LETO XIII., ŠTEV. 13? Ona 0 « — Glede na to, da so se zaradi takšnega položaja še bolj povečali dobički, poziva Morse vlade, naj izkoristijo vsaj del teh konjunkturnih dobičkov za potrebe socialnega napredka. Posebno poglavje je posveče-rto problemom tehnične pomoči gospodarsko nezadostno razvitim državam. -Morse poudarja, da je v svetu že dozorela zavest, <*n je potrebna tesna povezanost narodov, zlasti kar zadeva pomoč ekonomsko nerazvitim državam. Morse je navedel podatke, iz katerih je razvidno, da se je znatno razširila dejavnost Mednarodne organizacije dela na področju tehnične pomoči. »Učinkovitost tehnič. pomoči je odvisna od volje in pripravljenosti vlad in narodov« — je rečeno na koncu tega dela sporočila. Spričo tega je treba poudariti, da je jugoslovanska delegacija predložila zasedanju Mednarodne organizacije dela po- ■ Spomin na Mateottija, žrtev fašizma Rim, 10. junija (Tanjug). V mnogih italijanskih mestih so spominske svečanosti ob obletnici smrti socialističnega prvaka Giacoma Mateottija, ki je bil po ukazu Mussolinija ubit v Rimu 10. junija leta 1925. V kraju Frata Polesine, kjer je Mateottijev grob, je prišlo do manjših incidentov med informbiro« in prebivalstvom, ker Mateottijeva družina ni dovolila, da bi prisostvoval spominski svečanosti član Nennijeve socialistične stranke poslanec Tollo. V pismu, ki ga je poslal Nenniju sin ubitega socialističnega prvaka Carlo Mateotti, očita le-ta vodstvu socialistične stranke, da je poslalo na to spominsko svečanost Tolloja, Id je bil pred ubojem In po uboju Giacoma Mateottija član Mussolinijeve fašistične stranke. sebno resolucijo o pomoči ekonomsko nezadostno razvitim državam. Vzporedno s plenarnimi sejami so tudi seje komisij, ki proučujejo mnoga druga vprašanja, ki so na dnevnem redu konference. Med njimi so tudi vprašanja sodelovanja med delavskimi in delodajalskimi organi v podjetjih, vprašanje plačanega letnega oddiha kmetijskih delavcev, socialnega zavarovanja, revizije konvencije o zaščiti matere, zaščita zdravja delavcev na delovnih mestih, predpisi o zaposlitvi mladih delavcev v premogovnikih in drugih rudnikih. Na konferenci bodo sprejeli tudi proračun Mednarodne or-ginizacije dela za leto 1953, na temelju sporočila strokovnjakov pa bodo proučili, v kolikšni meri naj bi vlade držav, članic te organizacije, uporabljale mednarodne konvencije in priporočila, sprejeta na prejšnjih zasedanjih. Ženeva, 10. junija. (AFP) N* včerajšnji plenarni seji so razpravljali o delovanju mednarodnega urada dela na področju tehnične pomoči nerazvitim državam. V diskusiji so sodelovali zastopniki Perzije, Nizozemske in Norveške. Perzijski zastopnik je opozoril, da prejema njegova država majhno po moč, čeprav ima velika naravna bogastva. Konferenca je sprejela predlog, da se Mednarodni federaciji krščanskih sindikatov pridelovalcev in Svetovnemu medicinskemu društvu omogoči udeležba pri delu Mednarodnega urada dela. V Svetovnem medicinskem društvu je včlanjenih 48 držav, članov pa je okoli 700.000. Zaloge hrane za pomoč potrebnim državam Začetek, zasedanja organizacije OZN zA kmetijstvo in prehrano Rim, 10. junija (Tanjug): V Rimu se je začelo včeraj 15. zasedanje mednarodne organizacije OZN za kmetijstvo in prehrano (FAÖ), (ja katerem sodelujejo delegacije 18 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Jugoslovansko delegacijo vodi direktor zveznega urada za statistiko in evidenco Stane Krašovec. Na včerajšnjem zasedanju so ustanovili dve komisiji. Prva komisija bo skrbela za trajanje mandatov predstavnikov posameznih držav v svetu FAO, druga pa bo nadzorovala upravno in finančno poslovanje te organizacije. Predsednik sveta Dodd je izjavil, da je na svojem potovanju po deželah Srednjega, Bližnjega in Daljnega vzhoda dobil vtis, potrebna, da M t enem mesecu milijon oseb dobivalo obroke po 1200 kalorij na dan. Vsak^ enota zalog hrane bi imela 7.000 ton žita, 1.500 ton sočivja, 500 ton mleka v prahn, 500 ton maščob in 500 ton sladkorja. Pred novim posvetovanjem na Koreji London, 10. junija (UP, AFP). Ameriški zunanji minister Dean Acheson bo prispel v London konec tega meseca, da bi z britanskimi državniki proučil nesoglasja med Anglijo in ZDA spričo položaja v Koreji. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je včeraj izjavil, da da se je v teh deželah povečala se B° Acheson na svoji poti v kmetijska proizvodnja, ki pa še ” vedno ne more kriti potreb prebivalstva. Dejal je, da se mora FAO zavzemati za to, da bi bila kmetijska proizvodnja vselej vsaj za 1 do 2«/, večja od povprečnega prirastka prebivalstva v teh deželah. Dodd sodi, da je glavni vzrok nizke kmetijske proizvodnje v azijskih deželah nezadostno kreditiranje za nabave gnojila in kmetijskih strojev. Svet FAO bo proučil na tem nasedanju predlog, da se ustvarijo rezerve hrane za pomoč vsem državam, v katerih se čuti veliko pomanjkanje hrane. Po tem predlogu bi ustanovili več enot zaloge hrane, da bi imela vsaka enota količino živil, ki je Berlin ustavil dva dni v Londonu, kjer se bo razgovarjal z Edenom in drugimi britanskimi visokimi funkcionarji. Kakor se je zvedelo, bo glavno vprašanje na dnevnem redu položaj na Koreji, vštevši tudi vprašanje ujetniškega taborišča na otoku Kodje, etr problemi Daljnega vzhoda. Znano je, da je Vel. Britanija zaskrbljena zaradi razvoja pogajanj o premirju v Pan Mun Jomu in poslednjih izpadov Sing Man Rija proti opoziciji.. — Razgovorom zunanjih ministrov se bo pridružil tudi francoski minister Robert Schu-man. Skupni bodo proučili splošni mednarodni položaj, vštevši tudi »hladno vojno« v Evropi. Nesoglasje med neof&šisti Rim, 10. junija (Tanjug). Voditelji krajevne organizacije italijanskega neofašističnega socialnega gibanja v Milanu so zahtevali od strankinega vodstva, naj pretrga predvolilno zvezo z monarhisti in naj začne odločno politiko proti Atlantskemu paktu. Resolucija, ki je bila sprejeta na sestanku v Milanu, kateremu je prisostvovalo tudi več članov upravnega odbora italijanskega socialnega gibanja, zahteva prvotno politično linijo in opustitev zavezništva, sklenjenega med volitvami. Ta resolucija potrjuje glasove o trenjih v vodstvu neofašističnega gibanja, v katerem zahtevajo »ortodoksni« neofašisti odločnejšo akcijo proti demokristjanom, medtem ko se zavzemajo tako imenovani »južnjaki« za zmernejšo akcijo in za zvezo z monarhisti. Danes ni več žične ovire okoli poslopja berlinskega radia, od Jutri dalje pa bodo morali nemški državljani Imeti od oblasti zahodnega Berlina posebno dovoljenje za vstop v poslopje. — Britanski poveljnik v Berlinu, general Coleman, je sklenil prekiniti obleganje poslopja, ker je uradno glasilo »Tägliche Rundschau« objavilo članek, v katerem je rečeno, da sovjetske oblasti nimajo namena ovirati rednega prometa med področji, ki pripadajo k zahodnemu sektorju Berlina, in Berlinom samim. IVO PIRKOVIČ: 6 Izdaja na izdajo Opominov, da bo Rim z ostalimi četami, ki so se že spopadle z Nemci, brez oklopnlškega armadnega zbora lahek plen Kesselringovih polkov, generali in kralj ne čujejo. Za izdajo Duceja in za izdajo premirja je sledila tako izdaja Rima. Vrhovno poveljstvo Italijanskih oboroženih sil pa Je zakrivilo še eno izdajo zaveznikov, v trenutku, ko se je samo odločalo, da se bo zateklo k njim v varstvo. Se pred polnočjo 8. septembra je Izdalo poveljniku Sardinije, generalu Antoniu Bassu ukaz, naj ne moti mirnega odhoda Nemcev z otoka in jim tudi izroči vse topove nemškega izdelka, s katerimi so bile oborožene italijanske divizije na Sardiniji. Leto pozneje je sicer stal zavoljo te izdaje pred sodiščem general Basso, nikoli pa niso klicali na odgovor tudi načelnika vrhovnega poveljstva, generala Ambrosia, in njegovega pomočnika, generala Roatto, da se ne bi razgalila pred svetom nravstvena gniloba porau-ssolinijevske takoimenovane »antifašistične« Italije.1) i O pomenu te izdaje bo treba govoriti še posebej, ker prizadeva tudi 20.000 primorskih Slovencev in Hrvatov, interniranih in mobiliziranih v času premirja na Sardiniji. To izdajo so namreč Italijani leto dni prikrivali, predsednik vlade, maršal Badoglio, pa je generala Bassa celo slavil kot junaka, ki da je z lastnimi silami osvobodil Sardinijo Nemcev. S to zgodovinsko lažjo se je Badaglievi Italiji posrečilo obdržati tistih 20.000 Primorcev te dalje y svojih rokah, da bi se ne mogli na Titovi strani boriti Devetega septembra zvečer se vrne v Rim general Car-boni za pogajanja z Nemci, očitno z namenom, tfe bi z zavlačevanjem kril beg dvora in Badoglievlh generalov. Drugi dan zjutraj namreč C ar boni pogajanja zopet prekine in znova pobegne. Obrambo Rima prevzame general. Caviglia, toda šibki oddelki pod nemškim pritiskom že naglo razpadajo, častniki beže in se preoblačijo v civilno obleko. Sredi noči 9. septembra se je z ugaslimi lUčml pritihotapila v jadransko luko Ortono al Mare kolona avtomobilov — Badoglievl generali so bili urnejši celo od kralja. Le-ta jib je s prehlajenim princem Umbertom in kraljico, id je kar naprej požirala pomirjevalne kapljice, dohitel šele čea nekaj ur. aArml fedelisslme« oddelku karabinjerjev, ki so varovali dvor* na begu, Je vladar v Ortoni al Mare podaril 50.000 Ur napitnine. Zunaj na morju Je čakala korveta, id Je nato z begunci krenila proti Bariju. 2e čez dva dni po rimski kapitulaciji Je o teh zmedenih dogodkih govoril tudi razjarjeni Hitler, ko je 10. septembra obračunaval Iz svojega glavnega stana z izneverjenimi Italijani. Dejal je: »Isti dan, ko je maršal Badoglio. podpisal pogodbo o premirju, je povabil k sebi nemškega opravnika poslov v Rimu in mu zagotovil, da on, neki maršal Badoglio, Nemčije ne bo nikdar Izdal, za svojo domovino zoper Nemce. Viri, ki jih imamo v rokah, govore, da se Je za te naše rojake začelo prav j takrat, po »osvoboditvi« Sardinije, gorje, kakor ga niso 1 užili nikoli pod. Mussolini) »ni, da mu mora zaupati in da bo z dejanji pokazal, da Je vreden tega zaupanja; zlasti pa, da Italija ne namerava nikdar kapitulirati. Se na dan kapitulacije same Je poklical kralj nemškega opravnika poslov in mu prav tako izrečno zatrdil, da Italija ne bo nikdar kapitulirala, •temveč da Je odločena, zvesto stati ob naši strani, zvezana z Nemčijo na življenje in smrt. Da, še" eno uro po razglasitvi izdaje Je izjavil italijanski generalštabni šef Roatta našemu vojaškemu pooblaščencu, da je ta vest grda laž ln angleška propagandna raca... Pokolenja Italije se bodo sramovala, da je bila ta taktika uporabljena proti zavezniškemu prijatelju... Izpadek Italije pomeni vojaško le malo, zakaj borbo v vsej deželi so že nekaj mesecev nosile in vzdrževale v prvi vrsti nemške čete.«1 Brezpogojna vdaja Italije 8. septembra je dokaj klavrn list nove italijanske politične in vojaške zgodovine, klavrn zaključek klavrnega vojskovanja, še en udarec obledeli in patinirani antični »virtuti romanae«. Niti vojska sama in njeni poveljniki niso namreč pokazali več poguma in'volje oprati prizadeta ime Italije, kot jo Je razodeval Ambrosiev ln Roattov generalni štab. že 10. septembra pravi namreč nemško vojno poročilo, da je razorotevanje italijanske vojske v 'teku, tri dni pozneje pa, da je razoroženih že pol milijona Italijanov. Nekaj odpora je bilo le v severni Italiji. V Franclji je Italijanska četrta armada svoje orožje brez vsake sitnosti izročila von Rundstettu. V Trstu so Nemci zajeli s »Slovenec«, 14. sept. 1943. 90.000 Italijanov. Razorožili so Italijane tudi v Grčiji in Albaniju Za jugoslovanske dežele pa Je treba popraviti nemško trditev, češ da se je glavnina italijanskih poveljnikov »z razumevanjem podredila« zahtevam Nemcev, oziroma zahtevam generala von Weichsa. Saj je vendar slovenska partizanska vojska sama razorožila šest italijanskih divizij in se Je tudi na jugu vsa Titova vojska, ki je čez noč zrastla v veliko armado, 'moderno oborožila z orožjem, ki ga je zaplenila laškim divizijam. Ta slabost italijanske vojske pa je seveda v prvi vrsti slabost njenega poveljujočega častniškega zbora, od divizijskih generalov pa vse gori do generala Roatte, Ambrosia in Badoglia. To je slabost, v kateri je mnogokrat težko razločiti med strahom in Izdajstvom. Nagel razpad rimskih po kov in njegove vzroke — beg dvora in generalov — smo videli. Poveljnik Neaplja in Campagne, general Ettore Del Tetto, in poveljnik devetega armadnega zbora na tem področju, general Riccardo Pentimalli, sta ob razglasitvi premirja in ukazu, upreti se Nemcem, svoje čete zapustila in pred Nemci pobegnila. Njune divizije so nato brez boja izročile orožje Nemcem.» » Oba generala, Del Tetto in Pentimalli, sta 'Bila 22. dec. 1944 obsojena na dvajset let ječe, ker »sta ob prisotnosti sovražnika zapustila poveljstvo« in zavoljo »drugih grehov, ki so sovražniku olajšali zasesti Neapelj«. Po obsodbi je 23. dec. vodilni rimski socialistični »Avanti!« očital, čemu da obsojati ta dva generala, dokler so na svobodi še kralj, maršal Badoglio, general Ambrosio ter dokler niso znani rezultati preiskave o kapitulaciji Rima, ki pa seveda nikoli niso bili objavljeni. Zgleden primer reorganizacije pasivnih zadrug na Hrvatskem Pri reorganizaciji in preusmeritvi pasivnih kmečkih delovnih zadrug so v okraju Gračac na Hrvatskem dosegli uspehe, ki so zbudili zanimanje tudi v drugih okrajih na Hrvatskem. Za Gračac je značilno, da ni, kakor na primer njegov sosed kninski okraj, preprosto prepustil zadruge njihovi usodi, temveč se je že od vsega začetka lotil krepitve zadružne posesti v novi obliki. Gračac ni dovolil, da bi tisti zadružniki, ki so vložili izstopne izjave, za njimi pa še «tali kar razvlekli zadružno lastnino, ki so jo prej z velikimi težavami zbrali, temveč je vse razgovore po vaseh usmerjal na to, kako bi z reorganizacijo zadružno lastnino okrepil. Ni se boril samo za to, da ohrani kar največ zadružne lastnine, preden »preidejo« zadruge v ekonomije enotnih kmetijskih zadrug, temveč si je prizadeval tudi, da bi pridobil za sodelovanje zasebne kmete, člane splošne kmetijske zadruge, ki naj bi prav tako prispevali del svojih sredstev in naporov za dosego tistega novega, kar bo vas dobila s preusmeritvijo delovne zadruge. Za tako preoblikovanje se je okraj Gračac precej dolgo pripravljal. V vsaki vasi so se tako z delovnimi zadružniki kakor s člani splošne kmetijske zadruge porazgovorili, s čim je v njihovem primeru najrenta-bilneje gospodariti. Razpravljali so, kaj bi mogli z okrepitvijo zadružne posesti doseči v krajšem, pa tudi kaj v daljšem razdobju. Sestanki po vaseh so se ponavljali skoraj štiri mesece in na vseh se je razpravljalo o krepitvi zadružne posesti bodisi z denarnimi deleži ali s proizvodi (največ z Polivinil za pohištveno industrijo ovcami zaradi ureditve zadružnih farm, pa tudi s čebelami). Sele ko so v tem smislu dosegli določene rezultate, so se začeli razgovarjati tudi o »reorganizaciji« ali »preorientaciji« pasivnih delovnih zadrug kot bodočih ekonomij, farm ali kaj podobnega pri splošnih kmetijskih zadrugah. Pri tem uresničevanju »programa za zasebne kmete v okviru kmetijske zadruge«, kakor sami imenujejo to prizadevanje, so dosegli, da so zasebni kmetje, člani splošnih kmetijskih zadrug zaradi povečanja svojih zadružnih deležev prispevali 697 ovc, 88 čebelnih rojev, 35 hektarov pašnikov in 263.000 din v denarju zaradi nakupa novih panjev. Ta sredstva so okrepila tisto osnovo, ki so jo ohranili od posesti delovnih zadrug za novo zadružno gospodarstvo. To bo pospeševalo samo tiste panoge, ki so v tem kršnem svetu rentabilne, kakor ovčarstvo, čebelarstvo itd. Med 17 kmečkimi delovnimi zadrugami v okraju Gračac sta dve uvedli gospodarski račun in ostaneta nespremenjeni. Ostalih 15 bo reorganiziranih in se ta reorganizacija sedaj že približuje koncu. Tako so v Gračacu dosegli, da se je zadružništvo osvobodilo šablonskega dela in lotilo samo tistega gospodarjenja, ki ima v teh krajih možnosti za uspevanje. Splošne kmetijske zadruge imajo dovolj širok okvir, da z osredotočenjem na eno ali dve panogi pokažejo kmetom nekaj novega in naprednega, kakor tudi, da jim omogočijo v njihovih težavnih razmerah primeren zaslužek. Mladina novomeškega okraja bo tudi letos sodelovala pri delovnih akcijah Odkar so bili v nekaterih občinah izvoljeni mladinski občinski komiteji, se je delo v mladinskih organizacijah okrepilo. V občinskih komitejih, kamor so izvolili najboljše mladince in mladinke, imajo organizacije močno oporo. Najbolj delovni komiteji so v Straži, Dol. Toplicah, Šmihelu, St. Rupertu in še nekateri, nič pravega življenja pa ne kaže mladinski občinske komite v Brusnicah. Znatno se je izboljšalo tudi delo mladinskih aktivov na področju občine Mirna. Od aktivov pa je še vedno na prvem mestu aktiv v Jurki vasi. Ta bi bil res lahko vsem za zgled. Za nedeljo 8. junija pripravlja veliko kulturno in zabavno prireditev v počastitev desete obletnice obstoja mladinske organizacije v vasi. Mladinski aktiv topliške občine pa pripravljajo velik mladinski festival v začetku julija v Dol. Toplicah. Na tem festivalu se bodo pomerile najboljše skupine iz aktivov Toplice, Podturen, jam v spodbudo za poživitev dela. Pri delovnih akcijah bo mladina novomeškega okraja tudi letos doprinesla svoj delež. 50 mladincev in mladink je že pred mesecem odšlo na delo pri gradnji ceste Vrhnika—Logatec, 8 pa jih je odšlo na gozdna dela v Podstenice. Avgusta bo odšla 80 članska šolska delovna brigada na delo pri gradnji ceste Vrhnika—Logatec, 30 mladincev in mladink pa bo odšlo na gozdna očiščevalna dela na Brezovo re- ber. V celoti se je doslej priglasilo za delo v mladinskih delovnih brigadah že nad 240 članov študentske mladine. V kolikor ne bodo šli na dela izven doma, bodo v posebni delovni brigadi pomagali pri urejevanju Loke ob Krki, kjer gradijo športno igrišče. Mladina se zanima tudi za razvoj zadružništva. 15. junija bo v Novem mestu okrajna zadružna konferenca mladih zadružnikov vsega okraja, na kateri bodo razpravljali o zadružnih vprašanjih. (r). Kdaj bo Ljubljana dobila zdravju neškodljiv plin? Ljubljanska plinarna že nekaj let ne uporablja več šlezijskega premoga, ker je po informbiroj-ski gospodarski blokadi izostal uvoz. Uporablja domač premog iz Laškega in Raše, ki vsebuje precejšnje množine žvepla. Zastarel način čiščenja svetilnega plina s prstjo se ni obnesel; za- za to stvar pozanima Mestni ljudski odbor, saj gre razen za splošne gospodarske koristi tudi za korist mesta. Praktične izkušnje namreč kažejo, da potrebujejo potrošniki isto količino kalorij, ki jih plinarna dobi iz ene ton» premoga, kar dve do tri tone premoga. Zato gotovo ne bo odveč noben izdatek za napravo, ki zavira ure- _ . . . Podhosta, Soteska, Gor. Sušice,, to je vodstvo ljubljanske plinar- da bi polfvimU^u porabljali tudi*v ppblnl?ol in Uzsna X.d.®ve' ne začelo iskati primernejši in ------------------------------------------- industriji pohištva, je bil včeraj tih fizkultumih in petih kultur- ekonomične j ši način čiščenja, sničenje modernizacije v ljub- n° prosvetnJif! ^kab- Festivala s ičo dejstva> da žvepiene pri- ljanski plinarni. M. M. uspeh. Preizkusen Je hil prvi stol _ K*yd/> udeležili aktivi vsesa • »• • , r iz polivinilskih cevi, s katerim Je sf *>oao uaeiezui aktivi vsega mesl v pjmu lzredno škodujejo __________________ obdelan sedež in naslonjak. Poli- okraja. Tudi mladinski aktiv v Vsem napravam v plinarni in raeeotUkakor“Si?ejalteS: ®eStU. pr!pravlja pri potrošnikih, nastaja vsepov- Drag lokal več nastopa6 kot samostojni no- mJadmsko pr”’adltev_v. okvlr“ sod znatna škoda. Izkušnje iz silni material, ki z ozirom na mladinskega tedna. Teh nekaj poslednjih let kažejo, da se je ‘S?" prim.erov na? b? 8lužil° .tudi iz omenjenih vzrokov zmanj- rafijo in podobno. " opalim mladinskim orgamzaci- gaia amortizacijska doba naprav in napeljav kar za okrog pet- ______, krat. To sicer ni preveč prese- Za izkoriščanje popusta netljivo> saj M je Možina žvep_ V gostinskih podjetjih lovo-dika v vsakih 100 kub. met- Nameravali smo preživeti prijetno nedeljsko popoldne in smo se odločili za restavracijo na Gradu, o kateri kroži glas, da je zelo lepo urejena, postrežba pa zelo dobra in solidna. Pa se nam Je pripetilo tole: ker drugje nismo dobili prostora, smo se namestili v stolpu, ki je po natakarjevi izjavi v večernih ufah bar. Preden morajo izdati sindikalne rov surovega plina povečala za OTO k^ n^ili n^ je natakar organizacije posebna okr°® 10 krat’In S1ffr °d, "l00,,8 MisH1 pa Je pri tem; študentje ste ? im * ir na 2500 g m celo več. Pod tak- in brez denarja. Naročili smo pivo potrdila šnimi pogoji bi bila ljubljanska *n kranjske klobase ter tako ob Popusta za stanovanje ta pre- plinarna prisiljena sleherno le- JaV^asa. K™!!; v lokaJ^nrišfa fetUh ta dOTOvta stadufataih^orl to obnoviti petino vseh priključ- družba petih gospa, — tedaj % bil l?a^ta?eSI^vknS ae7ar\P^bf^c:ÄaZUko Si-Ä. d," ”V, “US a.** JS”S ganitacijŽ11hi njihovi ožji svojci ne zmogel noben potrošnik. Phi. prosim če greste.« Jasno! ti- ÄfsSS Strokovnjaki ljubljanske pli- petiena_ £ot mfln je nakatar prL nfzacli Ta notrdUa so potrem^ 'narne ®° “Peli konstruirati m čakoval večjo napitnino, kot pa gostinskim pijdjetjem in domovom izdelati industrijsko napravo za 1° Je računal dobiti od nas. No, “ *?• uovädlo “ta ^breta’To! ČUČenje pUna> ki bi razen teSa rita^U^V'popiJ^o “ po-ta Ute s“/., kl Jehovo- omogočilatuđi proizvodnjo • ' ' ’ " {jem članom sindikalnih organiza- okrog 30.000 kg elementarnega cij. Vsak član sindikata, ki se žvepla, kakršnega danes izključ-hoče poslužiti tega popusta, mora uvažamo Na žalost te na— dobiti od svoje sindikalne orga- no uvažamo. Ma silost te na ----“-“j. ““"r,Ä nizacije tako potrdilo zase m za prave, čeprav je gotova, ne mo- namerto preslišal Na po- rej0 Prikliufiti in uporabiti za ne^m ^regePa« ta uot v £.* ^ io noDnsta čiščenje. V plinarni, kjer so ne- ljivem tonu teko rekoč pokazal ;1;, , ....... .w!l. ... ... pr.WWnt bknO . ilanom ,1-llk.ia, lahko davno zgradili H Štiri nove tihLlo »etT'sä'utjSiniü t. k m« ...is «.«or atoli. .KS?* i“1”*1“ lont.ro. namrci Se ved- fjSJIÄo?.“» d. “SS •Bssyspf-.-« SSSS55LSS ÄS ääam sraasr»-js ä» ssfs-s »JSSfSS^lS Delovna zadruga v Plšecah na Bizeljskem Je lani ta letos z rigolala 9 hektarov površin, od katerih je 2.5 ha namenila za nasad b reskev, 4 hektare za vinograd, drugo pa za matičnjak ta trsnico. Letos sadi breskve ta vinograd, medtem ko bo matičnjak zasadila šele prihodnje leto. Vinograd bo tako zasajen, da bo možna strojna obdelava. • Slika nam kaže delo zadružnikov v mladem nasadu. v enoletni tečaj za usposobitev medicin. sester in za instrumentarke. Kandidatinje naj vlože prošnje na Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko VLRS — odsek za strokovno šolstvo, Ljubljana. Kidričeva 5 (bivša Gajeva) do dne X. julija 1952. Prošnji naj prilože prepis diplomskega izpita Sole za medicinske sestre. MESTNA LJUDSKA KNJIŽNICA, sedaj na Kongresnem trgu št 7, se bo v dneh od vključno 15. junija do L Julija 1952 preselila v nove prostore v Gosposki ulici št 1 ter zaradi tega v navedenem času ne bo poslovala. Prosimo obiskovalce te knjižnice, da v zadnjem času izposojene knjige pridrže doma in jih vrnejo knjižnici šele po 1. juliju 1952 v novih prostorih v oddelku za vračanje knjig. — Uprava Mestne ljudske knjižnice. OBVESTILO Stanovanjski urad pri oddelku za komunalne zadeve MLO Ljubljana ter Višja stanovanjska komisija pri MLO Ljubljana sporočata. da se preselita iz dosedanjih prostorov na Mestnem trgu (magistrat) — v nove prostore na Resljevi cesti 14a-I. V dosedanjih postorih se bo uradovalo Še v četrtek 12. t m., dočim v petek, soboto in ponedeljek, to Je dne 13., 14. ta 16. t. m. zaradi preselitve ne bo uradovanja za stranke. V novih prostorih se bodo stranke sprejemale, kakor običajno, od dne 17. t m. dalje." 86T7-a ŠOLSTVO Ekonomska srednja šola v Ljubljani, Prešernova cesta 8, bo do nadaljnjega še sprejemala prijave za vpis v prvi razred. Sprejemni pogoji: dovršena nižja gimnazija in sprejemni izpit iz slovenščine, matematike in zemljepisa FLRJ. — Informacije pri ravnateljstvu KOLEDAR Sreda, 11. junija: Feliks, Hrvoje Četrtak, 12. junija: Cedomir. Janez SPOMINSKI DNEVI 11. VL 1077. — Henrik IV. Je podaril Sigehardu slovensko ozemlje — kranjsko ta slovensko marko 11. VI. 1847. — Rojen Italijanski zdravnik Carlo Forlanini, ki j« uvedel pneumotoraks. U. VI. 1864. — Rojen v Monakovem skladatelj Richard Strauss. 11. VI. 1903. — Umorjena na dvoru V Beogradu srbski kralj Aleksander Obrenovič ta njegova žena Draga. 11. VI. 1942. — Ubit v zloglasnem Paveličevem taborišču v Jasenovcu hrvatski ljudski pisatelj Mihovi! Pavlek-Miškina. _________ 11. VI. 1944. — Borbe enot XVIII. divizije na odseku Grosuplje-St. Vid-Stična-Novo mesto. H. VL 1949. — Umrl v Ljubljani pesnik Oton Zupančič. 99 Roka vlčar44 Hotel »Slone prodaja KONCERTI Simfonični koncert ob zaključku sezlje bo v ponedeljek 16. junija. Solist Albert DermeU, dirigent Bogo Leskovic. — Spored 1. dela: Škerjanc, Dramatična uvertura, Hristič. Simfonična fantazija za violino in orkester. Satat-Saens, Introdukcija in ronddo capriccio-60. 3679-n Javne produkcije Glasbene šole Ljubljana-Vič bodo v veliki filharmonični dvorani ob 18, ta sicer: I. v četrtek 12.. n. v petek 13. HI. v soboto 14. junija. Nastopili bodo učenci iz oddelkov za klavir. violino ta violončelo ter pionirski pevski zbor. 3658-n PREDAVANJA CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA y četrtek 12. Junija bo ob 20 v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva cesta, osmo predavanje v okviru tečaja »Vzgoja naših otrok«. Predavala bo tov. prof. Slavica Božičt »Načela o vzgoji novega roda«. Deveto, zaključno predavanje bo v torek 17. Junija. V Klubu kulturnih ta znanstvenih delavcev bo govoril v četrtek Stol je bil Izdelan po izvirni zamisli arhitektke Slavke Bravničar. Zaradi cenenosti bodo posegali po tem stola razni naročniki zlasti taki, ki želijo higieno ta udobnost. Tndi naš delovni človek sl bo lahko opremil stanova- jemo nekaj, potem pa jo odku-rimo, pač pa zato. da se kaj pomenimo ta malo posedimo, seveda nismo šli. Kmalu po tem smo še nekaj naročili, kar je na- že celo vrsto predmetov široke potrošnje, bo s tem odločno posegla v pohištveno Industrijo ta bo s temi proizvodi zadovoljila odjemalce. dni. Sindikalne podružnice bodo dobile obrazce teh potrdil pri svojem sindikalnem svetu. Pleskarji, pečarji9 Kupujte lončarji! litopon 30%, svinčeni minij, svinčeno glajenko, naše izdelke odlične kvalitete. Količine nad 100 kg lahko nabavite direktno v tovarni KEMIČNA TOVARNA. DOMŽALE bra predlanskim. Podjetje je za to napravo nakazalo tudi denar, vendar pa naročilo še do danes ni realizirano. Lahko se zgodi, da bo potekel rok dobavne pogodbe in bo vsa stvar propadla. Priporočljivo bi bilo, da se nejevoljno postregel ln momljal pri tčm nevljudne opazke. Kakor kaže, natakar dobro postreže samo one goste, ki dajo obilo napitnine, ostalim pa pokaže vrata. Lahko bi bili navzoči tndi tujci ln presneto čudne predstavo bi dobili o našem gostinstvu. VREME Pop ra vele Stanje 16. Junija ob 7. uri: Nad Zahodno Evropo dotekajo tople zračne gmote, ki bodo povzročile v prihodnjih dneh stabilizacijo lepega vremena pri nas. Napoved za sredo. 11. Jun.: Pretežno sončno vreme. Temperatura se bo dvignil?. lovoma verig Lesce pri Bledu količina v kg razpolaga s sledečim materialom: okroglo Železo, trg. dolžine dimenzija_______kvaliteta___ cena za 1 kg 4.000 16 mm St 34.11 84.90 3.900 20 mm 37.11 84.90 9.000 21.5 mm 34.11 83.89 400 38 mm 42.11 85.23 400 40 mm 50.11 90.64 500 60 mm 34.13 83.89 700 70 mm 44.62 87.27 2.500 17.5 mm ploščato Železo, 38.11 TRG. DOLŽINE 86.58 850 22 z 6 mm 00.11 84.22 3.000 25 z 13 mm 38.11 85.57 9.950 30 X 10 mm 37.11 84.23 2.000 32 X 12 mm 34.11 84.23 20.000 32 X 18 mm 70.11 98.77 1.950 35 X 6 mm 37.11 86.25 5.000 35 X 12 mm 70.11 99.11 1.600 40 X 15 mm 37.11 83.89 200 50 X 15 mm C 35.61 100.80 15.000 50 X 18 mm 70.11 72.17 1.200 55 X 12 mm 00.11 80.50 400 60 X 25 mm 60.11 110.94 150 65 X 6 mm 42.11 87.26 800 85 X 8 mm 00.11 80.50 3.300 90 X 8 mm 70.11 VLEČENO JEKLO, 6-OGLATO, TRG. DOLŽINE 98.77 600 9 mm 60.11 283.89 K včerajšnjemu obvestilu Sveta vlade LRS za socialno politik» o zaposlenih upokojencih. Zadnji odstavek omenjenega obvestila se pravilno glasi tako-le: »Iz navedenega razloga se od L maja 1952 dalje upokojencem, ki so polno zaposleni, ne more več izplačevati denarno nadomestilo namesto živilskih bonov niti industrijski boni na terenu. Zaposleni upokoiend, ki prejemajo od 1. maja 1952 polni zaslužek (plačo) delovnega mesta, na katerem delajo, morajo vrniti denarno nadomestilo živilskih bonov ter industrijske hone, ki so jih od 1. maja prejeli na terenu. Gornje pojasnilo izdajamo v sporazumu a Svetom vlade LRS za blagovni promet.« Maturante ptujske gimnazije leta 1937 in takratne profesorje prosim. da se javijo zaradi proslave 15-letnice na naslov: France Mold. Tomšičeva 5. tel. 55-22. Bivšim gojencem Učiteljskega doma. Dne 13. t. m. ob 20 se bodo v klubski sobi restavracije »Bellevue« v Ljubljani zbrali vsi bivši gojenci Učiteljskega doma v Ljubljani, ki so v letih 1941—1945 odšli iz tega doma k partizanom ali pa drugače sodelovali v NOV. Vsi tl bivši gojenci, vodstvo ter osebje tega doma vabljeni — Pripravljalni odbor. Komisija za izpite bibliotekarske stroke (ne bibliografske, kakor Je bilo pomotoma objavljeno), sporoča. da bo letos poleg Junijskega tudi novembrski izpitni termin Brigadirjem ljubljanskih visokih šol. Obvezen zdravniški pregled za zamudnike bo H., 12. in 14. Junija od 15—18 na Grabnu, Aškerčeva ulica. 3670-n Onkološki institut medicinske visoke šole v Ljubljani zaradi čiščenja do preklica ne sprejema moških bolnikov. 3674-n Družina Mervič, Mestni trg št. 8, daruje namesto cvetja na grob pok. Merljak Alojzije 400 dinarjev za slepe. -n Namesto venca na grob pokojne gospe Alojzije Merljak, vdove po šolskem nadzorniku, je daroval Zavodu slepih 1000 din dr. Anton Sonc. Iskrena hvala! 3673-n V Višnji gori bo v nedeljo dne 15. Junija slovesna otvoritev obnovljenega letnega kopališča g plavalnimi tekmami in družabno prireditvijo v novootvorjenem kopališkem bifeju. — Prijatelji lepe Višnje gore vljudno vabljeni. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda. 11.. ob 20: Anouilh: Povabilo v grad. Red A. (Vlogo dvojčkov igra Branko Miklavc.) Četrtek, 12., ob 20: Shakespeare: Rihard Tretji. (Stane Sever). — Red G. Sijajna legendarna satira »Sveta Ivana« izpod peresa ostrega ta nezaupljivega misleca in suverenega posmehoval ca Bernarda Shawa je ena izmed številnih obdelav (Schiller, Anatole France, Voltaire, Ch. Pegue in drugi) zgodbe o orleanski devici, »edinem možu« v vsej pomehkuženi ta ustrahovani Franciji XV. stoletja. Toda ta je napisana s tisto sočno jedkostjo, predvsem pa s tisto Izvirno ta presenetljivo prodornostjo, ki z njo B. Shaw vedno znova tako sijajno biča ta preseneča, vedri ta uči. Zato ni čudno, da je pred skoraj dvajsetimi leti, ko je bila pri nas prvič uprizorjena, žela tako velik uspeh. — Ivano igra sedaj Ančka Levarjeva, v ostalih vlogah: Miklavc. Gregorin, Furtjan. Cesar, Stane Potokar, Lojze Rozman, Bajc. Helena Erjavčeva, Milan Skrbinšek, Jerman Sever, Jože kvalitetno žensko perilo, pletenin«, nogavice, rokavice 12. junija ob pol 21 tov. Janez Stanovnik: Problem nerazvitih dežel v svetovni ekonomiki. 3679-n Danes, 11. junija ob 20 bo v veliki dvorani Ekonomske fakultete predaval tov. Janez Stanovnik: O problemu nerazvitih dežela v svetovnem gospodarstvu. — Vabi odbor Društva ekonomistov. 3861-n 99 Rokavičar44 Ljubljana, Trgovsko podjetje »IZBIRA« KINO LJUBLJANA: Kino »Union«: ameriški barvni Ulm: »Sneguljčica«. Tednik. Kino »MOSKVA«: ameriški film: »Fant s trobento«. Brez tednika. Kino »SLOGA«: angL film: »Dolina orlov«. Tednik. Predstave v vseh treh kinematografih ob 16. 18.15 ta 20.30. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Kino »TRIGLAV«: angleški film: »Hotel Sahara«, Tednik. Predstavi ob 18 ta 20. Kino »TIVOLI«; amer. film: »Fant s trobento«. Tednik. Predstava ob 2020. Prodaja vstopnic od 1920 dalje. Kino »SISKA«: italijanski film: »Seviljski brivec«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 17 dalje Letni kino »DOM MILICE«: italijanski film: »Glumači«. Tednik. — Predstava ob 2020. — Prodaja vstopnic od 18 dalje. JESENICE: francoski Ulm »Polkovnik Chabert«. KRANJ — »STORŽIČ«: ameriški film: »Gospe Bowaryjeva«. — LETNI »PARTIZAN«: ameriški film: »Zapeljivka iz Novega Orleansa«. KAMNIK: ameriški film: »Humo- DOMZALE: ameriški film: »Draga Ruth«. RADIO SPORED ZA SREDO ’ Poročila Ob 505. 6.68, 1220, 15.00, 1928 la 22.80. — 5 00—7.00 Pester glasbeni spored — vmes ob 5.20 do 525 Objava dnevnega sporede. 5.50—6.00 Jutranja telovadba. 820 do 6.40 Pregled tiska ta radijski koledar. 12.00 Vedre, melodije v izvedbi malta koncertnih orkestrov. 12.40 Zabavna glasba — objave. 13 00 Po različnih plateh o raznih stvareh — za pionirje. 13.15 Sirom sveta v pesmi ta plesu. 14.00 Opoldanski koncert. 1520 Zabavna glasba — vmes objave. 1520—16.00 Šolska ura za višjo stopnjo — Kako bo Jurček preživel počitnice? (ponovitev). 1820 Klavir v ritmu. 18.40 Igrajo Veseli godci. 19.00 Tone Seliškar: Iz življenja partizanskih kulturnih skupin. 19.10 Partizanske pesmi ta ko- Zupan Vladimir Skrbinšek Ces- račnlce. 19.40 Zabavna glasba — ^ ___ ... _ ------V.,-..— «A An ,7-1 Al.i TAhAA- V nedeljo 28. junija vri na PRIMORSKI FESTIVAL t Ajdovščino; Program: dopoldne: ob t mimohod kulturnih skupin, fizkul-tu mikov »Partizana« ln JLA. — Ob 10 zbor nastopajočih. nastop združenih mešanih ta mladinskih pevskih žborov ter partizanskega zbora »Srečko Kosovel«. — Ogled razstave primorskega tlaka v gimnaziji Popoldne: ob 14 motom« dirke — pokrajinsko nagradno tekmovanje lovcev v streljanju na leteče goloba. — Ob 15 množičen fizkultumi nastop (sodeluje 4500 flzkultu mikov). Nogometna tekma. Po telovadnem nastopu ljudsko rajanje. Prevoz Iz oddaljenih primorskih krajev zagotovljen s 75% popustom na posebnih vlakih in kamionih. — IZ ostalih krajev Slovenije koristite nedeljske povratne karte. Ne zamudite edinstvene prilike! Festivalni odbor. nik, Valič, Simončič, Peček, Brezigar. Kovič, Drenovec ta drugi. Režira Slavko Jan. scenograf Marijan Pliberšek, načrti kostumov Mija Jarčeva. Premiera »Svete Ivane« bo v petek 13. junija. Občinstvo opozarjamo, da bo v tej sezoni odigrana samo trikrat izven, in za abonente reda E, namesto »Hlapcev«, ki so odpadli zaradi Lipa hove smrti. Prodaja vstopni« se prične ob 16 v četrtek 12. junija. OPERA Sreda 11.. ob 20! Verdi: Trsvlatm. Izven. * Četrtek, 12.. ob 20: Sutemelsteri Romeo ln Julij«. Red C. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Gledališka pasaža Sreda, H. junija ob 20: C. A. Puget: Srečni dnevi. Četrtek. 12. Junija ob 20: Ponovitev akademije pionirjev (ob tednu matere ln otroka). Petek 13. junija ob 20: J. B. Priestley: Inšpektor na oblaku. Zadnjič. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marijonete — Šentjakobski trg Sreda, 11. junija ob 16.30: Tauffer-Nowy: Mojca in živali. Zaključna predstava za osnovne Sole: Prežganje in Makole. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelje. 15. Junija ob 20: Pristley: »Inšpektor na obisku«. Režija prof. Jože Tomažič. Scena Bojan Čebulj. vmes objave. 20.00 Valčki Johanne Straussa pod taktirko znanih dirigentov. 2020 Oton Zupančič: Manon Josipa Murna — Aleksandrova. 2120 Fantazije iz popularnih oper. 22.15 Pregled sporeda za naslednji dan. 2220 Lahka glasba. 2220—23.00 Nočni koncert. OBVESTILA PEVSKI ZBOR "T" »SREČKO KOSOVEL«- V zvezi z nastopom pevskega Zbora »Srečko Kosovel« na Primorskem festivalu v Ajdovščini obveščamo vse pevce, da bo festival v nedeljo 29. junija in ne 1». junija, kakor so bili prvotno obveščeni. Nastop obnovljenega sbora »Srečko Kosovel« bo torej tudi v nedeljo «28. junija v Ajdovščini. Sestanek vseh članov bo v soboto 28. junija ob 8 zjutraj v gimnaziji v Ajdovščini, nakar bodo v soboto ln nedeljo skupne vaje. Zbor bo vodil tov.. Rado Simoniti. Stroški bodo pevcem povrnjeni. Clane zbora prosimo, da ae ravnajo po tem obvestilu ta obvestijo tudi druge člane. Ker bo Primorski festival ob 5. obletnici priključitve Primorske pomembna politična manifestacija, se obračamo na vodstva podjetij ln ustanov t prošnjo, da odobrijo članom zbora »Srečko Kosovel«, Id «o pri njih usluibeni, dvodnevni dopust za 28. in 28. junij t L — Pripravljalni odbor. RAZPIS Svat za ljudsko zdravstvo In so- politiko VLRS raspisuje dnevno od 10 do 13 ta tudi po pošti. 3675-n MALI OGLASI MOTORNO KOLO 500 ecm, s prikolico avtomatski vžig, rezervni deli, brezhibno naprodaj. Union, garaža. 7763-4 ŠIVILJA na dom, šiva staro ta novo. Florjančič, Florjanska št. 19, n. nadstr. 7747-2 DVE MOŠKI KOLESI prodam po zmerni ceni. — Vogrinec Franc, čevljar, Tavčarjeva 1. 7735-4 AKVIZITERJA, — sposobnega ta agilnega, sprejmemo v stalno zaposlitev. Ponudbe pod »Lep zaslužek« na ogl. odd. 7731-1 STANOVANJE zamenjam; enosobno s kabinetom in kuhinjo — za dve ločeni sobi. Naslov v ogies-nem oddelku. 7729-9 ZAMENJAM dvosobno stanovanje, za enako ali večje enosobno. — Naslov v oglasnem odd. 7728-9 ELEKTRIČNO ČRPALKO za hišni vodovod, novo »Garvens«, prodam. Vahtar, Bled, Želeče št. 5, Gorenjsko. 7731-4 PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih govorila o Ani Lipovšek. Zalog 128. Grum Antonija, Zalog 122. 7725-11 VULKANIZACIJA. Ljubljana, Zaloška cesta št. 20 — popravlja avtoplašče vseh dimenzij, kolesne plašče in razne gumijaste predmete. 7308-2 OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam tudi za bone. Ogled: Flere, Beethovnova 15-11, desno. 7720-4 GUMI VOZ na konca, nosilnost 2500 kg. prodam ali zamenjam za zapravljivček. Rženičnik, Mengeš. 7716-4 MOŠKO KÖLO, dobro ohranjeno, znamke Diirkopp ta temno moško obleko prodam. — Trnovska štev. 7. 7698-4 UMRLI Sindikalna podružnica transformatorske postaje Laško sporoča, da ae je pri delu smrtno ponesrečil naš član tovariš OTMAR PRAŠNIKAR. Vestnega ta dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. 3667-a Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas Je nenadoma zapustil nepozabni mož, skrbni oče. stric ta svak JULIJ VORZNEKC, nadpre-giednlk finančne kontrole v pokoju. Pogreb bo 11. Junija ob 17 v Škofji Loki na pokopališče v Stari Loki. — Škofja Loka, Kobjeglava, Split. — Žalujoči: žena Marija, sta Julko ta hčerka Slavica. 3872-e Dotrpel je naš dragi mož in oče JOŽE BOŽIC. Dobrava, Šentjernej. Pogreb bo v četrtek popoldne na Otoku. — Žalujoči: žena, sin Vinko la hčerke. S67i-a Po kratki, toda zelo mučni bolezni je dotrpela naša zlata dobra mama. stara mama, teta PAVLA ČEBULAR. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 11. junija ob 17 iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. — Žalujoče družine: Čebular Lapanje. Rajner, Mihelič ta ostalo sorodstvo. — Ljubljana, Slovenj Gradec, Pariz. 3680-a PRODAMO veCJo količino starega papirja. Podružnica SLOV. POROČEVALCA CELJE seda] na gradbišču Seniorjevega doma prava živahnost in mariborski planinci nestrpno čakajo dneva, ko bodo dom izročili našim delovnim ljudem, zlasti pa naši mladini v uporabo, -trle* Jož j Stok - Korotan: 22 \ REVIRJIH JE ZAŽARELO Naslednje pismo je župan naslovil že »Tovariši partizani«. Ni več zahteval, temveč je že prošil. Nismo se menili za njegove zahteve in smo s svojo organizacijo pošiljali mleko v Zagorje. V mraku so prišli k nam minerci Slandrove brigade, s katerimi smo odšli še tisto noč v bližino bunkerjev v Kisovcu, kjer smo postavili zasedo in naskočili kompresor. Minere Jovo je položil h kompresorju 18 kg eksploziva. Eksplozija je bila tako silna, da so kosi železa daleč naokoli frčali po zraku. Vsa naprava kompresorja in žični, ce pa je bila uničena. Zjutraj 19. maja smo se na Mariji Beki srečali z bataljonom Slandrove brigade, kjer je bil komandant Viktor in politkomisar Vojteh. Bili so zelo utrujeni in lačni, še bolj pa potrebni »dima žlahtne travice«. In ker smo imeli takrat tobak, so nas dobro »oži-cali«. Glavni namen bataljona je bila mobilizacija. Naši borci so bii odrejeni za vodiče. Bataljon se je razdelil v več skupin, ki so odšle v dolino. Toda jmeli smo smolo. Prva skupina je uspešno izvršila rekvizicijo, ko pa je prišla v Boben, se je spopadla z Nemci in jih brez lastnih žrtev pognala v Hrastnik. Druga skupina je mobilizirala na Ojstrem, kjer je po izvršeni akciji na križišču padla z novinci vred v zasedo. Padli so trije borci novinci: Babič, Guček in Kalužo, eden pa je bil težko tanjen. Skupino, ki jo je vodil politkomisar Vojteh, je odšla v zgradbo nemškega župana Tiča, ki jih je napadel s para-belo. Žrtev je bil Vojtehov kurir Luka, ki je dobil več strelov skozi trebuh. Ti so našli svoj cilj šele v municijski torbici komisarja Vojteha. Ker je županu začela pomagati skoraj cela nemška kompanija, so morali tovariši z novinci zapustiti Hrastnik in se vrniti na zborno mesto. BORISOVE TEŽKE URE Tisto noč sem odšel, na Kolk, kjer sem naše’ Stajerčevo četo. S komandirjem sva se dogovorila, da bodo odšli tovariši Boris, Curi in Miha nad direktorja hrastniške steklarne, ki je krute »tefiaejal Slovenje», ____ V' Hrastnik so odšli v civilnih oblekah in ker je deževalo, so vzeli tudi dežnike. Načrt je bil tak, da bi Boris izvršil glavno akcijo.- Curi in Miha pa ga bi ščitila. Med potjo so se še dogovorili za znake sporazumevanja. Boris se je priplazil k stezici, ki je vodila v stanovanje gestapovca, se skril v grmovje ter čakal direktorja," ki bi se moral v spremstvu dveh vojakov vrniti iz tovarne. Mimo je šlo več ljudi, toda direktorja ni lulo od nikoder. Okrog Borisa In Curlja ao se nenadoma pojavili nemški vojaki, ki so divje vpili: »Hände hoch, Banditen«,» ter začeli streljati. Curi in Miha sta se pognala ▼ bližnji zaklon, in se tako umaknila nemškim kroglam. V tem sta padla v nemško zasedo, ki je zopet vžgala Po njiju. Po sreči sta odnesla celo kožo, mimogrede pa sta podrla enega vojaka. Borisa so hoteli Švabi ujeti živega in zato nanj v začetku niso streljali. Tekli so za Borisem in šele, ko je ujel na muho parabele nekega Nemca, ki ga je hotel zagrabiti za vrat, so začeli streljati tudi nanj. Nemci so bili trdno prepričani, da jim ne bo » Boke» kvišku, banditu ušel in da ga bodo dobili živega v roke. Boris se je umikal sem in tja, toda povsod je naletel na Švabe. Spoznal je, da je v obroču, toda kljub temu ni obupal. Ker je povsod, kamor 'se je obrnil, zadel na Nemce, se je najprej skril v grmovje. In ko so ga tudi tam zasledili, je zopet malo manevriral, dokler ni zagledal na travniku kopice sena. Previdno se je splazil do kopice in se zaril vanjo. Nemci so pretaknili vse naokoli, toda izgubili so vsako sled za njim. Boris je v kopici preživljal težke čase, saj se je zavedal, da ga Nemci iščejo in da se bo težko prebil iz obroča. Ze je mislil, da se bo moral sam ustreliti, ko je zaslišal v bližini korake. Zato tega ni hotel storiti, dokler je imel še trohico upanja na rešitev. Po polnoči je začelo močno deževati. Dež, ki je že prej pronical skozi seno, je Borisa dodobra namočil, pod kopico pa je začela naraščati luža. Ker so si Nemci zaradi dežja nadeli platnene kapuce, je Boris to priliko izkoristil, se izkobacal izpod kopice in previdno lezel k cesti, ki vodi iz Hrastnika na železniško postajo. Tam bi ga kmalu zasačila nemška patrulja. Zlezel je v kanal, poln blat- Ko je patrulja odšla proti Hrastniku, se Boris požene čez cesto in se previdno plazi proti Praprotni- Nekoliko nad cesto, je Boris zopet naletel na nemško zasedo ter jo previdno obšel. Zasedi se je splazil za hrbet, se skril za neko skalo in spustil cel rafal na Nemce. Ko je porabil vso municijo in potolkel nekaj sovražnikov, je zbežal. Tako se je pošte no maščeval, ko je sredi med Nemci preživljal težke ure. V taborišče se je vrnil ves blaten, opraskan in bled. Dan pozneje je prišel v naše taborišče tovariš Korošec, ki ga je poslal Mali. Povedal nam je, da je bil Mali na sestanku z Jožetom Koželjem nemškim policistom s postojanke na Sv. Katarini, ki je dal podatke o posadki in obljubil, da bo preskrbel še ostale. Korošec je tudi povedal, kako bi lahko prišli do električnega strojčka za miniranje in eksploziva. Stajerc, Korošec in Boris, so- takoj odšli na akcijo. V ta namen so se preoblekli v civilne obleke in odšli zjutraj na Dobrno v Trbovlje. V grmovju nad skalo sta Boris in Korošec legla v zasedo, Stajerc pa je ob ste^ žici čakal .verkšuca* in dva delavca, ki bi morali nesti na dnevni kop eksploziv in drugi material. šuc Černe, katerega je Stajerc pozval k predaji. Černe je hotel zbežati, med tem pa sta iz zasede skočila na njega Boris in Korošec in ga razorožila. Zdaj se je bilo treba rešiti iz zagate. Kako priti iz Trbovelj? To nalogo je Stajerc poveril verkšucu in mu zato obljubil, da bo ostal pri življenju. In res je vse tri partizane varno peljal mimo vseh nemških bunkarjev, straž in patrulj, dokler se niso znašli v gozdu. Borci so se vrnili na Mrzlico, verkšuc pa v Trbovlje. Ko sem 24. maja z Malijevo četo taboril na Kukli, nas je podnevi obiskala »Mamica«, ki je hotela s svojo družino v partizane, ker ji je pretila izselitev. Obljubili smo ji, da se bomo tudi borili, če bo treba, ona naj se pa le vrne domov. In »Mamica« jc vse do svobode ostala na Sv. Planini. Zvečer smo se razšli na akcije s tem, da se 29. maja sestanemo na Mrzlici, kjer bo zbor bataljona. Komandir Stajerc se je 26. maja vrnil iz Ceč, kjer je imel sestanek z Fricem, komandirjem nemške postojanke na Katarini. Ta je že dlje časa iskal stike s partizani in je zato prišel zvečer v gostilno k Potrati nad Ravnami ter prosil domače dekle, naj ga poveže s partizani. , ne deževnice in si tam nepncaisoveao te te pojavu vet Naše primorske planine in gore vabijo Planinsko zavetišče na Robidenskem vrhu Pred kratkim je planinsko društvo v Cerknem odprlo na Robidenskem brdu nad Novaki planinsko zavetišče. Robidensko brdo (824 m) je zelo priljubljena izletna točka. Poleg tega je pomembno tudi zato, ker se tu križata dve precej važni planinski poti — pot iz Poljanske doline na Porezen (1632 m) in dalje v Julijske Alpe ter pot iz Cerkljanske doline na Blega.š (1563 m) in v škofjeloško hribovje. Planinsko društvo Cerkno je uredilo zavetišče v zasebni hiši, ki je last Frančiške Pe-ternelove. V njem dobe planinci hrano, na razpolago pa so tudi 3 postelje. Zavetišče je sicer preprosto in skromno, vendar pa smo prepričani, da bodo vsi, ki se bodo v njem ustavljali, z njim zadovoljni in da se bodo vanj radi vračali. Vršič je priljubljena izletniška točka Bogat planinski svet nad Savo in Sočo, med stenami Prisojnika in Mojstrovke, vabi v vsej pomladni lepoti številne obiskovalce gora. Plazovi z grebenov in sten so obleteli in danes ne predstavljajo več resne in velike nevarnosti za planince. Na Vršič vodi zložna cesta, pote, da se od tu vsakdo vrača domov zadovoljen in srečen. Planinstvo v gornjem Posočju Planinstvo v Slovenskem Primorju se doslej ni moglo uspešneje uveljaviti. Temu je med drugim vzrok šibka gospodarska stran primorskih planinskih društev, zlasti pa redka mreža planinskih postojank. V lanskem oktobru odprti Pogačnikov dom na trentarski strani je množici planincev približal, ta slikoviti, doslej najbolj osamljeni predel naših gora: ostro rezani vršac Razorja, vase zamaknjeno lepoto Podov z bleščečimi očesci gorskih je-zerc in divje prepadne rdečkaste stene Pihavca, ki še čakajo, da jih pobožajo roke drznih planincev. To je svet drznih trentarskih divjih lovcev. Tu, v Žlebu, nad navpičnim robom Splevte, je v junaškem boju slavni Trentar Tožbar-Spik ubil zadnjega medveda v naših gorah. Zmago je plačal s strahotno ceno — medved mu je odtrgal spodnjo čeljust z jezikom vred. S krediti, ki jih je zagotovila Planinska zveza Slovenije, bo Soča šumi skozi soteske v Trenti ki se vije v številnih ključih med gorami preko prelaza. Ta cesta je edina vez med ljudmi Gornjesavske in Soške doline. Planinske postojanke na Vršiču so bogato založene in nudijo vsakomur prijetno in varno zatočišče in gostišče. Jeseničani in Borovci so poleg tega gostoljubni gospodarji, ki se radi potrudijo, da vsakogar sprejmejo v svoje gostoljubne postojanke. Posebno Erjavčeva koča in Tičarjev dom sta opremljena z vsem, česar si želi obiskovalec gora: mehke postelje, električne razsvetljave in bogato založene shrambe in kleti ter dobra kuhinja postrežejo z radodarno roko planincu, ki tu išče počitka in dobre postrežbe Dobro zavarovane poti z lahkoto in brez nevarnosti pripeljejo ljubitelja gora na Mojstrovko, Travnik, Prisojnik ali pa dalje okrog roba proti Jalovcu in Razorju v prečudežne predele nad Zadnjo Trento ter zavetišču pod Spičko ter na Kriške pode k novi mogočni postojanki — Pogačnikovemu domu. Ne samo zimskemu alpinistu, plezalcu, planincu in urnemu alpskemu smučarju, tudi mladini, pionirjem in ženam nudi planinski svet v okolici Vršiča toliko bogastva in le- Erjavčeva koča na Vršiču sko torišče Tržačanov. Zaradi italijanskih imperialističnih namenov in raznarodovalnega pritiska tržaških šovinistov so danes tržaški slovenski planinci še toliko bolj navezani na te slovenske planine. Na prošnjo Planinskega društva v Trstu, da bi dobilo v lastno upravo planinsko postojanko na južni strani Julijcev, jim je okrajni ljudski odbor v Tolminu dodelil v upravo nočišče »Predel« v Logu pod Mangartom, kjer bodo uredili svoj planinski dom. Planinsko društvo Tolmin pa bo v letošnjem poletju zgradilo na vrhu znanega Kozlovega Roba nad Tolminom majhno planinsko kočo, tik pod prepadnimi stenami Kuntarjev, v Zatrepu, v dolini Tolminske pa bo postavilo skromno zavetišče. Bovec in Trenta pričakujeta letošnje goste V Bovcu, središču zgornje soške doline, pod vrhovi gorskih velikanov Rombona, Bovškega Grintavca in Razorja je preživelo v zadnjih letih svoj letni dopust nad 6000 naših delovnih ljudi. Tudi turisti, ki potujejo po zgornji soški dolini, se kaj radi ustavljajo v Bovcu. Njegova prijazna okolica je vabljiva vaba za številne krajše in daljše izlete, od divje soteske Koritnice, pritoka Soče, pa vse do Loga pod Mangartom. Obisko- Planinsko društvo v Bovcu še pred sezono obnovilo in usposobilo opuščeno Skalarjevo kočo na Kaninu. To in pa nove olajšave v kretanju planincev v obmejnih pasovih, nam bo dalo možnost, večkrat se povzpeti na najzahodnejši vršac naše države, na nagubani Kanin. Razgled s tega vrha preko čadaste Furlanije na sinji Jadran in v tiho, trpkotožno Rezijo je čudovit. Skozi znamenito Prestreljeniko-vo okno pa bomo preko žarne t-nozelene Neveje zrli na ponosni Viš in orjaški Špik nad Policami, v dalji pa na beli venec Kamskih Alp. Občudovali bomo tudi vitko, ponosno Jerebico, ki se vsa zala ogleduje v sipjem zrcalu Rabeljskega jezera. Naša čudovito lepa Trenta je poleg skromne, a gostoljubne planinske koče »Zlatorog« dobila še drugo planinsko postojanko. Mestna občina Bovec je namreč dodelila gospodarsko šibkemu, a najstarejšemu soškemu društvu. Planinskemu društvu Tolmin, v upravo dosedanje nočišče »Jalovec«, ki ga bo preuredilo v udoben planinski dom z več sobami in skupnim! ležišči. Dom bo v kratkem že odprt. Vzhodne Julijske Alpe so bile od nekdaj najbliije planin- V delovnem programu Planinskega društva v Mariboru je tudi obnovitev Senjorjevega doma, ki je užival pred vojno sloves zimsko-športne postojanke, znane daleč preko meja ožje domovine. Točno pred dvajset leti (10. junija 1932) je bil dom otvorjen. Deset let kasneje je bil dom- požgan, da ne bi služil okupatorju kot izhodišče hajk proti partizanskim enotam na Pohorju. Najprej je bila v tem delu Pohorja zgrajena Ribniška koča, ki predstavlja s kočo na Pesniku, Inženirsko bajto in prostrano ekonomijo važen kompleks v našem planinstvu. Solidno ohranjeno zidovje bivšega borske planince k da ga takoj zavari: glednem času dom tako obnove, da bo služil namenom planincev. Po načrtu gradbenega šefa Šim PDM in njegovih arhitektov n»- naši Celjski strelci so tekmovali Konec preteklega tedna Je bilo v Celju okrajno prvenstvo v streljanju za Celje mesto in okolico, ki se ga je udeležilo nad 150 tekmovalcev. Najboljše rezultate so dosegli člani strel, družin »Tempo« in »Ivo Lola Ribar« iz Celja ter Kovinarja iz Štor. Na rezultate je vplivalo deževno vreme, zaradi česar so morali tekmovanje tudi večkrat prekiniti. V osmih tekmovalnih disciplinah so se najuspešneje uveljavili: Na »Titovi tarči« Mirko Mejavšek 197 krogov, na »Ljudski tarči« Marjan Pavlič 67, na »Mladinski tarči« Jože Strajhar 67, na »2enski tarči« Slavica Pocajt 70 in na tarči za pištolo Marjan Pavlič 123. V streljanju z malokalibrsko puško je bila prva pri ženskah Slavica Pocajt 223, pri mladincih pa Jože Tržan (vsi Tempo) 222 krogov. V hitrem streljanju z vojaško puško je zasedel prvo mesto član družine »Ivo Lola Ribar« Veno Vagner z 10 zadetki in 30 krogi. Tek gradbincev čez drninstrn Pretekli mesec so imeli aktivi športnega društva »Gradis IMM« tekmovanje v krosu, ki se ga je udeležilo 370 članov. V nedeljo so prišli v Ljubljano po 3 zmagovalci vsakega aktiva, da se pomerijo v finalnem tekmovanju. Ob šolskem naselju na Tomačevski cesti so tekmovali zastopniki 7 aktivov, medtem ko tekmovalcev iz Guštanja in Medvod ni bilo. 1800 m dolgo progo je prvi pretekel Stef. Mihaljkovič (Strnišče) v času 5:42 pred Stefanom Miheličem (Vuzenica) 5:46 in Vinkom Repulusom (Maribor) 5:57. Zmago* valci so prejeli praktična darila. Klasična gimnazija osvojila pokal Odreda Letošnji pomladanski kros za prvenstvo ljubljanskih srednjih in strokovnih šol za pokal »Odreda. se je vršil v znamenju velike borbe za prvo mesto med XXI. gimnazijo St Vid to klasično gimnazijo. Po poročilu, ki ga Je objavil naš list, je pokal osvojila XII. gimnazija. Računska pisarna, ki je neposredno po tekmovanju v veliki naglici izračunavala plasma šol, je po naknadni ugotovitvi napravila napako v škodo lanskemu zmagovalcu. Dejanski plasma ekipnega tekmovanja Je sledeč: 1. Klasična gimnazija 644 točk. 2. XII. gimnazija 615, 3. V. gimnazija 5o4 4. TSS 428, 5. IKS 295 in 6. ESS 282 točk. Ker je to 2 kratna zaporedna zmaga klasične gimnazije, je ta zavod osvojil pokal v trajno last K. D. * Na atletskem tekmovanju v Parizu sta bila dosežena nova rekorda visoke vrednosti. Jacques Degat je pretekel 400 m v času 47,5 sekund in Alen Mimoun 5000 metrov v času 14:21,8. Mimoun Je hkrati dosegel nov rekord v teku na tri milje s časom 13:54,6 min. Smotrno delo telovadcev učiteljišča valce spremlja srebrna Soča, največji hudournik v Sloveniji, ki se prebija skozi razjedeno apnenčasto skalovje, zdaj sramežljivo skrita v ozki strugi, zdaj sproščena v številnih brzicah odseva svojo moč v svojski zelenkasti barvi. Številni se ustavijo v prijazni vasici Soči z lepimi gostišči »Soča«, »Razor« in »Kanjavec« in v romantični okolici, drugi pa hitijo naprej, v prijazno trentsko vas Na Logu, kjer si oddahnejo v hotelu »Planinski orel«. Cesta vodi izletnika mimo znanega botaničnega vrta »Julijana«, ki se ponaša z gorsko floro Alp in celo Kavkaza. Na Logu si planinec lahko izbere dobro zaznamovano pot na Trigav skozi romantični kot Zadnjice, mimo Tržaške koče na Doliču, kjer .se planinska pota odcepijo k Sedmerim triglavskim jezerom. Letošnja zima tudi turizmu na Bovškem in v Trenti ni prizanesla. Prebivalci so s podporo ljudske oblasti zdaj spet usposobili ceste za avtomobilski promet. Tako sta Trenta m Bovška dolina na pragu turistične sezone pripravljeni na sprejem gostov. Številna gostišča in udobni hoteli, »Kanin«, »Soča«, »Mangart« in drugi so že pripravljeni, prvi gostje pa so tudi že obiskali. te lepe kraje. V Bovcu bodo letos modernizirali tudi hotel »Grintavec«, ki bo v Bovcu najlepši. Javni telovadni nastop učiteljišča v Ljubljani minuli ponedeljek na Taboru Je bil letos edini nastop ljubljanskih šol. ki se bistveno razlikuje od nastopov partizanskih društev. Medtem ko Partizan v svojih točkah kaže v glavnem pripravljenost članstva za zlet prihodnje leto v Beogradu, Je imel nastop učiteljišča namen pokazati uspeh rednega šolskega dela po učnem načrtu, oziroma prikazati tako imenovano ljudsko telovadbo, ki jo bodo študenti te Sole pozneje prenašali na vas. Dijakom in dijakinjam je skupaj z njihovimi učitelji telesne vzgoje to popolnoma uspelo. Pestrost v panogah, uporaba preprostih sredstev, izbira gradiva primerna starosti, spolu in sposobnosti ter točnost v gibih so bile značilnosti tega nastopa. Okoli 600 dijakov in dijakinj je v 12 točkah svojega sporeda polagalo obračun dela na rednih telovadnih urah med letom. Vsak razred ali skupina dijakinj oziroma dijakov je prikazala kratko prosto vajo ali vajo z orodjem. dijakinje tudi lahke ritmične prvine, preskoke, akrobatiko, štafete ali Igre. Posebno je ugajala sestava z deskami, kjer so dijaki I. letnika to pripravljalnice pokazati vsestransko uporabo tega tako preprostega orodja. Potiski, odpori, mahanje in kroženje z desko ter improvizacije zasilnega mostu to druge originalne prvine bodo dijaki na vasi lahko koristno uporabili Pestrost prvin na švedski klopi, vaje na zasilnem d-rogu. uporaba dvovišinske bradlje, oziroma doskočne gredi in zasilne palice, preskoki čez kozo, švedsko oma.ro, raznoterosti na blazini, vaje s kijem in žogicami, preskoki čez kolebnico so panoge in prvine, ki bodo našima bo- dočim učiteljem na vasi zaradi svoje enostavnosti, primernosti in uporabnosti mnogo koristile. Skoda, da Je to edini letošnji šolski nastop, saj bi bile v nasprotnem primeru primerjava z ostalimi šolami zelo poučna. Čeprav bi bil lahko nastop v nekaterih podrobnostih še popolnejši, smo s prikazanim delom to uspehom šolskega dela na učite-ljtšču prav zadovoljni. Ble ska regata bo 22. jimifa V nedeljo 22. Junija bodo na Bledu tretje mednarodne veslaške tekme, ki se jih bodo udeleželi vsi najboljši jugoslovanski klubi. njih prijavah kaže, da bodo ▼ vseh točkah hude borbe, ker bo regata obenem izbirno tekmovanje za olimpijske Igre. Pri Ribniški koči so zopet zapele lopate mera vajo Senjorjev dom obnoviti predvsem kot depandanso RK; le s skupnimi ležišči. Predvsem sta nameravali dve veliki skupni ležišči, Šve manjši skupni ležišči in potrebni stranski prostori. Tak dom bi predvsem služil večjim skupinam, ki bi si lahko tudi v svoji režiji pripravljale hrano. Ravno na 60. rojstni dan maršala Tita so bile sklenjene prve pogodbe in se je delo začelo s pospešenim tempom. Da se bodo ta prva dela lahko izvršila, je zasluga ljudske oblasti, ki je pravilno razumela težnje mariborskih planincev in omogočila s' primernimi denarnimi dotacijami izvedbo tega programa. Tako vlada kot gostje pa bodo sodelovali tudi Avstrijci to Nemci. Doslej so prispele prijave vseh pomembnejših domačih klubov, nadalje z Dunaja to Celovca ter iz Passaua in Frankfurta. Tekmovalni spored bo obsegal U disciplin. Po doseda- Priprave na Bledu so se že začele. Prireditelji bodo imeli precej dela s preložitvijo proge, kajti start bo odslej pred Park hotelom, cilj pa v Zaki. Putnik organizira posebne vlake, ker bodo ta dan na Bledu tudi druge prireditve. 30 letnica športa v Trbovljah Trboveljski športniki bodo imeli avgusta svoj praznik. Najprej bo zlet delavskih društev Svobode z zaključnim dnem 24. avgusta, naslednji teden pa bodo v Trbovljah proslavili 30. obletnico športa v revirjih. Tekmovali bodo v nogometu. atletiki, plavanju, košarki, kolesarjenju, odbojki, rokometu to drugih panogah. Proslava bo združena z otvoritvijo športnega doma Rudarja, kjer bodo odkrili tudi spominsko ploščo v narodnoosvobodilni borbi padlim športnikom. Rudar pripravlja v zvezd s proslavo lepo spominsko knjigo o razvoju športa v Trbovljah. K sodelovanju vabi vse športnike sedanjih in biv- ŠAH Sah v Kranju. V okviru gorenjskega festivala sta bili odigrani dve simultanki. V prvi Je mojster Inž. Tekavčič igral na 20 deskah proti civilistom. 15 partij je dobil, dve Izgubil In 3 remiziral. V drugi simultanki Je novi prvak Gorenjske Jože Pogačnik igral proti 20 pripadnikom JLA. Tudi on Je 15 partij dobil. Izgubil 3 In remiziral dve. Na brzotumlrju, ki so se ga udeležili vsi udeleženci prvenstva Gorenjske. Je zmagal Vavpetič iz Smlednika. V dvoboju med celjsko cinkarno in tovarno Impol v Slov. Bistrici so zmagali šahisti Impola 5:3% Reshevsky in Gligorič remizirala. Četrta partija šahovskega dvoboja med Samuelom Reshev-skim • to Svetozarjem Gligoričem se Je v nadaljevanju končala neodločeno. Po tej partiji Je rezultat dvoboja 2 in pol proti 1 in pol v korist Reshevskega. Na kvalifikacijskem turnirju SK Branik za dosego pete kategorije Je med 11 udeleženci zmagal Kolšek s 7 točkami. Sto trboveljskih društev, da s svojimi prispevki ali slikami izpopolnijo pestro vsebino. Tekme za Titov pokal V nedeljo 15. Junija bo tekmovalni spored tudi v Zasavju izpopolnjen s tekmami za nogometni pokal maršala Tita. K sodelovanju se je prijavilo 15 moštev. Zmagovalec zasavskega centra bo igral zaključno tekmo s članom slovenske lige Rudarjem. Danes Postojna : Krim Na Igrišču Krima bo danes tekma za prvenstvo LNP med Postojno in Krimom iz Ljubljane. Tekma je za oba kluba važna, kajti prvo- in drugoplasirani iz tega tekmovanje se bosta udeležila kvalifikacijskih tekem za vstop v slovensko ligo. Postojna je v zadnjem času zelo napredovala in je pred kratkim porazila ljubljanskega Grafika rja 5:1. Pričakuje se torej zanimiva in ogorčena borba. Pričetek tekme bo ob 16.30 uri. V predtekmi ob 15 bosta nastopila Krim B in Ardel za pokal maršala Tita. Nogometni klub Ardel se lepo razvija Čeprav nogometni klub sindikalne podružnice Ardel obstoja šele dva meseca. Je v tem kratkem času dosegel lep napredek. Moštvo, ki sodeluje v prvenstvu ljubljanskega nogometnega centra in v tekmovanju za. pokal maršala Tita, dobiva čedalje več aktivnih članov. Vodstvo posveča posebno pozornost mladincem. Za nadaljnji napredek in razvoj kluba jamčijo neumorni funkcionarji, med drugimi major Ivan Leban. kapetan Stane Price, Branko Nenadovič in predsednik sindikata Ivan Pregelj. V nedeljo prvenstvo kolesarjev Prvič po osvoboditvi se bodo ▼ nedeljo 15. t. m. najboljši kolesarji iz vse Jugoslavije borili za naslov državnega prvaka v Ljubljani. Pot jih bo vodila iz Ljubljane do Kranj, gore in nazaj v Ljubljano. Pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo okoli 50 seniorskih dirkačev, 40 juniorjev In večje število turistov. Kako se bodo v tej naporni vožnji uveljavili slovenski dirkači? Na republiškem prvenstvu jim, razen j Uniorjem, sveča ni bila naklonjena. Tržaška skupina je pokazala svojo premoč in diktirala potek celotne dirke do cilja. Konkurenca bo tokrat še hujša, saj bodo sodelovali tudi hrvatski in srbs kida rkači. Vsekakor bo treba za dosego uspeha pokazati mnogo odpornosti, vzdržljivosti in samo-zatajevanja, uporabiti pa tudi pravilno taktiko. Začetek dirke bo ob 9. zjutraj od tramvajske remize v Zg. Šiški. Okoli 13. pridejo dirkači na cilj, ki ga prireditelji zaradi raznih prometnih ovir še niso dokončno določili. NOGOMET Kdo bo prvak Hrvatske? Minulo nedeljo so bile povratne tekme zaključnega dela prvenstva Hrvatske v nogometu. V Varaždinu je Tekstilec premagal zagrebškega Metalca 2:0 (prva tekma 7:1 za Metalac), na Reki je Kvarner porazil Slavijo iz Karlovca 10:0 (7:0), osiješki Proleter pa je ponovno premagal Šibenik z rezultatom 6:2 (2:2). V finalnem kvalifikacijskem tekmovanju sodelujejo Proleter, Kvarner in Metalac. Danes se bosta ^ Osijeku pomerila Proleter in Metalac, v nedeljo Proleter in Kvarner, v sredo 18. t. m. Metalac : Kvarner, v nedeljo 22. t. m. Kvarner : Proleter, 25. t. m. Metalac : Proleter in 29. t. m. Kvarner : Metalac. Zmagovalec tega -turnirja se bo v borbi za vstop v zvezno ligo pomeril s prvakom Slovenije ter Bosne in Hercegovine. ...in kdo Bosne in Hercegovine? V Bosni to Hercegovini so se za polfinalne tekme kvalificirali prvaki podzvez Velež iz Mostara, Bosna iz Sarajeva. Borac iz Banjaluke ta Sloboda iz Tuzle. Prve tekme preteklo nedeljo so se končale z naslednjimi izidi: Velež : Bosna 3:1 (2:8). Borac : Sloboda 1:0 (1:0). Povratne tekme bodo igrali danes na Igriščih Veleža to Slobode. Plavalna šola Železničarja Plavalni klub Železničar bo letos priredil plavalno šolo za mladino obeh spolov od 10. do 16. leta. Tečaji bodo vsak dan dopoldne na plavališču Koleziji. Reden pouk šole bo pričel v ponedeljek 16. t. m. in bo trajal do 12. julija. V tečaj bodo sprejeti neplavalci, pa tudi mladina, ki že zna plavati. Po končani šoli bodo zaključna tekmovanja in najboljši bodo sprejeti v plavalno sekcijo. Vpisovanje v šolo se prične v ponedeljek, 9. junija na plavalnem stadionu Kolezija. Vpisnina znaša 100 din, vstop na kopališče pa bo za tečajnike prost. Drobne zanimivosti Klub za konjski šport Ljubljana priredi ta mesec v klubski sobi na Cesti v Mestni log 15 serijo strokovnih predavanj o konjskem športu. V četrtek 12. t. m. ob 19.30 bo predaval dr. Franc Veble o izbiri športnega konja. Člani m prijatelji vljudno vabljeni.