60. številka. Unbljana, v soboto 14. marca XVIII. leto. 1885. Izhaja vsak dan sveter, izim*i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av strijsko-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanju na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden metec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računata pa 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje me od četiristopne petit-vrstf po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr, Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai nai ae izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Prana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. —-:-:-=-=====- - -----------------------. Anglija in Rusija. Anglija je zadnji čas v zanjki, Če se le prestopi. Komaj je nekoliko potlačila utise hudih udarcev egiptovskih, že je tičala sredi vrtincev specijalne nemške politike, in če si je zadnje dni z nemalo blamažo zopet kupila prijazno lice kneza Bismarcka, poslej mora gledati, kake uredi svoje razmere do Rusije, da jej bode v Aziji živeti z dobrim sosedom. Stvari so sedaj tako nastavljene, da se kaj lahko vzproži. Ko si je vlanskega leta bila Rusija osvojila ozemljije Mervsko, navstala je tudi potreba, da se postavijo mejniki mej novo rusko državo in pokrajino Heratsko. V ta namen imenovala se je začetkom letošnjega leta posebna komisija iz Rusov in Angležev. Člani Angleži imeli so nalogo, da doženo mej Afganistanom in rusko svojino neutralno zemljo. Toda Rusi so se temu odločno uprli, ker jih je izkustvo poučilo, da je taka neutralna zemlja /mirom le gnezdo /a nemire in sovražne agitacije, potem pa vir novim sporom. Angleži pa so vzlic temu šli in podkurili Afgance. da naj si kar hitro vzemo nekoliko krajev na neutralnih tleh. To se je tudi zgodilo- Afganci so si prilastili celo mesto Pendžeh, katero prav za prav leži na Mervski zemlji. Rusom ni kazalo druzega, nego da so svojim četam ukazali naprej proti afganski meji, da Afgance potisnejo v njih svoje meje. To rusko prodiranje t Aziji proti angleško-indijskim mejnikom pa v obilni meri kači nervozno Anglijo. Ako bi si človek sodbo o sedanjem položaji angleške in ruske politike v Aziji zajemal iz časopisja angleškega, kateremu prav pridno sekundu jejo nemška glasila, potem bi res utegnil pričakovati vsak hip, da se vname rusko-angleška vojna. Toda angleško krmilo imajo v rokah možje, ki bodo dobro vse pretehtali in preudarili, predno se gredo na azijsko bojišče merit z rusko vojsko. V kabinetu St. Jamskem ni politikov disraclijevega kroja, ki bi iz slepega sovraštva do Rusije tja v en dan izpostavljali blago in življenj« angleško ruski premoči. V istini Angležev ne more posebno mikati, da bi se izpustili v boj z Rusom, ker čas in kraj in druge okolnosti so jim za take eksperimente kar največ neprikladne. Diplomacija evropska ni iz kraja na angleški strani. Kar se pa tiče svoje moči angleške, LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Rene Lefebvre. Poslovenil * * » Stat nomiuis asnbra.) Sedmo poglavje. Požar. Dalje) Nemogoče je popisati veselje nesrečne matere; najsrečnejši pa sem bil jaz sani: otel sem otroka ter ohranil čast francoskega imena. Moja neumnost me je res nekaj stala: lasje so bili na jedni strani po-smojeni jedno lice razkraspano in leva roka do komolca opečena; a kaj je bilo vse to proti temu, kar sem pridobil? K večemu uro pozneje vrnili smo se domov ter smo prepustili zadnjim pi i h lecem, da so kadeče se podrtine popolnem pogasili. Kaj gibčno in mogočno oziraje se okolu splezal sem na isti voz, na katerega sem bil zjutraj ves nejevoljen prišel. Tu je bil tudi Fox ter je mežikal z očmi, kot bi bil jednook. jasno je kakor beli dan, da je v primeri z rusko ni veliko, da se pa tudi ugodno in s pridom rabiti ne da. Odkod naj vzamejo Angleži vojakov? Od doma komaj 10.000 mož, iz Indije, no Indija jih potrebuje sama še več že sedaj, da se vzdrži tamkaj angleški upliv. Angleško ime se v Srednji Aziji neskončno sovraži in če bi le Rusija namignila, takoj si angleški podložniki prebero popularnega nbelega carja" za svojega novega gospoda. Angleži morali bi pod-leči na azijskem bojišči, izgubiti bi utegnili vse, celo samo Indijo. Zato je le navadna smešno-pikantna prikazen, da se sedaj tako pogumno suče orožje po angleškem časopisji. Pač bi vse kurja polt oblila, če bi res Rusija udarila v desnico, da hoče, da vzame ponujani boj. Tu bi bilo konec angleškega sovini-ma. Krik Angličanov nam temveč izpričuje strah, ki ga imajo pred Rusom in pa slabo zakriti namen, da se s tem hoče nekoliko opomagati angleški ponos, ki je zadnjič zapored dobil poštene rane tako v Sudanu, tako od Bismarckove strani. Iskalo se bode torej, da se z lepo poravnajo neostale navskrižnosti mej Anglijo in Rusijo. Od-jenjati bode moral tisti, ki je stvar zakrivil. Ruski državniki ne bodo svoje vojske klicali proč in nazaj od afgansko meje. Kabinet angleški pa bode moral biti zadovoljen z odgovorom! s katerim opraviči Rusija svoje prodiranje in ki bode najbržej zelo sličen tistemu, ki je opravičeval vlani Mervsko politiko, češ da je treba varovati svojino nemirov in nevarnosti od strani azijskih domačinov. In tako bode k večjemu časopisje angleško godrnjalo, videče, kako se polagoma vrši ruska pot po razsežnih pokrajinah azijskih prav tja do mejnikov angleško-indijskega cesarstva. In ko se zvrši ta pot, bode prijatelstvo rusko Veliki Britaniji moralo biti pač še bolj pri srci. _Q_ Iz državnega zbora. Na Dunaj i, 12. marca. Začnimo v imenu boga — Conrada. Ne vemo sicer, s katerim rimskim ali grškim bogom bi najbolje primerjali našega naučnega ministra, a gotovo je po svojem značaji in lici kakor bog Janus, bog z dvojnim obrazom in veternjak ven in ven. V svojem prvem govoru — in govori barona Conrada v specijalni budgetni debati nam ta teden sladijo življenje — izjavil je ministersko-slovesno, da on vlada Green je prekanjen, rekel je s komolcem me dregnivši v bolestno roko, da sem bolečine zakričal; a vi ste še vražje mnogo bolj prekanjeni. Živeli stotnik Smith! pristavil je ter mel z rokami. Jaz mu ne sem odgovoril; nov prizor me je popolnem prevzel. Po tlaku hodniku valila se je nebrojna množica v neverjetnem redu. Skoro vsi moški so držali v roki neki papir, katerega so vihtili, ko smo se mi peljali mimo njih. Slava srčnemu poročniku! Slava Greenu! kričali so. Slava Smithu! Slava junaškemu ogujega-silcu. Tu so, govorilo se je ter s prsti na nas kazalo! Živela! Odkrili so se nam, mahali z robci, matere so nas kazale svojim otrokom, ki so nas s svojimi ročicami pozdravljali. A po katerem skrivnem čudeži je že vse mesto poznalo moje ime in moje dejanje? Tega neaem vedel in tudi neseni povpraševal po tem. Slave se človek hitro privadi. A ginjenost me je prevzela — in če ravno sem skušal množico opazovati s skromnostjo in mirnostjo pravega junaka, — ko sem pri- po duhu, ne pa po črki. Kakšen je ta dub, bili smo radovedni. Poslanec Greuter, znani parlamentarni strelec, nam je kmalu z ostro bitko spravil na dan — murna. V sredo je baron Conrad zopet izpregovoril, izustil je svojega duha — kakšnega? Tacega, da mu je zjedinjena levica ploskala, da se je vse treslo! Desnica pa se je zavijala v gube svojih sukenj, mraz jej je bilo, strah jo je prehajal, videčo, kdo govori, čujočo modrost „svojega" ministra. Vse je nelojalno, samo Dunaj je lojalen in najlojalniše je nemško vseučilišče, „sekonererstvo" nemških dijakov! Da jc polovica vseučiliščnih profesorjev iz izraelskega rodu, tega pa Greuter niti konstatovati ne sme! Barona Conrada uprava ima duha, ima ga, a tacega, da plaši sedanjo veČino, a neskončno veseli fakcijozno opozicijo. Svet si danes mane oči, beroč, kako član sedanjega kabineta nasproti vladnim intencijam, tako eminentno jasno izraženim po zadnjih govorih Dima-jevskega in Taaffeja, žali, od sebe proč goni državnega zbora večino. Večina pa je tudi takoj storila svoje korake, da se potolaži razburjenost Hohen-vvartovega kluba, ki se ne plaši boja z baronom Conradom. In danes je res naš Janus desnici kazal drug obraz. Minister se je opravičeval iu opravičeval, vse je bilo tiho v zlornici; ko pa je končal, zadonel je z leve in desne — glasen krohot. Desnica, kateri se je z denašnjim govorom ponuditi hotela satisfakcija, ne more biti zadovoljna s takim kropom. Formalno se pogorišče Conradovo vzame na znanje, a mnogo je Še ostalo neopravičenega za narodni in verski čut desnice iz včeiajšnjega govora ministrovega, tako da je samo odložena — glavna obravnava. Mi Slovenci smo že davno te misli, da postopanje barona Conrada ruši naše zaupanje do cele sedanje vlade. To so zadnjič poudarjali tudi naši zastopniki pri ministerskem predsedniku. Sedaj je Še bolj gotovo, — da ne bode dolgo! Danes se je pri točki nza osnovno šolstvo" oglasil tudi naš poslanec gosp. dr. J. P oklu kar z izvrstnim govorom za slovensko osnovno in srednje šolstvo, zlasti tudi na Koroškem. Tudi je objavil jeden dokaz več, kako stanoviten in možk je sedanji naučni minister! Kar je ukazal 1882. leta, to bi Že rad ovrgel, iz tega se je letos norca delal javno v budgetnem odseku. Foregger in Flener sta se ves čas zaganjala v našega zastopnika besede, šel do doma, oblivale so me solze. Ljudstvo je ob-stopilo Jenny, mojo hčer, Marto, ki je zopet pri-digovala, in Zamba, ki je'kot norec okoli plesal. Spustil sem se na nje ter sem vse objel, če prav sem bil tak, kakor dimnikar. Mislim, da sem celo Zamba počrnil. Predno smo šli v hišo, pokazala mi je Jenny smehljaje na nasprotno tiskarnico, na tiskarnico Paris-Telegrapha, onega puntarskega časopisa Ve-likansk nabitek je molel Še nad hišo in pol milje daleč se je lehko že čitalo sledeče: Peta izdaja Pariš Telegrapbo Strašni požar. Hrabri poročnik Green!!! Junaški ognjegasilec Smith !!!! Gaslo nebeško: .. Oče sem, in tega otroka ne bodem pustil poginiti. 50.000 iztisov prodanih. Tiska se šesta izdaja. No, to je bilo svetišče (tempelj), kjer se je slava delila! To je lehko nekoliko utišilo nečimernost! S toliko radostjo sem tekel v kopel, da sem ko je dokazoval, da so dan danes še vse Ljubljan- j ske šole nemške, in da je nemamo Slovenci niti j jedne slovenske. Toda, kdo bo našim nemškim srdi- j težem stopal na glavo V Plener je potem vender le j trdil; „Tatsaehlieh besteht aueh keine deutsche Volksschule", češ to neso nemške šole, če se s Slo-venci v prvom razredno pogovarja slovenski. I se 1 ve da: „Deutscli, deutscher, deutschest !" Zakaj jih pa neste napravili' „deutschest", ko ste imeli v rokah moč, zakaj neste razločili šol, te za Slovence, te \m za Nemce? Zato ne, ker ste menili z utrn-kv.>ričnimi šolami ponemčevati! Seda pa pravite, da se Ljubljana sloveni — z Vašimi utrakvističnimi šolami! G dru. Poklukarju je prerekal tudi -—koroški Moro glede koroških Slovencev. Njemu je Bekundoval dr. \Veitlof o nemškem „šuiferajnu" — „Sehvvainm dariiber!" Naš poslanec je krepki mnogo odobravani svoj govor sklepal z besedami: „Kdor resnično želi, da ne bo tukaj v zbornici več narodnih pritožb, gleda n§|, da se odpravijo uzroki tem pritožbam. Potem bode konec tudi narodnega prepira." Taka je! Začnite pa z baronom Con* rado in! Politi v i \ i ra Kg led. Noii-aiijc dežele. V L j u b 1 j a n i 14. marca. Mislilo se je že, da naučni minister morda odstopi, ker si je s svojim osornim govorom v
  • tela odposlati svojega komisarja, ako Angleška ne zmanjša spremstva Bvpjejnu komisarju. Mislila si je da bi doinačinci utegnili neugodno o njej soditi, ko bi njen "komisar ne imel tacega spremstva. Ko bi pa poslala s komisarjem 10oo mož, bi pa Turkmnani in Afgani sodili, da ne izreza mirno pogajanju, ampak je le nekaka priprava za vojno. To bi pa moglo vzbuditi nekako vznemirjenje mej njimi Rusija ne želi vojne, ampak mirnega sporazumljenja, a pokazati ne sine Azijatom se slabejšo od Anglije. Dru- gače bi že prisvojeni azijski narodi izgubili pred njo ves strah. Kako se bode rešil razpor z Anglijo znstran Afganistana, se ne ve; najbrž mirno, ker Rusija in Anglija želita miru. NeiiiMkl državni zbor se posvetuje o subvencioniranoj parniškej vožnji Sklenil je, da se afriška proga podaljša od Brindizija do Trsta Tako se bode spolnila želja naših nemških liberalcev. Tur«iltI minister vnanjib zadev izjavil se je pri vsprejemu diplomatov, da nemiri v Privre mu neso tako veliki in nevarni, kakor se je s prva mislilo. Mnogo albanskih rodov neee nič slišati o ustaji. S tem pa je minister najbrž liotel pozornost diplomatov odvrniti od dogodkov v Albaniji Ko bi res ne bilo nevarnosti, ne bili bi odposlali VVeissel paše v Solun, da od tam z osmimi batalijoni rednih vojakov odrine v Albanijo. — Srbijo in Avstro < >gersko je pa Turčija zategadelj poprosila, da prepovesta uvoz orožja v Albanijo in Staro Srbijo, ker je izvedela, da imajo te dni dobiti ustajniki iz inozemstva 3 00 pušk in 1 milijon patron. Po poročilih iz Skadra je v Albaniji že kakih 8000 ustajnikov. NiidAiiskel ekspediciji prete po letu razne bolezni. Zategadelj je general \Volseley poprosil, da se mu pošlje več zdravnikov. Misli se, da bode morda 25?/« vojakov zbolelo. Število vojaških zdravnikov za 17000 mož hode se povišalo na 2<>5 mož, navadno je pa na vsacih 1000 mož lc 5 zdravnikov. Kllajel. ki so bili tepeni pri Ke-Lungu pustili so vse svoje pozicije in umaknili se proti Tam-Sui. Francozi so priplenili mnogo pušk. zastav in streliva. — Kakor general Briere poroča, je pri Tuven Kvvangu bilo v bojih bli/u 20.000 Kitajcev. Proklamacije guntemalskega predsednika, da se «•» ertii?e;»tiiorl.ilte republike združijo v jedno, vsprejela je državica Honduras; San Salvador. Nieo-rngua in Costarica so jo pa zavrgle. Vsled tega se bode kmalu začela vojna mej poslednjimi državami in Guatemalo. Sicer ju pa malo upanja, da bi se prizadevanje, združiti te državice, uresničilo, kajti temu se protivi tudi Meksika, ki ne mara imeti na jugu močnega soseda. lErar.: I i f»lt.-fc zbornica se je sklicala na 8. dan marca k izrednemu zasedanju. Kakor cesarski prestolni govor naglasa, posvetovala so bodo pred vsem o tem. kako odpraviti robstvo. Dopisi. Iz 15 .-»rt c p r i Z i d a n e m mostu. 12. marca. [Izv. dop. I Vem. gospod urednik, da se morda še spominjate letošnje hude zime, ko je po Krasu gorostasne zamete napravila, a mestu Ljubljanskemu precej tisočakov požrla s tem, da so morali mostni očetje trebeženi snega drago plačevati. Ali po hudem dobro pride. Ntt Krasu ni več žametov, ker jih je gorak jug prepodil, v Ljubljani pa tudi ni treba več tisočakov šteti za trebi jen je snega. Bog že ve, kaj «bla. Krasove«' Bog ljubi, ker so narodnjaki, Ljubljančanom pa lioče pomagati indirektno nemško šolo zidati. Kakor so torej zameti s Krasa izginili, tako sem tudi jaz zginil s Krasa in sem sedaj mesec dliij v prijetnih Radečah pri Zidanem mostu, v trgu, kateri sinje kot nemčurski, kar pa ni res. Nekateri sicer raji nemški kramljajo, a to ne iz sovraštva do .slovenščine, ampak, ker so tega od mladega navajeni, in mislijo, da je lepše, ako se nemško odrežd. Tržani torej neso zagrizeni in upati je, da bodo sčasoma prav narodni postali, ko se bodo zavedati začeli. Trebalo bi, da bi se tukaj osnovalo bralno društvo ali pa čitalnica, potem bi prav dobro bilo. a nikdo se sitnega dela lotiti neče, misleč, da bi greh bilo, ko bi kaj za narod storil. Sedaj pa hočem nekaj veselega povedati. Blizu Radeč je papinih velecenjenega uzornega narodnjaka gospoda Valentina Krišperja. Ta gospod ni le narodnjak z jezikom, marveč tudi dejanski. On je velik dobrotnik šole Radeške in vsako leto šolski mladini toliko lepega pisnega papirja brezplačno podeli, da ji ga prav nič kupovati ni treba. To je uzgleden narodnjak in marsikateri bogataš naj bi ga posnemal. Ne samo kričanje, marveč plemenito dejanje naj narodnjaka diči. Takih narodnjakov bi bilo treba. Tudi tukajšnji graščak, g. pl. Gutmann sthal-Benvenutti, denarno ubogo šolsko mladino podpira. Tudi ta gospod je prijatelj šole. Zamolčati ne smem tudi gospoda šumarja Morica Scheierja, kateri je tukajšnji šoli tudi mnogo dobrega storil in obljubil, da bo še. Sploh so tržaui za šolo vneti in želeti bi bilo, da bi se tukajšnja trirazrednica kmalu v čveterorazrednico razširila, ker je v šolski občini nad 40«) za šolo godnih otrok. Domare stvari. — (K Gregorčičevemu večeru) poslali so svoje pismene pozdrave in čestitke razun že navedenih tudi Koperski Slovani (v vezani besedi z 10 podpisi) in gosp. Fran Podgornik v Gorici. — (Občni zbor društva „Narodni dom") bode, zato ker se računi o loteriji ne morejo prej skleniti, letos še le meseca maja. Dan odločil bode odbor kasneje. — („Glasbena Matica".) Opozarjamo, da je jutri ob 8. uri riopoludne v čitalnični dvorani javna skušnja vseh gojencev glasbene šo'e. — (Slovstveni zabavni v e č e r) je dahes zvečer ob 8. uri. Čital bode g. dr. Gregorič. — („Narodni šoli") podarila je kranjska hranilnica lani 200 gld., letos pa niti so Ida ne in to, kakor se je oblastno izrazil neki nemšku-tarski član ravnateljstva, ki nema niti počenega giu.ša v hranilnici, zaradi tega ne, ker je poslanec Svetle v deželnem zboru predlagal zakon o nadzorovanji hranilnice. Čudna logika, katero razume le tisti, ki po/na strast in zagrizenost nemškuturskih hranilničir.ii voditeljev prof slovenski narodnosti. Narodnjakom hodi ta čin v opomin, da „Narodno šolo" izdatneje podpirajo. — (Včerajšnja „Soča") ima telegram z Dunaja: Kasacijski dvor je ravnokar pritožbo niče- I vosti v Fitzevi pravdi na predlog najvišjega držav- : nega pravdnika zavrgel. (Vinarsko društvo v Štanjelu) I imelo je v 1. dan t. m. svoj občni zbor, v katerem je bil predsednikom izvoljen g. Josip Fah i j an i, veleposestnik v Štanjelu, podpredsednikom g. Fr. Čeme, veleposestnik v Toinaji, denarničarjem : g. J. Fabijani, veleposestnik iz Kobdilja tajnikom g. J. Klobovs, kaplan v Štanjelu. Odborniki pa: g JakobPegan, posestnik in župan v Avberji; g Alojzij Štrekelj, posestnik v Komnu; g, Josip Živic, veleposestnik in župan v Skopem. Društvu pristopilo je več novih udov, mej njimi deželni poslanec g. R. Mahorčič Društvo je vsled odloka c. kr. trgovinske pomorske sodnije v Trstu z dne j 10. marca 1885 št. 3067 že uknjiženo. — („Goriška ljudska posojilnica") bode imela svoj redni občni zbor prihodnji ponedeljek lf>. t. m. v pisarnici svojega ravnatelja dr. Nik, Tonklija ob 11. uri dopoludne. se potopil v vodo, opral život in opečeno roko nekaj ohladil! Takrat zdela se mi je izvrstna naprava, ki mi je vsak trenotek dajala toplo vodo v stanova-lišče. In Zambo me ta pot kar ni hotel zapustiti; trdil je, da Massa potrebuje njegove pomoči ter da ne more biti brez njega. Dobri dečko bil bi me rad spravil v pogovor, da bi s tem pridobil več veljave mej svojimi znanci. Slava moja bila je slava njegova ; on sam je bil drl v ogenj po zastopniku. Ko sem se vrnil v gostilnieo, prodajalnica Pariškega Telegrapha, neprestano oblegovana od kupcev, ni mogla več zadostovati vsem zahtevam. Množica se je gnetla pod mojimi okni, da bi me videla. Z ranjeno roko v povoji, z razkraspanim obrazom in posmojenimi lasmi sem se res lehko držal za imenitnega junaka. Da bi nič ne manjkalo veselju tega lepega dne, došla je kmalu godba ognjegasilcev ter mi je podoknico zasvirala. Green na čelu vsemu krdelu pa me je slovesno ogovoril. V tem kaj dobro sestavljenem specehu (govoru) pozabil .je dišavar z ganljivo skromnostjo popolnem svoje dejanje. Govoril je le o mojoj pogumnosti ter me je v imenu vsega krdela prosil, naj sprejmem mesto stotnika. Tovariši! prijatelji! odgovoril sem, vaša milost me je zmočila, a Bog ne daj, da bi jaz izpo-zabil na vzgled poročnika Greena in na pomoč hrabrega vodnika Rosa! Temu se imam zahvaliti za življenje, onemu pa za čast dobrega dejanja. Dovolite mi, da se vedno spominjam dolžne te hvaležnosti ter izvrstnega Greena in hrabrega Rosa zmeraj za svoja predstojnika imam. Jaz, tovariši, ostanem v vašej vrsti kot vi priprost ognjegasilec v svobodni državi. Ponosen na vaše prijateljstvo in na vašo pogumnost ne bi skromne naše obleke zamenil za vojaško obleko tujega generala. Živela Amerika! Živela svoboda! Moj odgovor je imel popolni uspeh, zlasti konec, ki ravno dosta ni veljal. Green me je objel, Rose tudi; Vo\ pa me je potegnil v stran ter mi prav tiho pošepetal: Tovariš, vi ste vražno prekanjen, vi visoko gledate, a jaz vas vender spregledujem. In mežikal je dalje z obema očesoma, skrivnosten jezik, katerega pomena nesem razumel. Kar pomigne Green in godba se z nova začne. Isti trenotek sem zagledal, kako se je poleg tiskarne Pariškega Telegrapha vzdigovala tabla kot velika zastava, katero razobesijo na velikem jaderniku. Na tej transparentni tabli, razsvetljeni z raznoboj-nimi svetilnicaini, čital s** je sledeči napis s črkami, po čevelj visokimi: Osma izdaja. Pariš-Telegraphe. Strašni požar. Junaški ognjegasilec Smith, novi Cincinnatus !!! Kako Amerika povrača krepost. 100.000 iztisov prodanih. Tiska se deveta izdaja. Kaj pomeni to? vzkliknil sem. Zambo, pojdi mi po časopis; tu je kaka hudobna šala. časopis je tu; in na uajveče začudenje sera v njem čital govor Greenov in moj odgovor. Oba sta bila na mestu brzopisana in tiskana. Očitna odpoved pridobila mi je priimek Cincinnatus. Zakaj? ' Tega nesem mogel nikdar izvedeti, a beseda se je kaj lepo podala na nabitku. Pač zmeraj nekaj velja človek, ki se imenuje, novi Cincinnatus. ... (Dalje prih.) — (Odbor „Slov pevskega društva) ima 17. t. m. zvečer ob 8. uri v Ptujskej Čitalnici svojo sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik — dopisi. 2. Določba pesnij za letošnji veliki zbor v Celji. 3. Predlogi — nasveti. Zunanji odborniki lahko svoja mnenja itd. pismeno izrazijo. Stanko Pirnat, predsednik. — (Fran Želez nikar), ki je bil pred porotnim sodiščem v Celovci obsojen na 8, pozneje na 10 let, ni zaprt v K,t lan i v Gradci, kakor se je nekdaj poročalo, ampak v kaznilnici za politiške kaz-nence v Subenu na Gorenjem Avstrijskem. — (Književnost.) Rojak naš prof. dr. Jo• sip Križan v Varaždinu spisal je knjigo: „Nauk o čuvstvih", str. 69. Dobiva se po 25 novcev pri upravništvu »Hrvatskega učitelja" v Zagrebu in utegnila bi biti dobra tudi za našo srednješolsko mladino in učiteljske pripravnike. — (Umor.) V Komnu bila je 12. t. m. neka deklica umorjena. Morilcu, kateri je baje pobegnil v Trst. je redarstvo za petami. — (Kranjska hranilnica.) V preteklem letu pomnožilo seje upravno premoženje za 1,8 13.488 gld. 99 kr. in znaša sedaj 20,612.990 gld. 93 kr Na zemljišča je razposojenih 9,723.033 gld. 85 kr., na državne papirje, na zlati in srebrni denar 74 485 gld. Posojili zastavnici 81.995 gld. '26 kr., eskomptovane menjice 464.497 gld. 99 kr., v državnih papirjih, obligacijah, zastavnih pismih in delnicah 6,640.504 gld. 65 kr., pri denarnih zavodih 2,642.058 gld., poso jilo kreditnemu društvu 140.638 gld 43 kr., hra-nilnična posestva 513.758 gld. 59 kr., gotovina v blagajnici 117.550 gld. 4 kr. itd. Ileservni fond naraste! je na 2,148.757 gld. 28 kr. Na zemljišča raz-posodilo se je 255.015 gld., za 323.631 gld. 85 kr. pa se je zemljišnih posojil nazaj plačalo. Eskompto valo se je 754 menic, pri čemer je bilo 1085 gld. 5 kr. dobička. Poslovni promet bil je velik. Odpravilo se je 10888$ strank, denarnega prometa je bilo 34,790 428 gold. 85 kr.. korespondence pa 10.305 številk. Sklenilo seje vsakdanje urad o-vanje in da se v ta namen uradniško os obje za štiri osobe pomnoži. Za dobrodelne namene so se odločile naslednje vsote: Ubož-nemu zavodu 2350 gld ; Čitalnici za obleko otrokom 250 gld.; za božičnico v zavodu otročičev 200 gld.: za podpore potrebne gimnazijce: v Ljubljani 200 gld , v Kranji 50, v Kočevji 10O, v Rudolfo-vem 100 gld.; za realce v Ljubljani 200; za dijake na učiteljskem izobraževališči 100; za učence na I. mestni ljudski šoli 150, na II. mestni šoli 250 gld.; „Schulpfennig" 200; za razdelitev učil ubogim deklicam pri Uršulinkah v Ljubljani 200, pri Uršul in-kali v Škofji Loki 100, protestantovski šoli 350, za revno mladež na deški ljudski šoli v Rudolfovein 100, na dekliški šoli v Rudolfovein 50; za učence podkovske šole 50, za učenke tukajšnje dekliške šole 100, za kandidatkinje in učenke na učiteljiškem izobraževališči 100, za učenke na dekliški šoli v Kočevji 50, za kranjske učence na gorenjih razredih meščanske šole v Krškem 50, za učence šole na barji 50; Ljubljanski „Ortsgruppe" nemškega šulferajna 150, za obrtne pripravljalne šole 1. in 2. razred 100; za glasbeno šolo filharmoničnega društva 200; filharmoničnemu društvu 600, „Glusbeni Matici" 50; zavodu otročičev 200 ; holnišnemu podpornemu društvu 100; prostovoljni požarni hrambi 500; Elizabetišču 350; v podporo iz bolnice odpuščenih ozdravelih 200; bolnišnemu nadzorstvu za perilo 200; za pribežališče poslov v Ljubljani 50; za prosto hrano revnejšim velikošolcem iz Kranjske v Gradci 100; delavski bolnišni in invalidni blagajni 100; podpornemu društvu tiskarjev, kamuopiscev itd. 50; delavskemu izobraževalnemu društvu 50; nemškemu gledališču 450; društvu kat. rokodelskih pomočnikov 50; Vincencijevemu društvu vsega vkupe 800; dekliškemu sirotišču 200; Vincencijevi konferenci 100; društvu zdravnikov na Kranjskem (za Lbschnerjevo ustanovo) 300; deželnemu muzeju kranjskemu za predzgodovinsko izkopavanje 250; čebelarskemu društvu 50; društvu domoljubnih gospa za Kranjsko 300; domoljubnemu deželnemu polnočnemu društvu 300; hranilnemu in posojilnemu društvu 200; strokovni šoli za lesno obrt v Kočevji 500; ribiškemu društvu 50; društvu dam krščanske ljubezni sv, Vin-cenclja de Paula vkupe 600; trgovskemu bolnšnemu in penzijskemu društvu 300; deželni vladi kranjski za napravo nujno potrebnih šol 6000; gospici F6-derlovi za obrtno šolo 100; ljudski kuhinji (za dijake) 50; kranjskemu, oddelku nemško-avstrijskega planinskega društvi 300; požarnim hrambam: v Domžalah 50, v Itazoviku 50, v Velikih Lašičah 100, na Igu 100, v Bohinjski Bistrici 150, v Loki 50, v Kamniku I0o, občinskemu uradu na Bledu za napravo gasilnega orodja 200; občini v Vogljah 50 gold. Glede Ru loltinuma sklenil je občni zbor, da bode hranilnica še kaj dodala, ako bode tudi de-čelni zbor dovolil Še kak donesek. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Budimpešta 14. marca. Spodnja zbornica rešila je v drugem branji penzijski zakon. Peterburg" 14 marca. „Journal de St. Peterbourg" piše, da je vznemirjenje na Londonski in Berolinski borzi jako neutemeljeno. Obravnave zaradi meje v Afganistanu se nadaljujejo v trdnem prizadevanji, da bode rešitev praktična in stalna, da bode mir v onih krajih in v angleško-ruskih odnošajih. Poziv do slovenske inteligencije. O Gregorčičevem večeru dne 12. t. m. pristopilo je slovenskemu pisateljskemu društvu 60 pravih in podpornih udov. Tajnik in blagajnik tega, leta 1872 ustanovljenega društva je gosp. dr. Josip Vošnjak, kateri bode tudi po velikej noči sklical občni zbor, da se izvoli nov odbor. Kot predsednik Gregorčičevemu večeru obračam se do vseh slovenskih pisateljev in sploh do vse slovenske inteligencije, da blagovoli pristopati društvu za člane. Pravi član more biti vsakdo, ki je spisal kedaj kaj v slovenskem jeziku; podporni član pa vsakdo brez razločka stanu. Letni donesek pravim članom je 3 gld., podpornikom pa 6 gld. Kdor pa plača 50 gld. na jedenkrat, ali se obveže plačati jih v petih letnih obrokih po 10 gld., postane UBtanovnik. Oglasila za pristop društvu naj se pošiljajo upravništvu „Sloven kega Naroda" ali „Slovana". V Ljubljani, dne 11 marca 1885. Dr. Valentin Zamik B azne vesti. * (Upravnemu sodišču) prouzročuje naj -več posla mej vsemi kronovinami Češka, kajti od vseh 1884. leta pri tem sodišči uloženih 942 pri-tožeb pripada jih 35 °/rt (t. j. 330) češkemu kraljestvu. * (Jubilej vseučilišča v B ud i m pe št i.) Vseučilišče v Budimpešti praznovalo hode letos 250-letnico svojega obstanka Začetnik vseučilišča oger-ske prvostolnice je kardinal Peter Pazman. Ustanovil je IQ35. leta to visoko šolo. Vseučiliščni senat ukrenil je že, da se priredi lepa in dostojna svečanost v spomin 250 letnega obstanka. * (Škof v i r, e z Anton G a 1 e c k i f.) Škof „in partibus" vitez Anton Galecki umrl je 10. t. m. zjutraj v 74. letu svoje dobe v bolnici usmiljenih bratov na Dunaji. Pokojnik oskrbljeval je do 1879. leta škofi jo Krakovsko, a bil je to leto umirovljen z letno penzijo 3000 gld. in se je nastanil na Dunaji. Ker je že dlje bolehal in ker mu je bilo vedno slabše, prosil je 9. t m , da so ga prenesli v bolnico. Umrli škof ne zapušča nikakega premoženja, ima pa bogato knjižnico, katero bo baje podedoval red usmiljenih bratov. * (Sleparija v hr an i 1 n i ci.) V Krakovem prijeli in zaprli so 11. t. m. zaprisešenega cenilca tamošnje hranilnice Adalberta Wiatrowicz-a zaradi goljufije. Nezvesti mož dobil je iz hranilnice na posodo 12.000 gld., a za posojilo zastavil je ponarejene dragocenosti. Sleparski cenilec ima baje tudi nekaj sokrivcev, kateri so ž njim sporazumljeni mu pripomogli do tolikega posojila. Sleparija vzbuja po mestu občno pozornost. * (Poljske miši.) Po južnej Tirolski, zlasti v sadje- in vinorodnej okolici Sigmundskron napravile so letošnjo zimo poljske miši velikansko škodo. Brezštevilno, gotovo več milijonov teh glodalk ob-jedalo je mlade trte in nežne jablane, obglodalo in obgrizlo korenine ter prouzročilo, da so se posušile. Kmetovalci, osobito veči posestniki imajo po več tisoč goldinarjev škode. * (Naravoslovci zamrznjenj.) Iz Irkut-ska došla je 12. t. m. v Levov brzojavna tužna vest, da je naravo-znanstvena severna ekspedicija, kateri sta voditelja dr. Bange in baron Toll, obtičala v močvirnatem mahovji severne Sibirije in zamrznila pri hudem mrazu — 33°. Rešitev ponesrečenih prirodoslovcev zabranjuje vnovič zapali silno visoki sneg. Prvo žalostno vest o tej groznej nezgod1 objavil je nek Kozak. * (Orkan in potres.) 8. t. m. divjal je v Arku in Rivi v južnej Tirolskej grozen vihar, ka-ker.šnega ne pomnijo najstareji ljudje tamošnjih krajev. Valovi pluskali so kot hiša visoko ter preobračali in na breg metali čolne. Silni vihar napravil je po lepej in romantičnej dolini veliko škode. Ko je ponehalo divje razsajanje strašnega orkana. Čutil se je lahek potres v Virignanu, Torholi in v Nagu. * {Nezgoda v lev in jaku.) V Parizu je 8. t. m. zvečer koncem predstave v cirkusu stopil krotilec Eduvard \Villiams tudi v levinjak. Jedna levinja bila je bolna in krotilec moral jo je torej bolj, nego po navadi, siliti k vajam. Velik lev uleže se mej igrokazom zadaj za krotilca, ga kmalu zgrabi za nogo in ga ugrizne v koleno. Š'paje oprosti se pogumni krotilec ljutega leva, nadaljuje nevarno svojo predstavo ter ostavi potem kletko Dospevši pa iz levinjaka. takoj omedli in se zgrudi na tla. Neprijeten prizor prouzroči moj občinstvom strah in grozen ropot. Mnogo rahločutnih gospa, palo je v omedlevico in vsakemu smilil se je nesrečni mož. Zdravniki upajo, da bo krotilec ozdravil, toda ne tako kmalu, * (Pravda za mrtvaško glavo.) Nek mož v Kijevn imenom Itoskorovič prodal je še živeč profesorju dr. Wa terju iz Moskve svojo lastno lobanjo za 500 rubljev, katero vsoto mu je kupec tudi precej odštel. Kmalu potem umrl je RoskoroviČ in doktor pripeljal se je v Kijev po kupljeno in pošteno plačano glavo, a sorodniki pokojnikovi so mej tem že urno /agrebli mrtveca seveda a prodano glavo. Ker družina čudnega moža noče pokazati gomile ranjkega, uložil je dr. VValter tožbo za mrtvaško glavo proti dedičem pokojnega čudaka. * (Izvirna oporoka.) Nedavno v Seretu v Bukovini umrši Žid Aichner je živo veroval in trdno upal, da bodo njegovi umrljivi ostanki zopet od smrti ustali. Njegova živa vera bila je tolika, da je v svoji izvirni oporoki celo odredil, da se mora njegovo premoženje obstoječe iz gotovine 800.000 gl. njemu po ustajenji zopet izplačati. Do tedaj naj se pa glavnica naloži na obresti, od katerih četrti del se mora vsakih 25 let do njegovega ustaje nj a od mrtvili razdeliti mej mestne uboge. A s to čudno oporoko ni zadovoljen umrlega Žida bližnji, v Šle-ziji bivajoči sorodnik, oštir Aichner, marveč je uložil proti njej utemeljen ugovor pri dotične j gosposki, katera bi imela nadzorovati izvršitev zadnje volje pokojnikove. Nlmiriio sclruvllen um|m»Ii. Vsem, kateri trpč vsled zapretju ali slabega prebavljenja, napenjanja, tifteanja v prsih, glavobolja in drugih Klal) stij. pomaga gotovo pri-at.ii ,Moll-ov Scidlitz praftoU" Škatljica 1 gld. Vsak dan ga ra/pošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji. Tuehlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj bo izrecno Moli-o v \ reparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (11 — 2) Tujca: 13. marca. Pri tloiiu: Hostnik z Dunaja. — Garzaroli iz Senožeč. — Stanič iz Kamnika. — Wodan z Dunaja. — Her-gant iz Ljubljane. I ri Tuinaloj, GrtllB t Dnnajn. — MačeratA iz Trsta. Iržiir <*eia«' \ IJiil»U«tkil dne 14. marca t. 1. Pšenica, hktl. Rež, Ječmon, „ Oves, Ajda, n Proso, „ Koru/a, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, „ Maslo, M ust, S i k'h frisen, kgr. gl. kr. (S 8:1 5f'8 ftjlO 3 2:' 471 f> 8f> ft 58 3; 81 h. 850 — % —]8'i — 51 Speh povojen, kgr. Surovo maslo. „ Jajce, jedno . . . . Mb-ko, liter . . . . Govejo meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koltrunovo „ „ Pisanec ..... Golob...... Beno; ICO kilo . . Slaiu.i, it*.« • Drva trda, 4 □ metri „ mehka, „ „ gt|b —jB* -185 - t -I 8 64 —164 — 54 -36 —j 50 —| 18 1 87 1 78 H — 5! 40 Meteore logično poročilo. a I Stanje ĆttS °P.a- barometra zovanJH v mm. M * i Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v m m. fi 7. zjutraj 1 739 08 mm. 2. ]m»p. 1 73932 mm. 9. zvečer i 74082 mm. — 50" C 4-fi" C i -8" c; si. vzh. z. vzh. l vzh. d. jas. o61. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura 05 \ za 2 3' pod norinalom. I3uL:rxaosl£a, borza dne 14. marca 1.1. (Isvirno tolegratičuo poročilo.) Papirna renta .... ...... 83 gld. Srebrna renta........ • jp$ » Zlata renta ......... 5°/, marčna, renta ....... Akcije narodno banke..... Kreditne akcije....... London.......... .124 Napol . . ...... • ? C kr. cekini.......... Nemške marke . .... 4°/. državno Brečke iz l 18f>4 250 gld Državne srečke iz 1 185 Bil 20 50 40 80 81 55 75 90 60 tO 75 50 75 75 50 BO 20 kr. št acuna B kramarskim b'ag-om, tobakom in kol. ki, ki že čez petin-trideset let obstoji, zrni'oni dobro obiskovana, na zelo pripravnem kraji v l.iuhl mdI se daje v naj fin. K;e? pove. miravnistvo ,S'ov Naroda". (149 —t) Št. 4070. Razpis dražb. (141—2) Zaradi oddaje raznih del in zalaganja mestne občine Ljubljanske, vršile se bodo pri mestnem magistratu sledeče dražbe: 1. Dne lt>. marca 1885 1. ob 10. uri dopoludne ustna in pismena dražba za oddajo stavbenega in rezanega lesa za i 885., 1886. in 1887. ieto. 2. Dne 16. marca 1885. 1. ob 3. uri popoludne us na dražba za oddajo dimnikarskih del za 1885 leto. 3. Dne 17. marca 1885. 1. ob 10. uri dopoludne pismena dražba za oddajo kamenoseških del in materijala za 1885. leto. 4. Dne 17. marca 1885 1. ob 3. uri popoludne pi-mena dražba za oddajo mestne vožnje za 1885. leto, oziroma za leta 1885., 18«6. in 1887. Dotični pogoji in enotne cene so v navadnih uradnih urah v pisarni mestnega stavbenega urada vsakemu na razpolaganje. Mestni magistrat v Ljubljani, v 10. dan marca 1885. Za župana: V o n č i n a. V najem se da goatllnica z velikimi hlevi na glavnej cesti mej LJuhlJtftuo in Vrlin i ko. V najem se dado tudi njive, pašniki in gozd, ako najtmnik želi. — Natančneje pove upravniAtvo „slovenski*ga Naroda". (139—l) Komi ali trgovst pomočnik: za trgovino z železuino in mešanim blagom, uren prodajalec, slovenskega in nemškega jezika zmožen, Želi svoje mesto spremeniti. — Natančneje se izve pri upravništvu ^Slovenskega Naroda . (150 — 1) v Ljubi J ml. kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča svojo ve iko zalogo vseh vrst moiiernili klobukov in kap; "VU prejema tudi kožuhovino in zimsko obleko črez poletje v shranjevanje. (112—3) Sadjerejcem! Veliko lepih sadnih drevesc, (i do 7 let starih, zgodne in pozne vrste, dobi so po nizkej ceni pri (147-2; •Tomipii .Tnrcu v Modvodali. Priporočilo. Za prihajajočo pomladansko sezono priporoča podpisana tvrdka svojo bogato in raznovrstno zalogo francoskega in angleškega blaga najnovejšo mode, izdeluje obleko po najmodnejŠem in najrazličnejšem kritji ter jako solidno in po zmerni, ceni. S spoštovanjem (148-1) F. Casermann. Dr. N|ir«iiK<-r- |*»v<* kapljice za želodec. Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. BUcking, medicinski sovernik dr. Cohn, dr. Manning in mnoge druge zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domače (ne tono sredstvo priporočajo proti vsem žclnnVnini in trebušnim boleznim. Pomagajo takoi proti migreni, krča v želodci, oincdleviei, glavoboljo, trebulinbidjn, z-asli/enjo, ielodčnej kislini, vz Rogačka kislina. Štajerski deželni zdravilni zavod. Južno železnična postaja: Poljčane. Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklena kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — Glavno označenje bolezni prebavljivih organov. Ugodno blvalličo. Saisona od maja do oktobra. Prospekti ln narodbe za stanovanja na ravnateljstvo. (126—2) Kari AhčJn-ova vdova, v Ljubicam, Francovo nabrežje (za vod6) št. 1$, se zahvaljuje za dosedanje, njenemu ranjcemu možu in njej izkazano obilno zaupanje ter se priporoča častitetnu p. n. občinstvu za vsakovrstna kijučarska dela, izdelovanje vsake bate pohlanega, aoMfiodarsItega in đruzega ieteanege o rud) a, kljucmuic, sapahov, okovov itd. Posebno priporoča pa svojo obširno zalogo štedilnih ognjišč vsake velikosti, ki se po želji z vso opravo vred v hišah postavljajo in raz-pošiljajo. —- Vnauja naročila se najmočneje in najurnej* izvršujejo. Tudi prevzetna napravo v vsaki dolgosti in z vso opravo vred, s čemer je dobro preskrbljena. Vse to po najnižih cenah'r (127—S ► ► ► v vsakeršnej množini in po najnižjih cenah £ « grad Vinica (Weinhof) pri Rudolfovem, Dolenjsko, i sooooooooooooooaoooooooooi Spodaj navedenu specijalitete, ki so po večletnei izkušnji za iBvrittno u»»pe*i»e pripoznane, ima vedno činte v zalogi in razpošilja takoj po pl. TRNKOCZY-ja ,,j>ri Hiiniorojvii" v X-«jvi."blja.nl, ^Cestra.1 trgr la.- St. -4. MnvilA -za loun .iedn° najboljših sredstev, da se prostor, 1T1(1/jII" Ali Irtol j kjer rasejo lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim vspehom pri tisočih. 1 lonček za dolgo Časa samo 60 k r. L\..nwt,.,|, n r/ft.iinio najboljše vrste, ljudstvu priljubljeni rrćinCOSKO Zgailje lt,k; mala steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo. Parižki prašek za dame, Sp^S^&K&Š; odvzame, če se dene mej perilo, ne- njavo, zelo nožen po 40 kr. Orientalski dišeči prašek gJgSS^S po min in razširja prt. jetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr. , Ozeblinski balzam po dr. Kepesu g.^aBSttSE in zastarele ozeblinske bule. Steklenica z navodom vred 30 kr. 7 il fi v i In v a K lir lil fis^PAA gotovo umivajoče sredstvo, treba samo /jtllflVilO Za lilirjO ULl &a, Evečer b čopičem namazati. 1 steklenica samo 40 kr. ' • v • Q.