Poštnina plačana v gotovini Leta XIV., štev. 139 Ljubljana, sobota 17. Junija 1933 Cena 2.- Dir i-. pmviusLVo; ujucijana, tvnaiijeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, fielen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št- 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. Naročnina masti mcsecut uiu «a.— Za inozemstvo Dtn 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon St. 8122, 3123, 3124, 3125, 8126, Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Likvidacija agrarne reforme Bivši kmetijski minister g. Juraj D e-m e t r o v i c je ob predložitvi novega agrarnega zakona v svojem ekspozeju v Narodni skupščini posebej podčrtal, kako se vprašanje pravilne razdelitve zemlje vleče skozi veke v zgodovini človeštva. Naša država se nahaja v vrsti onega, razmeroma malega števila držav, v katerih je izvedeno načelo, da zemlja pripada samo tistemu, ki jo obdeluje. Na ta način je pri nas omogočeno, da morejo biti v naši svobodni državi samo svobodni lastniki zemlje. To veliko načelo naše agrarne politike je bilo konč-noveljavno potrjeno in zaključeno predvčerajšnjim v Narodni skupščini, ko sta bila sprejeta oba zakonska predloga o likvidaciji agrarne reforma Znano je, da vprašanje agrarne reforme v Jugoslaviji ni nova stvar. Bilo je stalno predmet razprav in dela že od osvobojenja in zedinjenja dalje, ko je kralj Aleksander, tedanji prestolona-slednik-regent, v svoji pro-klamaeiji izrazil željo, naj se takoj začne s pravilno rešitvijo agrarnega vprašanja, se ukinejo veleposestva in tako zvano »kmetstvo«, to je neke vrste tlačanstvo, ki se je v nekaterih pokrajinah ohranilo vse do naših dm. Zaradi tega se je takoj po povratku naših poljedelcev — vojakov na njihove domove začelo intenzivno delo za ureditev tega težkega problema. In to tem bolj, ker so bili naši seljaki po povratku iz vojne prepričani, da bodo v svoji osvobojeni domovini tudi na svoji rodni grudi svobodni in da bodo to svojo grudo obdelovali sami in za sebe. V pravilnem razumevanju tega psihološkega razpoloženja našega naroda je vlada takoj začela s potrebnimi ukrepi, da pridobi našemu kmetu svobodno ju-goslovensko njivo in da s pomočjo raznih uredb in zakonov vsaj do leta 1931. izvede agrarno reformo v severnih in južnih pokrajinah naše države. Pri tem so se pokazale mnoge praznine in nedo-sta-ki v omenjenih uredbah in zakonih; s končnima zakonoma,, ki sta bila predvčerajšnjim sprejeta v Narodni skupini. so bili zato določeni principi in potrebne izpremembe, da se bo sedaj to veliko vprašanje, na katerega rešitev xaka na tisoče poljedelskih družin, la-kho v najferajšjem času definitivno likvidiralo. Prvotni zakonski predlog, ki je bil predložen od bivšega kmetijskega ministra g. Juraja Demetroviča, je obsegal izpremembe in dopolnitve vseh treh prejšnjih zakonov: zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev v severnih pokrajinah, zakona o ureditvi agrarnih odno-šajev v pokrajinah bivše Južne Srbije in Črne gore ter zakona o naseljevanju južnih krajih naše države. Kakor znano, pa je sedanji kmetijski minister g. dr. Ljuba Tomašid predložil Narodnemu predstavništvu dva zakonska načrta: prvega, ki obsega izpremembe in dopolnitve zakona o likvidaciji velepose-stev v severnih pokrajinah, in drugega, ki obsega izpremembe in dopolnitv« zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v Južni Srbiji in Črni gori ter zakona o naseljevanju v južnih krajih naše države. Oba zakonska predloga temeljita, kakor je naglasil minister dr. Tomašič v svojem ekspoze ju v Narodni skupščini, na načelu, da se za agrarne subjekte ohrani že ustvarjeno stanje. Da se agrarnim interesentom olajša plačevanje zemlje, je novemu zakonskemu načrtu z namenom zmanjšan količnik za določitev cene od 160 na 120, odnosno pri poplavnih zemljiščih od 140 na 100. Novi zaken hoče tudi preprečiti, da pride dodeljena zemlja v tuje roke, in je v ta namen določil, da ima Privilegirana agrarna banka prvenstveno pravico do odkupa zemljišč, iahko pa to svojo pravico prenese na zadružne organizacije. Na podlagi obeh zakonov prihaja za razlastitev v poštev skupno 550.000 oralov plodne zemlje tn 180.000 oralov gozdov. Na dobrovoljce odpade 180.000 katastrskih oralov zemlje, ki jim jo da država brezplačno. Pri tem pa je treba na-glasiti, da iz tega ne nastanejo za državo nikaka finančna bremena, ker razpolaga država s 16.000 orali lastne zemlje, nadalje s 7.000 orali zemlje, ki pripada kolonizacijskemu fondu, in s 130 tisoč orali zemlje bivših madžarskih op-tantov. Teh 130.000 oralov zemlje se bo odplačevalo bivšim lastnikom po pariškem pporazumu iz tako zvanega fonda A. Finančno breme za dobrovoljsko zemljo, ki gre na račun države, bo torej znašalo za skupno 27.000 oralov točno 44.5 milijonov Din v obveznicah. Ta v=ota se bo kriia iz kolonizacijskega fonda, odnosno iz doprinosov, ki jih plačujejo veleposestniki im agrarni interesenti v ta fond. Od 180.000 oralov gozdov, ki pridejo pod agrarno reformo, odpade na omenjeni fond okrog 30.000 oralov. Pri gozdovih tudi dobrovoljci niso oproščeni plačila odškodnine, tako da za državo i* tega ne izvirajo nikaka finančna bre- VELESILE HOČEJO POSREDOVATI MED AVSTRIJO IN NEMČIJO Posvetovanja kancelarja Dolllussa v Londonu in Parizu — Prva zadeva za razpravo po paktu štirih - „S hitlerjevci ni sporazuma!" London, 16. juniiia. g. Včeraj popoldne •se ie italijanski podtajnik v ministrstvu za ■zunanja zadeve Suvich, član italijanske delegacije na svetovni gospodarski- konferenci, sestal z avstrijskim kancalarjam dr. iDoNiussom in nemški m zunanjim ministrom tNeurathom. Kakor mani j o listi, so razprav-.Mati o poslednjih nemsko-avstrijskih diplomatskih incidentih. Dr. Dollfuss ie i«me! snoči datfjži razgovor z državnim poditajnikom v angleškem zunanjem ministrstvu sirom Robertom Si-t-•tardom. Dopoldne ie s svojim zasebnim .letalom odipotoval iz Crovdona v Pariz. •Namesto njega bo predsedoval avstrijski delegaciji na svetovni gospodarski konferenci trgovinski minister dr. Stockinger, ,ki prispe jutri v London. Dr. DoMuss je pred svojfai odhodom še enkrat poudaril novinarjem odločno voljo Avstrije, da si ohrani svojo neodvisnost in svobodo. Pariz, 16. jtimiija. g. Avstrijski kancelar Dollfuss je od-potoval ob 11.10 z letalom i 1 Londona in pristal oto 13.13 v Le Bourgetu. Iz Pariza ie odipotoval v Avstrijo ob 21.15 z vlakom. Popoldne se ie se,stal z ministrskim predsednikom Daiadierjem in zunanjim ministrom Roncourjem. V razgovoru $ poročevalcem »Intransi-geanta« je raj a vil dr. Dollfuss o položaju v Avstriji, da trajajo te-žlkoče med narodnimi socialisti ki vlado dalje, niso pa take, da bi povzročale kako bojazen. Gre izključno za notranje zadev«, katere bo vlada sama obvladala. V Londonu so pravil- no razumeli, da ie najvažnejši pogoj za gospodarsko obnovo Avstrije njen notranji red, ki bo vsekakor vzpostavljen. Popuščanje je nemogoče in tudi kompromis z narodnimi socialisti je izključen. Da bi se narodni socialisti sprejeli v vlado, je izključeno že glede na druge stranke, ki so do sedai zvesto pobrale vlado. Dr. Dollfuss ne bo izločil teh strank, da bi narodnim socialistom napravil veselje. Upamo, je zaklljučH svoje izjave, da bo nemška vlada naposled le izpre videla, da ne gre iskati zunanjepolitičnih problemov tam. kjer jih ni in da ie bolje, če nas pusti, da naprav-umo red v svoji hiši tako. kakot se nam prav zdi. Francoske Informacije Pariz, 16. junija, d. Francoski tisk se ponovno bavi z napetostjo med Nemčijo in Avstrijo. Poslabšanje odnošajev med obema državama je tudi predmet posvetovanj v zunanjem ministrstvu, kjer je Pavel Bon-cour sprejel včeraj nemškega, italijanskega, češkoslovaškega in madžarskega poslanika. Londonske "vesti o nameri ministrskega predsednika Daladiera, da bi sklical zastopnike štirih velesil k konferenci zaradi proučitve položaja v srednji Evropi, se ne potrjujejo, vendar pa se mnogo komentirajo. Brez dvoma se vrše razgovori o praktični možnosti take akcije. Po informacijah iz političnih krogov čakajo sedaj, kakšno stališče bosta zavzeli nemška in italijanska vlada glede na predlog, da bi se sestali zaradi te zadeve ministrski predsedniki štirih zapadnih evropskih velesil, vendar pa so v uradnih krogih de-mantirali trditve, da bi se nameraval Da- ladier ▼ kratkem sestati z Musšolinijem in Hitlerjem. Angleške simpatije za Avstrijo Dunaj, 16. junija AA. Boj proti neodvisnosti Avstrije, ki ga je začela Nemčija, je imel za pn o posledico, da se je ves angleški tisk odločno postavil na stran Avstrije. Anglešfki listi komentirajo avstro-nemški spor v izrazih, ki navdajajo dunajsko javnost z velikim zadoščenjem. Vsi listi prinašajo dolge izvlečke iz >Timesa< ra >Morn in p Posta«, ki proglašata postopanje nemških narodnih socialistov kot početje, ki resno oera.ža evropski mir, in celo napovedujeta možnost mednarodne deimarše v korist Avstrije. Tudi komentarji francoskega in italijanskega tiska so ugodni za Avstrijo. Protest diplomatskega zbora v Berlinu Berlin, 16. junija, č. Davi je doven diplomatskega zbora v Berlinu papeški nuncij Orsenigo v nemškem zunanjem ministrstvu kot zastopnik celokupnega diplomatskega zbora protestiral proti prestopku zoper diplomatsko eksteritorialnost, ki ga je zakrivila nemška vlada z aretacijo avstrijskega tiskovnega atašeja Wasserbacka. Nuncij je v svojem protestu naglasil, da je prestopek nemške vlade po splošnem mnenju tak, da se tiče vseh držav. Zahteval je absolutno in popolno zadoščenje. Večni tiskovni atašeji Dunaj. 16. junija, č. Med Avstrijo in Nemčijo je prišlo danes, kakor ve? kaže, do novega diplomatskega incidenta. Avstrijski po- licijska oblasti 90 aretirale narodno - socialističnega atentatorja Chorsa ter ga izgnale iz Avstrije. Zaradi tega j; nemški poslanik oa Dunaju vložil protest v avstrijskim zma-njem ministretvu, češ, da so se kršile ekste-ritorijalne pravice aretiranega Chorsa, ki naj bi bil pomočnik nemškega tiskpvnoga atašeja na Dunaju. Avstrijska vlada ji na ta protest odgovorila, da ji ni znano, da bi bil Chore v službi n?mške diplomacije na Dunaju, pač pa je dobro poučena o njegovem agitacijskem delovanju. Hitlerjevce so na Dunaju s silo pometali iz deželnega zbora Dunaj, 16. Junija g. Na današnji seoi niž-jeavstrijsfkega deželnega zibora eo hitler-jevski poslanci neprestano iazivali socialiste in klerikalce ter zlasti psovali kancelarja tir. Dollifussa. Viliar se je razvil v splošen pretep. Narodni socialisti so morali občutiti pesti tako krščanskih socia.l-cev, kaikor tudi tudi socialnih demokratov. Ko je govoril hitlerjevski poslanec Rent-meister, ki je proslavljal in branil koncentracijska taborišča r Nemčiji ter izjavil, da ne bo dopuščal narpadov proti svojemu voditelju, so ga krščans/ki soc.ialci vprašali, krho je njegov voditelj. Na odgovor, da je to Adolf Hitler, so nru krščanski socialci zaklicali, da je veleizdajalec, nakar so skočili i« svojih klopi ter ga hoteli vreči ia dvorane. Krščanskim soclal-cem so se pridružili tudi socialni demo-(krati in je prišlo do splošnega pretepa. Končno so narodne socialiste vrgli vz dvorane, nakar se je seja mirno nadaljevala in končala. Atentatov še ni konca Dunaj, 10. junija, č. V pretekli noči je bil irvršen nov atentat. Neznanci so položili peklenski stroj v orožniško vojašnico v Miirzzuschlagu. Hoteli so izvesti atentat na tamkajšnjega orožniškega poveljnika, peklenski stroj pa je eksplodiral baš ▼ času, ko r njegovi bližini ni bilo žive duše. Zato je povzročil le neznatno gmotno škodo. Nedvomno je bil atentat političnega značaja. Orožniki in policijski organi so nemudoma uvedli preiskavo, pa doslej atentatorjev še niso izsledili. Podaljšanje moratorija za vzhodne reparacije Na predlog angleške vlade se podaljša moratorij do konca leta — Nov dokaz lojalnosti im dobre volje s strani Jugoslavije Beograd, 16. jHimilia AA. Vlada VeHke Britanije je zaprosila vse vlade, udeleženke lausannske konference, da se veljavnost deklaracij o odgoditvl medvladnih plačil vzhodnih reparacij, ki je potekla 15. junija t. I., podaljša do 15. decembra 1933, to je dotlej, ko se bo vršila tudi konferenca v svrho revizije pravic In obvez v vzhodnih reparacijah in o vseh vprašanjih, ki so z njimi v zvezi. Glede na to je jugo-slovenska vlacfe sklenila pristati na predlagano podaljšanje lausannske deklaracije o odgoditvl plačil glede vzhodnih reparacij. v kolikor se tiče njenih terjatev, do 15. decembra 1933. Svoj pristanek na podaljšanje moratorija glede gornjih plačil je kraljevska vlada tudi to pot vezala na pogoj, da se za isto dobo tudi naši kraljevini podaljša moratorij za finanžne obve-ize, ki jih ima po mirovnih pogodbah In pariških ln haašklh sporazumih, do držav, se morejo okoristiti z deklaracijo o odgoditvl plačil ali pa do njihovih držav-Ijanov. Kakor Je zmano, je preteklo že skoraj i.et.o dmi, od kar je konferenca v Lansanni zaključila svoje celo. Kljub temu pa še niso biM izvršeni končni sik,lepi srlede nemških in vzhodnih, to je madžarskih i.n bolgarskih reparacij. Razlog temu stanju je v tem, da se druge evropske države, ki imajo pravico dio reparacij od Nemčije in ki morajo plačevati ZeiVirnjenim državam vojne dolgove, do danes niso mogle sporazumeti giede osnove za revizijo, tako vojnih dolgov kakor nemških reparacij, ker sta pač obe vprašanji v tesni medsebojni »vezi. Glede vzhodnih reparacij je ostal položaji ne od ločen, ker se konferenca prizadetih držav glede reparacij Madžarske in Bolgarske do danes še nI mog3a sestati, kakor je bilo sklenjeno na konferenci v Lansanni, pa čeprav je bila ta konferenca že ponovno sklicana. Ker pa je 15. junija potekel nek moratorija in s tem tuidi rok, do katerega bi se morala izvršiti končna redakcija rešitve vprašanja o vzhodnih reparacijah, je prevzela britanska vlada inicijativo, da zaprosi vse prizadete države, da se predvideni nuoratorM podaljša do 15. decembra t. 1., do katerega dme se bodo morali sprejeti končni sklepi glede vseh vprašanj finančnega značaja, ki so v zivezi z likvidacij« vojnih obveznosti. Na tem mestu je treba poudariti, da z odredbami haa&kega in lausannskega sporazuma niti vojni dolgovi, niti reparacije še niso bili definiitivno urejeni. Ves kompleks vprašanj v zvezi z vojnimi dolgovi in reparacijami, tako nemškimi kakor vzhodnimi, je v odnosu napram evropskim državam urejen po fckzv. lausannski deklaraciji o odigoditvi plačil, na podlagi katere so vsa plačila, ki jih imajo izvršiti prizadete države ena napram drogi, nahajajo v stanju moratorija, dokler se ne doseže siporasuim o osnovi za končno ureditev teh plačil. S tem je podan še enkrat doka,z o naSi dobri volji, da se v mejah možnosti olajša sanacija evropskih finančnih razmer. Jugoslovanska vlada je pristaila na podaljšanje laueanm&kega moratorija do 15. decembra, do katerega dne se morajo sprejeti končni sklepi o ureditvi vzhodnih reparacij, ki so nedvomno v zvezi z vsem nizom vprašanj glede vojnih .dolgov in nemških reparacij. Ob tej priliki pa je podala fej-avo o pristanku z rezervo, da tu.di s svoje strani v tem času ne bo iavršila nobene finančne obveznosti izvirajoče iz mirovnih pogodb in haaškega sporazuma. Pričetek podrobnih razprav mena. Agrarni interesenti morajo do končnega plačila plačevati v smislu novega zakona letno po 107.50 Din. Na podlagi teh dejstev je jasno, da likvidacija agrarne reforme v duhu sprejetih zakonov ne obsega nobenega finančnega bremena za državo. Razlaščeno zemljo m gozdove plačajo vsi agrarni interesenti sami, z edino izjemo odškodnine za njive in travnike, ki jih dobe dobrovoljci; da tudi ta odškodnina ne bo padla na breme države, smo že gori pokazali. Za izvedbo finančne likvidacije agrarne reforme, pooblašča zakon finančnega mini&cra, da v sporazumu s kmetijskim ministrom v roku treh mesecev izda posebno uredbo o finančni likvidaciji agrarne reforme. Z izdajo te uredbe bo končana tudi zadnja faza v reševanju tega velikega gospodarskega in socialnega problema. Država je prevzela nase potrebno odgovornost za vse obveznice, ki bodo izdane po likvidacijski uredbi, vendar pa se bo za svoio varnost država vknjižila na zemlijšča, do- deljena po agrarni reformi. Treba je priznati, da so bili agrarni problemi pri nas v času osvobojenja in zedinjenja težki in zelo, zelo komplicirani, morda celo bolj kakor kjerkoli na svetu. Res je tudi, da smo bili Jugoslo-veni za reševanje tega velikega vprašanja popolnoma nepripravljeni. To dejstvo pojasnjuje mnoga poglavja v delu za popolno izvedbo agrarne reforme. Če k temu dodamo še neurejene politične prilike v prvem deceniju našega državnega življenja, potem je povsem razumljivo, da se je končna likvidacija tega velikega vprašanja tako zakasnila. Moramo pa pri tem podčrtati svetlo točko v vsem delu za agrarno reformo: načelo, da bodi zemlja last onega, ki jo obdeluje, je bilo vedno vodilna, nikdar zapuščena smernica, kljub vsem težavam, ki so se stavljale pravilni rešitvi agrarne reforme na pot. S tem načelom sta prežeta tudi oba sedaj sprejeta zakona, s katerima je celokupno vprašanje agrarne reforme v naši državi dokončno rešeno. Po končani splošni debati komisiji proučevati London, 16. junija. AA. Svetovna gospo darska konferenca, ki je snoči končala splošno debato, se je danes razdelila ▼ dve komisiji, ki bosta posebej podrobno razpravljali gospodarska in finančna vprašanja. Fi nančna in valutna komisija bo zasedala pod predsedstvom guvernerja ameriške Narodne banke Coxa, gospodarska in trgovinska komisija pa pod predsedstvom nizozemskega delegata Colijna. Vsaka delegacija bo v vsaki teh dveh komisiji, kojih seje bode javne, zastopana po svojih predstavnikih. i Prva seja finančne komisije ! Prva seja valutne in finančne komisije I se je danes začela ob 11.10. Predsednik Coa | se je najprej zahvalil delegatom za izvoli- J tev za predsednika, nato pa je spodočil da bo podlaga razpravam dnevni red od-borovih sej, kakor je bil razglašen. Predlagal je, naj se sestavi poseben odbor z nalogo, da predloži v ponedeljek dopoldne odboru sestavo nekaterih pododborov, za posamezne točke dnevnega reda. Odbor je Coxove predloge soglasno sprejel, le švedski delegat Wigforss je bil mnenja, da bi bilo bolje, če bi odbor določil za osnovo razpravam ne sporočeni dnevni red, temveč Chamberlainov govor. Na Co-xovo pobudo je odbor ta predlog izročil v v proučitev posebnemu odseku. Italijanski delegat Jung je v svojem govoru poudaril, da ni mogoč noben sklep dotlej, aokler se ne uredi vprašanje stabilizacije valut. Ob sklepu je Cox zaprosil delegate, naj svoie predloge glede denarstva čimprej izroče tajništvu odbora. Prihodnja seja bo v ponedeljek dopoldne. * Na kratki seji predsedništva valutnega odbora, ki se je vršila pred sejo finančne komisije, je Macdonald svetoval, naj bi odbor sestavil priporočila konference vladam in skušal doseči reelne sporazume med vladami ter ustanoviti stalno komisijo, ki bo imela po zaključku konference nalogo, paziti na to, da se ti sporazumi res izvrše. O teh predlogih bodo razpravljali na prihod njih sestankih. Konstituiranje gospodarske komisije Ob istem času je zasedal tudi gospodarski odtbor. Predeedtn iik Colijm je predtenžil dnevni red, ki vsebuje štiri gla/vne skupine. Prva skupina obsega tgovin&ko politiko: 1. vprašanje normalizacije trgovine; 2. dobave tujih devij za uvoz in postopsaa ukinitev prepoved kontingentov; 3. problemi v zvezi s carinami in trgovinskimi pogodbami; 4. klaivzru.ia o državah z največjimi ugodnostmi in izjeme, ki naj bi se dovolile. V drugo skujpino spadajo ukrepi, različni o-i carin in rasnih prepovedi, ki prizadevajo trgovino, neposredne in posredne podpore, zlasti pri pomorskih transportih, veterinarska in podobna vprašanja. V tretji skuipini je vprašanje koordinacije promkcije in organizacije tržišč, proizvodnje žita, živil ln sirovin, ter vprašanje industrijskih ka-rtelov. Četrta skupina bo obsegala javna dela Ob sklepu seje je Colijn prosil delegate, naj činuprej pripravijo svoje elaborate, da se bo mogel definitivno izdelati -dinevini red že na prihodnjem sestanku, ki bo v ponedeljek dopoldne. Posebni o'tbor valutne komisije, ki se je dopoldne konstituiral, bo predlagal komi- sta včeraj pričeli dve glavni gospodarske probleme siji ustanovitev treh pododborov. Psrrl teh pododborov bo proučevali monetarno politiko, cruigi -vprašanje cen, tretji pa giba-nje kapitalov. Carinsko premirje London, 16. junija. AA. Do snoči je 27 držav pristalo na carinsko premirje. Te države so: Anglija, Nemčija, Belgiija, USA, Francija, Italija, Japonska, Norveška. Argentina, Estonska, Madžarska, Irsika, Le-tonska, Nikaragua, Švedska, Litva, Nizozemska, švica, Finska, Danska, Rum-unija, Indšja, Brazilija, Rusija, Češkoslovaška, Bo!>gari'ja in Luksemburg. Mnoge diržave so pristale z nekat«ri je legitimietično gibanje znatno ojačilo in stonilo je iz diplomatskega zatišja pred parlament in pred narod. Zanimivo in značilno je, da ee tudi v tem stadiju madžarsko kraljevsko vprašanje ne omejuje na madžarsko državo in njeno ozemlje, marveč da se obenem tretira vprašanje obnove avstroogrske monarhije četudi za enkrat v malem formatu. Tudi sedaj torej dob;va to vprašanje internacionalen pomen in je zaradi tega zanimanje mednarodne javnosti, posebej pa še pažnja sosednih. neposredno prizadetih držav nekaj samo ob sobi umevnega in potrebnega. Že enkrat smo imeli priliko opozoriti na tiho. pa intenzivno kooperacijo madžarskih legitimistov z avstrijskimi monarhisti, pa tudi z dunajskimi vladnimi krogi. Že takrat smo opomnili, da madžarska akcija pri domačih vodilnih državnikih nima zadostne zaslombe: Danes na vidimo, da je izbruhnil med madžarsko vlado in med politiki habsburške smeri odprt konflikt. V budimpeštanskem parlamentu so izzvali legitimisti živahno debato o kraljevskem vprašanja in so ostro napadali ministrskega predsednika Gombgsa zaradi njegove izjave, da odklanja kraljevsko in habsburško vprašanje kot neaktualno in za državo nekoristno. Glavni govornik v tej debati posl. Grie-ger je nagiasil. da večina naroda težko Čaka na vrnitev kralja, grof Zichv pa je izrekel Gombosevi vladi naravnost svoje nezaupanje zaradi njene orotimonarhione politike in je tudi pri glasovanju demonstriral svoje opoziriionalno stališče, dočim je dosl-j njegova krščansko - socialno - gospodarska stranka vlado dosledno podpirala. Izkazalo s» ie v parlamentarni debati in tudi v družil iavnih nastooih zadniih dni, da kn>g pristašev hab?burške obnove na madžarskem prestolu ni omejen na visoko plemstvo in katoliške cerkvene dostojanstvenike, temveč da je ta ideja popularna tudi v širokih narodnih vrstah in da je tudi v vladni večini dovolj poslancev, ki ne odobravajo Gombo- sevega oklevanja. Seveda so tudi Gombos. Bethlen in sam Horthy za povratek kraljevine. Njihov sedanji odpor proti legitimistični akciji ne velja kraljevskima vprašanju kot takemu. Gre za dilemo, ali Habsburg ali svobodno voljeni kralj. In tu je danes že jasno, da vodilni vladni možje z državnim voditeljem vred ne stojijo na historičnem stališču pragmatične sankcije in da smatrajo detronizacijo habsburškega rodu za definitivno izvršeno dejstvo. Že pred dvanajstimi leti, ko se je Karol nahajal na madžarskih tleh, ee je opažalo, da državni upravitelj Horthy ni nič kaj navdušen za restavracijo in ni bil samo pritisk inozemstva, ki je prisilil Habsburžana k umiku. Zakon o detronizaciji je bil sklenjen v parlamentu in Karol je moral z razočaranjem spoznati, da v budimpeštanskem kraljevem gradu ni dobrodošel niti kot gost. Po Karlovi smrti ie ambiciozna Žita nadaljeva la svoje prizadevanje za Otona, toda '.isp?ti do zdaj ni mogla, razven v krogu aristokratskih zaupnikov. Poostritev legitimistiftne akcije je povzročila. da se je približalo razčiščeni« vprašanja prestola in kraljeve osebe. Sedaj se vedno jasneje kaže, da boj ne gre za princip, temveč za osebo. In tako se vedno manj prikrito razširja mnenja, da Oton ni edini pretendent na prestol, marveč da na krono sv. Štefana aspirira sam državni upravnik Nikolaj Horthy. Politika odlašanja, ki se je do zdaj izvajala. se je zdela Horthvju in njegovim pri jateljem Gombosu in Bethlenu potrebna, ker so bili mnenja, da za HorthVjevo kandidaturo še niso pripravljeni dovolj trdni predpogoji. Horthv ima predvsem proti sebi konservativne aristokrate. ki so Dopolnoma prevzeti habsburške historične tradicije. Še bolj re?na pa je ovira z versko katoliške strani. Stara madžarska ustava zahteva, da more biti madžarski kralj samo pravoveren katolik in za legalnost njegovega kraljevanja je potrebno, da ga mazili in krona ostrogonski nadškof - pri mas. Horthy pa je z rodbino vred reformiran evangelik in tedaj po ustavi izključen od izvolitve za kralja. Konfe-sionalna razlika bi se dala sicer vsaj formalno odpraviti in že je razširjena vest. da se Horthv in oba njegova 6inova pripravljajo na prestop h katolicizmu, toda zdi se, da episkopat s konvertitom ne bi bil zadovoljen in da bi se orotivil sodelovati pri ustoličen ju tako svežega katoličana. Klj.ič za rešitev tega zavozlanega vprašanja leži v Vatikanu in zato sta, kakor se trdi, že obe stranki v Rimu živahno na delu. Horthyjevi pristaši se zanašajo tudi na to. da bi državni upravnik kot izvoljeni kralj ne bil nevšečen pri ostalih evropskih državah in da bi se na tak način kraljevsko vprašanje brez težav privedlo do rešitve, ker je odpor inozemstva do zdaj veljal le habsburškemu rodu, proti kraljevskemu sistemu samemu, ki dejansko že sedaj obstoji, ni bilo do danes nobenih ugovorov. Tako je zdaj postavljeno vprašanje le glede osebe in rodu, in agitacija legitimistov jp odločitev v tem pogledu privedla v dos 'Z-ljivo bližino. Habsburška struja očividno nima namena odnehati in si skuša pridobiii čim največ somišljenikov. Gombos pa se proti visokoaristokratski opoziciji skuša naslanjati na široke narodne vrste in napoveduje demokratske reforme. Že je bila izrečena obljuba splošne in tajne (seveda pa ne enake} volilne pravice. Videlo se bo, ali bo nacionalna masa imela dovolj zaupanja v Gombosevo vodstvo. V tem slučaju utegne v najbližjem času dozoreti misel svobodne kraljevske izvolitve. ki bo pokazala, ali ima madžarski narod dovoli odločne volie. da se postavi po robu rodbinskim tradicijam in si namesto tuie-eodne habsburške, utemelji domačo, nacionalno dinastijo. Uspešno delo našega senata Na včerajšnjih dveh sejah je senat odobri! gasilski zakon, kompleks konvencij z Rumunijo in zračno-prometno konvencijo z Avstrijo Beograd, 16. junija p. Semat ,1e imel danes dopoVne in papobdme sivoje seje, na katerih je aibso'vira.l veik del sivo joga dnevnega reda. Dopoldanska seja je izvolila najprej odtbcc za proučevanje zakonov o likvidaciji agrarne reforme. V odiboru je med druigirml senator dravske banovine g ■čr. Miroslav Ploj. Odbor je že da.nes pričel s svojim delom in bo do ponedeljka zvečer tc kočih zadevah. V pogledu združitve občin v smislu novega občinskega zakona je pred sedstvo JRKD mnenja, da morajo v vsa kem srezu sreske organizacije JRKD v spo razumu s krajevnimi organizacijami zavzet' svoje stališče, da bi se v tem važnem vpra šanju manifestirala volja in odločitev eograd, 16. junija. AA. Z institutom za izmenjavo blaga v Rimu je sklenjen poseben aranžman za plačevanje blaga, ki ga bodo italijanski kupci uvažali iz naše države v ItaMjo. Po tem aranžmanu bodo Italijanski kupci razen d.inarsk.ih čekov na naše banke mogli uvoziti v našo državo tudi efektivne dinarje za plačilo kupljenega blaga, uvoženega v Italijo, toda pod izrečnim pogojem, da so si te dinarje nabavili izključno pri podružnici »Banca d' Italia« na Reki ali v Trstu. V dokaz, da so dinarji nabavljeni pri njijh, bosta ti podružnici izdali kupcem poseben certifikat na svojem originalnem iormularjiu z vsemi potrebnimi podpisi. Na osnovi taiktih certifikatov bo vsaka naša pooblaščena banka, ki se bc nanjo obrnil italijanski kupec, mogla izdati izkazilo o zavarovanki vahitie za izvoz v Italijo kupljenega biaga. Ce bo kupec izkoristil vso vsoto, naznačeno na certifikatu. si bo pooblaščena banka cerfcifiikat pridržala, drugače bo pa na njem zapisala sa-mo izkoriščeno vsoto in certifikat kupcu mila. Vprašanje kontrole uvoza efektivnih dinarjev in dinarskih čekov v našo državo je urejeno na ta način, da se morajo certifikati. ki jih izdajo »Istituto Nacionale per i Camibi con 1'Rstero« v Rimu in podružnici »Banca d* i t a '-i a« v Trstu in na Roki, predložiti obenem z efektivnimi denarji odnosno dinarskimi čeki v pregled na naših obmejnih carmarnah v svrho potrdila o vsoti uvoženih efektivnih dinarjev, odnosno dinarskih čekov. V zvezi s tem je carinski oideiek odredi! carinarnani. da na vsakem priavlje-nem certifikatu označbo, kolikšen je znesek efektivn h dinarjev, odnosno dinarskih čekov, ki je uvožen po tem certifikatu. To morajo potrd ti s pečatom in podpisom upravnika caritnarite. Italijanski polet preko Atlantika Rim, 16. junija AA. 24 letal Ealbove eskadre za polet čez Atlantik čaka še vedno v Orbetellu. Pričakujejo, d3 bo eskadra odletela v nedeno. če bo vreme ugodno, pa že jutri. Balbo je izjavil, da bo rajši polet prekinil, kakor pa da bi tvega! življenje moštva, če bi bile atmosferske razmere neugodne. Tragika obucanega maturanta Osijek, 16. junija n. V pretekli noči je izvršil maturant Dušan Pečko samomor. Ko sta davi ob 8. prišla k njemu dva njegova tovariša, da mu sporočita, da je maturo vendarle napravil, čeprav so govorili, da je padel, sta ga n??šla v sobi mrtvegi Izvršil je samomor s samokresom, ker je mislil, da je pri maturi padel. Sokolska mladina prihaja Odraslim je mladina vedno mila ln draga, pa naj gledajo v njej boljšo bodočnost skupnosti, ali pa samo utelešenje svojih nad. Sokolska mladina, ki bo danes prihitela v Ljubljano iz vseh pokrajin naše države in iz bratske Češkoslovaške, nam ni mila in draga samo zaradi dražesti mladosti, ki razveseli in ogreje slehernega, z življenjskimi težavami še tako obremenjenega človeka, temveč mil, drag in pomemben nam je njen prihod tudi zaradi tega, ker je ta mladina znanilka naše boljše in srečnejše bodočnosti. Mladina živi v sedanjosti, nima preteklosti, temveč samo bodočnost, za intenzivno izživljanje sedanjosti pa vendarle uporablja misli in stremljenja svojih prednikov. Danes pridejo v Ljubljano Sokoliči in Sokoličice s skrajnega juga naše domovine, iz krajev, kjer so morali še očetje te mladine z orožjem v roki braniti najosnovnejše svoje narodne in človeške pravice, prihajajo dečki in deklice istih let iz Herceg-Bosne, kjer se je še pred 20 leti slovenski »gospo-din Franjo« znašel med bednimi katoliki, teptanimi pravoslavnimi in zapuščenimi muslimani, prihajajo vrstniki iz raznih drugih naših pokrajin, kjer so očetje spet v drugih težkih razmerah čakali na narodno osvobojenje. Med vsemi temi skupinami pa nas obišče sokolska mladina iz bratske Češkoslovaške, od koder je Sokolstvo razvilo svoj zmagoviti polet. Ves ta sokolski naraščaj tvori prve letnike mladega sokolstva Jugoslavije in Češkoslovaške, vsaki skupini je preteklost dala svoje obeležje, zlite pa so vendar vse v čudovito harmonično celoto v duhu načel in gesel sokolskega ustanovitelja in velikega učitelja Tyrša: Skupnost vse, posameznik nič! — Tudi najsi jajnejša preteklost ne daje jamstva za bodočnost, marveč samo zdrava in delavna sedanjost. »Čim manjši so narodi, tem več morajo delati, da bi tako, četudi mali po številu, postali in ostali veljavni člani človečanstva,« je dejal Tvrš in ko vidimo vnemo in srčno veselje naših najmlajših Sokolov, nas navda prijetna zavest, da smo na dobri in varni poti. Ju-goslovenstvo je bilo do decembra 1918. misel in borba, od tedaj naprej pa je stvarnost. Tej stvarnosti so delali veliko škodo mnogoštevilni primeri napačnega pojmovanja o dobrem in slabem in o osebnem in splošnem, ki so izpod-kopavali individualno in socialno moralo. Potreben je zaradi tega duševen preporod posameznikov in skupnosti. Narodnemu in državnemu življenju so potrebni močni moralni temelji. V mladini, ki jo tako idealno združuje Sokolstvo, vidimo pohod novih sil, nezastrupljenih od vseh napak preteklosti, vidimo nove sile, ki niso izčrpane in ostrašene od malenkostnega pehanja za nevrednimi cilji, vidimo nove sile, polne odločnosti in razčiščenih pojmov. Iz pestrih množic najmlajših Sokolov izžareva velika moč volje in sposobnosti za nova ustvarjanja. Mladina od vznožja Triglava do bregov Vardarja prihaja roko v roki z mla- Obcni zbor trgovskega društva »Merkur« Včeraj zvečer se je vršil v mali dvorani Trgovskega doma v Ljubljani redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur«. Zborovanje je otvoril in vodil dolgoletni predsednik društva g. dr. Fran Windischer, ki je najprej pozdravil predsednika Zveze trgovskih združenj g. Jos. J. Kavčiča in predsednika društvenega razsodišča g. dr. Ferdinanda Maiarona. Po daljšem govoru predsednika, o katerem poročamo na drugem mestu, je podal obširno poročilo o društvenem delovanju tajnik g. Anton Agnola, ki je očrtal prizadevanje društva v pogledu podporne akcije za brezposelne trgovske nameščence, učnih tečajev in posredovanja služb. Delovanie ljudske univerze za trgovske in obrtniške kroge je moralo lani zaradi nevšečnih razmer iz-ostati. Društveno glasilo »Trgovski tovariša pa je navzlic stroškom izhajalo redno. Število članov je lani nekoliko nazadovalo in je znašalo ob koncu leta 831. Po prečitanem tajniškem poročilu je občni zbor izrekel društvenemu podpredsedniku g. Jos. J. Kavčiču zahvalo za 10-letno požrtvovalno urejevanje »Trgovskega tovariša«. Blagajniško poročilo ie podal blagajnik g. Krek, ki je ugotovil, da je imelo društvo lani 114.0!X> Din dohodkov (od tega 43.000 Din na članarini"). Izdatki na so le z«. 1600 Din presegali dohodke. Imovina društva znaša po bilanci 58.000 dinarjev, imovina podpornega sklada pa 67.O00 Din. Tudi dolgoletnemu blagajniku g. Kreku je občni zbor izrekel zahvalo. Pri volitvah i^ bil z vzklikom ponovno izvoljen za p-edsednika g. dr. Fran Windi-sr-her. za prvega podpredsednika g. Jos. J. Kavčič, za drugega podpredsednika iz vrst nameščencev pa g. Skrajnar. Odbor ie ostal v stari sestavi, na novo je bil izvoljen le g. Dra razredih z 52 vzporednicami je poučevalo 37 učiteljev in 84 učiteljic, med poslednjimi 14 učlteljic-redovnlc. Na konferenci ljubljanskega učiteljstva, ki se je vršila 10. t. m., je podal šolski nadzornik g. Rado Grm prav izčrpno in poučno poročilo, iz katerega so razvidni tudi veliki nedc-Aatki v pogledu šolskih poslopij in šolske higiene nekaterih razredov. Vseh 11 državnih osnovnih šol je nameščenih v 8 mestnih šolskih poslopjih in v 5 zasebnih zgradbah. Te šole nikakor ne ustrezajo sedanjemu številu prebivalstva in so prenatrpane zlasti še, ker so v njih -stanjene kar 4 po vojni otvorjene meščanske šole. Razmah osnovnega šolstva je zato močno oviran, ker se mora vršiti pouk deloma dopoldne in deloma popoldne v neprezračenih ali vsaj malo prezračenih učilnicah. Povsod je občutiti pomanjkanje učnih sob in šolskih prostorov sploh. Šolski problem je postala za mestno občino prav resen ir ne bo mogoče nikakor več odlašati gradnje vsaj dveh novih modernih šol, ki bi za silo razbremenili sedanje prenan^injene šole. Potrebna je šola za B žigradom, za katero so že izdelani in odobreni načrti, pa tudi dekliška šola za vzhodni del mesta je prav tako nujna, ker morajo deklice hoditi v druge, oddaljenejše šole. Požar v tovarni na Grosupljem Grosuplje, 16. junija. Med silno nevihto, ki se je sinoči okoli 30.30 pojavila nad Grosupljem, je strela udarila v glavni električni vod. kar je dalo povod, da je v enem glavnih objektov »Tovarne motvoza in vrvarne d. d.« nastal kratek stik. Čez kake po! ure je nočni čuvaj Miha .Tavornik prihite! k ravnatelju tovarne g. Dularju in javil: »Tovarna gori!« Ravnatelj g. [>ular je z nekaterimi delavci takoj odhitel v objekt, kjer je nastal po-7ar. Hkratu pa je začelo biti plat zvona Požar se je naglo širil, kajti v onem objektu je bilo mnogo gorljivega blaga. Tam je bila glavna pletilnica vrvi z vsemi stroji. Nakopičeno je bilo tudi precej sirovin, zlasti lanu. Ravnatelj in delavci so skušali rediti, kar se je dalo. Požar pa je začel ogra-žati tudi sosedne objekte, tako glavno skladišče izgotovljenega blaga in glavno stroj nico. Ko je začelo biti plat zvona, so domači gasilci takoj prihiteli z navadno brizga!no. Silen zubelj se je med dežjem začel dvigati nad tovarno. Požar so opazili prebivalci sosednih vasi in kmalu so bili na mestu gasilci iz Ponove vasi, Šmarja, Škofljice in 6 Police. Z združenimi močmi se je gasilcem posrečilo, da so ukrotili besneči element in požar Iokalizirali samo na pletil-nieo. Pojavilo se je pa pomanjkanje vo ie Poprej vode zvrhini tovarniški vodnjaki so bili kmalu prazni. Zato so biLi gasilci prisiljeni, da so postavili motorni agregat k malemu potoku, oddaljenemu dober kilometer od tovarne ter od tam napeljali cevi do tovarne. Ker je pretila velika nevarnost, da požar lahko uniči vse tovarniške objekte z vsemi zalogami, je g. ravnatelj naprosil grosupeljsko pošto, da je telefonirala po pomoč v Ljubljano. Ob 21.55 so bili o požaru avizi-rani ljubljanski poklicni gasilci. S pristankom g. župana dr. Puca so ob 22.11 poklicni gasilci odbrzeli proti Grosuplju z veliko motorno brizgalno, opremljeno j vsem gasilskim orodjem. Odšlo je v Grosuplje šest poklicnih gasilcev pod načelstvom poL")d-je g. Jožeta Ogrina. Ko so poklicni gasilci prišli na kraj požara, je bila poprej kritična situacija že precej olajšana. Ljuivjan-ska motorna brizgalna ni stopila v akcijo Poklicni gasilci pa so pregledali podstrešja ostalih objektov in ugotovili, da so na mnogih krajih začeli tleti tramovi. Hiti 3 so tleči ogenj pogasili s polivanjem vode. Tovarna je last Ljubljanske kreditne banke in je zavarovana pri dveh zavarovalnicah. Koliko znaša dejanska škoda, še ni dognano. Presega pa gotovo pol milijona dinarjev. Strela udarja Ljutomer, 17. junija. Letos je leto neviht. Skoro ni dneva brez naliva. Tudi točo smo že imeli. Rožljala je 10. t. m. popoldne debela kakor koruza, samo da ni segala daleč v gorice. Takrat so se tudi štirje Smodiševi delavci, ki jih je nevihta zalotila na njivi, zatekli pod neki hrast. Vanj je udarila strela in tri omamila, eden pa je ušel s samim strahom. Ga- silski avto je omamljence pripeljal v mesto, kjer so se kmalu zavedli. Dne 12. t. m. je strela udarila v cerkveni stolp; ker je strelovod najbrž slab, je šinila na streho hiše ge. Vrablove ter zdrobila nekaj opeke. Dva dni pozneje, 14. t. m., si je strela izbrala celo človeško žrtev. Na pragu kravjega hleva pri svoji hiši na Kamenščaku je posestnica Jožefa Karbova trebila salato, ko se je bližala nevihta. Zdajci je udarila strela v hlev in oplazila Karbovo po hrbtu. Posestnica je bila pri priči mrtva. Zapušča štiri nedorasle otroke. Pokopali so jo danes. Blag ji spomin! Letošnje vreme je sploh zelo neugodni. Deževja je preveč, posebno sedaj ob času košnje. Tudi koruza se razvija nepovoljno in v goricah bo vlaga pospešila razvoj raznih bolezni. Obupen čin mladega obrtnika Celje, 16. junija. Danes dopoldne si je pognal 281etni ko-larski mojster Vlado Cajhen v svojem stanovanju v Gaberju z vojaško puško kroglo v srce. Cajhen je bil takoj mrtev. V obup ga je gnala huda pljučna bolezen, zaradi katere je moral v zadnjem času opustiti izvrševanje svoje obrti. Cajhen je bil že dalje časa zelo potrt. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča. —- Izgubljeno dete so našli Studenec pri Sevnici, 16. junija. Prejšnjo soboto dopoldne so se napotili otroci invalida Tomažina iz Studenca v gozd po jagode. Med njimi je bil tudi komaj triletni slabotni Franček. Otroci so se, dospevši na vrh hriba nad vinogradi, ustavili pri pet metrov globokem, nepokritem vodnjaku, ki je bil do vrha poln vode. Tam so se dalje časa motili s tem, da so metali v vodo kamenje in deske. Naposled so se odpravili dalje. Mali Franček, ki se je bil že utrudil, je pričel sitnariti, pa so ga večji otroci nagnali domov. Otročiček se je res vrnil, a je zgrešil smer ter zašel v goščavo, iz katere ni našel več domov. Nastala je noč, zasvetil spet dan in prišla je druga noč, temra in viharna, rešitve pa ni bilo od nikoder. Medtem pa so mati ln tudi drugi ljudje pod vodstvom vrlih gasilcev iz Studenca iskali otročiča dva dni in vso noč. Izčrpali so tudi vodo iz vodnjaka vrhu hriba v domnevi, da je otrok padel vanj. Pa vse prizadevanje je bilo zaman. Sredi gozda so našli škatlico s kosom kruha, ki ga je mati odrezala sinčku pred odhodom v gozd. Obupani starši so že izgubili upanje, da bodo sinčka našli še živega. V ponedeljek dopoldne pa se je vračala starejša ženica Lahnarjeva iz Sevnice domov na Studenec. Nad bližnjico je zdajci zaslišala slaboten jok Hitro je odložila koš ter se odpravila v bližnjo hišo gozdarja Pavlenča. Gospa Pavlenčeva se je z več šolarkami nemudoma napotila v hrib, kjer so naposled našli fantička, že skoro čisto onemoglega in vsega opraskanega sredi najgostejšega trnja. Odnesli so ga na Pav-lenčev dom, kjer so ga okrepčali s čajem, ga umili in preoblekli. nato pa so ga šolarke odvedle na njegov dom na Studencu. Ubogi starši skoro niso verjeli svojim očem, ko so spet dobili izgubljenega otroka. Sreča v nesreči je bila, da se otročiček ni zavedal strašnega položaja, v katerem se je nahajal, sicer bi bil umrl od strahu. Pripovedoval je materi, da se je bal ljudi, ki so kričali po gozdu, in da se jim zato ni oglasil. Najbolj pa se je bal šolskega psa, ki je vso noč stal pri njem ter šele zjutraj zbežal domov. Zanimivo predavanje ge. Copelandove o Škotski Angleško društvo v Ljubljani je priredilo pred kratkim javno predavanje v dvorani hotela »Metropola«. Predavala je lektorica angleškega jezika na ljubljanski univerzi ga. Fannv Copelandova o škotski pokrajini in zgodovini. Predavanje je otvoril in v uvodu pozdravil poslušalce podpredsednik dr. Ferdinand Majaron. Gospa Copelandova je rojena Škotka in doma iz Edinburgha. Oče, ki je bil direktor observatorija za astronomijo, jo je vzgojil k znanstvenemu delu. Nekaj let pred svetovno vojno so se Conelandovi preselili v malo vilo v okolici Aberdeena. V tej vili so med vojno letovali srbski dijaki, ki so srečno preživeli tragični umik čez albanske gore, in so nadaljevali svoie študije v Aberdeenu. Tako je obitelj Copeland že med vojno storila mnogo dobrega za jugo-slovenski narod. Predavateljica ie zlasti govorila o štirih največjih mestih Škotske: 'Aberdeenu, Edin-burghu, Glasgovm in St Andrevvsu. V teh mestih so celotne univerze, ki so razen onih v Oxfordu in Cambridgeu najstarejše v Angliji. Vzdržujejo jih Škoti sami in so nanje zelo ponosni. Predavateljica je omenila tudi 800 letno vojno s+anje med Škotsko in Anglijo. Danes živita oba naroda v najboljših odnošajih. V svetovni vojni je padlo 100.000 Škotov, kar ie velik odstotek, če pomislimo, da je vseh Škotov le 7 milijonov. Domovina se jim je oddolžila z velikim spomenikom na Edinburgh Castle Rocku, kjer so vsi padli zabeleženi v knligi. Ta spomenik obišče vsako leto na tisoče romarjev zla^ri mnogo Američanov. Škotom prav radi očitajo skopost, češ, da je to njihova narodna lastnost. Ta trditev je le toliko resnična, da Škot nerad zapravlja denar za reči, ki jih smatra za manj potrebne ali za nepotrebne. Pri kulturnih potrebah nikdar ne varčuje. Šolstvo na Škotskem je na izredno visoki stopnji. Ga. Copelandova je izpregovorila tudi o Orknevskih otokih, kjer je preživljala počitnice. Otoke so kolonizirali Norvežani v 4. stoletju po Kristu. So polni prazgodovinskih monumentov in zlasti priljubljeni onim. ki imajo radi mir. Prav radi jih pose-čajo tudi turisti, ki pleza io po tamkajšnjih sicer strmih, vendar ne previsokih stenah. Predavanje so spremljale tudi skioptične slike, ki so pokazale, da je Škotska gorata pokrajina z mnogimi jezeri in rekami. Karakteristična je po svoji samotnosti, ki vzbuja melanholičnost. Ta značaj pokrajine je vzrok sentimentalnosti škotskega naroda. Predavanje ki je trajalo dve tiri, je bilo vredno toplega aplavza, s katerim so poslušalci nagradili predavateljico, ki uživa spričo svojega dolgoletnega udejstvovanja na kulturnem polju med Slovenci splošen ugled. Zlasti se je ga. Copelandova izkazala kot velika propagantorica za naš tujski promet s svojimi rednimi prispevki v angleških znanstvenih in športnih publikacijah. Nedavno je objavila v »Slavonic Re-view« daljšo študijo o slovenskih narodnih pripovedkah. Danes nepreklicno zadnjikrat Ob 4., y4S. in >410. uri zvečer Magda Schneider Georg Aleksander v veseli opereti po glasbi skladatelja OTONA STRANSKEGA PARDON . GOSPODIČNA Sodelujejo: Ida Wiist, Jakob Tiedtke, Knrt Lilien Kot dopolnilo: najnovejši Para-mountov zvočni tednik! Globoko znižane letne cene! Elitni kino Matica Telefon 2124 Avstrija Vas vabi! (Dežela,, ki d3am nudi vsef številne znamenitosti, nad vse mične vožnje z železnico, paro-brodi, avtomobili in žičnimi železnicami Idilične pokrajine, gradovi, graščine, historična mesta, sloviti muzeji, galerije, krasne palače, spomeniki, tisoč prilik za izlete, gorske vr žnje od najenostavnejših izletov do najtežavnejših plezalnih tur po ledenikih, obalna kopališča, zdravilni vrelci, termalna kopališča, zračna zdravilišča, idealne alpske ceste za avtovozače m vse ba} no poceni f! Najnižje cene po hotelih. Izredni popusti za vožnje. Pojasnila: Potniški Uro: »PUTNIK«, LJubljana in vse njegove podružnice kakor tudi v vseh večjih potniških birojih. 7404 Razširjenje ljubljanskega Tivolskega parka S prirodno lepoto, kakršna je Tivolski nasad, se ne more kmalu ponašati kako mesto. Vsak tujec, ki posett Ljubljano, hvali lepoto teh vrtov, ki leže skoro sredi mesta. Pred leti smo bili ponosni na dva tri drevorede starih kostanjev in sm.i čuli mnogo pritožb, kritike in tarnanja za njimi. ko so morali p3iti Ir ig za drugim, n p-ej zaradi starosti, ki je že ograža'a mimoidoče, potem na zaiadi preureditve na sadov po načrtih mojstra Plečnika. Kako odveč so bile vse sitnosti zavoljo te preureditve, vidimo sedaj, ko so se nove rastline, grmičevje in drevje razrasli in starih drevoredov niti primerjati ni k lepoti novih vrtov. Ljubljanska občina mnogo žrtvuje za tivolski park, ki so ga sedaj povečali za velik trikot med glavnim drevoredom, železniško progo in bivšim kinom. Na tem svetu, kjer je doslej rastla le trava, je sedaj lepo urejen angleški park in otroško igrišče, ki ga krasi velik okrogel vodnjak. Ob vodnja ku pa stoji kip iz umetnega kamna po Gor-šetovem »Dečku z gosjo«, ki brizga vodo v sredo vodnjaka. Ta novi del nasadov bo te dni otrorjen za občinstvo in male nebogljence, ki bodo imeli dovolj prilike za kopanje v soncu, mivki in kadar ne bo mrkega paznika, rudi v vodnjaku, če ne bo gosak preveč vode vanj nabrizgal. Sedaj, ko smo spoznali, kako lepo in ko ri6tno se stari drevoredi po zmiselnera nt-črtu preurejujejo v nove, sodobnemu su in potrebam primerne nasade, smemo pričakovati, da bodo odjenjali tudi vsi ti-tisti, ki se tako trmoglavo upirajo preureditvi »Zvezde«, ki kar kriči po prerojenju. in čas je tudi že! Iznajditelj! se zbirajo Zborovanje za ustanovitev društva iznajditeijev Zagreb, 16. junija Sestanek, ki se je vršil v sredo zvečer v Zagrebu v Palmotičevi ulici, bo najbrž uvedel v naše pestro društveno življenje zanimivo organizacijo. Zbirajo se namreč iz-najditelji, ki hočejo ustanoviti svojo federacijo ter se predstaviti javnosti z veliko razstavo raznovrstnh izumov in iznajdb svojih članov. G. Josip Lončar je iniciator te akcije. G. Lončar je izumitelj otomane. ki stoji čez dan v salonu in zavzema malo prostora, za noč pa se lahko iz nje napravi ne samo ena, temveč za silo tudi tri postelje. V Zagrebu je najprej stopil v zveze še z raznimi drugimi iznajditelji, kmalu pa se je njegov krog razširil na vso državo in na njegov poziv se je javilo že doslej nad sto iznajditeijev, ki so obširno opisali raz novrstne svoje iznajdbe. Po večini se nanašajo te iznajdbe na izpopolnitve raznovrstnega orodja, strojev, priprav itd. Epo-halnih izumov sicer ni med njimi, prizade vanja raznovrstnih strokovnjakov in samoukov pa upravičuje izrek nekega učenjaka da je v mnogih primerih en odstotek inspiracije več vreden kakor pa 99 odstotkov dela in truda. Med izumitelji, ki so se prijavili g. Lon čarju, je tudi nekaj naših ožjih rojakov Tako n. pr. g. Ivan Kranjc iz laškega okra- ja. ki je izdelal brzoklepalnik, ter g. Josi? Dominik iz Ljubljane z nekimi tehnološkimi iznajdbami. Iznajdb pa je nepreg'cdr.8 vrsta. Zastopane so najrazličnejše konstrukcije od letala brez kril, novih železniških zatvornic pa do novih priprav za odstranjevanje čepov in zamaškov. Organizatorji iznajditeljske organizacije so prepričani, da je v Jugoslaviji okrog 300 izumiteljev in da bi imela splošnost veliko ko rist, če bi si ti izumitelji vzajemno pomagali do uveljave in popularizacije svojih iznajdb. Na sestanku je bil že izvoljen pripravljalni odbor iznajditeljske organizacije kateremu predseduje g. Josip Lončar iz Zagreba, tajnik pa je Franjo Voplakal, izumitelj brezkrilnega letala. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefove« grenaoe. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED Iz češkoslovaške kulture Javna in vseučiliška knjižnica v Pragi Ko prideš preko slavnega Karlovega mostu, ki si boči nad silnimi vodami Vltavs, zagledaš temno poslopje Klementinam, kjer je nameščena praška »Javna in vseučilišfna knjižnica«, največja na Češkoslovaškem. Na prostoru današnjega Klementina sta bili v srednjem veku dva ulici. Prostor med njima j.9 zavzemal delno dominikanski samostan s cerkvijo sv. Klemen ta, delno cerkev sv. Martina z vrsto večjih in manjših hiš. Ko so hjsiti leta 1420. samostan uničili, je ostalo na prostoru današnjega Klementina mnoco pogorišč. Pooravljeni samostan ja daroval Ferdinand I. leta 1556. jezuitom. Ti so kupili še bližje biše in zgradili do polovice 17. stoletja velikanski samostan s pitimi dvorišči. V tem poslopju so imeli šole r.a 500 gojencev, glidališče. knjižnico, tri cerkve in tri kapele. Po ukinitvi jezuitskega reda lita 1783. so bili v Klementinu seminar, tiskarna ln knjižnica. Po prevratu je prišel Klemen-tinum v državno last in js bil dolo&m za knjižnico. V njim so poleg »Javne in učiliščne knjižnice« še slovanska, pedagoška in tehnična knjižn ea. dalje knjižnica »Kraljevska učene dražbe« ter literarni muzej Jaroelava Vrehlickega in Svato^/luka Cacha. Poslopje sedaj prezidavajo in restavrirajo. Današnja bogata vseučiliščna knjižnica ima svoj početek v dobi ustanovitve praška univerze po Karlu IV. leta 1348. Ta je kupi! hišo Lazarja in poskrbel za temelje kniiž-nice. Najstarejši seznam, shranjen v knjižnici Narodnega muzeja, navaja 48 knjig. To število pa je naraslo, ko so se karolinški univerzitetni knjižnici pridružile biblioteke raznih kolegijev. S cesarskim dekretom so dobili knjižnico jezuiti, ki so jo prenesli v Klementinam. V posesti jezuitov se je knjižnica žejo pomnožila. Ob koncu 17. stoletja je položil Bohaslav Balbin fond za nakup knjig. Po letu 1771. je bilo knjižnici priključeno še dvanajst knjižnic, last ukinjenih jezuitskih, benediktanskih, cistercijan9kih in ostalih samostanov. Leta 1837. je dobila knjižnica tudi zbirko Mozartovih del in spominov. Do leta 1887. se je imenovala knjižnica cesarska biblioteka. Po končani svetovni vojni ji močno narastla, tako n. pr. je prišla v njeno last dragocena knjižnica kneza Lobkovica. ki šteje nad 50.000 knjig. Danes ima 773.175 knjig, 4971 rokopisov in 2749 inkunabul. Knjižnica pa se seveda vsak dan množi. Omeniti moramo tudi znamaniti oddelek rokopisov ter inkunabul. V teh ee izraža ve6 razvoj češkega slikarstva od prvih početkov v 11. stoletja tja do renesance. V teh roko- pisih sa izražajo tudi tuji umetniški vplivi, odločilni za razvoj češkega slikarstva. Začetki knjižnih okraskov so pri Čehih spojini s slikarstvom romanske dobe, ki traja pri njih do konca 13. stoletja. V začetku se kaže vpliv južnonemške bavarske šole; v zvezi s to j a eno izmed najdragocenejših čeških umetniških del, višegradski evangelistar. Izgotov-ljen ja bil v času kronanja prvega češkega kralja leta 1085. Predstavlja vse, kar ja ustvarilo romansko slikarstvo, ikonografič-no in umetniško. Od druge polovice 13. stoletja pa prevalduje v češkem slikarstvu tu-rinško - saška šola. k6 rušili Avstrijo). Pravkar je izšla druga knjiga vojnih spominov dolgoletnega sotrudnika in praškega dopisnika »Jutra« Jana Hajšma-na. O prvi knjigi »Češka Mafie« smo priob« čili lani na tem mestu obsežno poročilo Druga knjiga je samostojno delo in je izšla v zbirki »Stopami dejin« (Po sledeh zgodtK vine) pri založbi O r b i s v Pragi XII., v isti zbirki, kjer so pred njo izšli spomini prazi-denta T. G. Masaryka. zunanjega ministra dr- Ben-ša, H. W. Steeda, generala Brusilo-va in drugih. Prvo knjigo spominov Jana Hajšmana »Českž Mafie« sta kritika in javnost sprejeli kot pravo senzacijo. Druga knjiga glede senzacionalnosti niti malo ne za ostaja za prvo. Ta 9e razvijajo pred State ljevimi očmi korak za korakom političn« skrivnosti, osobito pa še skrivnosti tajne podzemske akcije. Višek je opie zadnjih dni ia poloma habsburške monarhije, kakor jib je doživljal češki človek in eden najaktivnejših delavcev mafije v domovini. Iz vsebine navajamo samo naslove nekaterih poglavij: Na cesarskem dvoru. — Cesar Karel. — Žita — Kamarila. — Vojaška špijonaža m cesar- Domače vesti ♦ Kraljica za siromašno deco. Kraljica Marija, ki Je velika dobrotnica Siromašnih otrok, je zdaj ponovno pokazala veliko ra-aumevanje za zdravje naših malčkov. šolski kuhinji Nj. Vel. kraljice Marije v Ljubljani je naklonila večjo podporo z namenom, da z njo omogoči letovanje s i romaš nkn otrokom, šolska kuhinja bo te dni poslala 56 otrok na počitniške kolonije državne šolske poliklinike na Gorenjskem In pa v Dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. ♦ Vojaške vesti. Z naredbo ministra vojske in mornarice so prideljeni na službovanje: poročnik fregate Avgust Grošelj, Idoslej vršilec dolžinositi komandirja 2. hi-droeskadrile, Štabu komande rečne flotilje na remorkerju »Cer«; poročnik fregate Otnaar Krepel kot vršilec dolžnosti komandirja 25. hidroeskadrili; konjiški poročnik Božidar Blažič komandi belovar-skega vojnega Okrožja; sanitetni pomočnik 4. razreda Vladimir Picelj štabu 2. pla: mstketga pehotnega polka; inženjerski podponofeii Milan Poh referentu inženje-rije pri komandi 5. armijske oblasti; inže-njerskl podporočnik AloOte Havhekar kot vršilec dolžnosti manipulanta sirovega ma-terijala skladišču 4. oddelika vojnotehnič-nega zarvoda; artiljerijski podporočnik Srečko Brana kot vodnik j. divizijonu 8. artilerijskega polka; poročnik fregate Otmar Krepel pa kot vršilec dolžnosti komandirja 25. hidroeskadrili. Pehotni nared-nik-vodnik v pokoju Ivan Ivanu®a je odlikovan z zlato svetinjo za vestno službovanje. Ženbtov je dovoljena inženjerskemu poročniku Franu Zajcu z gospodično Bo-siljko Sekuličevo, hčerko arhivarja pri sreskem načelstvu v Oguilinu; inženjerskemu poročniku Josiipu Bajearju z gospodično Amalijo Foršnaričevo, hčerko posestnika v Ptuju; pehotnemu poročniku Dušanu Djakoviču z gospodično Zlato Smrtnikovo, hčerko bančnega ravnatelja v Celju, in nižjemu vodnemu. uradniku Milanu Plettnov-.%u z gospodično Josipino Pavškovo, hčerko posetnika in gostilničarja v Ltjulbdijani. DANES DRAŽBA moških oblek, hlač, površnikov i. t. d. v PREŠERNOVI ULICI ST. 54 ♦ Sodniški izpit sta napravila včeraj pri predsedništvu aipelacljslkega sodišča v LJubljani gg. dr. Kan Dougan in Milan Ju?:, oba sodniška pripravnika pri okrožnem sodišču v Ljulbljani. ♦ Kmečko-detavska mladina, organizirana pri svojih Društvih kmečkih fantov ta defklet v centraili Zvezi kmečkih fantov In 'deklet priredi v nedeljo, 18. t. m. v št. Vidu nad Ljubi jamo svojo vsakoletno največjo športno prireditev — tekmo koscev za prvenstvo Slovenije, na kateri sodelujejo fanttfe kosci te cele Slovenije. Letošnja iprirediterv pod pokroviteljskem ministra Ivana Puoltia je združena tudi s slikovitim manifestacijskim pohodom koscev, žanjic, graibljic, kmečkih kolesarjev ln okrašenih voz, ki bo .krenila rt) 2. s Kongresnega tr-e»a v LJubljani na telkmovaiišče v št. Vid. Prijatelji in somišljeniki kimetsko-delav-skega mladinskega gibanja, v nedeljo 18. t. m. vsi v št. Vid! Za udeležence velja od 16. dO 20. t m. četntiroska železniška vožnja proti legitimacijam, ki se bodo žigosale na prireditvi v Št. Vidiu. ♦ Dvoje velikih zborovanj bo v nedeljo v Kamniku. Za občni zlbor Zveze trgovskih združenj dravske banovine, ki se vrše leto« v Kamniku, je prijavljenih veliko Število delegatov Iz v;seh krajev, že na pred-konferenco, ki bo v soboto ob 1'5. bo prišlo €0 zastopnikom našega trgovstva. Vsi ti bodo prenočili v Kamniku. Kamničani »o Jlim pripravili za soboto zvečer zabavni večer v restavraciji pri Koželju. Občni zbor prične v nedeljo ob pol 9. dopoldne v dvorani Narodne čitalnice. Udeležba bo Izredno velika poselbmo veliko šrtevilo udeležencev pa bo prišlo te Ljubljane, s katero ima Kamnik najugodnejše železniške im avtobusne zveze. Opoldne bo na tngu prome-nadmi koncert mestne godbe, popoldne .pa se odpelje del udeležencev na izlet v Kamniško Bistrico. Poleg trgovskega zborovanja se vrši v nedeljo v Kamnitou še občni iz/bor kamniške gasilske župe. Ta bo kakor običajno ob 13. v gostilni »Fajdiga« na šutni. ♦ Shodi JRKD v krškem srezu. V nedeljo 18. t. m. priredi srečki odbor JRKD v Krškem zopet diva shoda. Prvi bo na Čatežu po jutranji maši na šolskem dvorišču, dragi pa v Vel. Dolini popoldne po večer-nicah na dvorišču g. Franca Dolinarja. Na obeh shodih bosta poročala domači narodni poslanec g. Alojzij Drrnelj in novinar g. Oton Ambrož. ♦ Sreska organizacija JRKD za Ljubljano s/k-licu je za 19. t. m. ob 20. redno letno skupščino v prostorih »Zvezde« Kongresni trg z naslednjim dnevnim redom: poročilo sreskega odlbora, nadzornega odbora ln sreskega poslanca ministra g. dr. Kramer-ja o politični situaciji v državi in slučaj- nosti. Krajevne odbore opozarjamo na svojo okrožnico od 2. t. m. v zadevi delegatov za skupščino ter prosimo točnega in pol-noštevilnega odziva. ♦ Novinarji imajo prost vstop na vse prireditve pokrajinskega sokolskega zleta v Ljubljani. Izkazati se morajo samo z novinarskimi legitimacijami. ♦ Zveza strojnikov kraljevine Jugoslavije sekcija Ljubljana, vabi strojnike in kurjače na letni občni zbor, ki bo 2. julija v prostorih sekcije, v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Začetek zbora ob pol 10. v primeru nesklepčnosti pa pol ure pozneje. ♦ Zanimiva pravda zaradi vojnega posojila. Sodišče v Suboitiei se bavi z zanimivim procesom o vojnem posojilu, ki sa -e padipisal neki posestnik 1. 1918. v znesku enega milijona kron pri nekdanji Ogrski kreditni banki. Mož podpisane vsote ni plačal, po prevratu pa ga je naslednica Ogrske kreditne banke tirjala na vplačilo 229.000 Din, kolikor iznaša po valorizaciji podpisano avstrijsko vojno posojilo. Terja-tev je tekom let narasla že na preko pol milijona dinarjev. Toženi posestnik trdi, da je bil prepričan, da so z likvidacijo Avstrije likvidirana tudi avstrijska vojna posojila. Ko je posojilo podpisal, je vplačal prvi obrok od 2-50.000 kron, pozneje pa se za zadevo ni več brigal. Sodišče je sedaj zahtevalo, naj banka — tožiteljica v roku 60 dni dokaže, da je vojno posojilo, ko je prevzela agende nekdanje Ogrske kreditne banke, po prevratu tndi nostrificirala. ♦ Za 40 poneverb In ponarejanj odgovarjajo pred sodiščem Zv Jagodini Milun Po-povič in njegova dva sinova, ki so, kakor simo že poročali, vodili in tudi uničili Pa-račinsfko banko. V knjigovodstvu so našli strašen nered in mora sodišče zaradi tega ponovno zaslišali veliko število vlagateljev nekdanje Paračinske banke. Proces bo zaključen konec tega tedna. ♦ Veliko tihotapsko organizacijo Je te dni odkrila policija v Brodu. Tihotapci so se bavili s prodajanjem utihotapljenega tobaka, imeli so organiziran tudi u izvoz igralnih kart iz Avstrije in Madžarske. Ker je v afero zapletenih mnogo oseb, si še niso pod' ključem, so podrobnosti preiskave še tajne. ♦ Aretacija nevarnega vlomilca. V LJubljani je stražnik v sre'do zajel mladega sumljivega moškega, pri katerem so potem na policiji našli precej zlatnine. Pripovedoval je, da mu je zlatnino v Solmogradu zapustila mati in da jo je skrivaj prenesel preko meje. Možakar je res rodom iz Sol-nograda. Izida j a se enkrat za mehanika, drugič za navadnega delavca in je to 23 letni France Ambrož ič, ki je pristojen v Ribno-Bled. Ljubljanska policija pa je kmalu ugotovila, da izvira zlatnina največ iz vloma pri poeestnici Mariji Pengovovi v Zaborštu pri Domžalah. Tam se je pri belem dnevu 13. t. m. klatil okrog France ln posebno ogledoval hišo posestnice Pen-govove. Ko je ta odšla na polije in vežna vrata zaprla, je razbil šipo in vrata odprl s silo. Odnesel je mnogo zllatnine v Skupni vrednosti 5000 Din. Oškodovamka Je na policiji spoznala del zlatnine za svojo last. Hkratu pa so dognali s pomočjo domžalskih orožnikov, *da je Ambrožič, ki je pravi vlomilski tip, 6. t m. na sličen način tudi pri belem dnevu vilomil v hišo posestnika Martina Orehka v Gorjušah pri Domžailaih. Odnesel je razno zlatnino za 1400 Din. Bil Je taiko drzen, da je vlomil, ko je gospodar ležal bolan v drugi sobi. Njegov sin pa je papretf zaklenil vežna vrata, ker Je odhajal na -polje. France Ambrožič je dobro poznal v?3 domžalske krajevne prilike, ker je tam služil za hlapca pri posestniku Traimpužu na Golem vrhu. Komandir orožniške postaje v Domžalah g. Skok je odi vedel drznega vlomilca na kraj vlomov, da pokaže, kam je dal ostalo zlatnino, ki je niso našli pri njem. Ambrožič je vlome priznal, toda kratko je pripomnil: >Nekaij zlatnine sem prodal, drugo podaril tovarišem, nekaj pa sem Je vrgel v stran, ker je nisem mogel vmovčiti. ♦ Strašen zločin v Mostaru. V sredo zvečer je teibruhnil v Mostaru v JoniČevi ulici požar v hiši 66 letne vdove Mare Ko-PTivice, rojene Kraljeve, ožje sorodnice bivšega bana dr. Kralja. Gasilci, ki so Prihiteli na pomoč, so našli nesrečno ženo sredi sobe vso v plamenih. Nesrečnlca je bila že mrtva. Dtruigo Jutro pa so ugotovili, da je bila starka umorjena in da so zločin- SlamiČeve pečenice — to se zna — bile so na semnju vsem povšeči in prav s tako finimi postrečl hoče Slamič gostom tudi zdaj doma! ci potem, da bi prikrili svoj zločin, zažgali hišo. Starko so zadavili, zdravnik, ki je truplo pregledal, pa je našel tudi več hudih ran. • Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— šahovski dvomatch med Ljubljanskim šahovskim klubom In Akademskim društvom »Jadranom« se je vršil v četrte* v kavarni »Evropi«. LŠK ni mogel nastopiti kompleten; predvsem so manjkali Fur-lani, Vogelnik in Kru.lc. Turnir, ki je bil prvotno namenjen na osmih, se je odigral le na šestih deskah. Za LŠK so nastopili Luidoivik Gabrovšek, Ciril Vidmar, šorli. Asejev, Longer in Lokovšek, za »Jadram pa Milan Vidmar ml., Preinfalk, Sikošek, Julij Gabrovšek, Vadnal in Gosak. Zmagal je Jadran s 4:2. Na prvi deski je Milan Vidmar ml. v krasnem stilu porazil I/udo-vika Gabrovška, ki je bil pri vojakih in brez treninga. Na drugi deski je imel Ciril Vidmar sigurno remijsko pozicijo, je pa iz-pregledal kmeta in se je udal. šorliju je pripomogel prosti pešec do zmage nad Si-koškom. Lepo zmago je zaznamoval Julij Gabrovšek, ki je kot črni proti Asejevu žrtvoval figuro za dva pešca in je po lepi kamlbinactji prisilil nasprotnika h kapitulaciji. Na peti deski je Vadnal takoj v začetku napravil veliko napako in je partijo predal. Na zadnji deski je po zanimivi igri v hudi poziciji zmaga.l Gosak. u— II. sklepna produkcija gojencev konservatorija v LJubljani bo v ponedeljek 19. t. m. oib 20. 7 divorani Uniona. Ta 'sklepna produkcija ima nasfov violinskega koncerta, ker bo izrvajal celoten program absolvent visoke šole violinist Leon Pfei-fer. G. Pfeifer je primarij Ljubljanskega komornega kvarteta in je že ponovno nastopali kot violinist na raznih javnih prireditvah. Je iz šole prof. šlaisa, odličnega našega violinskega pedagoga, ki nam je že vzgojil celo vrsto prav .dobrih violinistov. Pri klavirju bo spremljal g. Pfeifer j a gojenec klavirskega oddelika g. Gafflatia. Pro daja vstopnic v napreo v knjigarni Glasbene Matice. Sedeži po 5, stojišča po 3 Din. Zadnja letošnja produkcija bo potem v sredo 21. junija prav tako v dvorani Uniona. Ivan Cankar »Jakob Ruda«. Drarnat- c« otroci, ki bodo topotat!! So 81. decembra letos 7 let, v otroški vrtec pa otroci nad 5 let stari. Starši, ki naj privedejo otroke s seboj, morajo predložiti rojstne (krstne) liste in izkaze o cepljenih kozah. Otroci, ki bodo sprejeti, bodo zdravniško preiskani na šolski polikliniki (na vrtu učiteljske šole) v soboto 24. t. m. od 8. do 11. ure. u— Vs^ one, ki so slikali v nedeljo 5. t. m. srednješolski nastop, naprošam, da o Otopijo po eno kopijo proti nagradi. Slike je oddati v drogeriji A. Kane v nebotičniku. J. KozaJc. u— Zveza zidarjev, tesarjev In gradbenih delavcev v Ljubljani sklicuje za jutri o.b 9. diopoldlne javen shod: v dvorano OUZD. Na shodu bo poročal predsednik NSZ g. Rudolf Juvan o položaju gradbenega delavstva. Zveza zidarjev in NSZ pozivata ljubljansko delavstvo naj se udeleži važnega shoda v kar največjem številu. u— Masarykova cesta dr.ioma zaprta, Policijska uprava objavlja, da bo o,b priliki predizletnih sokolskih dni 17. in 19. t. m. za vozni promet zaprta Masarykova ulica oij ©lavnega kolodvora do Metelkove ulice. Tovorni promet na kolodvor naj se te dni vrši le po Metelkovi ulici. u_ Izpred malega senata. Star žepar Nace Horvat iz čakovca je bil včeraj pred malim senatom obsojen na 3 mesece strogega zaipora, ker je 13. maja pri večernem mariborskem potniškem vlaku ukradel listnico s 1400 Din gotovine upokojenemu že lezničarju Mihaeuu Lazniku. V gnječi na hodniku vagona mu je bil izmaknil in pobegnil. Laznik pa ga je dohitel in dobil denar nazaj. Honvat je senatu pripomnil: »Slavni sude! Težki su dan as dani!« Predsednik: »I za žeparje!«. Ruski emigrant Aleksander O. je nekdaj videl boljše dneve. Sedaj je spodrsnil na opolzko pot tat vin. Ni se dobre ure veselil svobode, ko je 19. maja prišel iz ljubljanskih zaporov. V gostilni Rokodelskega doma je izmaknil 1500 D in vreden gramofon. Kmalu so ga prijeli. Nesrečni Rus je zatrjeval sodnikom: Veselil sem se svobode. Imel sem 3 kovače in sem jih zapil. Ker sem bil svoječasno kokain tet, me je vino spet zapeljalo. Za negovanje las Prhljaj izgine. Lasje ne izpadajo več. Lasje zopet rasejo. zal mnogo rutine in Izrazit olrski talent. Zelo posrečena je bila tuli gdč. Karnjov-škova kot kraljev služabniK Cipcop. Odlična v maski in igri je bi.a ga. Verbnlko-va kot čarovnica Hudamora. V manjših vlogah so se tutdl uveljavili g. Ve.ušček (Mrvar), gdč. Jelenova (LIi ka) in ga A. Sadapjeva (Nanča). Scenerija Je bila primerna, v splošnem tudi thinunacija Gledališče je bilo dobro obiskano, zlasti mnogo je bilo mladine, ki se je izredno zabavala. Prireditelji zaslužijo vso pohvalo za iepo uprizoritev. — R. p. e_ V celjski bolnišnici so umrli: v četrtek 24 letna posestnikov a žena Pavla Medvedova iz Prelog pri Velenju, 45 leto) brezposelni zasebni nameščenec Martin Kajlba iz Celja in 3 letni delavčev sinček Izidor Slabe iz čreta pri Kokarjn, včeraj pa je umrla 3 letna ruldarjeva hčerka Mira Joštova te Vrbja pri Žalcu. e_ Zopet tatvina kolesa. Včeraj dopoldne je nekdo izmaknil posestniku g. Rito-nji z Ostrožnega iz veže sreskega Lačei-stva črno pleskamo kolo znamke »Nero«, št. 3243, brez sprednjega blatnika. Pri ljudeh z nerodnim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jo-sefove« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. ski odsek srednješolskega društva »Preporoda« bo uprizorili v soboto 24. t. m. v dramskem gledališču učinkovito Cankarjevo dramo »Jakoba Rudo«. Režijo je pre-vizel g. Milan Skrlblnšek, ki Je z mladimi, nadarjenimi igralci Igro skrbno naštudi-ral. Našo javnost na ta dijaški nastop že sedaj opoizarjamo. u— Tujsko-prometna razstava v ugradb! Državne hipotekame banke (vhod te Frančiškanske uilice) ostane še nadalje odprta v delavnikih od 9. do 11. ure. šolam In vsem, ki se za razstavo zanimajo, je pa vsak čas na razpolago na predhodno prijavo pri »Puitniku« ali tujsko-proiroetneimu svetu banske uprave. u— Počitniške kolonije državne šolske poliklinike sprejmejo takoj po zaključku šolskega leta večlje število šolskih otrok. V kolonijo na Rakitno se bo te Ljubljane odpeljala prva skupina že prihodnji četrtek, naslednjega dne, 23. t. m. pa bosta ofl-šli skupini, namenjeni za Lukovico in Medrvode. u_ Opozorilo hišnim lastnikom. Na osnovi členov 66. ln 67. zakona o notranji upravi odreja uprava policije r Ljubljani, da morajo vsi lastniki, odnosno oskrbniki hiš na njegorvem področju najkasneje v teku 8 dni po objavi te naredibe očistiti vse napise in znake, ki slaižijo za orientacijo občinstva in so pritrjeni na hišah, zlasti tablice z označbo ulic aH trgov in hišnih številk. Odgovorne osebe, ki bi se te(j odredih! ne pokorile, bodo kaznovane po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno globo od 10 do 500, ob neplačilu de-darne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 10 dni. u_ Vpisovanje v I. razred deške In dekliške vadinice in otroški vrtec na učiteljski šoli v Ljubljani bo v petek 23. t. m. od 8—11., in sicer za dečke v pevski sobi (moška stran v pritličdu na desno), za deklice in otroški vrtec pa v učni soibl otroškega vrtca (ženska stran v prit!ičijru na leivo). Vpisovali se bodo r I. razred vadnl- sko namesništvo proti Cehom. — Češki maj. — Izjava čeških pisateljev. — Nastop Cehov v parlamentu. — Zmaga pri Zborovu in zmaga doma. — Epoha po vrnitvi politikov iz ječe. — »Češko erce.c — Mafija v blaznici. — Sodelovanje z Jugoslovani. — Skrivnostna pot preko Holandske. — Sel ee škoslov. legij v Rusiji. — Narodni svet. — Prvi diplomat v Pragi. — 14. oktober doma in v tujini. — Konec habsburške države. — 28. oktober 1918. — Temperamentno in živahno spisana knjiga je važno pričevanje enega najpogumnajših in najbolj gorečih ru-šilcav Avstrije o češki osvobodilni akciji doma. Spis je poln dokazilnega gradiva in pomeni definitiven obračun z legendami o državnem prevratu 1. 1928. v Pragi. Ce sta Maearyk in B?neš enkrat za visele j opisala in ocenila č;ško osvobodilno akcijo v emigraciji, tedaj je gotovo, da je Hajšman s svojo »Mafijo« zaključil češkoslovaško literaturo o osvobodilni akciji v domovini in o prevratu 1. 1918. Posebej opozarjamo na poglavje o sodelovanju z Jugoslovani. Tu so novi, zelo interesantni podatki o mafijskim delovanju pokojnega dr. Žerjava, ministra dr. Kramerja, Adolfa Ribnikarja, dr. Milka Brezigarja i. dr. H knjigi se bomo ob prvi priliki vrnili z daljšim prikazom. Stane broširana Kč 56 in se naroča pri »Orbisu« v Pragi. —o. Fr. Krčma: »K. H. M£cha — Soupis praci o jeho žirote. dile a kulti. Praha.« O tem svojem bibliografičnem spisu je podal dr. Krčma sam avtoreferat v »Rozbledu«. V njem povdarja, da se ni zadovoljil z običajnim po- pisom, ki naj bi registriral pesnikovo delo in osebnost, temveč je pritegnil k svojemu spisu tudi pesnikov kult. Ugotavlja, da je v machovskih datih mnogo napak. Njegovo bibjiografično delo naj bi temu odpomoglo, služilo naj bi poznavanju celega Mache na znanstveni podlagi. V knjigi je zbran bogat materijal, ki naj pouči, v čem je bil Mačha štjdij in predloga češkemu slikarstvu, kiparstvu, in godbi, v čem češkemu gledališču, filmu in radiu, dalje, kako ga je cenila slovanska in neslovanska tujina in o njem razreševala problem literature malega naroda. Ta odlični bibliografični spis poučuje, kako so se češki znanstveni časopisi bavili z raziskovanjem Mache. kako je ta vplival na Moravsko in Slovaško, kako je prodrl v šolske knjige, kako in kje so bili postavljeni njegovi spomeniki in spominske plošče, kako ie vplivala machovska tradicija in njegov grob na narodno življenje češke manjšine v Litomericah. V svojem delu piše tudi, kako so Nemci sramotili njegov grob, govori pa tudi o Machovem vplivu na današnje pisatelje. Označeni so vsi izdajatelji, ilustratorji in grafiki Mache. Delo se približuje novi idealni obliki bibliografičnega spisa. Vera Dostalova. Kaj se pripravlja? Tiskovna zadruga bo v kratkem izdala najzanimivejšo knjigo svoje letošnje založniške žetve, Štefana Z w e i g a življenjepis Marije Antoinette. Ta krasni spis je ena najbolj živih slik francoske revolucije, pretresljiv opis njenega začetka, raz- maha in terorja, obenem pa brezobzirno resnična in zelo napeto spisana življenjska zgodba nesrečne hčeri Marije Terezije, Marije Antoinette, docela povprečne ženske, ki ee je mlada in neizkušena znašla na dvoru francoskega kralja in nazadnje na prestolu pr os veti j enega absolutista. Na knjigo opozarjamo že sedaj, uverjeni, da bo za vsakega ljubitelja lepe slovenske knjige dogodek. »Marija Antoinettac se pravkar dotiskuje in bo pojavila na knjižnem trga po i. juliju. Merežkovskega »Leonardo da Vinci« v slovenskem prevodu. Založba »Umetniška propaganda« je pravkar izdala v dveh knjigah enega največjih in najznamenitejših romanov ruske književnosti, D. S. Merežkov-skega renesančni roman »Leonardo da Vinci«. Prevod je oskrbel dr. Fr. Bradač. O tej prikupni novosti v naši prevodni književnosti bomo na tem mestu še referirali. ZAHVALA Podpisani sem prejel od Hranilne posojilnice »Moj Dom« v Ljubljani, Teševa cesta 31-1. hranilno posojilo, s katerim sem si postavil na Bregu pri Ptuju lasten dom in izrekam tem potom vodstvu zadruge mojo zahvalo za solidno in točno poslovanje. Zadrugi »Moj Dom« lahko vsak popolno zaupa in jo vsem toplo priporočam. 7447 Marinčič Josip, Breg pri Ptuju. u_ Sleparski nabiralec. Pri nekaterih strankah v Rožni ulici ee je te dni pojavil neznan moški z nabiralno polo ter prosil stranke za prostovoljne prispevke pevskemu društvu »Sava«. Neznan nabiralec nima nikakega pooblastila od društva. u_ Ukradeno kolo najdeno na Igu. Dijaku 'Ivanu Znoju je bilo 1. maja med1 dopoldanskim poukom ukradeno moško kolo z dn-orišča humanistične gimnazije. To kolo je sedaj našla orožniška postaja na Igu. Ležalo je v travi. Orožniki so dognali, da Je to kolo poprej prodajal po Igu neki Stanko P., ki je znan kolesarski tat. Stanko se sedaj izgovarja, da mu ga je ponudil neznan človek v prodajo in mu obljubil 100 Din nagrade. Ker ga ni mogel prodati, ga je vrgel v travo. u_ Redek plen naših dalmatinskih ribičev. Pred tedni je imel ribič D>ušan Pera-zič te Petron-ica ob morju (Boka Kotorska) s svojo družbo ribičev nenavadno srečo. Ribiči so naleteli na polarno vrsto toljana, ki jo v Dalmaciji imenujejo foko. Žival Je težka 360 kg, dolga 2.60 m in Je obrasla z dlalko. Ribiči so hoteili Ujeti žival živo, toda jim je potrigala vse mreže. Zato ni šilo drugače, kakor da eo Jo ubili s streli. Ta lep ln redek eksemplar je izzval po vseh mestih, kjer so omenjeni ribiči razstavili to redko žiival, veliko zanimanje. V Ljubljani so razstavili omenjeni ribiči severnega tuljana na Tyrševi cesti 7. Vstopnina 2 Din. u— Akrobatske predstave. Zaradi slabega vremena se te dni niso mogle vršiti akrobatske predstave na šentjakobskem trgu. G. župan je blagohotno dovolil našim domačim akrobatom, 'da prlrede še tri predstave in sicer v soboto olb 20.30 in v nedeljo ob 18. ter ob 20.30. Zadnja, poslovilna predstava bo vseborvala nov bogat program. u— Adresar mesta Ljubljane. Uprava adresarja ofovešča interesente, da popravkov za abecedni del prebivalstva več ne sprejema, ker je ta del že dotiskan, Popravki eo mogoči delno samo še v strokovnem delu in naj se dostavljajo v tiskarno »Grafiko«, Resljeva cesta 4. u— Krožni avtomobilski Izlet na Dolenjsko priredi »Krka« v nedeljo 2. Julija. Proga L julbl j an a-Kočav je-žiu«emiberk-Višnj a gora-Lijulbilijana. Stroški za vožnjo, kosilo ln večertjo 75 Din. Prijave s predplačilom 40 Din sprejemajo Zvezna knjigarna it šelen-burgorvi ulici, Unionska trafika lin trgovina Samec na Mestnem trgu. u— 8portne in modne arajce, pižame, majice, kravate in naramnice ne kupujte pred ogledom pri tvrdkl Miloš Kamičnik, Stari trg. Iz Celja e— češkoslovaški eokblskl naraščaj se bo peljal 'danes ofb 15.25 z brzlm v'akom skozi Celje v Ljubljano. Sokolstvo naj Ee udeleži pozdrava na peronu v civilu. Vabljeno je tudi ostalo občinstvo. e— Potujoča kmetijska razstava prispe na Vidiov dan 28. t. m. ob 2.20 zjutraj v Celje. Na kolodvoru bo svečan sprejem. Razstava je izredno zanimiva in nameščena v 22 modrih vagonih, ki bodo .postavljeni na tiru med kolodvorskim poslopjem in tovornim skladiščem. Obiskovalcem razstave iz krajev, ki jih potujoča razstava ne bo obiskala, je dovoljena polovična vožnja z vlakom v Celje. e_ Mladinska predstava v okoliški Joil. Člani Dramskega društva, ki so na Telovo popoldne z velikim uspehom uprizorili v gledališču zabavno mlaJdinSko igro »Pastirček Peter in krailij Briljantin«, bodo to igro ponovili v nedeljo 18. t. m. ob 15. na odiru okoliške deške narodne šole v Celju. Pričakovati je, da bo divorana okoliške šole v nedeljo popoldme nabito polna. e_ V gledališču so uprizorili člani Dramskega društva na Telovo zabavno Wuchnerjevo bajko »Pastirček Peter in kralj Briljantin« v nekol ko pomanjkljivem slovenskem prevodu. -Igro je skrbno in učinkovito režira.la ga. Sadarjeva. Iaivnega letra je podal g. Pogani k naravno in pri-kupljivo. Z originalnim h imorjem je igral g. Stanko Pere hlapca Gašperja. Mali Ver-derber je v vlogi kralja Briljamtina poka- a— Poziv Sokolom in nacionalni Javnosti! Mariborske in okoliške Sokole in nacionalno javnost pozivamo, da se v čim večjem številu udeleži sprejema češkoslovaškega sokolskega naraščaja, ki bo prispel danes ob 13.45 s praškim brzovlakom v Maribor, odkoder bo nadaljeval pot v Ljubljano, kjer se bo udeležil jutrišnjih mladinskih sokolskih svečanosti. Sokoli naj se udeleže sprejema v slavnostnih krojih, ob činstvo pa naj prinese s seboj cvetje. a— Občni zbor podružnic CMD. Mariborski podružnici CMD imata v torek 20 t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma občni zbor z naslednjim dnevnim rt dom- poročila odborov, poročilo o obmej nem šolstvu in raznoterosti. Vsi člani, pokrovitelji, ustanovniki, podporniki in prijatelji družbe OLD naj se občnega zbora udeleže v čim večjem številu. a— Promenadni koncert priredi Jutri v nedeljo mestno olepševalno društvo v mest nem parku med 11. in IZ uro. Igrala bo ž<;-lezničarska godba »Drava« pod vodsivom g. Zekarja. a— Izlet obrtniške mladine v Kamntcc. Mariborska obrtna mladež priredi jutri poučen izlet v Kamnico. Zbirališče bo ob 15. v kamniškem drevoredu, kjer se bo formiral sprevod, ki bo krenil z godbo mesarskih vajencev in tamburaškim zborom na čelu proti Kamnici. Želeti bi bilo, da bi se obrtni mladini priključili v čim večjem številu mariborski slovenski obrtniki in prijatelji obrtniškega stanu. a— Srečo so imeli na tomboli, ki jo je priredil pretekli četrtek Sokol Maribor I. na svojem letnem telovadišču: učenec meščanske šole Viktor Verdela, ki je zadel prvo tombolo, 3000 Din v gotovini, železniški upokojenec Jurkovič, ki je dobil spalnico, žena kaznilniškega paznika Marija Lipoševa, ki ji je sreča poklonila dve fini odeji; neka gospa, ki je zadela moško kolo; uradnik Vidmar, ki je dobil blago za moško obleko; Neža Cimflova, ki je dobila voz premoga; Danica Višičeva, ki je zadela stensko uro; zasebnica Tilka Stauberje-va, ki je dobila platno za 6 rjuh; služkinja Albina Ozvaldova, ki je zadela balo platna za perilo; delavec Martin Simončič, ki je dobil seženj drv; strugar France Lužo-vec, ki je dobil fotografični aparat, železniški kontrolor Živko, ki je zadel blago za športno obleko in dijak Lojze Prešem. ki je dobil ležalni stol. a— Tujski promet. V prvi polovici meseca junija je bilo v Mariboru prijavljenih 543 tujcev. Od teh je bilo 240 Inozemcev m sicer 31 z Dunaja, 27 iz Gradca, 182 pa iz drugih inozemskih mest. Iz Ko«|ie nj—- Krajevni odbor švabsko-nemškega prosvetnega saveza je bil ustanovljen v Konjicah pred nedavnim časom. Članov šteje ob ustanovitvi 56. Med njimi je velika večina ljudi slovenskega pokolenja, zato smo mnenja, da oblast ne bi smela dovoliti delovanje krajevnemu odboru 8 takim članstvom. »Slovenčevemu« dopisniku pa na tozadevno njegovo notico v št. 132 »Slovenca« o zamenjevanju katol. prosvet. društva s tem krajevnim odborom, odgovarjamo, da lahko bivši člani prosvetnega katoliškega društva zamenjujejo nemški kulturni savez z razpuščeno prosvetno zvezo, ker so prijavili svoj vstop razni »katoliški« možje v ta krajevni odbor. nj— Požig koeolca. Nedeljska prireditev gasilnega društva v Konjicah je lepo uspela. Proti večera eo neznani zlikovci poškodovali električno napeljavo, tako da je bilo občinstvo skoro celo uro brez luči. Okoli 11. ure pa je nastal požar na kozolcu g. Ogorevea Martina in so morali gasilci hiteti na kraj požara, kjar se jim je posrečilo kmalu omejiti ogenj. Leseno ogrodje kozolca fe skoro-da pogorelo. Lastnik je bil le malo zavarovan, tako da trpi precej škode. Zanimivo je, da je na istem kozolcu gorelo pred kakimi 20 leti tudi ob priliki gasilske veselice. Nedvomno gre za zlobno početje. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čae opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga t %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine r mm. _ Temperatura: prve številke pomenijo najvišje, druge najnižjo temperaturo. 16. junija I/Jiibljama 7, 759.7, 14.6, 90, NEM, 10, K.O d«ž Ljublfiana 13, 758.7 21.2, 55, SW5, 7, Maribor 7, 758.9, 15.0, 80, mimo, 6, 0.0, dež Zagreb 7, 759.5, 17.0, 90, SW2, 9, 5.0, dež; Beograd 7, 759.0, 17.0, 90, W3, 1, 4.0, dež; Sarajevo 7, 760.8, 15.0, 70, mirno, 1, Skoplje 7, 760.9, 16.0, 70, mirno, 1, Split 7, 761.1, 18.0, 90, SE1, 5, Kum- bor 7, 760.7, 17.0. 80. mirno. 3, Rab 7, 760.7, 16.0, 80, SE5, 8, Vis 7, 761.5 16.0, 80, ESE3, 8, —. Temperatura: Ljubljana 13.6, 22.0, — Maribor 21.0, 14.0; Zagreb 23.0, 14.0; Beo grad 22.0, 14.0; Sarajevo 19.0, 10.0: Skop Sje 25.0, 9.0; Split 18.0, 16.0; Kumbor — 16.0; Rab 14.0; Vis _, U.0. Iz Ptuja j— Za lepše lice našega mesta. Fasade nekaterih hiš v mestu te leta niso bile obnovljene. Ker je ob proslavi 25-letivice ptujskih dogodkov in 20-letnice Sokola pričakovati velikega obiska tujcev je izdal mestni načelnik g. Jerše razglas na prebivalstvo, odnosno na hišne posestnike, da čimprej obn >ve fasade hiš. Trgovski in obrtni obrati pa morajo odstraniti papirne napise nad svojimi lokali. Vsi napisi morajo biti enotno izdelani.. Posamezne obnove fasad na hišah je predhodno javiti mestnemu uradu, da more ta zavzeti stališče, ali način nameravane obnovitve ustreza dotični ulici. j— Evidenčne tablice za kolesa se bodo delile za mesto Ptuj 20. t. m. od 7. dalje na mestni žagi. Vsaka tablica stane 5 Din in se bodo izdale samo onim, ki so do tega dne poravnali prijavnino in letno takso. Prometne knjižice je prinesti s seboj. Istega dne bo tudi vojaški pregled koles na sejmišču. j— Živilski trg premeščen. Po dolgotrajnih borbah dveh struj, katerih ena je bila zato. da ostane trg na dosedanjem prostoru, druga pa, da se premesti na Tvršev trg, se je živilski trg z včerajšnjim dnem premestil na novi prostor, ki je za to tudi primeren in ustreza vsem higieničnim predpisom. Na trgu je bilo včeraj zelo živahno, ker si je vsakdo hotel ogledati splošno razpoloženje. Opaziti pa je bilo, da je premalo stojnic na razpolago. j—- Iz sodne dvorane. Pred sodnikom se je moral zagovarjati čivljarski mojster Andrej T., ker je pred tedni s čevljarskim kladivom razbil veliko izložbeno okno tukajšnje prodajalne tvrdke »Petovie« ter poemtaJ na ulico iz izložbe čevlje. V zagovor je navajal bedo in konkurenco, ki jo dela »Petovia« tukajšnjim obrtnikom. Sodnik Je izreKel milo sodbo; 300 dinarjev denarne kazni, eventualno 2 dni zapora, pogojno za dve leti. Iz Laškega I— Učiteljstvo laškega sreza je zborovalo 14. t. m. v Rimskih Toplicah. Zbor je otvoril društveni predsednik g. Pleskovič Rudolf in podal izanpmo poročilo o predsedniški konferenci v Ljubljani. Z odobravanjem sta bili sprejeti tudi poročili tajnika g. Lun^ira Dušana in blagajnika g. Hofbaueirja Lotjzeta. Temeljito se je razpravljalo o predlogih za pokrajinsko in gilavno skupščino JUU. V vprašalmo skrinjico je prišlo samo eno vrorašanje, in sicer o zadevi razdelitve sadnega pridelka na šolskih vrtovih. Ker še ni izšel pravilni« k šole/kemu zakonu, ki bi uredil tudi to zadevo, se priporoča šolskim upraviteljem, da postopajo v tem oziru tova.riško. živahno pozdravljen je nastopil bivši prosvetni šef g. dr. Lončar s predavanjem o treh stopnjah razivoja v silovenskem šol-sit.vu. Prva je doba tako zvame avtoritativne šole od Marije Terezije. V to ddbo spada tudi delovanje Slomška kot pedagoga. Druga 'feba razivoja slovenskega šolstva se je pričela s Hassnerjevim šolskim zakonom iz leta 1867. G. dr. Lončar imenuje to šolo učno šolo. S Hassnerjevim šolskim zaikonom je bilo odvzeto nadzorstvo nad šolami duhovščini. Nadzorstvo nad šolo je prevzela država. K sodelovanju pa je bilo pozvano tudi ljudstvo v krajevnih in okrajnih šolskih svetih. Tretjo stopnjo imenuje predavatelj Mafosimovičevo šolo od leta 1931., ko je izšel Maiksimovi-čev šolski zakon, ki upošteva že tudi delovne šole. G. predavatelj je bil deležen za svoja temeljita izvajanja živahno odobravanje. ©iispiiflftr^fv© Privaditi se moramo na skromnejše razmere Na včerajšnjem občnem zboru Trgovskega društva »Merkur« je imel dolgoletni predsednik tega društva g. dr. Fran Windi-scher zanimiv govor o aktualnih gospodarskih vprašanjih, iz katerega posnemamo naslednje odstavke: Včasi je bilo v našem društvu koncentrirano celokupno prizadevanje našega tr-govstva, pa »Merkur« ni bil samo matica trgovskih stanovskih organizacij, ampak tudi središče in žarišče organiziranega de- It /a. Iz tega organizatornega središča se je izvršil v kratki dobi gospodarski stanovski in socialni preobrat na narodni podlagi. Pičlih 25 let nazaj je bila slika docela drugačna in ni bilo nacionalnih stanovskih organizacij v naših krajih. V obveznih organizacijah slovenska beseda skoro ni bila merodajna. Časi niso dobri, toda prav radi kriza-rijo danes taki, ki niso baš poklicani. Ni prav, ako delajo nerazpoloženje taki gospodarji, ki se jim vendar še dosti dobro godi. Brez ,iadlog in težav danes ni skoro noben gospodar, ali gospodarsko odpornejšim je vendar treba držati se možato in ne večati pesimizma. Rana ni boljša, ako po nji bezamo. V skrbeh spočeto je preteklo leto žal le v prepolni meri potrdilo nevšečen horoskop, izrečen od gospodarskih vedežev. Neugodne razmere v gospodarstvu ob zatonu prejšnjega let* so se redko kje obračale na bolje. Preteklo leto je svinčena peza gospodarskih težav vdrla preko vseh ograd Zevajoče neskladje se je utrdilo med proizvodnjo ter potrebo in potrošnjo in cene surovin so popustile do pozabljenih številk. Sila je zagospodovala, treba se je odrekati slehernemu priboljšku in poboljšku, odlagati vse količkaj pogrešne nakupe in živeti ob skopem donosu premajhne zemlje. Slovenija »nora od sive davnine iskati prepičli kmetski proizvodnji dopolnila v trgovini in obrtnosti pa je v časih gospodarske reve jasno, da od meseca do meseca gine in se gubi ono relativno blagostanje. do katerega smo se po veliki vojni vzpeli s pridnim delom in spretno razgibr-nostjo v kupčiji in obrtu. V naših krajih smo dokazali dokaj odpornosti. Na skromnejše razmere, na skrbnejše ravnanj; z denarjem se moramo privaditi, pa naj gre gospodarski razvoj kakorkoli. Za starejši rod, ki ima v kosteh in spominu predvojno našo ponižnost in skromnost, bo prilagoditev lažja kakor za podmladek, ki nima osnove za primerjanje. Naši trgovini se je v prekratkem razdobju ponovno svet obrnil. Domač trg je pretesen, preveč je že razčlenjenost v naši trgovini in obrti napredovala, prevelika ie gneča v gospodarskih posredovalnih poklicih pri nas. Delati je lažje nego prodajati. V trgovinski politiki stoji zadnja leta svet kar na slavi. Menda še ni usahnila iznajdljivost, kako z mrtvimi oblastnimi predpisi urejati živ tok kupčije in se skrbno zapirati proti medsebojni izmenjavi blaga, čeprav je jasno, da je samo tam napredek. delo in zaslužek, kjer blago svobodno drči za boljšimi prilikami in prosto kroži denar. Prav posebne težave dela kreditno vprašanje, preskrba s potrebno gotovino ter poravnava inozemskih računov. Preplaše-nost in nemir med prebivalstvom se žal nista polegla. Vztrajalo je nezaupanje, trdovratno je zadržavanje in skrivanje gotovine. Ogromen del denarnega prometa se razvija ekscentrično mimo poklicnih posredovalcev. denarnih zavodov. Nenormalne razmere razjedajo gospodarsko živlie-nje in mogočno povečujejo gospodarsko krizo. Položaj v našem gospodarstvu bi se hitro razjasnil in bistveno izboljšal, ako bi se posrečilo pripraviti zopet normalne razmere v denarno poslovanje. Sto let se je razviml svet v znamenju gospodarskega napredka, v znamenju ve-soljstva. Svoboda prometa, svoboda blaga, svoboda kapitala, svoboda duha in človeka, zraven na je rasla skrb za človeka. V takem vzdušju je zavladalo blagostanje, življenje je nostalo lenše in boljše. Socinlna kultura zadnjih 25 let ie ustvarila naprave, o katerih najboljši duhovi prejšniega sveta niti sanjali niso. Pa se je pojavila kriza, povzročena predvsem zaradi silovitih špekulacij in gosnodarskih izgredov v Ameriki. kateri je Evropa sramotno malikovala, kakor še danes malikuje anglosaški rasi. Ali poznamo v zgodvini večje premišljeno bankrotstvo, kakor ga izvaja sedanja ameriška vlada. Od 1031 preko 1. 1932 in vse ostreje leta 1933 se je ves svet kljub pisanemu številu konferenc obrnil v obratno smer: Tekma je, da polože v spone svobodno gibanje človeka. Z duhovitimi domisleki se zapira pot izmenjavi kapitala, denarja in blaga, ovira se promet osebni in blagovni, brutalizira duh. Univerzalnost se umika kampanilizmu, pa se pozablja, da povratek v stare malenkostne patriarhalne in avtarkične razmere zahteva dosledno tudi povratek človeka v stare, majhne razmere, priproste in siromašne. Kar se godi sedaj za omiljenje krize, so navadno enostranski, malo premišljeni ukrepi. Misliš, da enemu pomagaš, pa njega in druge izpodkopavaš. Besedniki, omd-lagatelji in reformatorji so navdahnjeni m krojeni navadno po potrebah svoje interesne skupine. Vidijo le do prvega ogla. Resnica je gola, pa jo oblači navadno vsak spretno po svoje. Čudežnih ukrepov in le kov se nam hoče, da ostane vse pri starera Mrtvih izgubljenih gospodarskih postojank ne oživi ne injekcija, ne radij, ne elektrika Od priprostega človeka zahtevaš zaupanje ki ga je izgubil. Prepotrebno nam je, samo ne smemo ga izpodkopavati še bolj. Pri nas je bilo ves čas boljše kakor drugod, pa se že počasi obrača na boljše. Krivo pa je obujati pri ljudeh prevelike nade v pomoči od zunaj, zakaj v jedru mora ozdravljenje priti od nas in iz nas. V tej sili sa mo podzidavamo, krpamo nasipe; medtem pa pogleda, kakor doslei vedno na sveta iz ruševin nekega dne novo življenje, kajti stvarilen, neupogljiv je duh človeka, večnt so gonilne sile, ki ženejo svet naprej preko globel in grebenov, neizčrpne naravne resurse. Po pravici smemo v sedanji stiski zahtevati večjega priliva denarja ir vrel Poštne hranilnice, Hipotekarne banke. Narodne banke. Naši kraji voljno nosijo veliko pe-zo občnih javnih bremen, znatne vsote imajo terjati iz starih dobav, iz obresti kupljenih vrednostnih papirjev, zato naši gospodarji zaslužijo, da se jim sedaj v dobi rekonvalescence odpro izdatnejša kreditna vrela neposredno in posredno. V zadnji okrožnici Zveze industrijcev čitamo, da je bilo meseca januarja t. 1. plačano luksuznega davka v celi državi 1,311.000 Din; od tega pride na finančno direkcijo Zagreb in Ljubljano 1,104.000 Din, na osem ostalih direkcij pa 206.000 Din. Če tako dajemo smemo zahtevati, da se podpira v težki dobi naše gospodarstvo, pa da se neha praksa ko dobi po silnem naporu s težavo ogromno podjetje pri nas dvanajstkrat manjši kredit nego dosti manjše drugod. Vemo, da so težave za denar, uvidevni smo, ali dejstvo je, da bi naše kraje gospodarsko močno osvežila že samo zaostala plačila, nastala iz starih dobav za razne panoge državne in avtonomne uprave. In roka s krediti iz centralnega vrela naj se odpre, pa imenujte te kredite kakorkoli, za imena nam ni, pač pa za denar in osvežitev denarnega obtoka. Palijativna sredstva pa gospodarstvu ne morejo resnično koristiti, nevarna so in dovolj nesreč so že prizadejala baš revnim državljanom. Lepo je te dni vprašal veliki Francoz: kaj bi rekli, če bi kdo upeijal ela-sti čen meter za manufakturno blagor Zaposlenost v maju Okrož ni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je pravkar sestavil podatke o gibanju zavarovanega članstva v letošnjem maju, iz katerih je razvidno, da se je v aprilu število povprečno zavarovanih članov povečalo za 3366, in sicer od 74.170 v aprilu na 77.536 v maju. Od najnižjega stanja v februarju (68.601) je število zavarovanih članov naraslo že za 8935, dočim je znašal lani v istem času prirastek le 500C članov. Sezonsko oživljenje zaposlenosti se je letos preje pričelo nego lani. zato pa opažamo, da je bil v nasprotju s prejšnjinr meseci v maju prirastek članstva manjši nego lani; znašal je 3366 nasproti 4937 v lanskem maju. Zaradi tega se je tudi povečala razlika v primeri z lanskim članstvom. V aprilu je znašal primanjkljaj nasproti lanskemu članstvu le še 863, v maju pa 2454. Zanimivo je, da je bilo število ženskih zavarovanih članov v maju celo za 252 večje nego lani, dočim je znašal primanjkljaj pri moških članih 2686. Vzrok tiči gotovo v napredovanju tekstilne industrije, kjer je zaposleno mnogo žensk. Odstotek bolnikov se v maju ni bistvene spremenil, znašal je 2.13 odst. (lani 2.15 odst.). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 23.39 Din, to je za 1.48 Din manj nego lani v maju (v aprilu 23.30 Din odnosno za 1.36 Din manj). Skupna dnevna zavarovana mezda je znašala v maju 1,814.000 Din, to je za 175.000 Din manj nego v lanskem maju tn za 760.000 Dtn manj nego v maju predlanskega leta, ko je bilo na eni strani število članov večje (96.628) in je bila tudi povprečna dnevna zavarovana mezda višja (26.20 Din). Gospodarske vesti = Začasna stabilizacija dolarja in funta. Na londonski svetovni gospodarski konfe1-renci so trenotno v središču zanimanja pogajanja med predstavnik: n o vča ničnih bank in zakladnih uradov Zeidinjenih držav, Anglije in Francije zaradi stabilizacije dolarja in funta. Sedaj gre načrt za tem, da se izvede nekaka predstabilizatija in da pride do sodelovanja glede držanja stabilnega razmerja med dolarjem, funtom in frankom. Kot baza naj bi se držalo razmerje: 4 dolarji = 1 funt = 86 iranc. frankov. Amerika je baje pristala na to. da dolar drži v razmerju 4.04 — 4.07 nasproti fumtu. Glede r.a ta pogajanja se je dolar zadnje dni neeg, 16. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za juMj 64.625, za oktober 67, za december 68.375. + Ljubljanska borza (16. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudiio se (vse za slovensko postajo) plačilo 30 dni: pšenica (t>o mlevskl tarifi): baška 76 kg po 272—277.50, baška 77 kg po 255—287.50, koruza: (po milevski tarifi): baška promptna po 117.50—120; za Junij 125— 127.50 moka: baška >0« po 420—425, banat-sika po 430—435. + Novosadska blagovna boria (16. t m. Tendenca prijazna. Promet 81 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, Som-bor, sremska, gornjebaška. srednjebaška baška ladja Begej 207.50 _ 210; baška potiska. baška ladja Tisa 210 — 212.50; gor-njebanatska 205 — 207.50. — Koruza: ba ška in sremska 64 — 66: okolica Som bor 65 _ 66; slavonska 68 — 70; banatska 63 do 65; baška za julij 67 — 69; sremska za julij pariteta Indjija 67—69; baška, ladja Sava in Begej; ladja Tisa in Dunav 69 — 71 Oves: baški, eremski, slavonski 90 — 62. Jefmen: baški. srems«::, 64'65 kg 95—97.50. pomladni 66/67 ke InO—102.50 Moka: ba šk8 in banatska »0< in »Ogg« 340 — 355. >2< 320 - 330; »5< 300 - 315; >6< 280 do 285; >7< 180 — 190: .8« 65 — 67.50 — Otrobi: baški 52.50 - 57.50. + Somborska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 53 vagonov. Pšenica: baška. okol. Sonibor, gornjebaška. sremska. banatska 207.50 — 210; slavonska 205 _ 207.50: baška potiska 212.50 do 215; banatska potiska 210 — 212.50. — Koruza: baška 64 — 66: za julij 66 — 68; baška bela 64 _ 66: baška'. ladja Dunav in Tisa slep 68 _ 70. — Moka: baška. banatska j>0g<£ in jO gg« 340—355; >2« 320 —335; »5« 300—315; »6« 270—280; >7« 170 —200; >8« 65—67. + Budimpeštanska tenninsrtca borza (16. t m.). Tendenca slaba, za koruzo stalna Promet slab. Pšenica: za junij 11.29 do 11.30, za oktober 10.65—10.67; rž: za oktober 6.62—6.63; koruza: za julij 8.03—8.04, za avgust 8.16—8.18. LES. + Ljubljanska borza (16. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon tramov. Povpraševanje je za hrastovino (na živ rob rezano, v predpis, dimenzijah), za 2 vagona jelovih kratic (mesečno po 1 vag.). za jelove deske (4 m. 16--40 cm, medija 27 cm, medija 27 cm, paralelne, ostrorobe. oče-Ijene, III., debelina 12, 28. 38, 48 in 58 mm), za hrastove pragove (24 X 14 X 14, 2.60 ni, 5TO komadov), za jelove drogove (spodnji premer 9—11 cm; 700 kom. po 6 m, 600 kom. po 7 m in 600 kom. po 8 m, ne-obeljene), za 100 ms bjkovih testonov ter za celulozni les (1—4 m, 10—16 cm na vrhu. do 30°/o jelk?). S seje magistratnega gremija Ljubljana, 16. junija Za-sebniki In društva so zaprosili občino, da iilm dovoli uporabo i ah a klice v Nuša-ko-vi vojašnici. P,ri ogledu se je dognalo, da jo stavba v zelo slabem stanju. Društva v trnovskem predmestju predlagajo, naj se stavba podre, prostor pa prepusti organizacijam, ki bi sezidale na parceli društveni dom za trnovski okraj z gledališkim odrom In telovadnico. Zadeva se Je odstopila gradbenemu uradu. Prošnja dveh čebelarjev, da »meta postaviti čebelnjake v tivolskem parku, it bila odklonjen a. Pogodba gllede prostorov otroškega zavetišča pri Sv. Ftorijamu se podaljiša za dobo šest let; za prvi dve leti bo plačevala občana po 50o Din, za nadaljnja 4 leta ca po 700 Din najemnine. V Medmetm se zgradi baraka za počitniško kolonijo; dela se oddajo tvrdki Martine kot najnižjemu ponudniku za 40.800 dinarjev. Ker je v proračunu samo 25.000 dinarjev za ta namen na razpolago, predlaga gretmi, naj se ostanek krije k izkupička iavne tombole. Stavbna dovioilienja so prejeli: Ivan Jur-ca za ograjo oib Fleteršnikovi ulici; Katarina Bergant za adaptacijo pritličja in prizidka k h® v Janševi ulici; Iv. Bule za leseno poslopje ob Jurčkovi poti; Ljubica Kurent za enonadstropno hišo ob Cesti v Rožno dolino. Prošnji Vinka Ptevčaka za zgradbo kozolca in lope ob Rakovniški ui. in Ange-j Sršlaršoč za trafični k'os« a Tyrševi ulici sta bi Vi odklonjeni. Jožefa Košutar je prejela gradlbeno dovoljenje za enonadstropno hišo ob BeKjaškj ulici, — rodbina Gomilšek za enonadstropno vilo na vogalu Marmontove in Groharjeve ulice, Karollna Varda za prizidek k bivši Samassovi vili na Karlovšfci cesti. Izdanih ie bilo končno še nekaj uporabnih dovoljen} Zavitki in tablete ima;o Bayeriev križ! Če bodete pazili na ta zaščitni znak« bodete vselej dobili pristni Py-ramidon ter ne boste nad njim nikdar razočarani pri glavobolu in migreni. V x. Jugefa k. d. Zagreb, Gajeva 32. Oglas je reji str. pod S. br. 94S3 od 31./V. 1933. Padanje »u rusaljecc Požarevac, 16. junija. V vasi Duboki, v hribovju, ki se dviga nad Dunavom niže Velikega Gradišta, kjer na nasprotni strani prihaja rumunska meja do veletoka, živi cincarsko prebivalstvo, ki je kljub šoli, ki se nehaja v vasi, zelo daleč zaostalo v prosveti. Jezik, ki ga govori ljudstvo, je neka mešanica srbščine in ru-munščine, a zlasti ženske so skoraj vse nepismene. Med ženskami v Duboki je že od nekdaj vkoreninjena neka posebna bolezen, ki izbruha redno samo o binkoštih, in sicer pri ženskah vseh starostnih dob, pri čisto mladih deklicah, odraslih deklicah, poročenih ženah in starkah. Toda ne pri vseh, temveč samo pri potomkah nekih družin, ki so se pa zelo razrastle v vasi in okolici, in se meni, da ta bolezen izvira od ene družine, toda že pred nekaj stoletji. O binkoštih te ženske postajajo nemirne, poblede, začno drhteti, v obrazu se jim kaže bol in trpljenje, začno biti z rokami in nogami ter kričati, dokler se v nezavesti ne zgrudijo na tla. V vojnem času so nemški vojaški zdravniki poizkušali vse mogoče, da bi odkrili vzrok te bolezni, zbadali so nezavestne ženske pod nohti in jih skušali obuditi k zavesti, pa vse ni pomagalo nič. Obudi jih le poseben način zdravljenja. Priti mora godec z »gajdami« ali »čemani« in šest plesalcev, trije moški in tri ženske, ki se morajo postaviti v »kolo« takole po vrsti: moški, ki vodi »kolo«, ženska, moški, dve ženski, moški, ki zaključuje »kolo« in ga imenujejo »kec« (»as«). Ta šestorica zapleše »kolo« okoli nezavestne ženske, ki se prebudi potem po tretjem, sedmem, devetem ali celo sedem in dvajsetem kolu, vedno v lihem številu. Nezavestno žensko pre-neso do vode, kjer kolovodja srkne polna usta vode in z njo poškropi žensko po obrazu. Potem vzame v usta zelenega česna, pelina in trave, razžveči to in ji tudi prsne v obraz. To se ponavlja in ponavlja po vsakem trikratnem kolu, med katerimi se poje vedno isti stavek v cincarščini, ki pomeni nekako: kar je bilo, bodi zopet. Vse to, dokler se ženska ne prebudi. Za taKo zdravljenje je treba plačati 10, 20 ali pa celo tudi 30 Din, kolikor pač traja. Mislilo se je, da je vse to le hlinjeno. Toda kakor so ugotovili, kakor zgoraj omenjeno, že nemški vojaški zdravniki v času vojne, je to nekaka dedna histerija, ki se pač vzdržuje tudi z avtosugestijo. Resnica pa je tudi, da nekatera mlada dekleta dejanski samo hliniio »bolezen«, da bi tako obrnile pozornost nase in da bi jih potem »nezavestne« prenašali mladi »momci«, ki so jim všeč. Nehlinjen pa je brez dvoma ta »napad« pri čisto .nladih dekletcih, pri omoženih ženah s številnimi otroki in starkah. Stvar je gotovo zanimiva in bi ne bilo napačno, če bi se zdravništvo nekoliko temeljiteje pozabavilo z njo. Letošnje binkošti so dale celo vrsto takih bolnic, ki so tudi imele precejšnje število gledalcev. Borba proti egiptski nadlogi 3(K0 U in 500 kanj uničuje kobilice na področju 6000 katastralnih oralov Za letos je bila pod vodstvom znanega strokovnjaka beograjskega univerzitetnega profesorja dr. Gradojeviča temeljito pripravljena pokončevalna akcija. Poskrbelo se je, da se je povsod začelo istočasno z uničevanjem mrčesa, ki se je v manjši množini že začel pojavljati, in njegove zalege, ki je ostala še v zemlji. Zemljo orjejo z velikimi prinravami, ki so podobne branam in sestavljene iz samih železnih ščetk. Te brane uničujejo istočasno že izležen mrčes in jajca v zgornjih plasteh zemlje. Nasade, ki jih ni mogoče nreorati brez velike škode, pa oblivajo in obsipavajo s str -■enimi kemičnimi sestavinami. Na delu so stalni oddelki delavcev in vprežne živine, za katere morajo skrbeti vse občine. Služba je permanentna in nastopilo jo je na področju od 6000 katastrafnih oralov 3000 ljudi in 500 konj za priprege prej opisanih velikih h^-in. Po potrebi stopijo v akcijo tudi ognjemeti. Tako je uničena že dobra polovica kobi-lične zalege, zaradi varnosti pa se bo nadaljevalo delo do konca tega meseca. Letošnja zakasnitev poletja, ki je drugače ta ko neprijetna, pa služi dobro tej obrambni akciji proti kobilicam. Mrčes se še ni mogel dvigniti, in bo zaradi tega lahko teme Ijito pokončan. Ko nastopi toplo vreme, se bodo lahko najboljše presodili vsi uspehi dosedanje borbe proti strašni nadlogi. Novi Sad, 16. junija. Kakor smo že poročali, se je v sredo po vsem severnem Banatu začela organizirana borba proti kobilicam, da bi se preprečila velikanska škoda, kakršno so kobilice v teh pokrajinah napravile že večkrat, posebno pa lansko leto. Lani, ko so zgodaj nastopili topli dnevi, so bila kobilična krdela posebno močna. Prva krdeia so se dvigala že meseca maja, pojavljala pa so se v vedno večji meri do začetka septembra. Največjo škodo so napravile kobilice od sredi junija do konca julija. Od začetka so se veliki roji pojavljali posamič nad raznimi kraji, pozneje pa so se strinjali v velikanske strahotne oblake, kakršnih niso pomnili najstarejši Banačam. Bili so oblaki strašnega mrčesa, ki so se vlekli na daljavo do 8 km v širini par sto metrov. Vsa škoda ie bila lani cenjena na okrog 25 milijonov dinarjev. Kobilice so obupani prebivalci doslej uničevali, kakor so vedeli in znali. Roje, ki so se spustili na zemljo, so mlatili s cepci in močnimi vejami ter jih zažigali. Ogromne grmade iz listja in slame so bile še najuspešnejše sredstvo. Ves odpor pa ni dosti zalegel, ker so kobilični roji deloma uničeni na njivah in travnikih pustili v zemlji ogromno število jajčec, d"""i roji pa so spet preleteli cele okraje in nadaljevali svoje uničevalno delo daleč proč od kraja, kjer so se pojavili. Pravkar izišla Številka ilustrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET vsebuje naslednje zanimivosti: Naslovna slika: HOLANDSKO KMEČKO DEKLE L. Mrzel-Frigid: PETER SE ZBUDI V ŽIVLJENJE (13) ZEMLJA POD NADZORSTVOM ZNANOSTI (ju) Vojteh Lindtner: IMENA, OPISI IN SLIKE GOB (1) ZADNJA FEVDALNA DRŽAVA V EVROPI (rk) PAUL GAUGUIN (N. K.) NOVE ZANIMIVOSTI AMERIŠKIH MUZEJEV (R, K.) DRAGUTIN DOMJANIC t (—o) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Tone Cufar: MIŠKO IN KRALJICA PLESA (2) MODERNE JETNIŠNICE Hitler ga je izgnal! Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (24) KAKO SE VEDEJO PREPROSTI NARODI NASPROTI NAPREDKU OMIKE (K.) Nepregledna množica, ki se je zbrala ob otvoritvi konference pred Geološkim muzejem v Londonu POSLUŠNO DVIGALO — BARVNI CUT KUŠCARIC — SREBRO IN BAKTERIJE — »REVOPLAN« — NOVI SLEDOVI O KRALJESTVU INKOV — SVETLOBA IN APETIT — DVOJNA STOLETNICA (A. D.) — ČLOVEK IN DOM (Red v stanovanju - Utva) — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — IVERI — Na platnicah: 50 LET V MATERINEM TELESU (st) — ČUDNA KNJIŽNICA TIROLSKEGA PROFESORJA (st) — HUMOR Iz življenja S svetovne gospodarske konference Ribe in žabe iz oblakov Znanost razlaga prirodne ,,čudeže" ForočIla Iz starih časov o čudežnih dež-jih so zelo številna. Ta poročila omenjajo zlasti krvavi dež, dočim navajajo bolj po-redkoma primere, da so deževali črvi, ribe ln celo žabe na grešno zemljo. Danes vemo, da vesti o takšnih nenavadnih dežjih nikakor ne spadajo samo v kraljestvo bajk, nepravilne so običajno le razlage starih kronistov za te pojave.. Kako je s krvavim dežjem, o katerem čujemo pogostoma tudi v naJih dneh in ki smo ga imeli priliko opazovati celo v naših krajih? Znanost ve. da je vrsta alg in tudi in-fuzorij (mikrobov), ki imajo lastnost, da barvajo dež in sneg krvavo rdeče. Cesto-krat pa izvira ta rdeča barva od vulkanskega pepela, ki se dviga pri bljuvanju ognjenikov v ogromne višine in ga potem zračni toki zanašajo tisoče kilometrov daleč. Ta pepel more dati kakšnemu lokalnemu dežju povsem znača j krvavega dežja. Cisto druge vrste je črvji, žabji ali ribji dež. V starih časih so vsevprek mislili, da izvirajo črvi in žabe, ki jih opazujemo včasi po izdatnem ,toplem dežju, iz oblakov. Nekateri učenjaki so še danes prepričani. da jih more zanašati, kakor tudi ribe, kakšen močan vihar ali zračni vrtinec, iz njihovega rodnega ozemlja oz. vodovja v vižino, da jih spusti potem'daleč pmč na tla. V večini primerov pa bo šlo brž- kone za preprosto dejstvo, da se ličinke črvov in paglavci po izdatnem deževju razvijajo hitro v ogromnih množinah in se pojavijo na površini zemlje ter vzbujajo vtis, da so padli z neba. Ta razlaga je tako preprosta, da se nI pač baš zaradi njene preprostosti tisočletja nihče ni spomnil nanjo in so se ljudje vdajali rajši vsakovrstnim fantastičnim ugibanjem. A vendar je bil že pred 200 leti bistroumen raziskovalec, zoolog Rosenhof, ki je verjel rajši v hitrejši razvoj takšnih živali po dežju na zemlji sami in zavračal trditev, da padajo iz oblakov. Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnjih kilah, natrgani danki, in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Hitlerjansko barbarstvo na Dunaju Dr. \Vasserback, tiskovni ataše pri avstrijskem poslaništvu v Berlinu, ki ga je Hitlerjeva tajna policija navzlic vsem mednarodno veljavnim predpisom in diplomatskim običajem aretirala in nato izgnala Kopališče na strehi Baron Medem, vodja več kinematografskih podjetij, namerava na široki strehi velikega poslopja sredi Pariza zgraditi veliko kopalno napravo, ki naj bi Parižanom vzbujala vtis pravega morskega kopališča. Ta načrt je povzel po načrtu dveh dunajskih arhitektov, Premmla in Scheibla, ki sta hotela na ta način izkoristiti poslopje bivše dunajske Bodenkreditanstalt. Na strehi tega poslopja bi se uredil velik plavalni bazen, velika dvorana za telovadbo, prostori za zdračenje, sončne in peščene kopeli, plesiššče itd. Pozimi bi se kopalni bazen in telovadnica kurila. Te ideje odločilni faktorji niso sprejeli in so se odločili rajši za predelavo poslopja v stanovanjske in pisa.rniške svrhe. Sedaj pa jo bo izvedel francoski baron. Otroci in dnevno Kc.ii.or amo poročali, so avstrijski tako zvani narodni socialisti očividno po naiogu iz Berlina izvršili več bombnih atentatov na Dunaju in drugod. Slika kaže trgovino draguljarja Futtenveida na Dunaju neposredno po atentatu, ki je zahteval več človeških žrtev. Sredi slike (v svetli obleki) avstrijski varnostni komisar dr. Fey Vodilni newyorški časopis za Solo ln starše je zastavil vprašanje, ali srn? deca čitati odraslim namenjene dnevnike. Znani strokovnjak profesor Pitkeanj je odgovoril pri-trjevalno, a dodaja, da deci ne smemo vsiljevati tega ali onega boriva. Časopisi so pomemben del vsakdanjega življenja in je popolnoma naravno, da se otroci zanimajo za dnevne vesti. Če bi hoteli starši deci prepovedati dnevnike, bi jim na ta način prepovedovali zanimanje za letalstvo, šport, sploh za tekoče novic? in tudi za politična dogodke. A vse to more zanimati deco, ki potrebuje podatkov za oblikovanje svojega svetovnega nazora. Malokateri otrok se danes ns briga za dnevnike in mirno shaja z dvotedensko ali mesečno številko »zajamčeno neškodljivega« mladinskega časopisa. V slišnih primerih deci seveda ne kaže vsiljevati liste. Površino prečitano in slabo umevno be-rivo samo kvarno vpliva na razvoj. Nasprotno pa zopet ne smemo odvzeti dnevnikov oni številni mladini, za katero so postali resna potreba. Vsekakor so najslabši oni vzgojitelji!, ki priporočajo te ali one članke s pripombo: — To bo zate, a onega ne 9meš Citati. — V teh primerih bo otrok najprvo čital prepovedane stvari. Če mu bo kaj nejasno. bo naprosil za pojasnilo pokvarjene tovariše. S tem dosežemo samo narobe učinek. Seveda ne shaja noben široki množici namenjen list brez bolj ali manj zasoljenih šal, slik itd., a normalen, zdrav otrok 9« sploh ne bo zmenil za 6lične »opolzke* prispevke. Preletel jih bo prav tako ravnodušno kakor borzne vesti ali oglase o prodaji hiš in zemljišč. in sveta Človek s trdnimi živci Zadnji ponedeljek je oddajal islandski radio v Revkjaviku razburljivo poroč ilo. Jasno in določno je napovedovalec v nekem trenutku spregovoril besede: »Dame in gospodje! Kakor ste pravkar opazili, je naše mesto obiskal potres. Pričakovati je novih sunkov. Pozor! Bolje je, da ostavite hiše in pričakate te sunke od zidov proč!« Zemlja se je v resnici spet zamajala, toda napovedovalec in tehnično osobje radio postaje v tem času ni ostavilo svojih mest. Napovedovalec je pozival ljudi, naj ostanejo mirni in ko je potres ponehava!, je dejal: »Sunki postajajo čedalje šibkejši. Za srečo se je zrušilo samo nekoliko majhnih hiš za Revkjavikom.« In se je poslovil od poslušalcev, kakor da se ni bilo nič zgodilo. »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Anekflota V Berlinu so nekoč otvorili novo gledp-Hžče. Navzlic temu, da so bili izdali preko 200 prostih vstopnic, je bila dvorana pri otvoritveni predstavi zelo slabo zasedena in občinstvo je prav hladno, brez vsakega ploskanja sprejelo uprizorjeno delo. Po drugem dejanju ,ko so se oglasili celo žvižgi, je dejal Roda Roda. ki je bil tudi navzoč, svojemu sosedu; »Pridite, ne čakaj-va do konca! Stopiva hitro k garderobi, drugače prideta tudi najina plašča med konkurzno maso!« Vsak dan ena Utrujena luna Na stara leta mora vsakdo spoznati nadloge, za katere se ne zmeni mladost. In luna, zvesta spremljevalka naše zemlje, pokroviteljica zaljubljencev, je zelo stara. Postala je utrujena in bolna. Tako vsaj pravi angleški astronom Frank Daveson, ki trdi, da se kreče luna vedno bolj počasi. Njeno gibanje močno vpliva na življenje zemlje. Spomnimo se samo na oseko in plimo, ne da bi govorili o drugih manj raziskanih vplivih na živalstvo in rastlinstvo. Počasnejše gibanje lune bo močno spremenilo podnebje na zemlji, a naposled povzročilo hude elementarne nesreče. Naše čita-telje moramo sicer takoj pomiriti, crno-| gledi britski astronom je ugotovil tudi čas, ko bo lunina utrujenost povzročila omenjene neblage posledice. To se bo zgodilo šele leta 2500. Iz tega sledi, da bo naše poko-lenje, vštevši naše otroke in celo vnuke, lahko mirno spalo ponoči, ne da bi mu bilo pričakovati neljubih presenečenj. Drzen polet Slepa sfenotijiistka v letalu Laura Gregory, mlada dama iz Newyor-ka, je izgubila vid po neki nesreči že ? svojem šestem letu in se je potem v zavodu za slepce z veliko pridnostjo in nadarjenostjo vendarle izučila za perfektno stenotipistko. Na dan napiše brez napake do sto pisem, česar ne zmore premnogo tipkaric, ki imajo bistre oči. Pred kratkim je imela priliko, da se je prvič peljala z letalom in je ta doživljaj tako-le opisala radovednim novinarjem: »Ves čas sem imela vse občutke pri sebi in bi lahko točno na sekundo navedla čas, ko smo se dvignili s tal. Vsak gib letala sem občutila, najsi je vstajalo .ali se nižalo, obračalo na levo ali na deeno. Piloti se niso mogli načuditi, kako točno sem lahko navajala višino, v kateri smo se trenutno vozili. Imela sem izvrsten občutek v sigurnosti vozila, sama sebi sem se zdela lahka in sem bila, če smem tako reči, popolnoma srečna. Da me je polet tako vziadostil. je morda v tem, ker imamo slepci, kakor znano, bolj tanek čut nego gledaloči in tako sem doživljala to vožnjo kakor najlepši dar, ki mi ga ie Bog naklonil na tem svetu.« španski letalec Barberan, ki Je s poročnikom Collarjem preletel v 40 urah Atlantski ocean od Seville do Kube šale za vse »Moja žena ve vselej vse.« »Moja žena pa vse vedno bolje.< ★ Nervozni potnik: »Ne vozite tako naglo okrog vogalov, strah me je.« Šofer- »Storite kakor jaz: zaprite oči, kadar gre okoli ogla.« »Kaj to pomeni — obroč nad vrati?« »Najbrže pomeni to, da ni mogoče več dobiti podkve.« M. G.: Zvesta gospa »Gospa,« je dejal mladenič in padel na kolena, »če me ne uslišite. se ustre« lim.« Gospa je puhnila rahlo parfumirani cigaretni dim v zrak in grebla s skrbjo za kakšno odločitvijo. Grožnja je zve* nela resno. Bilo bi škoda življenja mla« dega, nadebudnega človeka. A bila je dostojna gospa. V štirih letih svojega zakona ni svojega moža niti enkrat prevarila, bodisi iz moralnih ozirov, bodisi morda iz bojazni pred posledi« cami. Tokrat pa se je bila nepričako« vano razvila viharna strast, ki je pre« tila, da ji zrase čez glavo. »Nikarte,« je prosila, »spametujte se!« »Da se spametujem?« je zavpil mla« denič. »Saj ste vendar vi, vaša lepota, vaš čar, vaše vedenje, ki me spravlja« jo ob pamet.« Dvignil se je, ji pogledal v oči in dejal s čisto spremenjenim, skoraj mirnim glasom: »Odločite o mojem življenju, gospa: da ali ne?« »To je izsiljevanje,« je zaječala. »Morda, gospa. Nisem več sposo« ben, da bi svoje misli in čustva držal v mejah, ki so jih ustvarili pokojni in brezstrastni ljudje.« Možgani so ji vročično iskali izhoda. Samo da pridobi nekaj časa! Samo malo časa! Moledovala je: »Dajte mi tri dni časa!« »Ne, gospa,« je odvrnil, »nemogoče mi je, da bi živel še tri dni, tri noči, ne da bi vedel, kako je z vašo ljubez« nijo.« A ker je videl muko v njenem obra« zu, je dodal: »Nočem vas nadlegovati, čeprav vendar že davno veste, kako je z ma« no. Jutri pridem po odgovor.« Priklon nil se je in odšel. Gospa je ostala v največji zmedi. Morala si je priznati, da gre resno za življenje ali smrt. Ko je prišel nie mož domov, je opazil spremembo, ki se je bila dogodila ž njo. A ker je na njegovo vprašanje odgovorila izbega« vaioče, ni več silil vanjo. Po večerji se je hotel od nje pošlo« viti, da odide v klub. Prišel je baš v trenutku, ko je naročala služkinji, naj frizerju za naslednji dan odpove. To je bil tako resen znak njene notranje raztresenosti, da se ni moc?el več zado« voljiti z izgovorom. In radi katastiofe. ki se je bližala, se je odločila, da se iz« pove svojemu možu. Storila je to z največjim obzirom do ubogega zaljub« Ijenca. Dala je razumeti, da mu je z nedolžno mišljeno koketerijo dala po« vod za upanje in da nosi sama veliko več krivde nego on. Mož je poslušal mirno in pazljivo. Priznal je lojalnost njene izpovedi. In videlo se mu je sa« mo ob sebi umevno, da vzbuja njegova lepa žena vroče želje. Mladeniča tedaj ni obsodil m misel, da bi postavil do smrti zaliubljenega človeka na odgo« vor ali da bi ga z razsodnimi razlogi ozdravil, je mcral zavreči. Ostalo je vprašanje, kako bi preprečila napove« dani samo/m r vročekrvnega obože* valca njeg >ve žene. To ni bila lahka reč. Toia cespod je bil odvetnik in navren. da rajde v zamotanih položajih drugih ljudi pravo pot. In kakor neštetokrat je našel tudi tu rešitev. Z j vso ljubeznivostjo je predlag-.d svoj* ženi. p.aj mladega človeku sprejme. Pogostila ga bo s črno kavo in liker« jem in nričela ž njim najprvo nedol« žen razgovor. Če bi potem silil na od« govor, tedaj samo ob sebi umevno ne bo izrekla jasnega da« — kar se za da« mo, kakor znano, pod nobenim pogo« jem ne spodobi — temveč mu bo dala samo na skrit način razumeti, da sme upati na izpolnitev svojih želj. »Toda —« je skušala ugovarjati gospa. Gospod se ni dal prekiniti. »V tem trenutku.« je nadaljeval, »nenadno vstopim. Ne boj se, draga! Ne napravim nobene scene. Vzamem ga stran in ga poprosim na najljubez« nivejši način, naj v moji odsotnosti ne prihaja na obiske, da ne bodo imeli -»o« sedi neute neljenega povoda za čenče. Tedaj pojde, ne da bi kaj dosegel, a z zavestjo, da ga ljubiš, da sem mu na« klonjen in da ni razlogov za samo« more.« »In potem?« je vprašala gospa. »Potem? Imel bo v roki obljubo, ki se ne bo nikoli izpolnila. K tebi ne more več. Sestanek izven hiše boš od« klonila, češ da je prenevarno. Vseka« kor si pridobi čas, da pride do pameti. In morda bo gotovost o tvoji ljubezni ublažila ogenj njegove strasti, kaker se to dogaja pri mladih ljudeh «. Gospe ta rešitev ni očarala. Nekaj se ji je upiralo v tej igri. A ker ne bi ta igra nikomur škodila in druge re« šitve ni bilo najti, se je zahvalila mo« žu za pomoč in je dejala, da njegov načrt sprejema. Poljubil jo je na čelo. »Pridem točno ob petih,« je dejal nežno, »ravnaj se po tem.« Gospa je pripravila pokorno liker in kavo, pretehtala je besede ,ki ^j jih pove, in pričakovala z utripanjem sr» ca, a vendar pripravljeno svojega sta. A prišlo je drugače, nego u .nis* lila. Mladenič si je vzel komaj toliko časa, da jo ^ozdravi. Ni bil v razpolo« ženju, da bi srebal kavo in se spuščal v pogovore. Postavil se je tri .ke pred njo, izvlekel samokres iz ž-ipa. pomeril na svoja senca in vprašal z brezzvočnim glasom: »Kako ste odločili o mojem življe« nju?« »Počakajte;« je zavpila zaprepašče« na, »počakajte, tako vendar ne gre!« »Da ali ne?« ji je presekal besedo. Hotela je planiti k njemu, a noge so ji odpovedale. »Ena,« je štel, »dve in —« »Da,« je zaječala brez moči. Tedaj je planil k nji. »Najljubša,« je vzkliknil, »najslaj* še, edina, oboževana!« Poplava večno enakih, večno novih besed ljubezni je šla preko nje, nje« gove roke so jo objele z nenadno silo, njegove ustnice so se pritisnile na nje« ne. Zaman se je skušala spomniti, kaj bi se moralo sedaj zgoditi po progra* mu. Nič ji ni prišlo v glavo. Bila je ne» sposobna misliti, brez odpornosti sa je vdala njegovim divjim poljubom. Ko se je spet osvestila, je manjkalo samo še nekoliko minut do petih. »Proč,« je vzkliknila, »proč! Da, lahko prideš, jutri, pojutrišnjem, a se« daj moraš proč!« Ni razumel, a je ubogal. Ostala ja sama, do kraja srečna, do kraja ne« srečna. Točno ob petih je vstopil od* vetnik, njen mož. Bil je prijetno presenečen, da je žena sama. »Ali je prišel?« je vprašal. »Da, je prišel.« Ni se bila še naučila lagati. »In —?« je baral. Malo je oklevala, potem je odgovo* rila tiho: »Posrečilo se mi je, da sem ga po* mirila.« Pozdrav mladim sokolskim borcem! Danes pozdravljamo med nami cvet sokolske domovine, mlade zastopnike in zastopnice bratskega češkoslovaškega naraščaja, ki so prihiteli v belo Ljubljano, da z nami proslavijo 70-ietni jubilej matice jugoslovenskega Sokolstva — Ljubljanskega Sokola. Niso se ustrašili dolgega pota, marveč so pohiteli kot pravi Sokoliči v našo domovino, da nas vzradostijo s svojim nastopom, kajti v njihovih žilah se pretaka kri svobode in napredka in njihova srca so polna zmagoslavne bodočnosti. Sila življenja je v njih, ker so sinovi in hčere čistih višav, kjer sije večno sonce življenja in svobode. Otroci so velike sokolske družine, posvečene najvišjim idealom Slovanstva. Pozdravljamo jih v bratskem objemu kot potomce očetov, ki so se borili z našimi dedi za skupno svobodo. Ljubezen do svobode in čistost srca, to je njih dedščina. Čili in zdravi so prišli, da darujejo skupno z našim naraščajem cilj svojega življenja slovanski svobodi in slovanskemu napredku. Naša sokolska mladina je na pohodu. ?iHadina od vznožja Triglava do brega Var-darja v skupnem nastopu z mladino iz zlate Prage in iz vse zemlje češke. Prišel je dan mladih sokolskih src, ki ne poznajo maiodušnosti in hinavščine. Iz njihovih src žviga plamen svobode in življenja. Dvignite peruti ponosno in samozavestno ter poletite pod sonce, da pade senca vaših sokolskih kril na vse krive preroke, ki se boje svetlobe in^resnice! Naj vas spremlja blagoslov domovine, ki vidi v vašem poletu klic velike slovanske bodočnosti! Nazdar! Zdravo mladi bratje ln sestre! Sprevod naraščaja po Ljubljani Razen na zletišču bo sokolski naraščaj manifestiral sokoisko idejo jutri dopoldne s slavnostno povorko po Ljubljani. Ves jugoslovenski naraščaj se zbere ob pol 11. rta Bleivreisovi cesti, odkodei krene točno ob 11. sprevod po Bleivveisovi cesti na Go-sposvetsko cesto, nato po Tvrševi in še-lenburgovi ulici na Kongresni trg, po Vegovi, Emonski in Cojzovi cesti čez št. Ja-kobski most na Stari in Mestni trg pred magistrat, kjer bo stik in kratek pozdrav. Od tu krene sprevod po Stritarjevi ulici čez srednji most tromostja na Marijin trg, kjer bo razstop. Na čelu sprevoda bo godba, slede načelništvo saveza SKJ, delegati ČOS in SSS, uprava saveza SKJ, naraščaj ČOS in naraščaj SKJ po sokolskih župah. Občinstvo naj se strogo ravna po navodilih rediteljev in varnostne straže ter naj ne 5.11 pred magistrat, kjer bo zaradi majhnega prostora dovoljen dohod samo sokol-skemu naraščaju in 4^^iovim vodnikom. Zavedni Ljubljančani, okrasite svoja okna k zelenjem In zastavicami, da tako pokaže te svoje simpatije bratskemu češkoslovaškemu in jugoslovenskemu naraščaju. Poziv rediteljem Redlteljskl odsek za pokrajinski tlet poziva vse brate, ki se še niso prijav1 1 za sodelovanje, da se takoj prijavijo v zletni pisarni v Narodnem domu. Opeziraino vse brate reditelje, da se točno drže navodil in predpisov, ki jih dobe od nred-sednika reditelljiskega odseka. Roditeljski odsek poziva vse one reditelje, ki so prejeli vabila za službo na zletnem prostoru, da se zbero v nedeljo 18. t. m. točno ob pol 6. zjutraj ob glavni tribuni pred zletiščem. S seboj naj prine-so reiiteljski znak. Pridejo naj tudi oni bratje, ki posehnih vabil ais-j prejeli. Prihod češkoslovaškega naraščaja Danes v soboto 17. t. m. prlape v Ljubljano na glavni kolodvor z rednim b^zcvla-kom ob 17.05 češki naraščaj, ki »e 'jdjle-žl naraščajskega dne I. pokrajinskega zleta SKJ, kjer ga svečano sprejmemo. Pozivamo vse članstvo ljubljanskih In okoliških društev, da se udeleži sprejema v čim večjem številu v kroju. ^blra'>?6e ob 16.30 na vrtu Narodnega doma, odko-ner bo skupen odhed na kolodvor. Istotako pa pozivamo tudi vsa druitva ob progi Maribor — Ljubljana da orire-de češkemu naraščaju na kolodverln pozdrave. Zdravo! 2upna uprava. Nastop češkoslovaških Sokolov Poleg jugoslovenskega naraščaja nastopi pri nedeljski telovalb! tudi češ&o»iova-štoo sokolstvo. Moški naraščaj bo Izvajal proste vaje s palicami z IX. vseso-koifkega zleta v Pragi, ženski uaraščaj pa p-oste vaje z venčki z IX. vsesokolslKega zleta v Piagi. Nova sokolska koračnica Bivši kapelnik godbe 40. pešpolka vlšj! kapelnlk br. dr. Josip ^erin je noklonl! ^jubljianskemu Sokolu za njegov 701etni jubilej novo sokoisko koračnico »Sokolska moč«. Nova koračnica se bo pr^!č »grala na Vidovdan, ko nastopi samostVno ljubljanski SokoI pri javni telovadbi. Bratu dr. čerinu izreka Ljubljanski Sok jJ za pozornost iskreno ln bratsko zahvalo. Opozorilo gostilničarjem Prehranjevalni oMsek za. poferajinsfki zlat SKJ oipazarja gostllničartje, naj pripravijo hrano samo oni, ki ao prejeli od odseka zletnega odbora pismeno naročilnico. Nekateri so bili namreč r tem pogledu v zmoti. Vse informacije se dofoe v pisarni prehranjevalnega odseka, Miklošičeva 13. U T Deset® kol® liginega prvenstva Po dvotedenskem premoru zaradi balka-nijade v Bukarešti se zopet nadaljuje tekmovanje v ligi. Na vrsti je deseto kolo. 2e od začetka je bilo določeno, da bodo jutri nastopili samo štir je pari, BASK. Grad janski in osijcška Slavija so prosti. Na upravičeno prošnjo Concordie, ki ima par ma-roderjev še iz Bukarešte, pa je savez od-godil tekmo Hašk : Concordia, tako da je deseto kolo še bolj okrnjeno. Na praznik med tednom sta Gradjanski in Vojvodina odigrala svoio povratno *ek-mo v Zagrebu. V prvi je Gradjanski v Novem Sadu z rezultatom 2 : 0 odnesel ">be točki, pri revanži pa je ostala tekma brez golov neodločena, obenem prva tekma v tej konkurenci, v kateri ni bil zabit niti en sam gol. Vojvodina je pridobila s to neodločeno tekmo važno točko, ki jo je dvignila za dve mesti, z devetega na sedmo izpred Primorja in ne kakor smo vče-rai pogrešno poročali na osmem mestu. Vojvodina ie tudi drugače na boljšem, ker je iz sedmih tekem izhila prav toliko točk, drugo po!ov;co dosegljivih točk pa je zabeležila v zgubo. Primorje pa je iz devetih tekem p-!dohJo tudi sedem točk, v breme mu f" hodi že 11 izgubiienih. Primorje : Vojvodina bo jutrišnji tekmovalni par v Ljubljani. Vojvodina je postala zopet ona velika ne- znanka, kot je bila v začetku tekmovanja. Po njenem katastrofalnem porazu ▼ Zagrebu, ko jo je Concordia odpravila s 5 : 1, so govorili o krinki, ki ji je baje padla z obraza, sedaj po neodločeni bitki z Gradjanski m pa zopet govorijo o Simonoviče-vem moštvu v superlativih. Eno je gotovo: da so Vojvodinci pršli v Ljubljano z najboljšimi nameni, da si pomnožijo svojo zaenkrat še pičlo zalogo točk in da odnesejo domov zmago. Primorje ima enajstorico, ki jo tako dobro poznamo, da ji lahko zaupano to i ono: da bo zaigrala v velikem stilu in ostala na svojem igrišču neporažena, ali pa da bo zopet klonila. Važnost momenta govori prej za prvo alternativo, in ni verjetno, da bi moštvo popustilo prav sedaj, ko gre v tej veliki bitki prav 7a prav za obstanek v ligi. Kajti črno-beli bi si z zmago tako okrepili svoj položaj, da bi lahko v per-fektnem miru pričakovali začetek Jesenskega dela tekmovanja. Tekma bo začela ob 17.45 na igrišču Primorja, sodil bo g. Podupskv. Ob 14.30 se bosta spoprijela Triglav in Reka, ob 16. pa Primorje T. in Grafika. Za jutrišnio državno prvenstveno tekmo Primorje : Vojvodina bodo vstopnice v prodaji že jutri dopoldne od 10. do 12. v kavarni Emoni. Nežna plavalna tekma Concordia: Ilirija Program plavalnega dvomatcha med prvakom zagrebškega plavalnega podsaveza HSK Concordio in Iliriio, ki se vrši danes ob 20.30 na kopališču Iliri ie. .ie: 3 krat 50 metrov mešano dame — dvomnteh, 100 m nro=to gospodje — dvomatch, 100 m prsno gospod ie — dvomatch, 50 m prosto gospodje. 200 m prosto gospodje. 100 m prsno dame — dvomatch. 50 m prosto dame — dvomatch, 4 k™t "0 m prosto gospodje — dvomatch. — Odmor. — 100 m prsno go-snodie, m prosto gosnodie. 4 krat 50 m p-osto dame — dvomatch, 50 m prosto juri 0rjj _ dvomatch. 3 krat 100 m mešano gospodje — dvomatch, water-polo: V disciplinah, ki ne štejejo v dvomatch, starta kompletna plavalna sekcija Ilirije in bodo te točke posebno zanimive predvsem zaradi tega. ker bodo nudile pregled o uspehu dosedanjega treninga in bodo prva predizbira za sestavo štafet za državno prvenstvo. Posebna privlačnost prireditve bo tudi start odličnega mariborskega plavača Ro-staeherja, ki je že lani dosegel v prsnem plavanju prvovrstne rezultate. Vstopnina k tekmovanju je propagandno nizka: 6 Din za člane Ilirije, dijake in udeležence sokols':ega zleta proti legitimaciji in 10 Din za ostale. Plavalna sekcija SK Ilirije. Vsi tekmovalci ki starta io na nocojšnii plavalni tekmi morajo biti najkasneje ob 20. v kopa-lišču. S seboj je prinesti brisačo, toplo obutev in toplo obleko. ("Plašč, treni ng-dressV Vstop za vse članstvo sekcije, tekmovalce. funkcionarje in ostale pri vhodu v ^msko kopališče. Zbor plavalnih sodnikov, sekcija Liub-liana. Za današnjo plavalno tekmo Concordia: Ilirija bo vrhovni sodnik g. prof. Kuljiš. starteT g Kramaršič. vsi ostali člani na sodeiuieio kot sodniki in časomerilci. Vsi naj bodo ob 20 na plavališču. Kolesarska dirka Celje - Rogaška Slatina. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo priredil v nedeljo kolesarsko dirko z izletom na progi Celje ■ Rogaška Slatina (34 km). Start ob 9. pri gostilni »Pri zelenem travniku«, cilj okrog 10. pri hotelu »Pošti« v Rogaški Slatini. Najboljši trije tekmovalci dobe nagrade (kolajno in dve diplomi), četrti pa priznanico. Za izletnike bo odhod ob 7.30, zbirališče pri hotelu »Hubertus« v Gosposki ulici. Danes ob 20. bo obvezen sestanek kolesarjev in funkcionarjev v klubovi sobi v hotelu »Huber-tusu«. Otvoritev kolesarskih dirk bo v nedeljo 2. julija ob 15. na igrišču Hermssa. Program je dokaj obširen in zanimiv. Kolesarska borba se bo bila za lepe nagrade. Mednarodne motocikli* stične dirke v Maribora Prva letošnja prireditev mariborskega Motokluba, ki je bila v četrtek na dirkališču Tezno pri Mariboru, je imela obeležje zares mednarodne prireditve večjega stila. Na startu smo videli elito mednarodnega motociklističnega športa, zlasti številno so bili zastopani motocikli iz sosednje Avstrije. Kljub nestalnemu vremenu je dirkam prisostvovalo okoli 2000 gledalcev. Rezultati »o bili: Motorji do 500 ccm na 3 krogov (5000 m). (4 tekmovalci). 1. L. Zinthauer (Maribor) na BSA 500 ccm 4:08.8, 2. Ivan FerliČ (Maribor) na Triumph 500 ccm 4 : 19, 3. Alojz Lušnik (Maribor) na BSA 350 ccm ▼ času 4:26.2. Sledili sta predvožnjl za dirko motorjev 250 do 500 ccm na 10 krogov (10.000 m). Startalo je 8 tekmovalcev. V finalu so se plasirali Šiška (Ljubljana^ Kofler (Gradec), Schmidt (Gradec), Zach (Liezen) in Wertisch (Gradec). Ti tekmovalci so se v finalu plasirali takole: 1. Wertisch (Gradec) na Rudge 500 ccm v času 6:43.2, 2. Šiška (Ljubljana) na AJS 3o0 ccm v času 7:34.2, 3. Zach (Liezen) na AJS 500 ccm v času 7:40.6. Tudi za dirko motorjev do 250 ccm na 6 krogov (6000 m) sta bili potrebni pred-vožnji. Startalo je 7 tekmovalcev. Rezultati končnega tekmovanja v tej kategoriji bo bili: 1. Hinko čenč (Maribor) na Puch 250 ccm v času 4:10.4, — 2. Herman (Gradec) na New Imperial 250 ccm v času 4:13, 3. Avgust Erreger (Gradec) na Rudge 250 ccm v času 4:14.2. Tri tej dirki je prišlo do nezgode, in sicer sta padla Novak (Leibnitz) in Vresnik (Maribor). Dočim so morali Novaka prepeljati v oolniš-nico, je Vresnik dirko nadaljeval. Za dirko motorji od 250 do 350 ccm na 8 krogov (8000 m) se je prijavilo 8 tekmovalcev, tako da sta bili tudi v tej kategoriji potrebni predvožnji. V finalu je zmagal zopet izvrstni Hinko Cerič (Maribor) na Puch 250 ccm v času 5:35, 2. Kramer (Celovec) na Raid 350 ccm. Med to dirko se je podrla tribuna za gledalce in je bilo pri tej nesreči lahko poškodovanih 7 gledalcev. Motoklub je takoj objavil, da njega ne zadene nikaka krivda, ker je za stavbe odgovoren stavbenik, ki je tribuno postavil. V zadnji dirki se je tekmovalo za rekord na dirkališču Tezno, ln sicer za motorje do 250 ccm. Tekmovala sta samo dva dirkača. Rekord znaša 39.4 sekunde, t. j. povprečna brzina 91 km na uro. Postavil ga je Kofler (Salzburg) na Rudge 250 ccm. čerič (Maribor) je dosegel na Puch 250 ccm čas 40 sekund. Finale mednarodnih motoclkllstičnlh dirk se bo vršilo v nedeljo na dirkališču Tezno pri Mariboru. Tekmovali bodo dirkači, ki še niso startali. Od inozemskih vozačev bodo sodelovali v prvi vrsti svetovno znani dirkači kot Danec Soerensen, Egipčan Mrama Togo, Nemec Hubman, Madžar Zamecznik, Francos Brendt in mnogo drugi. Službene obfave LNP (Seja p. o. dne 14. jnnija 19SS.) Navzoči gg.: Stanko, rav. fletlna, Novak, Kovač, Zupane, Slmonič, Brumen, Petrič, Benedetlč; odsotna (uprajvičeno) g. Oman, (neupravičeno) g. Anko. Določijo se prvenstvene tekm« t nedeljo ▼ Ljubljani; državna 11gina tekma na Igrišču Primorja ob 17.46 Primorje : Vojvodina. Dovolita se dve predtekml, prva ob 14.30, druga ob 16. Službujoči odbornik LNP g. Kovač, nadzor nad blagajno g. Jugovec. Primorje mora postaviti deset rediteljev. — Celje igrišče Celja ob 17. Celje : Jugoslavija. Dovoli se predtekma. Službujočega odbornika določi MO. — Novo mesto igrišče Elana ob 16. Elan t Bratstvo, v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta. Službujoči odbornik g. Petrič. — Odobrijo se prijateljske tekme Elan : Hermes 15. Junija v Novem mestu, Amater : Hermes 18 junija v Trbovljah, Gradjanski (Čakovec) : Koprivnica 15. junija v Cakovcu, Dobrna : Olimp 18. junija v Trbovljah, Ilirija : Rapid, Dunaj, 25. junija in Ilirija : First Vienna, F. C-, Dunaj, 4. julija, obe kot nočni tekmi v Ljubljani. Predlagajo se upravnemu odboru za sprejem v redno članstvo klubi SK Sava, Sevnica, SK Zarja, Zg. KaSelj, SK Krško v Krškem, ker so v redu odigrali obe predpisani poskusni tekmi. Pozivata se SK Krško v Krškem tn SK Zarja v Zg. KaSlJu, da takoj predložita svoje igralce na predpisanih tiskovinah v verifikacijo. Predajo se kazenskemu odboru igralci Drobež Lado, sagadin Milan in Trček Ivan (vsi Korotan, Ljubljana), zaradi prestopka pri prijateljski tekmi Korotan : Bratstvo 25. maja v Ljubljani. Zavrne se protest Korotana, Kranj, proti verificiranju prvenstvene tekme Koro-tn ; Bratstvo, odigrane 21. maja v Kranju na podlagi izjave SZNS v Ljubljani, ker ne obstojajo prekršitve pravil. Tekma se verificira z doseženim rezultatom 4:2 za Bratstvo. Prepove se vsem klubom LNP sklepanje tekem z Rapldom, Celovec, do definitivne odločitve JNS. Dopis Rudarja St. 43-33 od 12. Junija v zadevi poškodbe Igralca Greška Gvldona se odstopi poškodovalnemu fondu. Na dopis Dobrne št. 30-33 od 7. t. m. se sporoča, da so bile legitimacije za navedena igralca poslane 30. maja klubu, ter sliki, kateri je ponovno vrniti. Verificirajo se s pravom nastopa 17. junija za Zagorje Bukšič Franc (Zagorje naj takoj pošlje njegovo savezno izkaznico), za Svobodo, Zalog, Fatur Milan, Lu-kan Jakob, Boben Adolf, za Domžale Bi-tenc Franc; s pravom nastopa 24. junija za Domžale škrf Oto, za Korotan, Ljubljana Magister Janez, Magister Slave, Fu-jan Franc, za Korotan, Kranj, Kovačič Lev, Bjd Nikolaj; s pravom nastopa 26. julija za prijateljske, 17. junija za mednarodne in 26. oktobra se verificira za SK Gradjanski (čakovec) Kolarič Mijo. Poziva se SK Gradjanski, da takoj pošlje igralčevo izkaznico z dvema slikam. — Vzame se na znanje izjava igralca Miklu-ša Ladota, da preklicuje svojo prijavo za Ilirijo ter da ostane še nadalje član Her-mesa. — Tajnik H, Službeno Iz OZDS pri LNP. Delegirani so: v nedeljo v Novem mestu ob 16. Elan : Bratstvo, g. Pevalek; v Celju ob 17. Celje : Jugoslavija, g. Lukežič; v Ljubljani igrišče Primorja ob 14.15 Reka ; všk Triglav g. Vidic; ob 16. Primorje n. : Grafika, g. Skalar; ob 17.30 stranska sodnika k tekmi Primorje : Vojvodina gg. Martelanc in Gotvvald. Hermes komb. (LJubljana) : SK Elan 8 : 2 (6 : 0). Kot zadnja tekma pred odločilno prvenstveno tekmo s prvakom Gorenjske se je v četrtek vršila na Loki prijateljska tekma med domačim Elanom in Hermesom iz Ljubljane, katera se je končala z zasluženo visoko zmago gostov. Mednarodna nogometna tekma v Kranju bo to nedeljo. Gostoval bo Rapid iz Celovca, ki je znan v Kanju še iz leta 1930, ko je tekmo posetilo do sedaj največje število gledalcev, ki so v vsem prišli na svoj račun. Po nesrečno izpadlem prvenstvu si je Korotan privoščil nekoliko počitka, na kar je delno pregrupiral moštvo in se nam v četrtkovi tekmi proti Disku iz Domžal pokazal zopet v odlični formi. Zmagal je s 4 : 3 (2 : 1). dočim je rezerva porazila Diskovo rezervo kar z 9 : 2. Nogomet v Novem mestu. V nedeljo ob 16. bo v Novem mestu na Loki važna prvenstvena tekma za prvenstvo ljubljanskega podeželskega okrožja med Elanom in Bratstvom z Jesenic. Jeseničani pridejo v Novo mesto že v soboto in pripeljejo s seboj večje število kibicev. Pozivamo Novo-meščars, da se te tekme udeležijo. Cross country na 10 km v Oelju. V nedeljo ob 11. bo pri »Skalni kleti« cross country na 10 km. Ta tek je prvi te vrste v Celju. Tekmovala bodo moštva, vsako s štirimi tekači. Za klasifikacijo pridejo v poštev prvi trije, tako da dobi prvi eno točko, drugi dve, tretji tri. Zmagovalec dobi prehodni srebrni pokal, ki je razstavljen pri tv. Stermecki. Njegova last postane po treh zaporednih ali petih zmagah v presledkih. Za prvo celjsko moštvo je določen manjši srebrn pokal, ki postane last kluba pod istimi pogoji kakor prvi pokal. Teren pri Skalnati kleti je Idealen, predstavlja naravne ovire in je obenem pregleden. Borba za prvo moštvo bo gotovo ostra, ker pridejo tudi najboljši klubi. Razdelitev daril bo ob 13. v klubovi dvorani v Samostanski ulici v Celju. Takoj po razdelitvi bodo pogoščeni tekmovalci ln sodniki z mrzlim prigrizkom in čajem. — Vabimo športno občinstvo, da se udeleži te prireditve. SK Celje : SK Jugoslavija. V nedeljo ob 17. se bo pričela na športnem IgriSču pri hSkainl kleti« prvenstvena nogometna tekma med Celjem ln Jugoslavijo. Ob 16.30 predtekma med rezervama Olimpa ln Atletlkov. SK Litija t VoJ. bidkL SK Hajduk. Na dan 15. t- m. Je gostoval v Litiji ▼ prijateljski nogometni tekmi s tamofinjo SK Litijo vojaški kolesarski športni klub Hajduk ln zmagal s 3:2. Sodnik dober ln objektiven. ASK Primorje (nogometna sekcija). Igralci: Starec, Svetic, Hasl, Zemljak, Sočan, Boncelj, Jug I., Erman, Joža, Franci, Lute morajo biti danes točno ob 20. pred Emono. Juniorji morajo biti v nedeljo ob 9. ▼ naši garderobi zaradi tekme s Koro-tanom na Rakovniku. Prvo moštvo igra predtekmo z Grafiko in mora biti ob 15.30 v garderobi. Rediteljska služba je ▼ nedeljo od 14. naprej obvezna za gg. Batič, Lovrač, Saje, Klančnik, Erbežnik, ruks, Glavnik, Bančič. — Uprava igrišč obvešča članstvo, da v nedeljo ne bo dovoljen pristop na tribuno brez tribunske vstopnice. Hazenska sekcija proti table-tenls sekciji. Na igrišču Ilirije bo v nedeljo dopoldne nekaj posebnega. Hazenski dvoboj bo to. Hazenašice hočejo s sličnimj nastopi tudi proti drugim sekcijam pokazati svojo superiornost ▼ klubu, na drugi strani pa hočejo dokazati, da bi bilo gojenje hazen-ske igre potrebno prav za vse aktivne sportaše, ker nadomešča ta igra v polni meri gimnastične vaje, ki »o podlaga prav za vse športne panoge. Tekma se VTŠi dopoldne ob 10. Vodstvo tekme je poverjeno nevtralnemu sodniku, članu nogometne sekcije Lucetu. SK Ilirija (hazenska sekcija). Zaradi tekme, h kateri je sekcija izzvala table-tenis sekcijo, naj bodo v nedeljo ob 9.45 na igrišču: Ruša, Ivica, Ela, Darinka, Anica, Mica, Milica, Valči, Vida in Joža. Točno tn sigurno! Poravnajte članarino! (Table tenis). Odborova seja dane« ob 20.30. Kondicijski marš na 25 km priredi lah-koatletska sekcija Ilirije jutri ob 14.30. Udeležbo na tem maršu priporočamo zlasti tekačem, vabljeni pa so tudi smučarji. Zbirališče ob 14.30 na igrišču, oprema turi-stovska. Danes ob 17. trening vseh kategorij pod vodstvom trenerja Ulage. Po treningu razgovor glede marša. ZSK Hermes (nogometna sekcija). V nedeljo ob 8.30 strogo obvezen trening na igrišču. Najbrže igra eno mošštvo v Trbovljah. Vsi polnoštevilno. Mokorel sigurno. — (Table-tenis). Drevi ob 18. seja v klubski dvorani pri Keršiču. Sekcijskl tajnik gotovo! Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALISCB DRAMA Sobota. 17. ob 14.: Srce lgrafflc. Mladinska predstava. Globoko znižane esne od 15 Din navzdol. Ob 20- Tartuffe. C. Nedelja, 18.: Okenoe. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek. 19.: Tartuffe. D. Torek, 20.: ZaZprto. OPERA Sobota, 17. ob pol 20. uri: Gorenjski slavček. Mladinska predstava. Globoko znižane cene od 20. Din navzdol. Nedelja. 18. ob 20. uri: Pri belem konjičku. Izven. Gl>bdko znižan3 cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 19.: Zaprto Torek, 20.: Šiviljski briv*.. Gostuje znamenita pevka Ada Sari. Izven. Feorsterjeva opera »Gorenjski elavček« e? uprizori kot mladinska operna predstava drevi po globoko znižanih cenah. Tenorsko partijo poje g. Banovec. Minko ga. Rabičiva, šansoneta g. Janko. Ninon ga. Popovičeva kot gost, Lovra g. Rus Marjan, Štruklja g. Zupan in Rajdla g. Rus Josip. Dirigira kapelnik N?ffat, režira prof. Sest. Predstava začne točno ob pol 2fl. Gostovanje znamenite koloraturne pevke Ade Sari. Svatovno znana pevka Ada Sen gostuje prvič v torek 20. t. m v vlogi Rosine v operi »Seviljski briv?c«. Goapa Ada Seri je umetnica 6vetovneea slovesa. Torkovo gostovanje je njen drugi nastop v Ljubljani. Prvič je nastopila prid dvema letoma na koncertu v popolnoma razprodani unionski dvorani, kjer je bila navdušeno sprejata Tudi to njeno gostovanje bo brezdvoma velik dogodi za naše mesto. Prodaja vstopnic pri denvni blagajni v operi. Vaš spremljevalec potovanju daljnogled Velik obseg razgleda — Visoka svetlobna j alt ost — Oster obris slike — Preko 30 modelov od 4 do 18-kratne povečave. Zaradi nizkih cen nudimo kupcem posebno ugodno priliko. Dobiva se ▼ vseh trgovinah optične stroke. E-j! Tiran ksUJo-g1 T 156 Vm-t»«-int> pri Car! Zei-se, Jeai, ali pa: M. Pari ofii, geoerelroo zesvepstvo ZA Jugo*!.. Beograd, Al:i. DrsJfcoriča (Srem«&«l ou V. 9, te.efoc 23-500 . 2S5-1 Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Krajevni odbor Rdečega križa v Kranju razdeli v nedeljo 18. t. m. ob 11. 83 absolventom in absolventkam pomladanskega osnovnega samaritanskega tečaja v gimnazijski telovadnici diplome na slovesen način. Takoj po prejemu diplom bo vpis teh v višji samaritanski tečaj. Pred Izročitvijo diplom bo kratko predavanje g. Malnariča Ivana, tajnika oblastnega odbora Rdečega križa iz Ljubljane, o nalogah, smotrih in uspehih Rdečega križa. Vstop k prireditvi prost. Dopoldne bo dan Rdečega križa za mesto Kranj. V ta namen bodo članice podmladka Rdečega križa lz višjih razredov kranjske dekliške narodne šole razpečevale cvetke v korist tej človekoljubni organizaciji. Ne odklanjajte mladih nabtralk, ko bodo vršile plemenito delo, ln pomagajte Rdečemu križu s primernimi darovi! r— Zvočni kino Narodni dom v Kranju bo predvajal film Liane Haidove »Romantična ljubezen«. Dodatek: miška Michy, domači film in najnovejši Paramontov žur-nal. Zaradi velikega sporeda se pričenjajo predstave točno. Iz Zagorja z— Zahvala* Na splošno željo udeležencev zdravstvenih predavanj, ki jih je imel v Sokolskem domu banovinski zdravnik g. dr. Stanko Grum, se g. predavatelju za njegovo požrtvovalnost najprisrčneje zahvaljuj« krajevni odbor ZKD. — V soboto 17. t. m. bo v Sokolskem domu predavanje g. dr. Mlhaleka lz Ljubljane o sodobnih gospodarskih problemih in brezposelnosti. Začetek ob pol 20. Vstop prost. z— Sokol Zagorje priredi danes pod okriljem ZKD ob pol 8. zrvečer predavanje o svetovni gospodarski krizi in konferenci v Londonu. Predaval bo g. dr. Josip Ml-halek. Ker Je predavanje zelo aktualno, vabimo občinstvo. Iz Novega mesta n— Pripravljalni odbor za sprejem potujoče kmetijske razstave v Novem mestu J« odločil, da bo za obisk potujoče kmetijske razstave za Novomeščane določen čas 21. t. m. od 8. do 9. ln od 18. do 20. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v soboto ob 20.30 ln v nedeljo ob 15., 18.15 in 20.30 zvočni film »Jonny ukrade Evropo«, v glavni vlogi Harry Piel. Predigra zvočni tednik. * BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal v soboto 17. in nedeljo 18. t. m. nemško opereto »Srečna srca«, v glavni vlogi sta Hermann Thimig in Lee Parry. Glasba Paul a Abrahama. Zvočni žurnal. ŠOŠTANJ. Osnovna šola priredi v nedeljo 18. t. m. od 8. do 12. razstavo šolskih Izdelkov. Prijatelji šole in mladine, pridite si Jo ogledat! Vstopnine ne bo. DRAŽBA. Danes, dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne bo v Gradišču št. 2 pri gosp. Derenda, sodna dražba 10 novih moških oblek in 5 dežnih plaščev. Ra Sobota. 17. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošča. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče. — 17.30: Radio orkester. — 18.15: Naše strupene rastlina- — 19: Izobrazba in vzgoja. — 19.30: Državno zdravilišče v Kraljeviči. — 20: Sokolske telovadne vaje. — 20.30: Pevski koncert gdč. Sokove in g. Jelačina. — 21.15: Cas. poročila, plošče. — 22: Radio orkester. BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 16: Narodna glasba. — 19: Narodne pesmi. — 19.30: Violinski koncert. — 20: Slušna igra. _ 20.30: Orkester. — 22.30: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošča. — 17: Popoldanski koncert - 20.30: Koncertni večer. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.25: Prenos iz Brna. — 20.15: Mešan program. — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 19.25: Vojaška godba — 20.15: Program iz Prage. — VARŠAVA 18.35: Komorna glasba. — 20. Orkestralen in pevski koncert. — 21.30: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Plesna glasba. _ DUNAJ 11.30: Lahka godba. — 15.20: Koncsrt na citre. _ 17: Prenos promenadneea koncerta. — 20: Konceri združenih vojaških godb. — 22: Godba za ples: — RERLIN 20.20: Berlinske zanimivosti. _ Plesna glasba. - KONTGSBERG 20.20: Prenos programa iz Berlina. — MOHLACKER 20.20: Prenos programa i« Berlina. — 23: Nočni konoert iz Monak>ve-<*a — BUDIMPEŠTA 17.30: Zborovsko petja. — 18.40: Jazz. — 19.30: Mešan program — 21.15: Orkestralen koncert — 22: Lahka in plesna glasba. f James Offver Canvood: 29 Hči divjine Roman Vse dotlej ni bil mislil na Barija. V tesnobi, ki je pritiskala na njegove misli, je bil popolnoma pozabil, da še vedno drži v roki zmrzlo, lahno ukrivljeno ribje truplo. Tedajci se je pa nekaj zganilo blizu njega, toli nepričakovano, da je nehote vzkriiknil in odskočil. Žival, kakršnakoli je bila, je bila šinila tik mi.mo Davida in je stala zdaj komaj deset ali dvanajst čevljev od njega kakor kip, mereč ga s tlečo zrenico svojega ediiiega očesa. Dokler ni videl, da ima samo eno oko, ne dveh, se David ni upal zasopsti. Nato se je oddahnil. Riba mu je bila padla iz roke. Sklonil se je, jo pobral in tiho zaklical: »Bari!« Pes je čakal njegovega glasu. Njegovo edino oko je trenilo, zletelo proti koči kakor žaromet in se vrnilo k Davidu. Zacvilil je, tn David ga je spet ogovoril, kličoč ga po imenu in moleč mu ribo. Bari se še nekaj trenutkov ni ganil iin je strmel v moža, nepremičen kakor polslepa sfinga. Nato se je zdajci spustil na trebuh in se jel počasi plaziti proti njemu. Pramen mesečine je padal na njiju, ko je David pocenil in podal Bariju ribo. držeč jo še za rep, med tem ko ji je lačna žival že trla glavo z močnimi zobmi. Moža, ki je bil tako blizu, je ob misli na njihovo moč kar zona oblila. Bili so strašni in obenem — krasni. Piščal odraslega človeka bi se bila zdrobila med njimi kakor ustnik vrvčka. In Bari, ki je imel v svojih čeljustih to smrtonosno moč, se je bil že drugič ponižno priplazil k njemu — ne strahoma. trepetaje pred gorjačo, ampak kakor bitje, ki mu je hrepeneče oboževanje naložilo sužnji jarem. Ta misel je šla Davidu globoko do živega. Med to izmučeno živaljo in tem človekom, ki se je boril, da bi našel samega sebe, je zgradila tovarištvo, ki ga morda ne bi bil razumel nihče drugi kakor ta človek in ta žival. Še ko ie goltal ribo, je Bari z enim očesom zrl v Davida, kakor da bi se bal, da ga ne bi izgubil, če le za trenutek odvrne pogled. Vse, kar je bilo drugače v tem pogledu upornega in pretečega, je bilo izginilo. Še vedno je bil zalit s krvjo, še vedno ie gorel v njem rdečkast ogenj, a Davida je prešinjalo samo brezmejno sočutje, ko ga je prestrezal v svoje oči in mislil na udarce, ki jih je moral ubogi pes pretrpeti. V tem ie opazil, kako se Bari trudi, da bi odprl še drugo oko. Videl je drget zabrekle veke in krčenje mišic. Nehote je iztegnil roko. Roka je legla Bariju na glavo, in tisti mah je hrustanje prestalo in pes je obležal kakor mrtev. David se je sklonil še bliže. S palcem in kazalcem druge roke je rahlo privzdignil oteklo veko. Barija je zabolelo. Tiho je zacvilil, vse veliko telo mu je vztrepetalo in čeljust mu je udarila ob čeljust, kakor človeku, ki ima mrzlico. Njegovi volčji duši. drhteči v telesu, pretepenem in zbitem malone do mrtvega, se je zdela ta bolečina, prizadejana po Davidovih prstih, kakor milovanje. Njegov nagon je bil v tem prečudnem trenutku večji od vsake pameti. Uganil je. Razumel je. Izprevidel je s pogledom, ki je bil bistrejši od vida oči. Vera se je porodila v niem in zagorela kakor plameneč ogenj. Njegova glava je padla v sneg; globok vzdih ga je izpreletel, in njegovo drgetanje je prenehalo. Zaprl je zdravo oko, med tem ko je David s palcem in kazalcem rahlo in vztrajno gnetel mišice na bolni veki. Ko je nazadnje vstal in se vrnil h koči, je šel Bari do roba jase za njim. Mukoki in misijonar sta bila napravila iz jelovih vej tri ležišča dva na tleh, enega na pogradu, in Krijec se je bil že zavil v svojo odejo, ko je David stopil v kolibo. Oče Roland je brisa.l Davidovo puško. »Jutri prirediva majhno strelno vajo,« mu je obljubil. »Ali mislite, da bi zadeli jelena?« »Dvomim, mon pere.« Oče Roland je spet prhnil v svoje čudno hahlianje. »Namenil sem se, da vas vzgojim za strelca, v zameno za vaš — vaš trud, ko me boste poučevali v rabi rokavic,« je rekel, srdito drgaje cev. Koža okoli njegovih oči je bila zgrbančena. kakor da bi se bil sam pri sebi pravkar še smejal. Rokavice so ležale na mizi. Ooividno jih je bil spet ogledoval, in David se ie moral nehote namuzniti njegovi otroški, željni vnemi. A tedajci je jel oče Roland še hitreje drgniti i-m takoj ia zob no tehniko. Na »lov pov«-ogasoi oddelek »Jutra«. 17538-1 Hišnica »fara V>—611 iet. eam.sk a Vi vd»>va b-ez otrok, do b' me«to. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18398-'! Gospodična vsurjena ▼ železnim, kuhinjskih ia ga1 n.ni-et ijs-kih potrebščinah. spretna ter zanesljiva prodajalka dobi rr<«to. Na» ov v o-glas-o-f-m oddelku »Jutra«. i 8317-1 Nakupovalce in prevzemalce lesa z dobrimi zvezami pri nakupu bukev in jelk, proti fiksumu in proviziji Iščem« Ponudbe na Jugom/o*««. Zagreb, Je "molče-v trg 5 — pod »147«. 18161-1 Natakarje (ice) za Sokolski zlet, gor« ime hotel »Tivoli«. l&lirj-i Točilce perfekt&p. z« Sokolski z:et sprejme hotel »Tivoli«. 18411-*1 Blagajn ičarke za Sokolski ziet sprejme hotel »Tivoli«. i8410-l Motor Ari«? ali Ptirh. samo malo rabiien, kupi Mil u. t. i n. Kozje. 18366-10 Prodam Oglasi trg. rnačaja po 1 Din beseda; z« da janje naslov« a4i z* šifro 5 Din. — Ogla« socialnega značaja vsa-ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifno pa S Din. (6) Točaja za z1et.ne dnev« i&V hotel Strukel. 1S427 Usnje v • e rrste po oajn-iijih ©enab dobite pri Viktor Legan trgovina tn sovarniška ta loga usnja. Ljubljana, pa iača »Dunav« — Beethov nova ulica. 196 -6 Natakarico sprejmem takoj. Ponudbe ii« ogasni oddelek »Jutra« pod anaftko »Natakarica«. 18439-1 Gospodična s kavcij® aM dobro hranilno knjižico 20—60.Puch« S50 cm', voieno 500 km. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »20%«. 184.17-10 G. Th. Rotrnan: i>(flasi irjf. značaja po 1 Din beseda; zi da an.i« naslova aii za vfro 5 Din. — Osla« idjf'pk »Jutra« pod š'fro »Toaletna stena 1933«. 134S7-7 Vrtismrček in Šiionoska spet na delu 80. Čez nekaj trenutkov smo bili na noti v vas; na čelu je korakal gospod Klapouh s 8vojim jetnikom, za njim pa midva z 3r-kačem, ki je neprestano tarnaje stiskal krvavi rep pod pazduho. Težko vrečo 7 nakradenim blagom nam Je n osli gospod Klapouh. Nu. Iahk0 si mislite, kako srečna je bila gospa Zlatoglodnica. ko je do-bila vse nazaj! Vsaka beseda 1 Din; » dajanj« nastova ali za šifro pa 5 Din. (2M Poceni posojila počenši od 2000 Din do 500.000 Dn za vee svrhe. stanove in poklice, odpač-Ijivo v malih mesečnih obrokiih, dajejo »Stavbne Mobilne Zila daje Kionzorcij, Gajeva u'ica 9. pisarna. 18467-31 j Vsaka beseda 50 far; za dajanje nasJova aJi ia šifro 3 Din. (21-a) Dvosob. stanovanje iščem z avgustom ali s^p-tembrom. Ponudbe na ogl. oddeiek »Jutru« pod šifro »št. 737«. 18466-dl/a Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Dia. (31) Enodružinsko vilo s 5 S0'bami. komfortno, ob parku v Mariboru proda Pos-edovalnica v Mariboru — Frančiškanska ulic« 21. 18383-20 Parcelo v Sv?t'l D:n mejilo. Zgornja Šiška 230, Jančigajeva pot 18-440-23 Sostanovalko sprejmem v opremljeno solni s posebnim vhodom, v Križevmiški ulici št. 5/1. 18444-23 Lepo sobo v centru mesta oddam takoj 1 ali 2 osebama. Naslov r>ov« oglasni oddelek »Jutra«. 1.$416-23 Onremlieno sobo na A cksandrovi cesti od-d.im boljšemu gospodu. — Na='iov v oglasnem oddelku »Jutra <. 18476-23 i^f ^ E KNJIGO BOMO RAZPOŠILJALI NAROČNIKOM TAKOJ, ČE BODO IZNOS DIN 20.— IN 3 DIN POŠTNE PRISTOJBINE POSLALI OB ENEM Z NAROČILOM. NAROČILA NASLAVLJAJTE NA UPRAVNISTVO »JUTRA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA 5. „ IE S 2 § £ IL Vsaka h«s»-da 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (27) Kunce čistokrvnih pasem, odlikovane, prav ugodno prodam Ljubljana, Zaloška c. 21. 18130-27 Vsaka beseda 2 Din: za dajanje naslova »Ji Šifre pa 5 Dia. (34) G. M. Dan«« ob 8. uri. Pr:d;! R. 18392-24 Damsko verižico zlato, z obeskom, sem iz gubila 12. t. m. na Velesejmu ali na potu do t-o-bačr.« tovarne. — Ker drag spomin prosim najdi telja, da jo proti nagradi odda v oglasnem oddelk »Jutra«. 1839-3-28 Informacije v sika beseda 1 Din: z* dajanj« naslov« ali f* Šifro pa 5 Din. (31) rUr Vsaka beseda 50 par; za dajanj« i:aslov» aJi za šifro 3 Din. (:»-a') Starejši upokojenec išče sobo z vso oskrbo p samostojni vdovi ali vpo-kojenki. Poii'idl>e m >g oildelek »Jutra« p'd 3ifm »Osamljen«. 18413-2^ a Opremljeno sebo in kuhinjo iščeta za takoj zakonca brez otrok. Ponudbe na ogla', odd^ek »Jutra« pod značko »Hitro«. 18433-21a Separirano sobo z 2 posteljama in otomano, išče uradnik za julij, ev. z zajtrkom in kosilom. P1 nudlie na podružnico Juira v Mariboru pod »Mirno«. 184o6-:'3/a »Pensicn Jelisava« Otok Krk _ Aleksandrovo krasm leg; blizu kopa lišča. Vsa oskrba D:r. 5VNOS gladi »obe, od-pravi barvo, ozdravi nota to dela dih vonljiv. KOLYNOS antiseptično sredsti-o naflzdatnejšr »redstvo a negovan)« zob — En cen ti meto tadostuje L4 origan, Flieder, Citrona so najpristneje (le plus veritable) distin-guirane dišave, katere vsebuje samo URAN EAU DE COLOGNE. Cena U 1 brez razlike Din 12.—. 7451 P ARFUMERIJ A UHAN Ljubljana Tovarna najmodernejših VRTNIH SONČNIKOV Makso Salgo k. d., Osijek Pred nakupom zahtevajte katalog! Krepi žheni s i si eni o FizrtVoiSki efcsurakt m {ivijen>fee g«e« zdrav« in mo4.ne tiva i (»Kalefluidr). On krepi sekretaribo delovanj« v»eh žle«. »Ka.iefluid« se priipo-roča v ve«h s>j-čajih, kjer j« delovanje teh ilez oslabljeno in pri stanju, kd je poeiedica tega. Kropi iinrSaJ sri^tiem i.n jači (>-ganiizem. Uporablja »e pr:" os'abljenju iiv-oev, _ uitrujonosti, In popolni nev ras temi ji. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte; Bc-ograd., Njeguševa br. 5, MIloS Markovič. — »Kalefluid« je naprodai v lekarnah io droge-rijah. — Odobr. od min. soc. pol. in nar. zdravj«. S. br. 53(50 od 28. ma.fa 1932. Javna dražba predmetov spadajočih v konkurzno maso tvrdke »VEHA« bo dne 19. junija 1933 ob Y25. uri v Ljubljani, Metelkova ul. 5. Prodajali se bodo: stroji za izdelovanje zamaškov, hladilne omare, tehtnica, cirkularka, tro-melj za čiščenje, večja množina plutovi-nastih in lesenih zamaškov, lesene pipe plutovina itd. Informacije v pisarni odvetnika dr. Otona Fetticha, Dalmatinova ulica 7. 7450 »Koljroos« pasta je najbolj ekonomična. Ena tuba traja delj ko dve drugi katerekoli paste. Na oddih -fiia počitnice še preje pa vnovčite vse odvišne stvari, ki so v napotje. Kupčev nudi »Jutro« vedno dovolj. Urejuje Daven* Ravlje. Izda,a *a konzorcij »Jutra, Adoil tUbmkaz. NaroOno ei^arno d. a. Rot u^arnarja ^tanc Jezeršei, z.a inseratni del je odgovore, Alojz Novak. Tovarna furnirja Ivan Zakotnlk, Ljubljana II1MII lili—MBMBBBBHHBBB Kobaridska 45 (Za Bežigradom) nudi mizarjem raznovrstni furnir domačega izdelka po nizki ceni. Ima veliko izbero lepih orehovih korenin za moderna pohištva. Zaloga vezanih plošč in trdega pre~ kuhanega lesa. Telefon 237S Val » Ljubljani