo iz Messine.
Istui uspeh je dosegla na-afCajniska ekipa z Martino fmlic, Martino Tretjak in Ro-rto Ridolfi. Krasovke so prelagale AP Toretta iz Campa-p TT Valdamo in klonile v P°‘finalu s kasnejšim zmago-P em Angero. V dvojicah je Pm Milic - Tretjak prav tako ^ojil bron. V polfinalu sta se , Pomerili z zmagovalno nV°Pco Zancaner - Stefanova. d°lfi in Butazzoni (TT Sistia-* Pa sta se uvrstili med prvo j^kajsterico. Za las se nam je j kihnila kolajna iz rok pri v Sd najmlajših Lisa Ridolfi -j^knancic. V četrtini finala klonili proti zmagovalne-g P Paru Walter - Macean in 113 s tesnim 2:1, (3 set na |.| Pva Kralj in Pavla Zavad-sta dospeli v osmino finala, j v tako pari pri mešanih Ivicah Ridolfi - Micheli in ^ria Milic - Mucignat.
111 najmlajših v posamezni
konkurenci je prvič nastopal Maria Micheli, ki si je nabiral izkušnje in pokazal lep tehnični napredek Lisa Ridolfi pa je potem, ko je bila zmagovalka v E skupini, med šestnajsterico za las izgubila z Zuchettijevo. Martina Milic je v konkurenci narašCajnic posamezno dosegla prestižno tretje mesto in žal v polfinalu izgubila z Pichlerje-vo šele v tretjem setu na 19. Tukaj smo imeli tudi moškega predstavnika Uroša Fabianija. V skupini se je enakovredno boril z vsemi nasprotiki, a je bila napetost prevelika, tako da je v ključnih trenutkih zgrešil lahke žoge in klonil pred vsemi nasprotniki.
Druga dva dneva sta bila posvečena juniorski vrsti in mlajšim kadetom. Alessia Ge-rebizza, Sara Sardo, Giada Videni in Roberta Zavadlal so zmagale proti Liguriji 3T Genova, nato se žal srečali med osem s tekmovalci državnega centra iz Temija in s 3:0 izgubili dvoboj. Pri parih so bile zmagovalne le pri prvem kolu, nato pa izgubile proti boljšim tekmicam. Za izjemno presenečenje je poskrbela juniorska ekipa Krasa A v postavi Daša
Bresciani ter Vanja in Nina Mihe. Uspešna pa je bila tudi ekipa Krasa B, v postavi Jasmin Kralj, Kristina Stubelj in Martina Zavadlal. Premagala je Bor-dighero, nato pa se srečala s klubskimi vrstnicami, s Krasom A. Prva postava je torej zmagala najprej s Castellano, z drugo ekipo Krasa, nato pa doživela težke in napete trenutke, ko se je borila proti ekipi iz Temija. Po ogorčenem boju je zmagala s 3:1. V finalu se je nato pomerila z bolj kotirano Alar iz Messine, ki uvršča v svoji sredi državno mladinsko reprezentanco v postavi
Žensko Volovo ekipo bo treniral Mossimo Sfera
Valova ženska odbojkarska ekipa, ki bo tudi prihodnje leto nastopala v deželni C ligi, ima novega trenerja, to je priznanega italijanskega strokovnjaka Massima Stere, ki je pri Valu pred leti treniral tudi že moško ekipo. Stera bo nasledil Zorana Jerončiča, ki se po dolgih letih treniranja pri naših društvih (01ympia, Sokol, Val) seli v Furlanijo, kjer bo vodil novopečenega B2-ligaša Bmetersa iz Manzana. Predaja poslov med trenerjema je bila včeraj v telovadnici ob prisotnosti igralk članske ekipe in Valovih odbornikov. Pri delu s člansko ekipo bo Steri pomagal Giorgio Bresigar, društvo pa še išCe trenerja za mladinske ekipe.
Denisa Zancaner (St. 7 na jakostnih lestvicah) in Nicoletto Stefanovo (št. 9.) Uvodno tekmo je opravila Vanja z branilko Zancaner in je po triCetrtur-nem napornem vlečenju spina zmagovalno zapustila mizo po treh setih boja. Daša Bresciani je dokazala, da je neugodna tudi za boljše nasprotnice, a to ji ni zadostovalo za zmago. V tretji tekmi sta si stati nasproti novopečeni državni zmagovalni par Zancaner - Stefanova z Dašo in Vanjo. Naša dekleta sta v tej tekmi igrali z izredno požrtvovalnostjo in zmagali. Takrat pa je ves Kresov tabor zaCel upati in stremeti v zadnjo tekmo. Vanja se je pomerila z evropsko mladinsko podpr-vakinjo Stefanovo in jo po dolgi in napeti tekmi premagala. S tem je bil dosežen državni naslov in veselje vseh je bilo ne-posisno. Kolajne so krasovci dosegli še pri parih, kjer je še nastopala vrsta dragih atletov v postavi Bresciani - Vanja Milic in z dragim mestom. V posamezni konkurenci je mlajša kadetinja Roberta Zavadlal posegla po prestižno 9. mesto. Pri juniorkah je nastopilo sedem posameznic in en posameznik, Bojan Simoneta, slednji je v skupini presenetil nasprotnike in bil dvakrat zmagovalec. Nato pa se je njegova zmagovalna pot zaustavila zaradi razlike v točkah. Junfjorke so bile naslednje: Martina Zavadlal, Martina Tretjak, Martina Milic, Jasmin Kralj, Cristina Stubelj in Daša Bresciani, ki pa žal se niso uvrstile visoko na lestvici. Le Nina Milic je bila zmagovalka v dveh kotih in klonila v tretjem proti sestrični Vanji. Vanja Milic pa je spet osvojila kolajno in sicer svojo tretjo. Po napeti in trdi igri je izgubila v finalu le z Bosijevo, Čutila je preveliko odgovornost, tudi Zelja po naslovu je bila izredno velika. Zato ji je odpovedala primerna zbranost. (S.M.)
Jadran Nuova Kreditna -Intermuggia 100:70 (42:38)
JARAN: Franco, Ober-dan 22, Pregare 20, Valente 5, Salvec 9, Guštin 2, Smec 4, Rauber 28, Grbec 11, Hmeljak 2, trener Vatovec.
PON: Samec. 3T: Rauber 2, Grbec 1, Pregare 1.
Na prvi tekmilS. košarkarskega turnirja za Trofejo Don Giacomo Sar-ti, v organizaciji tržaškega društva Don Bosco, je sinoči Jadranovo moštvo v svoji uvodni tekmi brez veCjih težav odpravilo In-termuggio, za katero so igrati tudi trije Genertelovi rezervni igralci Giacomi, Spigaglia in Miccoti.
V prvem polčasu so se MlljaCni jaranovcem še nekoliko upirati, v nadaljevanju pa je prišla na dan večja Jadranova izkušenost in s Sandijem Rauberjem na Čelu je naša združena ekipa dosegla visoko zmago-
Pozno sinoči je Bor Radenska igral proti SGT.
OSTAU SPORED
Danes, 18.30: Jadran Nuova Kreditna - Barcola-na; 20.00: Latte Carso - Bor
Ha na a k/	I
Sandi Rauber, 28 točk
Radenska; 21.30 : SGT -Don Bosco.
Jutri, 3.6. ob 18.30: SGT
-	Latte Carso, 20.00: Santos
-	Intermuggia, 21.30: Bor Radenska - Don Bosco.
Četrtek, 4.6. ob 18.30: Intermuggia - Barcolana; 20.00: Jadran - Santos; 21.30: Latte Carso - Don Bosco.
V torek, 9. t.m. bodo na sporedu finalne tekme za od 5. do 8. mesta. V sredo, 9. t.m bosta na sporedu polfinalni tekmi; v soboto,
13. t.m. bo ob 19.15 mali finale, ob 21.15 pa finale za 1. mesto.
TURNIR VOHA’ RISTORAZIONE '98 Chiarbola - Bor Friulex-port 57:87 (30:47)
BOR: Stefančič 19, Vidah 5, Vetinsky 15, Hrovatin 15, Caser 18, Stokelj, Mura 2, Valente 13, trener: Furlan
Združena ekipa Bora in Jadrana je zmagala tudi v zadnjem kolu tega posezonskega turnirja. Čeprav so naši nastopiti v okrnjeni postavi (odsotni so bili Brazzani, Guštin in Slavec, v prvih minutah pa se je poškodoval Stokelj), so brez vsakršnih težav strli odpor šibke Chiarbole, pri kateri je tudi manjkalo nekaj standardnih igralcev.
S to zmago si je združena ekipa zagotovila visoko uvrstitev tudi na turnirju, tako da je na najboljši način konCala tudi sicer uspešno sezono, (nš)
TURNIR VFIUMICELLU Fiumicello - Kontovel Nuova Edile 80:72 (39:31)
KONOTVEL: PaoletiC 23, Šušteršič 8, Doglia 20, Rogelja, Budin 2, Semec 10, Gregori 7, Sibelja 2, Umati, trener Vremec.
PON: Šušteršič, Doglia, Gregori. 3T: PaoletiC 2, Do-glia 1, Gregori 1, Semec 1.
Na kadetskem košarkaškem turnirju v Fiumicellu so Kontovelci osvojili 2. mesto. V velikem finalu so nastopiti v okrnjeni postavi, igrati so tudi malo nezbrano in izgubili proti Fiumicellu.
VRSTNI RED: 1. Fiumicello, 2. Kontovel, 3. Arniči Pordenone, 4. Itala Gradišče.
V Miljah tekme reprezentanc
V	telovadnici »Pacco« v Miljah se bo s turnirji za »dečke« pričel danes niz cetverobojev med pokrajinskimi selekcijami mladinskih reprezentanc različnih starosti.
V	izbrani vrsti »dečkov« Trsta, ki se bo danes pomerila z vrstniki Vidma, bodo nastopili tuidi štijre naši mladi košarkarji. To so borovci Iztok Floridan, Diego Posar in Mitja Jevnikar ter poletovec kristjan Ferfolja. Trenerja ekipe sta Franco Filipaz (Sgt) in Matija Jogan (Bor).
Danes (ob 17. uri) bo igrala tudi ekipa »propagande«, Trst pa bosta zastopala tudi borovca Ivan Kralj in Miko Madonia.
Prihodnji teden bodo na vrsti naraščajniki, barve Trsta pa bosta med drugimi branila tudi Aleksander Miloševič (Bor) in Andrej Guštin (Polet).
ODBOJKA
ZOIS 2006/ CELOVEC
Mirna Eurospin B v Play offu pri dnu
i; Moška divizija f, y °ff
(iS-i a ‘ Mirna Eurospin B : A°. 10:15,11:15,15:8,16:14
k MIMA EUROSPIN B: Glavi) Velff. Miot, Maver, Sgubi
aJf. ^dnji tekmi v sezoni je b palcev spet samo še 10 v tem tiči verjetno tudi n JU]jjZa Poraz proti drugouvršCt V6C ’ Ki je tokrat pokazala veli nas^1’ Slogašem pa bi k ejp ec vec prav prišel, da bi kjg.11, °d šestih lahko privoš skoz' ,l<^nor- Tekma je bila v Sgfji1 Zelo izenačena, naši sc hupi. v°dili v 2:1, prdnosti HjSri 1 tudi v tie breaku (13:9), a
^ati izkoristiti.
kotie 6nstva prve divizije je ta
. h-.	. * otarpiSa Prirncmnrvva o
je	vec, splet okoliščin
Os-aT®86! tako, da so fantje Pa g 1 le dve tekmi. Mlajša i tekj^^apina bo svojo zad V0p 0 °digrala danes proti el Ko' d- (Inka)
Tg orf1?11* vrstni red: Pallav
s2n . vrsmi rea: irairav ley , ’ |ulia 16, S. Andrea 8,' kiirnc.^1 ^ di Prevenire 6, M
°sPin B ■
Slovenija podpisala izjavo o skupni kandidaturi za ZOI
CELOVEC - Zupan občine Kranjske Gore Jože Kotnik je včeraj na sedežu koroške deželne vlade v Celovcu v imenu vlade R Slovenije podpisal izjavo o skupni kandidaturi Koroške, Slovenije in Furla-nije-Julijske krajine za Zimske olimpijske igre leta 2006. Skupna izjava mdr. predvideva tretjinsko udeležbo treh regij pri stroških, ki znašajo zaenkrat 12 milijonov šilingov, ki pa bodo zagotovo še narasti.
Namestnik koroškega delželnega glavarja Michael Ausservvinkler je ob tej priliki poudaril, da je s podpisom Slovenije kandidatura spet dobila »močan fundament«. 2e 16. aprila je izjavo v Celovcu podpisal predsednik vlade avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine Giancarlo Cruder. Podpisne ceremonije na
sedežu koroške deželne vlade so prisostovali še celovški župan Harald Scheucher, slovenski generalni sekretar za kandidaturo treh dežel Vojteh Budinek ter predstavnica urada za gospodarsko in turizem v Kranjski Gori Neda Kovačič.
Koroška je medtem še okrepila mednarodni lo-bijing za ZOI »brez meja« 2006. Konec tedna sta se Ausservvinkler in olimpijski zmagovalec Franz Klammer mudila v Moskvi, kjer sta kandidaturo predstavila ruskemu vice-premierju Nemzovvu in namestniku MOK-a Vitanju Smimovu, danes se bo Ausservvinkler udeležil zasedanju Mednarodne hokejske zveze v švicarskem Lausanneu, 4. junija pa je na sporedu predstavitev kandidature na zasedanu MOK-a v Sevilli v Španiji. (I.L.)
KOTALKANJE / LEP USPEH
Na dtiavni fazi UISP bo nastopilo šest članov Vipave
Stalno rast naraščaja pri ko-talkarskem odseku KSD Vipava so potrdili tudi odlični rezultati deželne faze UISP. Društvo iz sovodenjske občine je namreč v državni finale, ki bo konec junija in v začetku julija v Bologni, plasiralo kar Sest svojih mladih tekmovalcev. To je uspelo Cristini Sirotti, Monici Quaggiato in Karin Kukovac med kadetinjami, Isabelli Luci-grai med mladinkami, Ivani Nanut med malimi azzurri in Martini Quaggiato v kategoriji primavera. Ce tem rezultatom dodamo še veC uvrstitev v finalna tekmovanja FIPH, lahko rečemo, da je letošnja sezona vipavskega društva resnično zelo uspešna.
Rezultati UISP, deželna faza:
ZaCetnice: Daniela Visintin 15. v prostem programu); kadetinje: Cristina Siortti 1. v prostem programu, Monica Quaggiato 4. v prostem programu in obveznih likih; Karin Kukovac 5. v prostem programu; mladinke: Isabella Lucigraii 1. v prostem programu in 2. v obveznih likih, Lara Pelicon 3. v prostem programu in 5. v obveznih likih); mali azzurri: Matija Kukovac 1. v prostem programu in obveznbih likih; Ivana Nanut 2. v prostem programu in 1. v obveznih likih; primavera: Martina Quaggiato 2. v prostem programu in 4. v obveznih likih; neagonizem, 1. stopnja: 4. Katja Coceani, 15. Lara Zanette, 22. Deborah Brumat. 2. stopnja: 11. Karen Peteani.
AVTOMOBILIZEM
Smola Zeniča
Vodil do 2 kroga pred koncem
Naš pilot Alberto Zenic tudi tokrat ni imel sreče. Na tekmi v Mostu na Češkem, ki je veljala za avstrijsko in srednjevropsko prvenstvo, je bil v soboto 11. na skupni lestviti. Za avstrijsko prvenstvo pa celo tretji.
V soboto je zmagal je Nemec Joerg Sandeck na dallari 393, ki je 20 krogov prevozil v 30:49, 810 s povprečno hitrostjo 161, 540 km na uro. Drugi je bil njegov rojak Frank Brendecke, tudi na dallari 393 sz 31:09, 841, tretji pa Zenic z 31:09, 841.
Na EP je zmagal Ceh Peter Križan na dallari 396.
Nedeljska dirka se je odvijala v deževnem vremenu in zato na spolzki progi. Tekma se je odlično začela za Zenica, ki je bil za avstrijsko prvenstvo do 2 krogov pred končnim ciljem celo prvi. Nato je napravil napako pri izhodu iz ovinka in se zavrtel na progi. Motor njegovega vozila se je ugasnil in seveda tekme ni mogel nadaljevati.
Skupno je zmagal Nemec An dre Fiber na dallari 397.
Zenic pa bo poskusil sreCo konec meseca, ko bo spet dirkal na Češkem, tokrat v Brnu. Upati je, da da se ga ne bo tudi v Brnu držala smola.
JADRANJE / OKOLI BRIONOV
A. Križnič (Čupa) odličen drugi
Na zelo dobro 6. mesto se je uvrstil tudi Tomšič (Sirena) - Boljši vremenski pogoji
PULJ - Puljska jadrnica Saajaa s krmarjem Emilom Kalcidem (Ulja-nik) je žagala na drugi regati okoli Brionskih otokov. Na odlično drugo mesto se je uvrstil Čupin jadralec Andrej Križnic na svoji »Kirni«, ki je bil že v soboto naš najboljši predstavnik, saj je osvojil 4. mesto.
Nedeljska regata se je odvijala v odločno boljših vremenskih pogojih kot dan prej, ko so imeli udeleženci velike težave, tako da je vseh 22 jadrnic dokončalo tekmo. Od naših predstavnikov se je poleg Križnica zelo dobro odrezal Sirenin jadralec Tomšič, ki je osvojil 6. mesto. Zelo spodbudno je tudi to, da se se vsako leto udeležuje druge regate okoli Brionskih otokov vse več jadralcev, ki dokončajo regato Trst - Brioni.
VRSTNI RED NEDELJSKE REGATE
1. Saajaa 2.40’; 2. Kima (Križnic, Čupa) 2.41; 3. Scaramouche 2:43’; 4. Schiribiz 2.45’; 5. Slataper 2.50’; 6. Selve (Tomšič, Sirena) 2.50’; 7. Tre Topi 2.52’; 8. Sweet Charme
2.53’; 9. Enigma 2.55’; 10. Canarino Furioso 2.59’.
PO KATEGORIJAH
1. kategorija: 1. Kima 8KrižniC9; • 2. kategorija: 1. Saaja; 4. kategorija: 1. Scaramouche; 2. Schiribiz; 3. Slataper; 4. Selve (Tomšič); 5. kategorija: 1. Manda.
Po nedeljski regati je sledilo bogato nagrajevanje: Andrej Križnic si je prislužil pokal Brioni za najhitrejše plovilo in pokal prijateljstva; Scaramouche je prejel pokal Vega, pokal Istrske županije pa je dobil Stančič (Scaramouche).
Naj dodamo še, da si je v soboto za regato Trst - Brioni prislužil za prvo mesto v najštevilnejšem razredu pokal Sirene, ki ga je izoblikoval umetnik in Sirenin odbornik Aleksander Starc.
Obe regati sta tudi letos na splošno dobro uspeli, Čeprav je organizator pričakoval nekoliko večjo udeležbo. Sicer pa je bilo vzdušje po obeh regatah izredno prijateljsko in vsi prisotni so so si zaželeli, da bi se naslednje leto spet srečali.
ROKOMET / TURNIR ŽK KRAS ZA 4, KRASOV POKAL V ZGONIKU
Andor Jadran potrdil svojo premoč
Hrpeljčani prepričljivo osvojili 7. mesto - Kras za las »zgrešil« uvrstitev v finale - Danes v ligi
Kot po pričakovanju je bila tudi letošnja Četrta izvedba mednarodnega rokometnaga turnirja v Zgoniku, veljavna za IV. Krasov pokal, v znamenju slovenskega prvoligaša Andor Jadran iz Hrpelj. Njegova zmaga je bila skoraj že napovedana, saj je njihov rokomet za stopnjo višji od ostalih nastopajočih. Oba nasprotnika, Hrvatine v polfinalu, nato pa še Gorenjce iz Dupelj, so ja-dranovci visoko premagali ter potrdili, Četudi so nastopali v crknjeni postavi oz. z igralci druge ekipe, da ostaja hr-peljska šola za ostal eše nedosegljiva.
Bolj izenačene so bile tekme med domačim Krasom, Dupljami in Hrvatini. Med temi pa je izstopalo polfinalno srečanje med Krasom in Dupljami. Ekipi, ki sta se v letošnjih medsebojnih srečanjih že štirikrat srečali, sta poskrbeli za najbolj izenačeno in za-- nimivo tekmo, saj je bil konCni rezultat v dvomu do zadnje sekunde. Kresova sedmerka, za priložnost ojačena z vrnitvijo Pertota, Sardoča in Čebulca, je vseskozi zasledovala DupeljCane, ter dvajset sekund pred koncem izenačila rezultat na 15:15. Ko so že vsi pričakovali podaljške, so gostje, z izvajanjem devet metrovke, v zadnji sekundi srečanja presenetili vratarja Rossija ter si s tem zagotovili nastop v finalu.
V tekmi za 3. mesto so krasovci visoko premagali Hrvatine ter s tem ponovili lanski dosežek.
Vse ekipe so nastopile tudi s svojimi bivšimi igralci, tistimi, ki so že prenehali z igranjem in tudi tistimi, ki so prestopili v druge klube.
Turnir je bil ponovno
Tekmo med Krasom in Dupljami je bila zelo izenačena
priložnost, da so nastopajoči utrdili medsebojne stike in so se tudi dogovorili za organizacijo
podobnih turnirjev med poletjem.
Za Mahničeve varovance pa se uradna sezo-
ODBOJKA / MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR
Olympia ugnala tudi Castenetto
Finalna tekma res zelo privlačna - S. Princi najboljša igralka, V. Zotti pa »naj« tolkačica
V	tekmi za 3. mesto je bila Latisana boljša od koprskega Kemiplasa, ki je na turnirju zelo razočaral organizatorje, saj se je predstavil z mladinsko vrsto, ki sploh ni bila dorasla ostalim udeležencem turnirja.
Nedeljskim finalnim tekmam je sledilo nagrajevanje. Vse ekipe so prejele pokale, za najboljšo igralko pa je bila imenovana domača igralka Silvana Princi, najboljša tolkačica pa je bila Viviana Zotti. Najboljše so izbirali trenerji vseh štirih ekip.
S to tekmo se je za dekleta 01ympie končala zelo uspešna sezona, zdaj pa jih čaka več kot zaslužen počitek.
Sezona pa se nadaljuje za odbornike, ki bodo že prihodnji teden organizirali tradicionalni memorial Spazzapan za mešane ekipe. Odziv je že sedaj dober, vpis pa je še možen do četrtka, zamudniki naj torej pohitijo.
V	telovadnici SZ 01ym-pia v teh dneh potekajo tudi manifestacije v sklopu odbojkarskega tedna Palla-volando, ki ga prireja go-riški odbor odbojkarske zveze FIPAV. Danes (ob 19. uri) bo na tekmi moška teka Ali Star, v soboto pa bo še turnir Veteranov športa.
Izidi finalnih tekem ženskega turnirja:
ZA 3. MESTO Low West Latisana - Ke-miplas Koper 3:1 (15:7, 8:165,16:14,15:7)
ZA 1. MESTO 01ympia Kmeka banka -Castenetto Sedie 3:2 (15:12, 5:15, 17:15, 14:16, 15:12)
OLVMPIA: Corsi, Zotti, L. in S. Princi, Trapuzzano, Ciocchi, Čok, M. in V. Černič, Skerk, Bulfoni.
Olympia je v soboto presenetila z lepo zmago proti Latisani
na ni še končala.
Danes v Hrvatinih morajo odigrati še zadnjo prevenstveno tekmo 2. SRL, rezultat katere pa ne bo sprmenil njihove konCne uvrstitve: Kras bo končal prvenstvo na 4. mestu, RK Hrvatini pa na šestem.
Rezultati turnirja
Polfinalni tekmi: Kras - Duplje 15:16 (8:9), Ador Jadran - Hrvatini 28:16 (14:7).
Za 3. mesto: Kras - Hrvatini 25:16 (12:8).
Za 1. mesto: Andor Jadran - Duplje 33:22 (16:10).
Pokal za zmagovalca 3. mednarodnega ženskega turnirja v odbojki je ostal doma. Cetveroboj je namreč osvojila domača 01ympia KmeCka banka, ki je v finalu s 3:2 premagala Castenetto sedie, potem ko si je v polfinalu privoščila še kotirano Latisa-no. Finalna tekma, bolj kot vse ostale, je bila zelo privlačna in na visoki kakovostni ravni. Castenetto iz kraja San Giovanni al Natisone je letos z napredovanjem v Bi ligo dosegel izjemen uspeh, toda domače igralke niso imele pred njim nobenega občutka manjvrednosti. 01ympia bi lahko zmagala še bolj gladko, saj je v četrtem setu že vodila s 13:4 in celo 14:6, na koncu pa je bila prisiljena igrati tie break. V petem setu so bile vsekakor nasprotnice v vodstvu samo ob menjavi igrišča (8:7), sicer je bila premoč 01ympie dokaj očitna.
PLAVANJE ^
Borovci so se dokaj dobro odrezali
Na raznih preizkušnjah
Na zadnjih tekmah so se Borovih plavalci kar dobro odrezali.
V	bazenu Bianchi je bila promocijska tekma, na kateri je nastopilo tudi 7 borovcev, M so v glavnem dosegli zadovoljive rezultate. Davide Lis-siach (letnik 1989) je v svoji kategoriji na 50 m prsno (53, 1) in 50 m hrbtno (47, 5) obakrat osvojil nehvaležno 4. mesto. Na 50 m prosto je Vanja Kalc (1989) s časom 47, 5 osvojil 24. mesto, na 50 m p1' snopa 19. z 1:03,6.
Tudi pet naših mlajših pre-stavnikov se je na 25-m prog1 solidno opbneslo, Luka Zidarič (letnik 1990) je bil na 25 m prsno 12. v konkurenci 24 tekmovalcev, v prostem slogu pa 18. na kar 60 plavalcev. Na tej razdalji si je Niko Sossi (1991) priplaval 13. mesto, takoj za njim pa se je uvrstil Benjamin Škrap (1990), 35 pa je bil Stefan Jazbec (1990).
Vsi trije so plavali tudi v hrbtni tehniki v konkurenci 58 plavalcev. Uvrstili pa so se takole: 15. Benjamin Skrap, 22. Niko Sossi, 30. Stefan Jazbec. Nastopila je ena sama deklica, in sicer Dana PuriC (1990), ki je plavala na 25 m prosto in hrbtno.
Začetniki A so se pomeril1 na dveh preizkušnjah. V San Vitu je zelo dober rezultat in 18. mesto na 200 m prosto dosegel Matin Lissiach, ki tekmuje prvo leto v tej kategorij1-Med deklicami je Roberta Chierani (1987) prvič plavala pod 3 minutami (2:57, 2) in r bila 27. med 41 plavalkam1-Oba sta nastopila Se na 200 m hrbtno: Martin je bil 8. s Časom 2:47, 3, Chieranijeva pa 13. s 3:18,4.
V	drugi preizkušnji na 20 m mešano je Lissiach izboljša1 za kakih 9 sekund osebni rezultat, Roberta pa je progo p1®" plavala 3:26, 3. Ivan Langhelta (1986) je 200 m prsno plavalv času osebnega rekorda (3:24, 5), Lissiach pa je na 400 m prosto s 5:28, 8 bisvetno lZ boljšal osebno znamko.
RITMIČNA GIMNASTIKA / MEDDE2ELNO PRVENSTVO V GORICI
Borovka Petra Dilli se je izkazala
Osvojila je presenetljivo dobro 3. mesto v vaji s kolebnico - K. Starec 12., M. Mauri 15.
VeC kot odlično tretje mesto v vaji s kolebnico, ki ga je Petra Dilli (na sliki) nepričakovano osvojila v nedeljskem meddeželnem finalu v Gorici, pomeni za Borove ritmicarke dosežek, s katerim so kronale letošnjo res zelo uspešno sezono. Glede na izredno kakovostno konkurenco (nastopilo je namreč v celoti skupno več kot sto najboljših telovadk, ki tekmujejo na B ravni, prišle pa so iz vse severovzhodne Italije) lahko rečemo, da je Petra dosegla več, kot je bilo mogoCe objektivno pričakovati. Svoj uspeh je potrdila tudi z zelo dobro izvedeno vajo z žogo, kar vse ji je prineslo med posameznicami presenetljivo 7. mesto na skupni lestvici, to pa je gotovo njen doslej najboljši tekmovalni dosežek. Konstantnost njenega izvajanja potrjuje tudi podatek, da je v obeh vajah prejela oceno nad 15 točk, kar je uspelo le šestim tekmovalkam.
Ostali borovki nikakor nista razočarali, imeli pa sta možnost prikazati nekaj veC, toda za to bi morali opraviti oba nastopa brezhibno, brez najmanjše napake, kar pa je na tako zahtevnem tekmovanju zelo težko.
Katja Starec je osvojila kar dobro 12. mesto, imela pa je možnost priti tudi v prvo deseterico, Ce bi izpeljala
svoji vaji tako dobro, kot ju je že na nekaterih prejšnjih nastopih. Meggy Mauri pa je imela veliko smolo. Njeno “močnejše” orodje je bil v Gorici obroč in prav to orodje ji je pri kotaljenju ušlo iz kvadrata, s tem pa tudi zelo realna priložnost za uvrstitev med prvo polovico najboljših. Zadovoljiti se je morala s 15. mestom.
Meddeželno prvenstvo v telovadnici Ginnastice Goriziane je bilo dobro organizirano, potekalo je v izredno tekmovalnem vzdušju in pred do
zadnjega kotička zasedeno tribuno. Tekmovanje, na katerem so prevladovale ritmicarke iz Roviga, Lignana in Pordenona, je globalno potrdilo stalno tehnično rast mladih borovk, ki bodo v prihodnji sezoni gotovo pridobile še večjo tekmovalno zrelost, Ce bodo imele boljše vadbene možnosti kot doslej.
Vsekakor lahko reCemo, da so pričakovanja svojega tehničnega vodstva letos povsem izpolnile.
-boj-
Obvestila
SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke-Informacije in vpisovanje na tel. št. 200026 (Tanja in Lara). VP1 sovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998.
SK BED1NA vabi starše atletov in mladih, ki bi se radi pribil2^1 smučanju, na sestanek v Dom Brdina v Četrtek, 4. junija ob 20-
MLADINSKI ODSEK SFDT prireja v nedeljo, 7. junija, izlet ^ osnovnošolce v dolino Zajzero pri Trbižu. Zbirališče ob 6.3 glavni veži železniške postaje v Trstu. Prijave in informacij urad ZSSDI, Ul. sv. Frančiška 20. Tel. 635627.
NK-PC PRIMORJE sklicuje v torek, 9. junija ’98, ob 19. uri v P1 vem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih P štorih IZREDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: sprememba stah1 Sledil bo 35. REDNI OBČNI ZBOR
JK CUPA prireja TEČAJ VVETDSURFA od od 6. 7. do 10. 7. in °d 13. 7. do 17. 7. Za nadaljnje informacije kličite na tel. št. 2998
SZ OLYMPIA obvešča, da je še v teku vpisovanje za odbojka1^ memorial Spazzapan za mešane ekipe (4+2), ki bo od 8. o junija v Gorici. Za vpis po faxu in telefonu 531407 ali P° j® 6 nu 520011 in 538169 (Marjan) in 531407 in 536807 (Andrej)-
SKD HRAST iz Doberdoba priredi v nedeljo 7. junija, 4. POMLADI, kross-tekma z gorskimi kolesi odprta vsein ,0t,u. terjem, s pričetkom ob 17. uri, v občinskem parku v Dober°
Za informacije kličite na tel. 0481/78130.
JK CUPA prireja jadralni teCaj za letnike ’86-92 od 15.6. do ,.g od 29.6. do 10.7. in od 13.7. do 24.7. Za nadaljnje inform3 kličite na tel. St. 299858.
TPK SIRENA sporoča, da so se začela vpisovanja v tečaje razreda Optimist za otroke od 7. do 12. leta in sicer X, ga izmenah: od 15. do 26. 6., od 29.6. do 10.7. ter od 13. do 2’ 0\, vse ostale podrobnosti ter vpis vam je na razpolago tajnis ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure. Tel. in Fax 422696-
RAI 3
slovenski
program
2a Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Prvi aplavz: Marta Lombardi (flavta) in Boštjan Berlot (klavir); pianistka Petra Cercego in harmo-nikaš Mitja Vižintin TV dnevnik, nato Volilna tribuna
RAI 2
RETE 4
S
RAI 1
Euronevvs Dnevnik
Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa;), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Aktualna odd.: 10 minut z...
Film: Vivere in pace (dram., It. ’46, r. L. Zam-pa, i. A. Fabrizi)
Dnevnik
Aktualna oddaja: Poletna Verdemattina (vodita Lu-ca Sardella in Janira Majello)
Vreme in dnevnik Nan.: II tocco di un angelc - Angelski dotik -Zadnji izpit (i. Della Ree-se, Roma Downey) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Film: I dne orfanelli (kom.. It. '47, i. Toto, Carlo Campanini)
Variete: Solletico, vmes risanke Aladdin in nan. Zorro
ČSjl Mladinski dnevnik ~~1 Danes v parlamentu UiSS Dnevnik
Nan.: Hai paura del buio? - Se bojiš teme? . Variete: Colorado (vodi Carlo Conti)
Vremenska napoved Dnevnik
Šport: Fratelli d’ Italia Variete: II paese delle meraviglie (vodita Pippo Franco in Melba Ruffo) Dnevnik
Glasb, odd.; Koncert za praznik republike Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme
Nanizanka
Variete za najmlajše, vmes risanke Nad.: Quando si ama,
10.00	Sv, Barbara Tg2 -Medicina 33 Nan.: Buongiomo profes-sore - Šolski izlet Vreme, dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, 13.30 Zdravje, Navade in družba Kolesarstvo: 81. Giro d’ Italia (17. etapa)
Ci vediamo in TV Kratka poročila Nan.: Komisar Kress, 17.20 Bonanza, vmes (17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Dvojni obraz pravice (i. M. Moriarty) Rubrika o lotu Dnevnik
Nan.: Avvocati (i. An-drea Giordana, Valeria Cavalli, Ignazio Oliva) Dnevnik
Proza: Lo Zen o 1’ Arte di amare (Jacopo Fo)
Danes v parlamentu
RAI 3
Jutranji dnevnik, vreme Aktualno: Top Secret, 9.30 Infinito futuro Kolesarstvo: Giro d’ Italia (17. etapa)
Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, II grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti,dnevnik Znanstveni dnevnik Kolesarstvo: Giro d’ Italia (17. etapa), 17.15 Proces etapi
Dok: Geo Magazine Nad.: Uil pošto al sole
I
ITALIA 1
Slovenija 1	Slovenija 2
Nad,: Piccolo amore, 6.50 Aroma de cafe Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Peste e corna, 9.30 Sei forte, papaj 10,30 Febbre d’ amore Dnevnik
Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: I giorni piu belli (kom.. It. ’58)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi L Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Nan.: Nei panni di una bionda (kom., ZDA ’91, i. E. Barkin, Jimmy Smits) Film: Tacchi a spillo (dram.. Sp. ’91, r. P. Al-modovar, i. V. Abril) Pregled tiska | Film: Pugili (dram. ’96)
CANALE 5
Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Oddaja o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere
Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nan.: Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualno: Uomini e don-ne - Moški in ženske Oddaja o zdravju: Vivere bene salute
Nan.: Stefanie - Nočna izmena (i. C. Schmutzler) Teme iz aktualne kronike: Verissimo na licu mesta (vodi Marco Lior-ni), 17.45 Verissimo (vodi Cristina Parodi)
Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke
Nan.: Supercar
Film: Favola (kom., It. ’95, i. Ambra Angiolini) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti
Nan.: Willy, princ z Bel
Aira
Risanke
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi)
Nan.: A scuola con filoso-fia
Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Flipper Odprti studio, 18.55 Šport studio
Nan.: V osmih pod streho, 19.30 La Lata (i. F. Drescher)
Glasba: Sarabanda Variete: II quizzone (vodi Amadeus)
Variete: Čira, il figlio di Target
Odprti studio SPort studio, Mundial clip, Italija 1 šport Film: Attenti al buffone
# TELE 4

MONTECARLO
16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Informativna oddaja Nan.: Il supermercato... Volilna tribuna Zoom Gorica Aktualna odd.: Quadrato Nan.: Scoop Film: Alien 2
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja
Tedenski izbor: Radovedni Taček: Čebela, 9.45 dok. nanizanka: Narava in človek (VB, 12. del) Recept za zdravo življenje Po domače
Nad.: Savannah (ZDA, 21. del)
Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Pogled z Rdečega planeta (dok.), 14.20 Pisave, 14.50 Igrani film
Duhovni utrip Obvestila
Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi
Oddaja za otroke: Mejniki naravoslovja in tehnike (dok., Nem.)
Nan.: Vajnove divščine (AvstraL, 2. ep.) Oglasi Besede Risanka Oglasi TV dnevnik Vreme Šport, oglasi
Nad.: Gimnazija strtih src (AvstraL, 22. del)
Oglasi, Dobro je vedeti Pro et contra Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi
Drama: Con rabbia e con amore - Jeza in ljubezen (It., A. Angeli, i. M. Dap-porto, C. Alessandra Marcello, G. Ferzetti) Besede Napovedniki
dogo-
	Dnevnik, deželne vesti		Kviz: Tira & Molla (vodi			■jjjj
	Aktualno: Regioneitalia		Paolo Bonolis)			
	Šport: TGiro		Dnevnik TG 5		19.30, 22.30, 1.40 Dnev-	
	Oddaja o izginulih osebah: Chi T ha visto? (vo-		Variete: Doppio lustro (vodita Ezio Greggio in		nik, 13.00,19.50 Šport	iHGn
					Aktualno: Soldi soldi	
	di Marcella De Palma)		Enzo lacchetti)		Film: Luče nella piazza	
	Dnevnik, deželne vesti		Film: Asteroid (fant.,		(kom., ZDA ’62, i. Olivia	
	Aktualna odd.: Gli esami		ZDA ’97, r. B. May, i. Mi-		de Havilland)	
	non finiscono mai (vodi		chael Biehn, Annabella		Variete: Tappeto volante	
	Brano Gambarotta)		Sciorra, 1. del)		Nogomet: Švedska - Ita-	
	Šport: Giro di notte		Variete: Maurizio Costan-		lija (prijateljska)	
	Dnevnik, pregled tiska,		zo Show		SPort: Biscardijev proces	
	vreme, filmske novosti		Nočni dnevnik		Glasb, odd.: A Volče for	
	Fuori orario		Variete: Doppio lustro		Europe (1. del)	
	Tenis: Open Francije		Aktualno: Laboratorio 5		Šport: Crono	
TV PRIMORKA
13.00	Videostrani Glasb, odd.: Naj spot Orjaške krastače Ansambel Slapovi Danes na Primorskem Športni ponedeljek Nogomet: Primorje - Mura
Pr. za otroke Videostrani Dnevnik, vreme Sirarstvo na Tolminskem Glasba: Pop rock svet Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo
1.40 Teletekst Napovedniki Tedenski izbor. Nad.: Izpolnjene obljube (Brazilija, 5. del)
Tenis: Grand Siam (četrtfinale, ženske)
Studio City
Kolesarstvo: 81. Giro d’ Italia
TV prodaja Oglasi
Nad.: Alzačani ali dve Matildi (Fr., 7. del)
Oglasi
TV igrica: Kolo sreče Videoring: Najstniške viže s Tanjo Oglasi
Osamljeni planet: Pacifiški otoki Oglasi
Film: Pod oljkami (Iran 1994, r. Abbas Kiarosta-mi, i. Hossein Rezai) Oglasi Svet poroča
Tenis: Grand Siam (četrtfinale, ženske) Napovedniki
Koper
Euronevvs
Na naslovni strani: Oseb-nodti našega časa (Tatjana Juratovec)
Evropski kulturni magazin: Aliča TV šola
Program v slov. jeziku: Iz prve roke Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
Otroška oddaja: Ecchec-cimanca
Dokumentarna oddaja Globus
Pogovorimo se o... Vsedanes
Tenis: Grand Siam (četrt finale, ženske)
Vsedanes - Tv Dnevnik
Radio Trst A
7'00, 13,00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, H00, 17,00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po nc|še, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Dežel-na kronika; 8.10 Navigare necesse est; 8.40 S|ov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Križanovska «Nemeza», r. M. Prepeluh, 2.); 9'40 Pismo iz...; 10,10 Koncert komorne gla-sb®; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Primorska poje: 2PZ Tabor; 12.45 jolilna tribuna; 13.20 Glasba po željah; J4.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in Rokavi - življenje Istranov v šavrinskih hribih, nato Orkestri; 15,10 Potpuri; 15.30 Mladi val; l/ROO Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: orkester RTV Slovenija; 18.00 Veseloi-9ro: Garibaldi (I. Kalan, r. A. Rustja); 18.40 s°ft mušic; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
j1'30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, R'30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba b° željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Portni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; ^0.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
j5'30- 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-^čl|a; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Pri-\ ft P°ie; 7'00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni kole-
dar; 9.45 Modri val svetuje; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13,00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Met); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12,30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che gira; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18,00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19,25 Sigla single; 20.00 Maribor.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00. 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.3Q Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasb, šol; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativ-
na odd.; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13,00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice;
15.30	DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta lati-na; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika;
19.30	Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite;
22.30	Stos - Še v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00', 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10,05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Vokalna glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19,30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večerr20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Napoved sporeda, vreme; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Otroška oddaja.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF. Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7786600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7786600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
20
Torek, 2. junija 1998
VREME IN ZANIMIVOSTI
J,, SREE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA.

6
66
666
-J
c
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.53 najvisje 0 cm, ob 9.47 najnižje -23 cm, ob 17.59 najvisje 28 cm.
Jutri: ob 1.34 najnižje -10 cm, ob 5.46 najvisje -3 cm, ob 11.15 najnižje -19 cm, ob 18.45 najvišje 32 cm.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°c
500 m............24
1000 m.............18
1500 m.............14
V sredo in Četrtek bo prevladovalo sonCno in vroCe vreme. Popoldne se bodo v notranjosti pojavile krajevne plohe ali nevihte. Pihal bo jugozahodni veter.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Novembra izstrelitev Zarje; konec poleta Mira julija 1999
CAPE CANAVERAL - V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) v ameriški zvezni državi Florida so v nedeljo predstavniki vesoljskih agencij iz Združenih držav Amenke, Rusije, Kanade, Japonske in Evrope sprejeli nov umik za sestavljanje Mednarodne vesoljske postaje.
Dogovorih so se, da bo izstrehtev prvega modula, v nedeljo poimenovanega Zarja (doslej imenovan nadzorni modul in Se prej funkcionalno-tovomi blok ali FGB), kar je mska beseda z enakim pomenom kot v slovenščini, 20. novembra letos, drugi modul z imenom Unity (doslej Node 1), kar pomeni enotnost, pa 3. decembra letos.
Do petmesečne preložitve in uradnega sprejema novega rokovnika pri izdelavi postaje je prišlo zaradi ruske zamude pri izdelavi servisnega modula v katerem bodo živeli vesoljci. Po novem naj bi ga izstrelih aprila 1999, ameriški laboratorijski modul, pri katerem je nastala krajša zamuda zaradi težav s programsko opremo, naj bi utirih oktobra 1999, kanadsko daljinsko vodeno mehanično roko pa decembra 1999.
Prva posadka nove postaje bo poletela v vesolje prihodnje poletje v vesoljski ladji vrste sojuz. To bo tričlansko rusko-ameriško moštvo v katerem bodo: poveljnik postaje Bill Shepherd, poveljnik sojuza Jurij Gid-zenko in ladijski inženir Sergej Krikaljov.
Utirjenje zadnjega sestavnega dela postaje bo januarja 2004 ah le mesec kasneje, kot 'so načrtovali pred sedanjo preložitvijo začetka uresničevanja najvecjega in najdražjega mednarodnega načrta vseh Časov.
Ruska vesoljska agencija RKA je na sestanku sporočila, da namerava končati polet sedanje orbitalne znanstvene postaje Mir julija 1999.
Sicer pa je dobre tri dni pred izstrelitvijo vesoljskega raketoplana Discovery, ki se bo prihodnji teden kot zadnje ameriško vesoljsko plovilo združil z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, na postaji odpovedal glavni računalnik. Tričlanska posadka je potrebovala poldrugo uro, da je uspešno priključila rezervni računalnik.
Gre za prvo takšno okvaro v zadnjih petih mesecih po zamenjavi glavnega računalnika konec januarja letos, po eni računalniški okvari v začetku januarja in po lanski seriji taksnih okvar, ki so prizadele Mir.
Kljub okvari računalnika pa električni sistem na Miru deluje normalno, poudarjajo v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu. Trije vesoljci na Miru so za vsak primer izključili nekaj porabnikov električnega toka, postajo pa naj bi začasno usmerjali s pomočjo manjših raketnih motorjev vesoljske ladje Sojuz TM 27.
Žiroskopske stabilizatorje za usmerjanje postaje v prostoru naj bi znova vključili "pred koncem dneva", poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. (STA)
Ginger Špice odšla, Špice Girts ostajajo
LONDON - Odvetnik Geri Hallivvell, bolj znane kot Ginger Špice, je danes potrdil, da je Geri zapustila skupino Špice Girls, ki pa bo po njenem odhodu Se naprej delovala. Špice Girls bodo tako kot je bilo napovedano 14. junija zaCele ameriško turnejo.
Poročila o težavah te uspešne petčlanske ženske pop skupine so se pojavila že v sredo, ko Ginger Špice ni bilo na televizijskem žrebanju nacionalne loterije, "manjkala" pa je tudi na koncertu skupine v Oslu v četrtek in petek zvečer. Tako so Mel C, Mel B, Victoria in Emma prvič uspešno nastopile brez nje in danes napovedale, da bodo odslej nastopale same.
Odvetnik 25-letne Ginger Špice je v nedeljo v Londonu prebral njeno izjavo: "Na žalost bi rada potrdila, da sem zapustila Špice Girls zaradi razlik med nami. Prepričana sem, da bodo uspešne tudi v prihodnje in jim želim vse najboljše. P.S.: Vrnila se bom! Njena izjava je že vzbudila domneve, da namerava Halivvel-lova, ki je bila gibalo skupine, začeti s solo kariero.
Nato so prav tako v nedeljo štiri Špice Girls v izjavi izrazile "žalost in vznemirjenje", ker je Geri zapustila skupino, a ji izrazile vso podporo pri njenem delu. Oboževalcem so se opravičile za vse, kar so morali prestati in napovedale: "Špice
Girls bodo ostale - vidimo se na stadionih! ". Izjavo so sklenile s stavkom Prijateljstvo se nikoli ne konCa.
Špice Girls bodo ob turneji po 40 mestih v ZDA in Kanadi nastopile tudi 9. junija na dobrodelnem koncertu v Rimu in septembra v Veliki Britaniji. (STA/AP)
New York: Deklica padla s tretjega nadstropja in preživela
NEW YORK - Dveletna Heydi Chica je padla iz tretjega nadstropja stavbe v New Yorku in padla na nogo neke mimoidoče ženske. Odnesla jo je le z nekaj praskami, udarninami in zlomljeno nogo. Heydi se je igrala v domačem stanovanju, ko jo je lirup mimoidočega motorja privabil k edinemu oknu stanovanja, ki ni zavarovano z rešetkami. Naslonila se je na mrežo na oknu in padla skozenj. Pristala je na nogah 22-letne Abs Lopeza, ki je ravno tekla na avtobus. "Zaslišala sem hrup in pogledala navzgor, " je povedala Lopezova, ki je zaradi nesreče utrpela manjšo poškodbo noge. "Zagledala sem mrežo in otroka, ki je* padal proti meni, " je dejala. "Zahvaljujoč bogu in tisti gospe se je zgodil Čudež," je dejal Jose Girica, dekličin oCe in dodal: "Ge ne bi bilo nje, bi bila moja hči mrtva." (STA/AP)
Človek kamene dobe že opravljal operacije glave
SCHVVERIN - Mednarodna skupina arheologov in zdravnikov je odkrila, da so operacije glave naši daljni predniki opravljali že med leti 3500 in 2500 pred našim štetjem. Strokovnjaki so med 113 lobanjami našli tudi pet takšnih, za katere so ugotovili, da so jih odprli s kamnitim orodjem. Znanstveniki menijo, da so te operacije opravljali na živih ljudeh, ni pa jasno ali so jih izvajali zaradi zdravljenja ali v ritualne namene. Dva "bolnika" naj bi operacijo preživela. Nemški arheolog Friedrich Lueth je izpostavil dejstvo, da so bile operacijske tehnike odkrite pred 5000 leti in da so pacienti operacije lahko tudi preživeli. To odkritje povsem zanika predsodek o primitivnem načinu življenja v kameni dobi. Lobanje so znanstveniki iz Nemčije, ZDA in Švice preučevali s pomočjo informacijske tehnologije in tridimenzionalne tomografije. (STA/AFP)
56 odstotkov Nemcev proti jedrski energiji
KOLN - Večina Nemcev (56 odstotkov) nasprotuje nadaljnjemu izkoriščanju jedrske energije, 37 odstotkov pa je naklonjenih nadaljnji proizvodnji elektrike s pomočjo jedrskih elektrarn. To so izsledki raziskave javnega mnenja, ki jo je opravil javnomnenjski inštitut Forsa in v katero je bilo zajetih 1000 nemških državljanov. Proti uporabi jedrske energije so se izrekli predvsem privrženci Zveze 90/Zelenih in socialdemokratov, pa tudi ženske in ljudje iz starostne skupine med 30 in 49 leti. (STA/dpa)