Iptf' 3 nć. 113. številka. (v Trstu, v soboto zvefcer dne 19 septembra 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden ▼ Šestih ii» danjih ob tovkih, četrtkih in sobotni*. Zjutranje izdanje iz* haja ob ari zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane : za jeden meneč . t. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 za tri mesar. . , „ 3.— , . . 4,50 » pol leta . . . 8,— „ > • k« vse leto . . „ 12.— , „ „ 18.— Naročnino Je plačevati naprej aa aaroibe brez nrlložene naročnine se uprava ne ozira. Posamično številke ee dobivajo v pi t>-dajalnicah tobak« v Irutu po 3 uvč. izven Trir* p<» 4 nvč. Oglasi račune po t«rii'n v petttu; ta naslov* z dubelinti črkami se plačuje prostor, kolikor obf>ega navadnih vrstic. Poslana. oamrtmce in javne zahvale, domači oglasi itd.se računajo po pogodbi, Vsi dopisi naj se poftiljajo uredništvu alioa Caserma it. 13. Vsako pumo mor* biti frankovano, ker nefrankovaDa se ne ■prejamajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejem* Hpr rivniitvo ulica llolino pic-oolo hrtt. .1. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte rnklsau cije so jjroata pontninu. GI ko. ,y edinotU Ja moe". Po potovanju. Dr. Lagiiija govori preprosto — ta mož govori za ljudstvo. Beseda mu je preprosta, brez lepotičja. In vendar: kolikorkrati nam je bila prilika, da spio mogli poslušati tega moža, vsikdar smo se osvedočili, da ga tudi naobraženec posluša neutrudno in istim — rekli bi — pobožnim zanimanjem, kakor priprosti mož. Dr. Laginja je skromen v obliki svojih govorov, ali kakovo je — j e d r o 11 V preprosti obliki vrsti se tu misel za mislijo, vse spojeno tako logično, da more uveriti vsakogar — izvzemši one, ki so že v naprej tako sklenili, da se uveriti ne dajo. Argument se vrsti za argumentom, a vsa argumentacija je jednotna celota, vse je v nekaljenem soglasju med seboj. Beseda mu je mirna — vidi se, da možu ni do vnanjega etekta; izvajanja so mu tako zaresna, da moraš vsklikniti nehote : ta mož govori resnico. Dogaja se pač, da se tudi on razvname tu pa tam, da prekipi ... ali tudi v ognju ostaja mož plemenit: kadar zagrmi iz Laginjevih ust, tedaj si moraš že misliti, da je ta grom le odmev bliska in elektricitete, nakopičene v srcu; kadar zagrmi Laginja, tedaj je to gotovo le pojav pristnega in resničnega ogorčenja, ki se valovi v njegovi duši. Iz kratka: kadar govori dr. Laginja, tedaj se ne moreš odtegniti utisu, da mož trdno veruje v to, kar govori, da je srce osvedočeno o tem, kar izjavljajo usta. Glavni znak L&ginjevih govorov je resnicoljubje! Mož je resnicoljub in je zajedno mislec. Mož govori vsikdar le resnico — raje manj, nego več — a filozofira tudi zajedno. Ali kaka je njegova filozofija! Njegovim zlatim naukom sledita lahko zajedno razviti razum uaobraženca in priprosti razum priprostega seljaka. Nebroj zlatih naukov nam podaja on v svoji mirni in trezni filozofiji ; sleherni govor njegov je kar cel katekizem za nase politiško življenje. Glavno pa je — PODLISTEK. Obugeni spomini. Spisal; Rašut de Pioa. (Zvršetek.) In v tem hipu je prikobacal k nam dijakom, trebušati Podstenar, postavil je široko šibki svoji nogi, kateri sta komaj držali težko pezo njegovega gornjega telesa in sš svojim sonornim tenorom zaupil, da se je razlegalo daleč tja črez Ljubljanico: „Le hitro, mladina, treba je umetnico sprejeti in pogostiti, kakor se spodobi".... in te besede so odmevale po ljubljanskem vrhu. Gosposka soba gostilne Dražćgove bila je prenapolnjena. Spočetka tiha postajala je družba vedno glasneja; kadar pa je ubrala Polakova strune svojega grla in se je njen glas, sedaj močan, sedaj zopet tih, otožen vil iz pis, tedaj jo je poslušalo vse, vse. Človek, nem za te rajske glase, dejal bi bil z vso pravico, da je družba začarana. Iu res, — hotel bi sedeti njej nasproti vedno, mirno poslušati njeno petje. Toda kakor na svetu vse, tako je minolo, izginilo z najfinejšim pianissimom.... in družba je z glasnimi živio-klici dajala pohvalo nji — Polakovi. Imel sem srečo tisti večer: sedel sem njej nasproti, zrl ji v oči in zdelo se mi je, da njeno petje uživam liki bogovi svoj nektar.... in to moramo povdariti še enkrat —, da kar-koli govori dr. Laginja, ima že na čelu plamenenimi črkami utisnjen znak resnicoljubja. Tako si moremo tolmačiti, da tudi nasprotniki — kadar so nekoliko bolj odkritosrčni — klanjajo tilnik svoj pred drom. Laginjo, tako si moremo tolmačiti utis, ki ga na-pravlja ta mož se svojimi govori tudi v poslanski zbornici na Dunaju. Da nekoliko označimo ta utis, navedemo tu dejstvo, da se je dogodilo po dovršenem govoru dr. Laginje v dunajskem parlamentu, da so došli osebno poizvedovat o navedenih činjenicah tisti neopisno ponosni, trdi in neuljudni prvaki nam skrajne neprijazne stranke nemških levičarjev. Ako se beseda prijema takih trdih src, potem je morala ta beseda res biti — prepričevalna I Dr. Laginja je govoril tudi na občnem zboru pol. društva .Edinost". Govoril — z običajnim vapehom. Z ozirom na naše položenje in sosebno z ozirom na sedanje dogodke bila so njegova izvajanja — to lahko rečemo — epohalna. Načrtal nam je izrazito sliko o našem položenju in o grehih, ki so polagoma dotirali do tega položenja in ki še sedaj vzdržujejo to bedno stanje. Načrtal je kri-vičnost tega stanja za večino prebivalstva v pokrajini, k zajedno tudi nevarnost, porajajočo se polagoma iz naših abnormalnih odnošajev, nevarnost, ki ne preti le narodu slovenskemu. Rekli smo bili nedavno temu, da je bil občni zbor društva .Edinost" — pri tem pa smo mislili v prvi vrsti na govor dra. Laginje — nekaka predigra potovanju gosp. ministra-predsednika po Primorskem. Danes, po tem potovanju, vsojamo se še enkrat opozoriti njeg. ekscelenco na Laginjev govor. Primerja naj to, kar je govoril in trdil dr. Laginja, z doživljaji na svojem potovanju po Goriški, Trstu in Istri; primerja naj iu dobi gotovo dragocen rezultat: vedel bode odslej, da so naši poslanci vsikdar govorili resnico, ko so tožili na neznosnem stanju, vladajočem v naših deželah.Vsaj kolikor poznamo mi stvari, rečemo lahko, da vir vsemu našemu zlu je v tem, da gospoda na Dunaju našim poslancem niso verjeli!! Nasprotna struja je bila tako močna, da je že v naprej onemogočila sleherni vspeh našim poslancem. V imenitnih krogih je bilo globoko ukoreninjeno prepričanje, da naši poslanci ne govore resnice, ko govori o krivicah, ki se gode rodu hrvatsko-sloven-skemu na Primorskem. Vse je bilo tem krogom, ali naravnost izmišljeno ali vsaj pretirano. Cel6 oni glasoviti napad v Piranu je bil le — izmišljotina naših poslancev. Vse ukup ni bilo res, karkoli so govorili naši zastopniki. Tako se jim je bilo siromakom boriti proti zagovornikom naših nasprotnikov in pa proti — da se izrazimo najmileje — slabemu poznanju naših odnošajev od strani onih mož, ki sedć na npravi države. Zato bi res želeli, da bi njegova ekscelenca podrobno proučil dobro premišljeni, temeljiti in na sama dejstva oprti govor dra. Laginje na občnem zboru pol. društva „Edinost", in da bi gosp. grof potem trditve Laginjeve primerjal z dogodki in opaževanji na svojem zadnjem potovanji. Ako stori tako, razpršiti se mora megla, položenje se mora zjasniti in sneti se mora izpred oči vladajočih krogov mreža, spletena po naših nasprotnikih. Ako primerja, mora se uveriti gosp. grof, da dr. Laginja — ne laže! Ako pa je res vse to, kar je trdil in govoril naš poslanec v zadnjih letih, potem se tudi slavna vlada ne more odtegniti spoznanju, da tu doli se je mnogo grešilo in da so odnošaji taki, da naravnost zahtevajo ozdravljenja. Zato je bilo dobro, da je gosp. miuisterski-predsednik došel na Primorsko ; in mi se popolnoma vjemamo z „Našo Slogo", ki piše : „... in naj je bilo tudi ruzmerno le kratko to potovanje, in naj ga je vodil ta ali oni, vsakako je hvalevredno, da je došel. Kolikor je nam znano, ni storil tega še noben ministerski predsednik, in menda tudi ne noben drugi minister". Nisem je videl tako, kakor je bila, v kolesarskem kostumu — videl tem jo pevajočo na odru Karlovega gledišča baš v trenotku, ko je stezala mej petjem svoji roki tja na galerijo, odkoder je Čula na nemškem Dunaji slovenski živio 1 In zdelo se mi je, da se topim v blaženosti.... Samo enkrat, to je bilo takrat v dnevih petošolske ljubezni, ko sem imel prvi rendez-vons z Dularjevo Milko, bil sem tako srečen.... Začele so se napitnice. V moji duši je že oživela njena podoba ... pogasi ogenj, zanemari le jedno iskrico, črez nekaj časa se vzbudi močnejši, hujši — in tako je gorelo v moji duši, neugasljivo. .Angažovana sem za prihodnje leto na Du-najiu, tako je odgovorila nekemu iz družbe, kateri je ravno izustil veselje, s katerim jo bode poslušal v prihodnjem letu v Ljubljani. Vse je presenetila ta vest, vsi so bili neprijetno dirneni, samo jaz sem za prvi hip hvaležno pogledal Polakovo: cul jo bodem na Dunaji! Ne vem, kako, naenkrat se mi je stemnilo čelo: zakaj bi pustila svoje dosedanje mesto prva igralka ljubljanskega gledišča ? In to prašanje mi ni dalo miru, prevdarjal sem to in ono, toda do odgovora, s katerim naj bi se zadovoljil, me niso privedle misli. Odbila je jednajsta ura in gostje so se odpravljali za odhod. Uvidel sem, da uii umetnica ni neprijazna iu preril sem se do nje, prijel jo za roko, stisnil jo — ona mi je vrnila prijaznost. — To mi je dalo moči, da sem jo zaupno prašal: .Gospodičina, in zakaj iz Ljubljane?" Nevozno me je pogledala. Sem jo-li razžalil ? in stisnil sem ji roko, pritisnil sem jo k svojim ustnicam..,, ona je molčala.,.. Mesec je razsvetljeval mirno noč, iz vasij okolice našega trga se je razlegala pesem. ,In zakaj?" ponovil sem, ko je stala Ona kraj svojega kolesa. Tedaj pa je nagnila glavo in mi zašepetala ljubljansko govorico na uho. .Pojdite, Bog Vam daj srečo!" dejal sem ; odpeljali so se; „na svidenje!" klicali so tržani, jaz pa sem zaklical nji: „Na svidenje, na Dunaji!" Odšli smo počivat, meni pa se je zopet prikazal prizor iz Karlovega gledišča: sanjal sem do poznega jutra. Velecenjena gospodičina! Naj Vam bodejo te vrstice v prijazen spomin, obiščite naš trg še večkrat : vselej bodete prijazno vsprijeti. Kadar pa odidete mej ptujce, tedaj se spominjajte na svoj narod: ostanite mu zvesta hčerka 1 Vem, da govorim iz srca vseh tržanov, ako Vam kličem: „Po svetu srečna hodi !* toda ne zabi na nas, na Slovence 1 * * * Danes.... še spomini na to umetnico. Obudila si jih, in ne morem si kaj, da se ne spominjam vsaki večer, kadar se sprehajamo po trgu. Tebe umetnica slovenska: častim Te, umetnico!-- D&, to potovanje! Že postanek tega potovanja je bil značilen za polutemo, v kojo ao poviti naši odnošaji za gospodo na Dunaju. Ne prihaja nam na misel, da bi hoteli šteti v poseben greh našemu miuistru-predniku, da je bil tudi on med onimi, na koje je namignil dr. Lagiuja v svojem večkrat omenjenem govoru, rekši : najprej se uče T šoli spoznavati svoj narod iu svojo domovino, potem se uče, kako je v Afriki in v Avstraliji, a o razmerah v naših južnih pokrajinah jih ne uči noben učitelj... !« Ne štejemo v zlo gospodu grofu, da ni poznal naših pokrajin, kajti ta nedostatek je splošen. Konstatovati pa moramo — in menimo, da ne zagrešimo s tem nikake posebne indiskrecije —, da so imeli naši poslanci često hude burbe, ne proti zli volji nj. ekscelence — kajti uverjeui «mo, da ile volje ni pri njem —, ampak proti njega ne-poznanju stvarij in ljudij na Primorskem. Ko so se nekoč izvestni državni poslanci tako prepirali — džt, prav prepirali — z g. ministerskim predsednikom, izvedeli so, da je neka oseba — govori se o nekem odličnjaku na Goriškem — in-formovala gospoda miuistra v tem zmislu, d a s o Slovenci [nenasiten in surov narod, s kojim ni možno občevati in ki drzno pretirujejo vsako s t v a r. Dotični poslanci so se na to odrezali na kratko: ekscelenca, po takem bi bilo najbolje, da greste sami tja doli prepričat se! In tako se je zgodilo te dni. In dobro je bilo tako. Njegova ekscelenca je videl sedaj to naše ljudstvo, in uveril se je na svoje oči, da to Jjudstvo ni surovo ali zlobno, ampak da je bistro, željno pouka, miroljubno, polno spoštovanja do vsake avtoritete, zavedajoče se in tirjajoče svojih pravic v gospodarskem, politiškem, narodnem in kulturnem pogledu. Povsod, gori od Predela pa doli do Pulja, je čul iz ust zaupnikov naroda, da se isti čuti solidarnega «6 svojimi poslanci, da je torej to, kar zahtevajo poslanci, želja in volja vsega naroda. Njeg. ekscelenca vć sedaj, da za slovenskimi poslanci stoji narod; vć sedaj, da so opravičene pritožbe, ki jih izjavljajo naši zastopniki; in sosebno v6 sedaj, da je Primorska po ogromni večini slovanska dežela in da torej politika, ki se je tirala do sedaj v tej pokrajini, nikakor ne odgovarja resničnim narodopisnim odnošajem. Mi pa bodemn Čestitali ne le sebi in pokrajini, ampak tudi državi in nj. ekscelenci, ako bo-demo videli, da je zadnje potovanje g. minister-skega predsednika privelo do tacega spoznanja. Vsakako pa se nadejamo, da bodo naši poslanci odslej uživali nekoliko več vere — po potovanju miuisterskega-predsednika grofa Badenija. Politiike vesti. V TRSTU, dne 19. septembra 1896. Jugoslovanski klub. „Soča" piše: „Ba-deni ni prišel na Primorsko le na sprehod, to je gotovo. Ali enako gotovo je, da ni prišel edino le poizvedovat o željah in potrebah prebivalstva ter pogledat naše razkričane odnošaje na svoje oči. On je praktičen mož, zato je hotel izvedeti v prvi vrsti, na kakih nogah stoje poslanci z 1 j u d s t v o m, i n — ali je mogoča večja zveza slovanskih poslancev na jugu, da bi se mogla vlada na nje ozirati. Da so naši primorski poslanci pri ljudstvu zelo priljubljeni, to je videl in slišal. Ali uveril se je tudi, da naši zastopniki so pripravljeni za tako parlamentarno skupino, saj ljudstvo samo naravnost zahteva — jugoslovanski, klub. Še nikdar ni bila tako živa potreba jugoslovanskega kluba, kakor zdaj, še nikdar ni taka skupina imela toliko upanja na izdatne vspehe. To je kakor pribito. Kdorkoli bi se upiral taki združitvi jugoslovanskih poslancev na Dunaju, tak zasluži naslov narodnega zločinca, zasluži preziranje in zaničevanje naroda. Kdor bo ruval proti jugoslovanskemu klubu, tega smemo z vso pravico imenovati — narodnim našim nasprotnikom«. To izjavo goriškega glasila jemljemo na znanje kakor znak, da goriški rojaki soglašajo z Tržačani in Istrani glede na to vprašanje. Svoje stališče smo označili v uvodnem članku današnjega zjutranjega izdanja. Vendar bi hoteli pridodati še par misli. V današnjem zjutranjem izdanju smo se sklicevali na trdno organizacijo poljskega ,kola" vzlic vsem razlikam v političnem in verskem mišljenju posamičnih členov in smo pridodali, da to, kar je mogoče tam, moralo bi biti mogjče tudi med hrvatskimi in slovenskimi poslanci. Danes pa nam je izjaviti, da je vnas pravo za pravo še bolj možno ukupno delo poslancev nego pa med Poljaki. Kajti vez, ki bi morala spajati naše poslance v trdno falango, je etično in moralno veliko višja nego ona, ki spaja poljske poslance. Tudi tam jih spaja ukupna korist, ali tam je le korist privilegovanih stanov in kor-poracij, korist poznane oligarhije poljske, dočim se narodu niti ne sanja o tem, kaj počenjajo in kaj ne počenjajo poslanci na Dunaju. Pri nas pa se narod zaveda in želi onega, po čemer bi morali stremiti vsi poslanci, ter je ona vez, ki naj spaja poslance vjedno skupino — volja naroda in življeuska korist istega! To je velik razloček : v poljskam kolu spaja sebičnost — v našem jugoslovanskem klubu naj spaja slovenski patrijotizem. Nam je torej patrijotiška dolžnost, da se postavimo po robu vsaki državnozborski kandidaturi, ki bi bila naperjena proti najnujneji potrebi naroda — proti jedinstvu med poslanci. Imen ne navajamo; kdor hoče, nas je razumel. A sosebno v sedanjih hipih je vsako intri-govanje v tem pogledu frivolna igra z usodo naroda. Po čem mora vendar stremiti sleherni narod ?! Gotovo le po tem, da pride do primerne veljave. Po tem moramo stremiti tndi mi, in naj se že vlada zove Badeni ali kako drugače. Do veljave pa smo prišli tedaj, ko smo prisilili razne činitelje, aa računajo z nami. Vsakdo pa hoče vedeti, s k o m mu je računati. To dejstvo je grof Badeni z ozirom na nas Slovence izjavil že pred več časom : Ich suche ja die Slovenen, a b e r i c h findesie nirgends! Ako nas je iskal že takrat, koliko bolj si mora želeti sedaj, da se združimo v trdno organizacijo, ako je res, da na-meruje smer vladnega sistema potisniti bolj na desno, in ako je nam samim res do tega, da dosežemo to, po čemer mora stremeti sleherni narod — ako hočemo priti do veljave. Kar se govori sedaj o bodoči večini v državnem zboru, je seveda le kombinacija. A denimo, da je kaj verojetnosti na tej kombinaciji; potem pa moramo reči, da oni, ki intriguje proti združenju naših poslancev, se ne pregreša le proti koristi naroda, ampak je stopil tudi v opozicijo proti... sedanjemu ministru-predsedniku. Opozicija proti ministrom sicer ni nikak greh — celd zaslužno delo je mnogokrat —, a opozicija v trenotku, ko se uameruje kaj dobrega, je pa jako odijozen in vsega obsojanja vreden čin. Dopolnilna državnozborska volitev na Kranjskem. Čudne so razmere na Kranjskem. To nam je pokazalo tudi volilno gibale za dopolnilno volitev na mesto bivšega državnega poslanca, pokojnega kanonika K1 u n a. O nasprotstvu med narodno in konservativno stranko niti ne govorimo ; to je že umevno samo ob sebi. Ali to gibanje poganja čudne mehurčke tudi v konservativnem taboru samem. Čudne in ne čudne. Da govorimo resnico: nam se ne zde čudni. Prišlo je, kakor je moralo priti prej ali slej. Predvoumna je bila vsa akcija konservativne stranke na Slovenskem. Poslanci na Dunaju so bili med nasprotniki krščanskih socijalistov, na Kranjskem se je vršila vsa agitacija njih stranke na podlagi programa istih krščanskih socijalistov. Goriški konservativci so že parkrat izrekli najstrožjo obsodbo na .klunovanju", zavzemši se odločno za krščanski socijalizem, dočim njih najožji somišljeniki na Kranjskem sedaj ne pripuščajo kandidature, cikajoče na krščansko socijalno stran. Žitnik se mora umikati predŠušteršičem. V vrsti konservativcev je navstala zmešnjava. Vodstvo stranke se drži Sušteršiča, vsled česar nekateri odličnjaki zapuščajo nje vrste. To navskrižje v menenjih se nam kaže — kakor omenjeno gori — sedaj, ko sta — kakor čitamo v „Narodu* — v vrstah konservativne stranke nastopila dva kandidata za dopolnilno volitev na mesto pokojnega Kluna: vodstvo stranke kandi-duje odvetnika dr. Sušteršiča, krsčansko-so-cijalni volilni odbor pa dr. V. Gregorčiča. Izvoljen bode seveda prvi. Radovedni pa smo, na kojo stališče se postavijo sedaj krščanski so-cijalisti goriški nasproti tema dvema kandidaturama. Deželnozborake volitve na Štajerskem. Kandidsdje narodne stranke za dolenještajerske skupine mest in trgov so: g. Ivan Kočevar, župan v Središču, za skupino Ptnj, Ormož, Središče, Lju-tomer-Rogatec; g. Dragotin Hribar, lastnik tiskarne, trgovec in izdajatelj .Domovine*4 v Celju, za skupino : Celje, Brežice, Laško, Sevnica, Gornji grad, Ljubno, Mozirje, Žalec, Vojnik ; g. Ivan Kačič, c. ki*, notar v Šoštanju za skupino: Slov. Gradec, Slov. Bistrica, Šoštanj, Muta, Marenberg in Voze-nica. Slovenski kandidat za mesto Maribor še ni določen. — V kmečkih občinah mariborskih kan-diduje proti župniku Lendovšeku neki Fr. Giret-mayer iz Maribora, v sevniško-breškem okraju pa so Bizeljčani proti župniku Žičkarju postavili kot kandidata g. Ivana Balona, dež. komisarja za vinarstvo, ki je pa izjavil, da ne vsprejme kandidature. Ati res pojde? „Hrvatsko Pravo" javlja, da bau Khuen-Hedervary odstopi v mesecu oktobru. Vzrok da je slabo zdravje. Ban je odšel baje v Norvegijo iskat — zdravja. Povrne se v oktobru. Položenje v Turčiji. Usodneje in usodneje postajajo vesti, prihajajoče iz Carjegagrada. Položenje da postaja neznosno za krščansko prebivalstvo. Vse obhaja čutstvo kakor da mora vsaki trenotek počiti huda ura. Turki da ne prete samo vedno nemirnim Armencem, ampak kristijanom sploh. Vsi zapori so polni' Samo Armencev so zaprli te dni do 6000. Na stotine zaprtih da umirš, od glada, ker sodrga, zbirajoča se okolo zaporov, požre sproti, kar bi morali dobiti jetniki. Vsako noč se nadaljuje vršenje smrtnih kazni. Take grozne vesti so prinesli v Beligrad potniki iz Carjegagrada. Toda, bodimo pravični. Na vseh teh groznih homatijah sedanjih ni kriva le Turčija, ampak mnogo ima na vesti sebična Angleška. Le-ta kuj-ska na vseh straneh in križa nakane druzih vlasti; a to iz gole jeze, ker v Carjemgradu sedaj ne velja nje upliv. Da ni angleškega hujskanja, gotovo ne bi bilo teklo toliko krvi, ne v Armeniji, ne v Carjemgradu, ne na Kreti. Angleška hoče imeti svoj dobiček, bodisi tudi, da si ga mora vzdigniti iz človeške krvi. Različne vesti. Ob sedemdesetletnici. Pred par dnevi smo priobčili v „Edinosti" podlistek, došel nam iz rodoljubne ženske roke, v kojem je bilo rečeno, da je Litija, ta prijazni kraj tam ob bregu bistre Save — prava izjema na Kranjskem. „Med onimi ljudmi je življenje, je zavednost, je boj in strah kakor pri nas ob mejah .... osobito ženstva nima tacega vsa slovenska zemlja..." Tako je pisala naša podlistkarica. In mi jej verujemo, jej moramo verovati, da je Litija res zavetišče rodoljubja, dom domovinske ljubezni — verujemo, ker vemo, da biva tam — Luka S v e t e c, da je ta starina vžgojil sedanjo generacijo rodoljubov in rodoljubk litijskih! Srebrno - beli lasje dičijo vrednega starino S v.e t c a..... osivel je mož v poštenem delu za svoj rod. S v e t e c je veteran med bojevniki slovenskimi. Politiško življenje naroda slovenskega v treh desetletjih — torej v imenitni dobi našega preporoda — je nerazdružno spojeno z imenom Luke Svetca, ki nam je malone sam ostal iz dolge vrste sotruduikov očeta naroda slovenskega, dra. Janeza Bleiweisa. Luko Svetca smo videli na delu: v parlamentu na Dunaju, v deželnem zboru kranjskem, ob pisateljski mizi, v notarski pisarni, v glavnem vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda, s časnikarskim peresom v roki, v socijalnem življenju, v svoji rodbini: ali povsodi smo videli Svetca z ognjenim srcem, polnim Jju-bavi za rod svoj in zemljo svojo. On je v dolgem svojem življenju vsikdar sledil le jedni zvezdi-voduici: skrbi za napredek in povzdigo naroda slovenskega. Tej skrbi je posvetil vse sile plodovitega življenja svojega. Na svetu ni drugače mogoče: tudi S v e t e c ima nasprotnikov. Dd, ravno okolo njegove osebe je bilo precej vihre v poslednjih letih. Toda to jedno mu morajo pripozuati tudi oni, ki ne soglašajo žnjim: njegovo poštenje, njegov kristalno čisti značaj in čistost njegovih namenov. Sneg števila let je legel na glavo Svetčevo, ali čelo mu je jasno, vedro in ponosno, v zavesti, da je hotel vsikdar le dobro. Jutri bodo imeli v Litiji lepo narodno svečanost, Luka Svetec pa svoj častni dan. Ta stari boritelj praznuje sedemdesetletnico svojega rojstva. In praznuje jo v božji milosti. Kajti le redki so oni, ki bi dosegli to lepo starost ob toliki čvrstosti telesa in dnha. Jutri bodo zbrani okoli Svetca njegovi čestilci. Mi ne bo demo talesno med njimi: toda v dahu stali bodemo tudi mi v prvi vrsti gratulantov, izražajočih svoje veliko spoštovanje do moža, ki je mnogo delal i■ osivel za narod. Utihnita jutri prepir in nasprotstvo in vsi združimo se v prošnji do Vsemogočnega, da bi nam še mnogo let ohranil narodnjaka in poštenjaka — Luko Svetca! Prevzviienemu vladiki tržaškemu poklonile so se danes deputacije „Slov. čitalnice-, „Tr-žaškega Sokola-, „Kmetijske družbe*, „Hranilnice in posojilnice„Del. podpornega društva", „Tr-faškega podp. društva«, podružnice družbe „sv. Cirila in Metoda«, pol. društva „Edinost«, „Slov. pevskega društva" in uredništvi „Naše Sloge" in „Edinosti". V imenu vseh deputacij je nagovoril vladiko predsednik „Del. podp. društva«, g. prof. Mate Mandič, uverivši ga o neomejeni uda-nosti slovenskega ljudstva do katoliške cerkve. Zajedno je govornik izrazil prošnjo, da bi bil prevzvišeni narodu hrvatsko-slovenskemu ne le cerkveni pastir, ampak skrben oče in zaščitnik v vseh pogledih. Prevzvišeni je preljubeznjivo vsprejel te deputacije, izrazivši svoje vesejje na tem, da smo prišli k njemu „starcu". Vsikdar sem bil zvest sin svojega roda — rekel je blagi mož — in ostanem tak do hladnega groba. Vsakdo naj ljubi svojo narodnost, a zajedno naj spoštuje druge. V tem smislu je naprosil odposlance društev, da nqj vzgajajo narod. O predstavljenju členov je prevzvi-ieni prijateljski stisnil roko vsakemu posebej. Premilostni je odpustil deputacije istotako prisrčno kakor jih je vsprejel. A mi smo ponesli seboj averjenje, da je tržaška škofija dobila blagega pastirja. Vendar dobiček. Kadar hočejo naši rudeči kaj doseči, tedaj groze. In sedaj groze zopet, da prestopijo k protestantizmu radi — jutršnje procesije. Ker pa vemo, da so vso to gonjo proti procesiji uprizorili v prvi vrsti židje, moramo le želeti, da bi ti protestanti proti procesiji res iz* vršili svojo grožnjo. Kajti tako bi imelo krščanstvo vsaj nekaj malega dobička: približalo bi se mu nekaj — židov. Procesija dne 20. septembra v Trstu. Ome-nivši, da je mestno starešinstvo v Trstu prepovedalo svojim podrejenim uradnikom, da se ne smejo ndeležiti procesije dne 20. septembra, pravi zagrebški „Tagblatt", da je to provokatoričen čin, ki se naravnost križa z državnim temeljnim zakonom, po kojem zakonu je vsakemu državljanu in to tudi katoliškemu — ako tega ne ved6 prostozidarski italijanissimi v občinskem zastopu — dovoljeno svobodno izvrševanje svoje religije. To počenjanje: oviranje katoliškega občinskega uradnika, da se ne sme udeležiti procesije, je z eno besedo — skrajna drznost. Beg — v obljubljeno deželo. Poroča se nam, da je mnogi naših rudečik danes zbežalo v _ obljubljeno deželo, v Italijo, v Videm. Kako se vendar boje cerkvenih obredov katoliške cerkve! No, strah je lepa reč. — Toda tam v Vidmu jih pričakuje lep užitek. Navlasč za naše tržaške — begune bode predaval neki profesor S c h i a v o -n i o — XX. septembre. To bo dobro dćlo našim begunom, ki bodo čuli — ^neavstrijske glasove. Mi imamo pri rokah dobrohoten nasvet: kar tam doli naj ostanejo! Tako bode pomagano vsem, njim in — nam. Njim ne bode trebalo več sopsti tega težkega avstrijskega vzduha in prihajati v neprijetno dotiko z nami ščavi, in mi bomo tudi dihali svobodneje. Kaj pravite k temu predlogu ? I Glasovi o sestanku Badenija v Trstu. „Volks-wirt. Wocheuschrift« na Dunaju, govorć o Bade-niju v Trstu, omenja večletnih prošenj in zahtev od strani naše občine in trgovinske zbornice, ka- tere so ostale cela desetletja le — pi« desideria. Kakor je „Edinost" pisala, je minister obljubil, da se hoče interesovati toliko glede železnice, kolikor glede prepotrebnega vodotoka za Trst. Kar se tiče novo železniške zveze z našim mestom, vemo skoro za gotovo, da čez Predel ne pojde, če tudi bi bil Badeni predelist, ker v današnjih, le na videz mirnih časih ima v zboru ministrov vselej prvi glas in odločilen glas minister vojske. On se je nekoč iz vojaških vzrokov izrekel proti predelski železnici in zdi se, da še vedno trdi tako. Trst pa mora imeti železnico. Prepiranjem in izbiranjem pa se ne zidajo železnice. Shod slovenskih in hrvatskih vseučiliičnikov. Dne 20. t. m. priredi znani kvartet slovenskega akademišnega ferijalnega društva „Sava« v Samoboru koncert in plesni venček. Od strani slovenske akademične mladine mislijo o tej priliki predlagati, da bi se združili slovenski in hrvatski vseučiliščniki v pogovor. To bi bilo zelo koristno gledć medsebojnega postopanja. To pa tem bolj, ker letos ne bode abiturjenskih shodov. Kontrolna zborovanja brambovcev se bodo obdržavala v vojašnici v Rocolo po tem le redu : dno 25 oktobra se morajo predstaviti vsi vojaki, pripadajoči polku št. 5. po abecednem redu, A do G. ; 26. oktobra od H do O, 27. oktobra od P do S, 28. okt. od T do Z. A 29 oktobra so poklicani vsi topničarji, kavaleristi, vozarji in dr. Dne 30. in 31. oktobra pa vsi drugi vojaki, ki niso prideljeni c. kr. polka št 5. Prihod vojakov. Včeraj priplul je Lloydov parnik „Medea" ter v novi luki izkrcal batalijon pešpolka Št. 75 z 13 častniki in 292 možmi; batalijon lovcev št. 1 z 15 časuiki in 310 možmi, 2 stotniji ženija z 6 častniki in 180 možmi. Vojaki prihajajo iz Kotora v Dalmaciji. Nastanili so se začasno v Rojanu. Danes zjutraj so odšli po železnici vojaki polka št. 75 in batalijon lovcev; na večer odrinejo pijonirji. Dantejev spomsnlk v Tridentu. Veliko je bilo že prepira o tem spomeniku, no, sedaj se vidi, da ga vendar postavijo velikemu pesniku — pekla. Italijani ne opuste nobene prilike, da ne bi vzbujali ljudstva in vzgajali ga za svojo idejo. Včeraj v Piranu, jutri v Tridentu. Tega jim ne zavidamo, ker vsak narod proslavlja svoje duševne velikane, ali kakor nam je znano iz minulosti, se ti prazniki uporabljajo premnogokrat za izražanje drugih, po našem mišljenju nepatrijotiskih idej — nepatrijo-tiških v našem avstrijskem zmislu. Tako so si tudi sedaj naložili tridentinski dijaki težko nalogo — probuditi indolentnega Tridentinca in ga pripraviti sposobnim za ta njih praznik. Na nekem dijaškem kongresu so izrekli misel, da je treba združevati prebivalce mest z onimi na deželi, da bi bili jeden za drugega v lasu sile. Naš .Mattino" se sicer veseli teh pojavov, a vendar vsklika tožno: „Kako je pa pri nas tužno". Dragi „Mattino", mi sicer ne vemo kako in kaj se govori na teh „dantiških" shodih, to pa nam je za gotovo znano, da je vsaj jeden del italijanskega ljudstva toliko v mestih kolikor na deželi, glej Gorico, Poreč, Piran, Pulj, Koper in notranje vasi v Istri, že tako zdivjan vsled vednega nepoštenega hujskanja, da se je bati že skrajnih posledic za naše ljudstvo. In kaj, ko bi to nase ljudstvo jelo reagovati ? A da se razumemo: mi bi želeli cel6, da bi Italijani prav pogosto proslavljali spomin svojih resničnih duševnih velikanov, stebrov stare latinske civilizacije; toda zlorabljajo naj se ne take slavnosti za širjenje nestrpnosti iu fanatizma, ampak širijo naj se prosvitljeni nauki onih prosvitljevnih duhov — nauki civilizacije in strpljivosti. Lov na čeike otroke v Brnu na Moravskom. Čehi v Brnu so sklicali shod, na katerem so pro-testovali proti lovu češke dece od strani zagriženih Nemcev. Prvi govornik, urednik „Hlasa", P. Schillinger, je razpravljal o točki: „Češki otroci spadajo v češke šole". Govoril je razumljivo in kaj prepričevalno. Za njim so nastopili še drugi govorniki. Slednjič je stavil Jaroslav Tuna, tajnik ljudske stranke, resolucijo, v kateri so se vsi izrekli za uvedenje materinega kakor učnega jezika v šole. Dr. Tuček je izjavil veselo resnico, da so 17. oktobra 1877 odprli v Brnu prvo privatno češko ljudsko šolo z 29 učenci, a danes imajo že 4 šole z 2300 otroci. A še jih 15 # obiskuje nemške šole. To bi veljalo tudi za nas, ko bi zamogli namnožiti v Trsta več naših šol. No, sedaj upamo, da gosp. minister sam poseže vmes in nam dovoli potrebnih šol. Trst je bogat — na krčmah. Neki popotnik piše v „Mattinu", da je te dni prehodil Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico, a da nikjer ni našel toliko krčm in žganjarij, kakor v Trstu. Nikjer ni srečal toliko pijancev in, kar je posledica temu, ni videl toliko ljudij romati v zapore zaradi pijanstva, popevanja, razgrajanja m drugih nečloveških činov. Pripominja pa ob jednem, da po velikem delu privaja do tega stanja umazana reklama naših židovskih časnikov, kateri prav odijozno opisujejo vse zločine, babarstva in domače skrivnosti. To je gola resnica, zato pa je tudi nekdo imenoval Trst — mesto pijancev ! Kako hočete, da bode drugače, ko je po mestnih ulicah blizo 2000 otrok brez nadzorstva, brez šole. V mestnih šolah poučuje nič manj nego 26 učiteljev in učiteljic židovske vere — ali le-ti uče otroke krššanske morale, kaj ?! Madjarizacija. Županstvo v Zala-Egeiszegu, kamor spada hrvatsko Medmurj^, je naprosilo kardinala Vasarya, naj odpravi hrvatske molitvenike v vsem Medmurju in naj uvede madjarske namesto teh. To nalogo je prevzel neki poturica, imenovan Istvan Terbocza, ki je zagovarjal svoje priporočilo s temi le razlogi. Madjarskimjveronaukorn in madjarsko molitvijo se najložje poraadjari narod medmursfci. Kadar bodo medmurske matere učile Boga moliti v madjarskem jeziku, a deca v cerkvi in v šoli bodo morala moliti iz madjarskega molitvenika, potem dosežemo svojo svrho, po kateri teži vsaki častiti Madjar m težiti mora. „Hrvatska domovina", iz katere posnemamo to vest, vprašuje : „Radovedni smo, kako hoče primas, pod kojega ne spada Medmurje, rešiti ono prošnjo". Decimalni (as. Francszi so kaj fini ljudje, oni so nam dali decimalno mero, meter; zatem smo dobili denar krone, ki slone na ravno tej meri. No, zdaj še premišljujejo, ali bi se ne dal tudi čas porazdeliti na decimale. Zakaj ne ? Mi delimo dan na 12 ur. Italijani štejejo še dandanes po starem od ene do 24. ure brez preneha. Čas teče, nič ne reče, njega zamoreš deliti kakor ti drago. Decimalna ura bi imela potem 100 minut in minuta 100 seknnd. Leto 1900 namerujejo Francozi pričeti s tem štetjem. Na oglas „Goriike tiskarne", kojega najdejo čestiti čitatelji na drugem mestu našega lista, opozarjamo še posebno. Ta tiskarna jo pruskrbljona vsemi tiskarskimi potrebščinami. Zlasti opozarjamo Se, da zvezke „Slov. knjižnice" razprodaja tobakarna g. Lavrenčič, a na trgu pred veliko vojašnico. Najnovejše vesti« Kodanj 19. Car je vsprejel barona de Oaza, ki je izročil darov v imeuu 8000 Francozov. Ti darovi so bili namenjeni že za poroko carjevo. Ta častni dar sestoji iz porcelanaste priprave. Ista obseza tudi 32 krožnikov z grbi francoskih provinci j. Med darovi sta tudi dva albuma s slikami francozkih umetnikov. Pariz 18. „Agence Havas" javlja, da niso resnične vznemirjajoče vesti, ki se širijo o zdravju velikega kneza prestolonaslednika ruskega. Pariz 18. Pisarna munici^alnega sveta je odobrila program slavnosti povodom bivanja ruskega carja v Parizu. Ceste od kolodvora do ruskega poslaništva bodo odičene, municipalna poslopja bode razsvetljeno in bodo vihrale zastave na njih. Nadalje se priredi velika ljudska slavnost za ves Pariz. Odborom za posamične okraje mesta se odloči subvencija 100.000 frankov, 200.000 frau-kov razdele med uboge. Dan^Jak« bova« 18. mt Državni dolg v papirju „ „ v »robni . . Avstrijska renta v bIiUu , „ * kronal) Kreditne akciju..... London 10 Lat. .... Napoleoni....... 20 matk . ... 100 Hali. i'-- iptembi danes . . 101.45 . 101 60 . 123.45 . . ioi.ao , . 369.— . . 119.45 . 9.58 . 11.74 . 44.30 m lttaa. včeraj 101.50 101 65 123.55 101.15 869 10 119.75 9.58 11.73 J0-25 Tvgow(n«kn bmo<»v«< d 8'/t—93/4 Telovadci, II. oddelka: (oddelek .u starojp gospode) ob p->n. in petkih od 71/,—8'/, Telovadba gojencev: ob sredah in sobotah do 1. marca od 4—8 od 1. mari-a daljf od 3—6 Telovadba otrok: ob torkih in čtrtkih do 1. marca od 3—6 od 1. marca naprej od 4—7 Ženski I, oddelek: ob četrtkih od 7>/ __9" Že n« ki II. od d.: ob ponedeljkih in petkih od 1. marca od 5—6 od 1 marca dalje od 5i _6Va Dr. Josip Martinis specialist za bolezni na očeh in operater dunajske bolniške klinike prof. Schnabela, ordinuje od ll1^ do 1 ure, ulica S. Lazzaro N. 17 II. nadstr. Ambulanca za siromake od 1.—2, ure zastonj. Velika zaloga ■ena* ili slame v omotih (balah), OV0A in otrobov po najprimernejih cenah v Via Scussa št. 3 in Via Ceppa it 4, palaca Panfili. Ivan Tureo — Via Campanile št. 9, telefon N. 687 — oddaja belosvetlobne svetilke s katerimi se nf* boji nobene konkurence. Postavljenje na mesto z garancijo in v potreb« tudi popravke in čiščenje izvršuje brezplačno. -»i Via Nuova na vogalu via S. Lazzaro No ve naročbe najmodernejšega blaga za zimsko sezono so nam užo prispele in so: Perkali, saten), volnene tkanine za gospe in gospodo.Veliki izbor ovratnikov iti ovratnic vsakovrstno bnrve in velikosti. Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače in kituičarke. Uzorci na zahtevo franko. Blago Be rnzšilja poštnine prosto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu-najnim naročnikom se priporočata udana Alte & Zadnik. Zaloga pohištva tvrdke Alessdndr o Levi Min »i Trst, Via Riborgo, 21 in Piazza Veochla it. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato Bkladisče ogledal in vsakovrstnih Blik. — Na jsahte vanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, aH na železniško postajo, ne da 1>i za to raČunil stroške. z jako lepo prostorno prodajalnico, magacini,konjskimi hlevi, / j i+H tik velike železniške postaje, vse VI LUVI llvj.v piav lepem in dobrem stanju, GORIŠKA TISKARNA A. Gabršček v Gorici, Gosposka ulica št 9. ima v zalogi vse tiskovine za županstva, šole, sodišča, cerkve itd. — Izdaje časopise: » tednik, cena gld. 4*40. .Primorec , vsakih 14 dnij, cena 80 nvC. „Slovanska knjižica", za jedno leto glđ. 1.80. Doslej izšlo 54 snopičev. „Knjižnica u mladino", tEzgTZ 25 nč., za naročnike 20 nč.Doslej izšlo 20 snopičev V Trstu prodaja prve tri tobakarnar M. Lavrenčič, nasproti veliki vojašnici, na kar opozarjamo Slovence v Trstu in okolici. Bratio Rihsiri^ izdelovatelji oglja v sv. Petru, VI HIJC lliuai priporočajo svoju zaloge v Trstu: Vta Pondares mt. jf, Piazza deUa VaUe 2, via Madonina 2, Ptazzetta Cordatuoli 2. z uhodom tudi v ulici lorrente po najnižjih cenah. Oglje I. kakovosti, karbonina, kok, drva na metre itd. Naročbe se sprcmljejo tudi z dopisnico. )) r via Molin piccolo štev. 1, toči najbolje znnno seno-zeško marčno pivo, istrska, dalmatinska in bela vina. Izborna nemška in ital. kuhinja. Točna postrežba. Za obilno udeležbo s« priporoča Iran Outjahr. Stenografa ali spretnega pisarja sprejme pod ugodnimi pogoji 1. oktobrom 1896. odvetnik dr. M. Pretner v Trstu Corso, Piazza S. Giacomo št. 1. IZLOŽBA POHIŠTVA Trst in Dunaj, ArcgoJ© EM^ra* Via Torrer.te s V 32, 1. nsfr., vštric gledali11 [motna. Ima zalogo pohštva /a delavce, uradnike, zarja dot -o blago, neverojetno nizko cone. Postelje <>d gld. 13 do 14, omarje gld, 14.50, ponoćne omarice, line, po 6 in 8; chifoniers, na jedna vrata, fini, gld. 18. Umivnlniki gld. lil; Hvete podobe in slike krajev, jako fino delo, po gld. Ji.--; ogledala, stoli, Bitima, lesovje, indijsko trnje. Bogat izbor pohištva in tapetarij za gosposka stanovanja: spalnice, sobe za obed, za vsprejemanje, kabineti, po najniži ceni. Za Istro in Dalmacijo se ve računa ambalnSa. mm^m ..:„ vr- ^ v.-, i, .... L1.«*** . ■:;} Zopet se je pokazalo, da so rM e t e o r" brzi stroji prve vrste. — S takimi stroji dobila sta se o veliki pocestni dirki Trst - Mestre v I. kategoriji prvi in drugi premij prevozivSi 188 km. v 7 urah 23 minutah in v II. kategoriji tudi prvi premiji. Zastopstvo in skledišče FRED JEGHER, piazza delle Poste. Sola via Miramar štv. 17. Otvoritev pivarne Corsia Stadion št. 19. (ex Jteimond) Podpinani štejem si v čast javiti slavnemu p. n. slovenskemu občinstvu, da sem prevzel na svoj račun znano plvnvno k vrtom v ulici Stadion, hšt. 19, kjer je „Tržaško podporno in bralno društvo". Točim znano zdravo Judtmannovo pivo po 26 nč. istrsko fino vino po 40 nč., teran po 56 nč., belo štajersko po 48 nČ. litor. Kosila dobivajo se v pi varni kakor Čoz ulico po 20 ni1,, večerje od 18 nč. daljo. Zajedno vsojam se javiti slavnemu občinstvu, da imam pripravno sobo zet klubove večere na razpolago. Odda se, ako se prijavi želja dan prej. Postrežba je točna in brza Priporoča se toplo slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Makso Lavrenčič, gostilničar ulica Stadion 19. i-:. .jčž*?v.t Prijava. „Csarda alla Posta", Angelja Capelan-a povzetje mrtvaških sprevodov, Corso No. 47 — zaloga ulica Sette fontane 24 A — Telefon N. 121. Prevzimlj e vsakovrstne prenose mrvih v mestu in zunaj. Velika zaloga kovinskih krst za mrtvaško sprevode, kakor tudi lesenih od gld. 4.50 za odrasle. Prodaja na debelo in drobno porcelanaste vence, jagode vezane na medeni žici, umetno cvetje, trakove z napisi. Ima v zalogi cvetja vsakovrstnega za poroke, plesove, palme in crkoeno posodje, vso lasten izdelek. Zaloga voščenih sveč, stearink prve vrste in oprave za otročiče. PrUateUem pristne vinske kapljice na znanje! Odprl sem v ulici S. Giovanni št. 10 popolnoma na novo urejeno gostilno (prej pri „Zlati kroni") preskrbljeno z izborno vinsko kapljico, izvrstnim pivom in o-kusnimi jedili. Udani «X. Štoka, lastnik. Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gorz) ulica Morelli 17 Hi; pr.poiuca preć. i) u li ■> c u