Domovina
ILOVCNIAN
MODNIM NCWIPAMft
CLEVELAND 8. 0.. MONDAY MORNING, AUGUST 16, 1949
LETO LI.—VOL. LI.
BH SLOVENIJE
' UMRLI SO: Vaclav SkruSny tem kraju v Ljubljani, Jote Žgajnar v stilničarja Zdenski vasi, Viktor Malenšek v St. Rupertu na Dolenjskem,
Jožef Grašič, častni dekan v Cerkljah na Gorenjskem, Franc Zdobovšek v Hrastniku, Anton Klinc na Gorenjem Polju, Jože Smodiš v Murski Soboti, Franc šumbergar v Spodnjem Kašlju,
Viktor Tesovnik na Ježici, Ivan. ka Blaznik v Kranju, Rozika
veleposestnika, go-in lesnega trgovca Antona Merlaka, pri katerem so našli nekaj več podplatov. Njegov gozd, ki je obsegal nad 200 johov, so pa titovci že skoro vsega izsekali.
SMRT FRANA GOVEKARJA. — V Ljubjani je preminul biv. magistrate ravnatelj, in kulturni delavec Fran Govekar. Pokojnik je znan po svojih drs-
na oiazma v nrauju, iwsiiva »	j«.	“."j-. «...
Klopčič v,Ljubljani, Josip Sever matižacijah Desetega brata, Le
.. T	i-ranko Bln-nik v trmnfiHpv in Rokovnjačev. Sni
v Ljubljani, Ivanka Blaznik Kranju, Marija Kocmut Sv. Jurij ob Ščavnici, Franc Kavčič v Studenicah pri Mariboru, Milan Troha z Babnega Polja pri Starem Trgu, Janez Flere v Za-borštu, Dol pri Lj ubijam, Marija Ferlič v Ljubljani, Marija Jeromen, Ljubljana, Ivanka Blaznik v Kranju, Valerijana Gostinčar v Krašcah pri Moravčah, Anton Gabrijel v Ljubljani, Ludvik Mohorič v Ljubljani.
V ST. VIDU NA DOLENJSKEM so titovci zaprli tamo-šnjega kaplana Antona Berganta. Bergant je bil pri ljudeh priljubljen, zato je prišlo prosit za njegovo izpustitev nad 200 ljudi. Titovci so vse ljudi, ki so bili v tej deputaciji, segnali na neko dvorišče in ga zastražili. Za
gionarjev in Rokovnjačev. Spisal je tudi več literarnih del, med drugim roman Svitanje. Dolgo vrsto let je tudi sodeloval pri Slov. narodu kot gledališki kritik.
Kakor je bilo že nakratko po-ročano v našem listu, je umrla splošno poznana Mary Strojin, ki je dolgo let -obratovala farmo blizu Geneva, O. s svojim sopro. gom Jerryem.
Pokojna je bila doma iz vasi Brezova Reber, župnija Ajdovec na Dolenjskem. Po očetu sje je pisala IPdčjak in je ttila sorodnica znanih družin v Clevelandu, Jakšičeve in Kmetove. V Ameriko je prišla leta 1902. Prvič je bila poročena s Jožetom Lazarjem. Ko ji je mož
Cleveland Stadium August 24,1949
IMENOVAL QDBOR ZA IZPELJAVO CTS
Clevelandski župan Tom A. Burke je imenoval poseben odbor 1100 oseb, katere je v petek popoldne povabil 'v mestno hišo, kjer jim je v zborovalni dvorani mestne zbornice razložil, zakaj mora dobit} Cleveland izboljšan prevozni sitem. Načrt bi stal 22 milijonov dolarjev, kateri denar bo posodila vlada, a posojilo se bo vrnilo vse iz dohodkov prevoznega sistema tako, da ne bodo davkoplačevalci trpeli radi tega prav nič.
Pri primarnih volitvah v ek-
iv*« uooB.jom. *w	---- rri piuuamru vvmvuui v ujv-
umrl se je pred 21 leti poročila tobru bo treba o tenk glasovati1
.. t______ Dl..;:. TI„1_____Ul .	,	,	.	._____J
Jerryem Strojin. Dolgo let so vodili prijazno farmo, kamor 3o radi zahajali prijatelji in znanci iz Clevelanda in dru. god na obisk in na počitnice. Na tisti farmi je bilo prirejenih tudi nekaj prav veselih vinskih trgatev.
Predno sta šla na farme, sta Lazarjeva vodila znano Lazarjevo firmo z mehko pijačo. Pokoj, na Mary je bila splošno priljubljena, pri vseh spoštovana ter vedno pripravljena pomagati. Iz prvega zakona zapušča hčer Mary, ki je poročena z John Kodri-chem. Poleg teh zapušča v Clevelandu sestro Mrs. Joseph Longar, v Jugoslaviji pa sestri An-
Na 24. avgusta bo nekoliko sitno za nas, ki bomo prisostvovali žogometni igri v mestnem stadionu. To bo slovenski “Pa. pebh Day” v počast igralcu Franku Papesh, ki igra s clevelandskim krožkom Indians.	v ■uSw«,iii	....
Ampak tako je prišlo, da bo ge]0 in Antonijo. Dalje zapušča
—llrM/\fVnfl- tVHmr Ilflll If	J	1____J_SZ—- -	— /"S 1 „ - - „
in sicer v tem smislu, da se odvzame uprava poulične železnice iz kontrole mestne zbornice in da se zviša odbor prevoznega sistema od 3 na 5 oseb. Samo pod temi pogoji bi vlada posodila denar.
Župan je poudarjal, da bi šlo od tega denarja nad 9 milijonov dolarjev za mezdo delavcem, ki bi ‘gradili noto prometno mrežo, kar se bo posdbno poznalo ydaj, ko tovarne delajo nekoliko počasneje.
Od Slovencev sta (imenovana ta odbor dva iii sicer naš urednik Debevec, a American Steel & Wire Co. je zastopal Joseph Ftfolt.
■d
clevelandski krožeik prav tisti bratrance in sestrične: v Cleve-
tro nadaljuje
General Collins novi šef štaba za vojsko
Washington. _ Predsednfe Truman je imenoval dosedanje, ga namestnika generalnega Staža za vojsko za šefa tega štaba. To je general Joseph Daw-ton Collins, ki je bil med drugo svetovno vojno šef in komandant sedmega armijskega korpusa med invazijo v Normandiji in je nekaj časa tudi poveljeval našim četam na Pacifiku. Takoj, ko so Japonci napadli Pearl Harbor, je bil general Collins poslan pa Havaje, da je poveljeval 25 infanterijski diviziji, ki jo je vodil preko Guadalcanal in džungle v New Georgiji. Leta 1943 je bil pre-mečen na evropsko bojišče. General Collins je rodbm iz New Orleans. Sedaj je 63 let star.
—r---0-------
Velika Črna maša za pobite Slovence
Prinašamo odlomke te velike slovenske knjige, da vse Slovence nanjo opozorimo. Protikomunističnim Slovencem je pes nik Jeremija Kalin z njo sporne, nik postavil, če slovenski izgnanci za veličino slovenskega imena ne bi nič drugega storili, kot da je iz njihovih vrst ta knjiga izšla, so veliko storili in se v našo zgodovino zapisali. Slovenska hiša ne sme biti brez te knjige. Ne sme biti izobraženega Slovenca, ki je ne bi imel. Iz ljubezni do naše stvari knjigo do-
V CHICAGU JE DANES VELIKA SLOVESNOST ,
Pri čč. šolskih sestrah v Chicagu je danes pomembna slovesnost. S posebnimi slovesnostmi bodo namreč praznovali 50-letnico zaobljub vrhovne predstojnice šolskih sester v
K skupni molitvi—
Članice društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ naj pride-picuswjiin.« o—iiii —— - jo k skupni molitvi za pokojno Lemontu, matere Angele Han-_ sestro Mary Strojin danes po-
želič
Na to izrednost slavnost se je padal tudi prevzv. škof dr. Gregorij Rožman. Na 21. avgusta pa se bo Prevlzvišeni udeležil skupnega romanja Zveze slovenskih oltarnih društev v Le-momtu. Škofa povsod spremlja Father Julij iSlapšak .
Kajiek in Kore|a »htevata pakt na Pacifiku
Razne drobne norice h Clevelanda in te okolice
Kajšek in predsednik Koreje zahtevata od Filipinov pakt
Chinhae, Koreja. — General čing Kajšek, načelnik narodne kitajske vlade in Syngman Rhee, predsednik Korjske republike, sta se zglasila pri Elpidiu Qui-rino, predsedniku Filipinov ter zahtevala od njega, da se jima pridruži v zahtevi po pacifičnem paktu v obrambo proti medna-j^i praznik, rodnem komunizmu.
poldne Ob 2:30 v Grdinov pogrebni zavod, jutri pa naj se v obilnem številu udeleže pogrebne sv. maše.
Asesment—
Danes zvečer 'bo od 6. do 7. ure pobrala asesment tajnica društva Marije Magdalene št. 162 v navadnih prostorih v šoli sv. Vida.
Hollander odpotuje—
Poznani August Kollander je odpotoval ipreko Atlantika. Obiskal bo Francijo Nemčijo, Švico, Trst in Italijo. V kakih 3 tednih se bo zopet povrnil nazaj. Želimo mu iprav prijetno potovanje in zdrav povratek v Cleveland.
Od Niagarskih slapov—
Frank in Marjanca Kuhar pozdravljata vse prijatelje in znance od Nigarskih slapov, kamor ste se peljala aa kratek čas.
Danes je praznik—
Danes praznujemo Marijino Vnebovzetje, ki je velik katoli-
Dr.
bilo nobenega.
UP IN BRC poročata, da je
1. aprila italijanski Zunanji mi- —,------
nister Sforza v Washingtonu dal, najboljše.
________i dva Slovenca drug
proti drugemu, mi pa, 3d bomo gledali igro, bomo navduševali oba, da ne bo zamere. Tako bo
ameriškemu tisku daljšo izjavo, v kateri se je dotaknil Trsta. Dejal je, da bi se tržaško vprašanje dalo rešiti prijateljsko in mirno neposrednim sporazumom z Jugoslavijo. Sporazum,
ge v Jugoslaviji razen Slovencev za Trst ne meni nihče. Italija bi bila pripravljena dati pametne koncesije, ker ji ni do tega, da bi grabila tuje ozemlje. Trst naj bi postal prestolnica ozemlja, katero je Sforza ozna-
Od 300 do 600 slovenskih ljubiteljev športa 'bo takrat v mestnem stadionu. Vstopnice že pridno kupujejo. Lahko jo kupite v našem uradu ali pa pri članih Ohio KSKJ Boosters
IIIUI11 L	Nzpv/a »»».n, - _
je dejal Sforza, bi bil mogoč, ker Cluba. Vstopnice so po *1.50 -	-	— in vsak sedež je rezerviran.
Poizvedovalni kolKek
Schneider in Pečjakove v Pittsburghu.
Bila je članica društva sv. Marije Magd. št 162 KSKJ, Srca Marije, podružnice št. 32 SŽZ in Oltarnega društva sv. Kristine.
Truplo pokojne je bilo do danes zjutraj v pogrebnem zavodu Webster v Genevi, ob 10. dop. bo prepeljano v cerkev Marije Vnebovzete v Genevi, nakar bo še danes prepeljano v Cleveland pogrebni zavod A. Grdina in
Midi., bi rada zvedela za na-..	. .	. q»	slov sledečih Goršetovih: — I-
- j j
taborišča v Minneapolis, Minn. Naj pišejo roa gornji naslov.
rope.
V ROVTAH so titovci zaprli Kunca Janeza in njegovo sestro Angelco. Pravtako so zaprli v
Mufa
Ana Mojškerc, Weiler bd Rigen am Rhem, Hauptetrasse
mgen am in.«..,	"oval je na 715 E. 160. Tukaj
20., Germany išče svoje sestri- zapušča žalujočo soprogo Rose,
.	X. .	__1____11.1»	L
Pozor, Enakopravnost, Prosveta in Mrs. Roosevelt! Clevelandska katoliška škofija bo drugi mesec odprla 11 (enajst) dodatnih katoliških šol. Prihodnje leto pa še več! Nerodno vam bo,
kaj ne fantje.
*
"V Pragi krtačijo kardinala Spellmana!” Tak je naslov v či-kaški Prosveti, ki je glasilo S. N. P. J. Mi dostavjamo: pa ga ne bodo okrtačili, če kaj vemo! • ♦ *
munistična češka vlada je zahtevala, da morajo trije Titovi pristaši jugoslovanskega poslanstva v Pragi takoj zapustiti državo, ker so i* svojih avtomobilov delili letake, ki vsebujejo propagando proti Sovjet-sk Uniji in proti češki vladi. Londonski list Daily Mail poroča da je Rusija, organizirala že nove poskuse, ki naj bi zrušili Tita. Italijanski Usti pa so objavili kot novico, da so neki atentatorji poizkusili ubiti Ti-
Darovanju:
v (juKšcusis	— ai.enuu.inji pviiwvuoui
Sinovi, 1063 E. 62. St. Jutri zju- ta,,ko je prišel v Istro za svoj znan govor v Pulju. Takrat so
_____________ traj ob 10 pa bo pogreb v cer-
Rose Vidervol, R. 2, Lawton, kev sv. Vida in potem v družin-
sko grobnico na Kalvarijo.
Andi Jankovič
Po enomesečni hudi bolezni je preminul v soboto popoldne
ob 3:00 uri splošno poznani An-	.■
di Jankovič, star 69 let. V četr- m nato na pokopališče KaiVan-tek bi praznoval 70 letnico. Sta- ja.
atentat še provatčaano odkrili in zaiprli nad 30 ljudi. Informirani ljudje sodijo, da Moskva ne bo mirovala, dokler Tita ne spravi s ipota.____________
čne Marijo tepic in lAno štepic, ki sta obe rojeni na Pšatt v župniji sv. Jakob ob Savi in sta šli v Ameriko v letih 11916 in sedaj 1917. Najprej sta živeli v New York«. Sedaj sta stari kakih 50 do 65 let. Gospa Mojškerc lepo prosi Vsakega, ki bi bral
rojena Mele, doma iz Cerknice pri Rakeku, sina godbenika Frankie Yankovic, ki je poznan kot “America’s Polka King,” hčere Josephine, omož. Milakovich, Mary, omož. Kravos, Rose, omož. Drenik, 11 vnukov, brata Jožefa v Jugoslaviji,
lepo prosi vsaiicega, m ui orai	-------
to prošnjo, da bi pomagal in sestro Paulo, omož. Zibman ter _____m _______i___ sestričen' na Hrmrvh sorodnikov. Rojen je
spročil naslove gornji naslov.
-o-
Premog Ar ji v Avstraliji gredo na delo
9 w „	Sidney, Australia. — Av-
V Prosveti smo videli tale bralski premogarji so sklenili,
naslov Merkantilizem, protekci- da " P°vrnel° ™ de,°-nas '	...........- • unije so glasovali za konec stav-
ke kljub temu, da so komunistični voditelji unije predlagali nadaljevanje.
onizem in “Austerity.” Pripomnimo, če še ne verte, da je Prosveta slovenski li«t. Stavimo, da ni v Ameriki 6 rojakov, če izvzamemo tiste, ki so novi naseljenci, ki M vedeli povedati, kaj pomenijo tiste tri besede v naslovu. Vrhu tega M pa še posebej stavili nekaj, da ni pri Prosveti niti enega, ki M vedel, kaj pomeni tisti naslov, celo glavni urednik menda ne ve, kaj je dal tiskati.
General Bradley je naslednik Eisenhower ja
Washington. — Predsednik Truman je imenoval generala Bradley-a za predsednika sveta vseh šefov generalnih štabov. Novi šef štaba za vojsko še ni imenovan.
PVOVl v *	WDIVII« — — — — —
več drugih sorodnikov. Bojen je bil v vasi Kal pri St. Petru na Krasu kjer živi še tudi več njegovih sorodnikov.
Tukaj je bival 46 let. Ko je sem prišel, je bil kovač v gozdu v Davis, W. Va. Leta 1916 je prišel v Cleveland. Leta 1920 je začel trgovino z železnino na London Rd. in St. Clair Ave. Leta 1940 je z sinom odprl gostilno na E. 162 St. Bil je vsa leta aktiven na društvenem in kulturnem polju. Bil je član dr. Kras št. 8 SDZ, dr. Janeza Krstnika St 71 ABy! in pod, št. 3 SMZ. Bil je delničar Slov. Doma na Holmes Ave. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:46 uri iz Želetovega pogrebnega izvoda na 466 E. 152 St. v Cerkev
aa na wo n. mo ou v
Marije Vnebovzete ob 9:30 uri sti bomo še poročsli.
ilomek iz molitve pri
Bratje molite.
Molite za vse Slovence pobite, da vsak izmed vas postane boiji 8 vat,
ki ga Kristus objame — Domine suscipiat — v Svoje Bane in posadi k Svoji mizi za gostovanje.
Joseph Cvelbar V soboto popoldne je umrl Joseph Cvelbar, 1162 E. 60 St. Rojen je bil v Družinski vasi, župnija Bela Cerkev. Od tam je prišel v Ameriko pred 36 leti. Zapušča sina John-a in sestro Rose Repar, pri kateri je živel. V Evropi ima pokojni še sestro Mary Selak in brata Antona in Janeza. Pogreb 'bo v sredo zjutraj ob 8:46 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, kjer bo pogrebna sv. maša pb 9. uri, potem pa na pokopališče Kalvarija. ,
Pravi, da bi jeklarji povzročili depresijo
New York. — Zastopnik American Management Association Mr. John M. Hancock je odboru, ki raziskuje spor v jeklarski industriji, izjavi] da bi povišanje kakršno zahteva Unija jeklarjev povzročilo val novega poviševanja cen v celi Ameriki, začelo inflacijo in cončno vodilo k novi depresi-ii. Rekel je, da bi vsa povišanja, ki jih unija zahteva, zna-šala 25 billijonov dolarjev.
Razne najnovejše svetovne vesti
__—	- -	.	. »»fM AMV A TTTT A	▼_— Sli „ i AilIlAM 1 II IV/tol AtfQIJ-
Frank Zupančič Pogreb Frank-a Zupančič-a bo v torek zjutraj ob 8:46 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. VMa, kjer bo pogrebno sv, opravilo ob 9. uri, potem pa na pokopališče Kalvarija.
Mary Longin Sinoči je v Lutheran bolnišnici umrla Mary Longin, roje-
Columbus Rd. Bila je stara 26 let Pogreb bo oskrbel Grdinov pogrebni zavod. Vse podrobno-
|mednarodnim komunizmom kotj [katere druge dežele na svetu. .Dalje sta v tej izjavi poudarjala, da je potreba solidarnosti in skupnega nastopa vseh dežel na Pacifiku, zlasti pa na Dalj-|nem vzhodu. Svet ne bo nikdar prost, če bo Azijo pograbil komunizem in človeštvo ne more [biti deljeno v dva dela, pol svobodnih, pol sužnjev.
Oba gori omenjena sta nato urgirala filipinskega predsedniška, naj stori potrebe korake, da se ustanovi Pacifična zveza.
Ker se prav ta čas nahaja filipinski predsednik v Washingtonu, spravljajo politikarji njegov obisk v zvezo z nameravano Pacifično zvezo, katero naj bi podprle Zed. države.
Cleveland glavni tajnik hrvat-ske kmetske stranke Dr. Juraj Krnjevič. Če več tednov potuje Dr. Krnjevič po Ameriki in Kanadi, da obiskuje svoje stare prijatelje izpred vojnega časa, ko je tu med naseljenci iz Hr-vatske organiziral hrvatsko kmetsko gibanj e. Med vojno je Dr. Krnjevič živel v Londonu in v kritičnem času ;po vojni zavtzej odločno stališče proti Titu. V imenu stranke je takrat obsodil delo Dr. šubašiča, ko je ta prevzel vodstvo vlade s programom sodelovanja s Titom in je potem izročil vso oblast v Titove roke. Dr. Krnjevič je v Clevelandu obiskal svoje hrvatske prijatelje. Sestal se je tudi z Dr. Mihom Krekom, is katerim sta stara u ——	znanca in sodelavca za pravice
Strassbourg, Francija. — Za slovenskega in hrvatskega na-predsednika zapadno-evropske- roda. Dr. Juraj Krnjevič je od ga sveta je izvoljen dosedanji tu potoval v Pennsylvanijo. Os-predsednik belgijske vlade tal bo v Ameriki š^ekaj ted-Spaak.	nov in se začetkom septembra
vrnil nazaj v London.
'redsednik jeklarskih
BELGRAD, JUGOSLAVIJA. — Izvršilni odbor jugoslovan- podjetij trdi, da pogodba ske komunistične stranke je sklican k izredni, nujni seji. V javnost ni prišel nikak razlog zakaj je seja sklicana, sodijo pa, da je estra nota Sovjetske Unije, ki imenuje Titovo vlado sovražnika New York. — Predsednik je-Rusije, povzročila zadrego v titovskem vodstvu stranke. Izvršilni klarske industrije Randall je v odbor naj skuša dobiti neko razjasnilo in protiukrepe, da ne bi svoji izjavi pred odborom, ki sovjetska nota imela preveč učinka med jugoslovanskimi komuni- preiskuje stvarno stanje in hoče • •	preprečiti jeklarsko stavko, tr-
•	•	dil, da je predsednik Truman
FRANKFURT, NEMČIJA. — V nedeljo so v zapadni nem- preprečil prosto pogajanje med čiji bile volitve prvega parlamenta te nove države. Za zaupanje podjetji in delavsko unijo in pose poteguje 16 političnih strank. Po številu zborovalcev, ki so se segel v spor brez potrebe, če se udeleževali političnih shodov, ste najmočnejši socialistična in kr- bo to dogajalo, pravi Randall, ščansko	stranka. Vendar izgleda, da je politična potem sploh nimamo več svobo-
razcepljenost in zagrizenost med ljudmi še teko hudad, da novo de- dnega pogajanja med unijo in mokratično zakonodajno telo ne bo imelo neke kompaktne in do- industrijo, ker vse razmerje volj močne večine, da bi kaka stranka mogla izvesti svoj program, urejuje vlada. Randall trdi, da •	•	*	pogodba med jeklarsko industri-
STRASSBURG,' FRANCIJA. — Zapadno-evropska zveza je jo in unijo velja še eno leto in sklenila, da bo razpravljala o vseh točkah, ki si jih je sama dolo- ni nobenega razloga, da se se-..............................	daj načenja to vprašanje, če po-
„ .	.	Ai * n rimani u sovprnft Trake z lužno-irsko državo, pa je ta pred-
di o združenju severne Irske z južno-irsko državo, pa je te pred- godba ni samo krpa papirja, log stavljen z dnevnega reda. V plenarnih sejah se kaže, da ima Preiskovalni odbor bo nadalje-Churchill precejšno večino med delegati. Belgijo sedaj zastopa v val zaslišanje in do 30. avguste ministrskem svetu novi zunanji minister Van Zeeland.	avni* mnenie in nriDoročila.
Ameriška Domovina
^53BTL V¥m n rgriPO! 'i iTcsssssssss^g
(JAMBI DEBEVEC, Editor)
6117 81 Clair Are.	HEndenon 0628	Cleveland X, Ohio
_________Published dally exxoept Saturdays. Sundays and Holidays ______
AUGUST
•UM MON m wd THU «1 ta
123450
78 9 10 ii u 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 2425 26 27 2829 p 31
NAROČNINA
Za Zed. države «8.60 na leto; ia pol leta «5.00; za četrt lota «3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav «10.00 na leto. Za pol leta «6.00, za 8 mesece «8.60.
SUBSCRIPTION RATES
United State* «8.60 per year; «6.00 for 6 months; «8.00 for 8 months.
Canada and all other countries outside United States «10 per year. «6 for 6 months, «8.60 for 3 months.
Entered u woondjclu« matter January 6th 1S08. at the Poet Offloe at Cleveland, Ohio, under the Aot of March 3rd 18W.______________
No. 169 Mon., Aug. 16, 1949
Usodne laži: spontane manifestacije
Za vse diktatorske režime je značilno, da goje klečeplazenje! in prilizovanje. Čim hujši je diktator in tiran, tem več dobiva izjav udanosti, teni več je zastav in slavolokov kamor se gane in tem več je martifestantov kadar se pojavi. Ko je Hitler nastopal, je vse bobnelo parad. Vsa Nem-čij jel marširala ob zvokih vojaških in nacističnih godb, vse je grmelo klicev: Heil, vse hiše in vsi plotovi so bili prekriti z zastavami kljukastih križev, cvetje se je vsipalo, žarometi so metali čarobno luč, glasnogovorniki so raznašali njegove besede*. Ko je Mussolini zagospodaril v Italiji, so jo prekrile trume črnih srajc, vsak Italijan je nosil fašistični znak in trgi in stadijoni velikih mest v Italiji so se napolnili z navdušenimi manifastanti, ki so vpili: Eviva Du-ce. Povsod je visela Mussolinijeva slika povsod fašistična zastava, povsod napisi in plakati za fašizem in duceja.
Če bi po ničemer drugem ne poznali, da so komunistične vlade diktature, jih moramo poznati po tem, da imajo iste izraze “masovnega navdušenja,” iste množične manifestacije, samo še v povečani meri.
Vse to je namreč vdlika laž, ki naj prekrije resnično razpoloženje ljudi pod diktaturo. Vse to je krinka, vse je prevara, ki naj potvarja resnično narodovo voljo. Komunizem se prav te laži v najobilnejši me,ri poslužuje.
zato mu prilike za svobodno izražanje ne dajo, pač pa ha
ulice naženo nekaj svoje komunistične sodrge, ki vpije po naročilu, razbija po naročilu, napada po naročilu. To po-
ulično sodrgo, ki naj bo maska ljudstva komunistična diktatura naroči, jo plača in izuči in laž je narejena..
Ta laž je komunistom potrebna za zunanji svet, ki ne more sproti kontrolirati' vseh notranjih priprav in pregledati vseh intrig, potrebna pa je tudi za ‘’domačo politiko.” Ljudje vidijo kako sodrga strahuje, kako se maščevalno dere, čutijo, kako se vse izvrši kot sodrga zahteva in so preplašeni in ustrahovani. Ustali se prepričanje, da mora vse tako biti kot vpije sodrga. Ljudje spregledajo, da sodrga upije po višjem ukazu in se je boje.
Vsi tirani modernega časa znajo inscenirati te javne prevare in laži, poseben mojster zanje pa je Tito.
HHt*****************************H*lIIHMi
BESEDA IZ RARODA
;	trn t »m****««* miiiniini >!**♦***»**«
Slovenski dijaki pišejo
Tone in Jure spet modrujeta
Joliet, III. — Kmalu bo tri leta odkar prejemam “Ameriško Domovino.” Začel sem jo prejemati kot nadomestilo za bivšega “Am. Slovenca,” ki je izhajal v Chicagi, še preje pa v našem Jolietu. V bivšem “Am. Slovencu” sem se prej-šna leta večkrat oglasil. Urednik me je vedno bezal: piši Tone, piši, ljudje radi bero kar pišeš. Pa sem pisal in on je. objavljal. Ljudje so ugibali, kdo je ta prešmentani Tone in v tistem ugibanju je bilo več zabave, kakor pa v mojem pisanju. Za "Toneta s hriba” pa
ni nihče drugi vedel, kakor le Ameriški časnikar je dobil dovoljenje v Jugoslaviji, da|m°j stari dobri znanec Jure, se je smel peljati iz Belgrada na vasi, na deželo v Vojvodi- trdna belokranjska korenina, no da bi videl kako živi in dela pod Titom preprosto kmet- ki kljub svojim visokim letom
Sito t/mtstro: Prav kmalu p opazil, da njegov avto stalno še vedno diha na -našem
spremlja še drug avto in da se v njem vozijo agenti OZNE.
iBrž je tudi ugotovil, da je za njegov obisk vse “pripravlje no,” vse aranžirano, da bo videl samo narejene prizore, samo to kar mu bo titovska policija servirala.
Ko si je nekoliko ogledal hiše in gospodarska poslopja na vasi, se je vrnil k svojem avtomobilu. Tam se je nabralo precej vaščanov. Vse se je gnetlo: otroci, ženske, moški, mlado in staro. Ko se jim je približal so v zboru začeli kričati: Živd Tito. Nekateri so imeli male zastavice z rdečo zvezdo. Tako so vpili in vihteli zastave, da je bilo časnikarju Humburgerju kar neprijetno in se je ustrašil, če morda ne vpijejo ti ljudje za to, da bi pokazali razpoloženje proti Ameriki ali proti njemu. Brž se je oglasil iz gruče tudi govornik, ki je slavil Tita in novo svobodo, ki jo je Tito prinesel ljudstvu. Takrat je Mr. Humburger videl, da zanj ne bo nič bjudega, videl pa je tudi — da na tem kraju ne bo zvedel ilikakd resnice o življenju ljudi. Videl je, da sta titovska policija in stranskin tajnik ljudi lepo uvežbala kaj naj govore Amerikancu, da bo gotovo prepričan, da je komunistična ■vlada dobra.
Diktatura diktira manifestacije. Vsakemu je ukazano, da mora priti, vsakemu je naročeno kakšno zastavo mora imeti, vsakemu je povedano kaj mora vpiti, kaj sme govoriti. Množice! ljudstva nažene skupaj policija, izvežba jih komisar, strahuje in nadzoruje jih OZNA, listi pa pišejo in radijski zvočniki govore o “spontanih manifestacijah” in laž, velika, z državnim denarjem organizirana in pripravljena laž in prevara je gotova.
Pa niso samo manifestacije take, so tudi demonstracije. “Zbralo se je ljudstvo” pred Lichtenturnovim zavodom na Poljanski cesti v Ljubljani in demonstriralo proti se-stram-učiteljicam, ki so imele, zavod v oskrbi. “Ljudstvo” je vpilo proti revolucijonarni vzgoji, proti klerikalizmu in “ljudstvo” je zahtevalo, da se zavod izroči komunistom. Zahtevo “ljudstva” je časopisje raztrobilo na široko in oblast je “upoštevala željo ljudstva” in zavod sestram vzela, sestre pognala na cesto, v šolo pa poslala komuniste učit in vzgajat otroke.
“Ljudstvo” se je zbralo pred otroškim zavetiščem na Viču in vpilo, da usmiljenke pretepajo otroke, če so otroci za komuniste in da morajo zato sestre ven iz zavoda. In “ljudska volja se je zgodila in sestre so šle.
“Ljudstvo” demonstrira pred sodnijo in vpije, da morajo vse izdajalce obesiti, da morajo reakcijonarje zapreti in vse sovražnike ljudstva pospraviti, “ljudstvo” se dere pred škofijo, pred župnišči in pred konzulati Amerike ali kake druge sile, ki je v sporu s komunisti.
Laž, nič drugega kot laž, je vsaka taka reč. Laž, ki jo naroča komunistična partija, laž, ki naj utrdi prepričanje, da ljudstvo odobrava komunistično delo, laž in prevara, da ljudska volja nekaj vetlja, ko narod v resnici nima nobene možnosti povedati kaj hoče, ker svobodnih volitev ni.
Čemu potrebuje diktatura to komedijo? Čemu takole fabriciranje ljudske volje?
Prvi vzrok je gotovo v tem, da hoče komunističen režim na zunaj veljati kot režim ljudstva. Ker ljudstvo v resnici ne bi nikdar odobrilo komunističnih načrtov svobodno,
ga belega, pred katerim se je nekdaj še ljubljanska gospoda odkrivala, ko ga je zagledala na mizi. Vzeli so mu ga pet po-lovnjakov, pa mu dali košček papirja zanj, neko potrdilo, s katerim bo dobil nekaj drugega blaga, kadar bo rabil. Meni pa piše: ‘Stric, pošljite mi kaj cvirna, pa šivank, pa knofov, ker tukaj te robe ni nič več in moški še ne bomo mogli imeti hlač zapetih, če pojde ta Titova reč in njegovo slavno gospodarstvo tako naprej. Vidiš, tako je zdaj tam. Menda ta Tito zato igra tako gospodarsko politiko, da moški ne bodo imeli knofov pri hlačah in ne bodo imeli nakaj zapenjati naramnice, pač pa bodo morali držati hlače z rokami gor, kadar bodo stali ali hodili in kot taki ne bodo v stanu z obema rokama prijeti za kako puško. Na ta način ne bo nobene oborožene revolucije v Jugoslaviji.”
“Salamenski Jure, priše! si do dobrega zaključka v tem oziru. Tito ti je moderni diktator. Ta brihtne in ta dobre pobit, drugim pa knofov ne dat k hlačam, pa je delo olajšano za Ozno in za Tita. človek, ki mora vea
Grad«. — Lepo *e Vam zahvaljujemo za Ameriško Domovino, ki nam jo pošiljate. Zahvaliti se Vam moram osebno ipa tudi v imenu vseh slovenskih študentov v Gradcu. Z veseljem pričakujemo vsak teden pošiljko petih številk, ki jo potem prečitamo od novic v domovini pa vse do poslednjih vrstic. En izvod vedno takoj pošljem na Slovensko Koroško, kjer roma ipotern iz rok v roko, dokler se ne vrne napol strgana naizaj v prvotno posest. Težko si predstavi j ate, kako je Ameriška Domovina med koroškimi Slovenci zažel jena. Sam ne bi verjel, če se ne bi prepričal o tem pri ljudeh, ki zanjo tako pogosto vprašujejo. Zavedajo se namreč Slovenci narodnega in kulturnega poslanstva, ki ga Ameriška Domovina vrši. če torej kak izvod Vašega lista doseže svoj nameln, potem ga 'tl* ki jih pošiljate nam, prav goto-
in Bog mu daj, da bi dihafže da mu ne Pade-j° doIi “ Pele in
dolgo, ker z njim se razgovarjati je res pravi užitek. Priprost je, kakor je priprost povprečni sin lepe Belokrajine. Značilnega ga delajo njegove brke, njegove kretnje in njegova dovtipnost. Govori in razlaga razna vprašanja po pravi belokranjski originalnosti, kakoršne je tudi že tu v Jolietu, kjer je bila dosedaj in je še malo, Belokrajina številka dve. Da pišem te vrstice, me je pripravila opazka iz njegovih ust, ki jo je izrekel pred menoj pred par dnevi. Rekel je “Bogme Tone, Belokranjci
Število Slovencev v našem DP študentovskem taborišču se je z icdihodom prvih študentov v USA Izopet zmanjšalo. Naše taborišče šteje hkrok 300 študentov graške univerze in tehnične visoke šole. Ti so pripadniki 12 različnih narodnosti in jezikov. Včasih amo imeli Slovenci relatiyno večino, sedaj se je pa naše število že zmanjšalo. Med vsemi nami vlada kolegi-jalnost in res .pravo tovarištvo kljub temu, da se interesi različnih narodnosti med sabo dostikrat križajo. Slovenski dijaki, ki so se že izselili v USA. Kanado in Argentino, bodo skušali v svtoji novi domoivini dokončati študij. V zadnjih dveh letih je na graški univerzi graiduiiralo nad 20 Slovencev. Od teh jih je 6 graduiralo za
Ameriki gremo h koncu. Včasi imeli Belokranjci besedo, zdaj smo vsi tiho, kakor da nas več ni. Ti si včasi kaj pisal in kako povedal, zdaj si postal nem in pust, kakor puščavnik na Gorjancih, ki smo ga hodili Metličani in Rosalčani med potjo v Novo mesto vpraševat, kake umare naj stavimo, da bi “terno” zadeli, ali pa vsaj kako “ambo. Veš, Tone, saj ljudje niti ne vedo ne, če midva še dihava na tem hribu in gledava doli na sv. Jožefa v dolino.”
Posrebal sem hladno pivo iz kozarca, ki mi ga je napolnil Jure iz kovinaste posode in sam pri sebi napravil sklep, da nekaj napišem v “Ameriško Domovino,’ da bo Jure dobil malo novega veselja in da ga ne bo morila težka sumnja, da ljudje mi slijo, da mene in njega ni več na svetu. Te vrstice naj potrdijo, da temu ni tako.
“Kaj pa iz starega kraja dobiš kako vest, Jure? ga pobaram. "Dobim, dobim, odvrne počasi in nadaljuje: “Tam je zdaj hudičevo, kakor pravijo. Kmetom pobirajo vse navprek, žito, živino, les, sploh vse, kar se da kaj vnovčiti. Samo za bolhe, pa za uši in stenice ter grile se ne zanimajo ti vražji komunisti. Za drugo pa vse. Kam bo to prišlo? Nečak mi piše, da je pridelal na gori Veselici osem polovnjakov sladke-
da ne pokaže drugim svojega odra zadaj, pač ne bo revolti-ral. Ta je imenitna, Jure!”
Takšno sliko sva si midva napravila o razmerah v Jugovini. To lahko delava tu na našem hribu. Doma so pa reveži. Bog se jih usmili!
Pri nas v Jolietu je še vedno precej slovenskega življenja. Naša društva so imela zadnji mesec velik skupen piknik, ki je bil zelo uspešen. Še preje smo imeli novo mašo, ki jo je daroval sin znane vrle Johna Gre-goricha družine. Zadnji teden pa so se mudili na polletni seji tukaj glavni uradniki K. S. K. Jednote, John Germ, gl. pred sednik, ki je krožil po hladni Minnesoti s svojo zvesto spremljevalko harmoniko tam gori okrog lepih jezer, je bil tudi med nami in z njimi je bil tudi njegov sopotnik rojak John Stark s svojo soprogo, ki je hči Johna Germa. Gl. predsednik Germ je vesele narave, ki s svojo harmoniko rad zabava vse, ki so dobre volje. Njemu bo lahko v nebesa priti. Samo harmoniko naj vzame seboj in vsi nebeščani bodo delali za njegov vstop.
Pred par dnevi sem videl na naši Broadway tudi častnega obiskovalca č. g. patra Pija Petriča, ki je sedaj nastavljen Lemontu. Tu ima svoje sorod, nike, pa rad 3topi k njim. Tudi on je sin lepe sončne Belokrajine.
Novic je še, a vse ne smem zmetati enkrat v skledo. Pa še prihodnjič kaj napišem za vse pridne in zveste naročnike in či-tatelje “Ameriške Domovine.” De tedaj pa vas vse lepo pozdravlja vaš pravi,
Tone s hriba.
9»
Tilt junak
“Očka, zadnjič sem bral knjigi o nekem junaku. Kakšni možje so pa to?”
“Zakonski, sinko.”
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
Dekliči, ali ste si ogledali kontrofe na vrhu moje kolone? Naš je rekel, da je pičer prav tak kot žabji pildek narobe. Narobe ali prav, meni je močno po všeč in mi' skoro spati ne da, odkar sem ga prvič videla. Ta kontrofe ne predstavlja mene, veste, ampak sem ga samo zastran tega pripopala v kolono, da mi boste pomagale uganiti* ali naj se takole po tem muštru uštimam, ali ne. Saj veste, da bomo imeli pri nas ohcet, ko bo šla naša zadnja od hiše. Zato sem pa rdela in tudi on mi je omenil, naj bi se za to važno priliko kar se d‘a fletmo okomo-tala. Ko sem šla oni dan k moji frizerki, Centovd Julki na Hayden, sem ji povedala, da
me bo morala urihtati za ohcet tako, kakor me ni še nobenkrat in tako, da bodo ljudje ugibali, če nisem mar jaz nevesta. Saj veste, da se ne silim rada naprej in tudi postavljam se nerada, ker sem tako pohlevna, ampak kaj morem jaz pomagati, če sem pa že jx> naravi flet-na in greh bi bil, če bi hotela to lepoto spačiti, namesto da bi jo še zvečala. Zato mi je Julka pakaizala tale pičer, ki ga vidite in mi je rekla, da če bi me po tem muštru urihtala, bi Vse vame zijalo, ko bomo šla v cerkev k poroki naše mlade neveste. O, Marička ta meni po.
doktorje medicine (zdravniki), magaj, saj nebom vedela, kako
4 za doktorje pralva, 6 za dok
doktor j a4 ttol^fzldi
ja filozofije, 6 pa jih je na tehnični visoki šoli graduiralo za inženirje 'kemije in strojništva. 1 Slovenec je dovršil trgovsko akademijo, 1 pa gradbeno tehnično šolo. Vsi ostali pa smo sredi študija in pred precej negotovo bodOčndstpo. Največja ovira za naš bodoči študij so mdterialne težkoče. Verjetno bomo kot DP-tjevci prej izgubili p:-moč IRO-a, kakor pa se nam bo posrečilo doseči diplome. Za nekatere upamo, da je v|praša-nje materialne strani študjja rešeno. Pred kratkim je dobilo 12 študentov graške univerze štipendije na različnih univerzah in kolegijih v USA. Tako je n. pr. nekaj Slovencev dobilo brezplačen študij na Har-ward University, drugi na Illinois Ohio State University, itd Od teh se borno kmalu poslovili, ker morajo biti v mesecu septembru že na novem študijskem meštu v USA.
Dejstvo, da je v tem kratkem času toliko Slovencev na graški univerzi in tehnični visoki šoli graduiralo in to, da jih je že precejšnje število dobilo brezplačen študij na nih ameriških univerzah, je priznanje za naš trud in uspehe, ki smo jih dosegli v zares težkih materijelnih okoliščinah, v katerih smo živeli in še živi-
bi stopila, če bom zares tako u-
Tu moram v imenu vseh graških slovenskih študentov izreči zahvalo Ameriškim /Slovencem, ki so nam s podporami v veliki meri omogočili dosedanji študij. Upamo, da 'bomo vedno Znali ceniti to pomoč in da bomo izkazali svojemu narodu v tujini ali pa v domovini hvaležnost. Se iposebao pa smo dolžni zahvalo uredništvu Ameriške Domovine za vse usluge in ugodnosti, ki smo jih bili deležni in jih še vedno prejemamo.
Z lepimi pozdravi!
V imenu graških študentov
Jurečič Albert.
■ Ko sem prišla domov in
pri večerji pokazala sliko našim* sta on in pa naš ta mali, ki bo doma imel, vrgla žlice po mizi in se prijela za pas, da sem se zares ustrašila, če nisem česa napek zakuhala, pa ki smo ravno tisti dan imeli gobe v zo-su. Naš jih strašno obrajta, pa ki so tako nevarne. Jaz jih že nikoli ne pokusim, dokler jih on ne, da nam pove, če jih mi brez skrbi jemo. Tako sem se tudi tistikrat prestrašila, da sem bila vsa trda, ko sta naša dva take počenjala tam prj mizi. Naš mali je venomer vpil: “Jau, jau!” Njegov oče pa: “Joj, mačkare, mačkare!” Ko sta prišla malo k sebi, me je pa še on vprašal: "Micka, ali boš šla karte šlogat v tej uniformi?”
“Uh!” sem zajavkala, mu strgala pičer in stekla v spalnico, kjer sem se vrgla na posteljo in malo pojokcala od same togote, ki mi ne privoščijo, da bi bila fletna. Potem sem vzela sliko v roke in si jo še enkrat od vseh strani ogledala, pa nisem mogla najti nič napačnega na nji. Jaz kar mislim, da če bi me Julka tako urihtala, da bi se res px®tavala, kaj ne, dek-
liči ! Edino tisto ne vem, 'kaj bi si privezala okrog vratu, kot kaže kontrofe. Kakšna _ketonca bi morala biti, ali pa kakšen pangeljček z medaljončkom, kakor so jih včasih nosile bolj cort ženske. Edino čez rame bom morala nekaj obesiti, ker se mi zdi, da tisto na sliki nekoliko izObe. Naša ohcet bo v septembru, ko bodo že hladneg-
žirafa
Alenčica je Mia s svojim “velikim” bratom v potujočem cirkusu.
‘V, glej Marko!” je vzkliknila. “Poglej žirafo! Kaj misliš, če ima ta žival mokre noge, ali jo tudi začne vrat boleti, da ne more več požirati?”
“Menda!” je važno odgovoril Marko. “Samo šele čez teden dni!”
ši dnevi. Kakšno takšno ruteo si bom dobila, ki ima spodaj franže, pa si jo bom ogrnila. Rdeča z velikimi iplavimi rožami hi bila pripravna. No, bom že videla, kako ho še. Pa res ne vem, ali bi rekla Julki, da me udari po tem pičerju, ali kako drugače. Našemu ne bom pa nič yeč omenila o tem, ker se prav nič ne za&topd na take stvari. On naj po tomejtoeu gosence pobira, ženskam naj pa pusti, da se bodo komatale, kakor se bodo hotele. Kaj ne, dekliči, da se ne datasf Še to bi rada povedala, v kakšnih strašnih skrbeh je bil naš oni dan. Na vrtu sem ga našla z nekim pisanjem v roki. Bil je tako zaimišlljen, da me celo slišal ni, 'ko sem ga klicala k večerji. In če naš presliši befel za večerjo, mora biti nekaj zelo izrednega okrog njega. Največkrat je že on na pragu z nežnim vprašanjem: “Ali boš že kaj spackala, ali ne boš!”
Sprva sem mislila, da mu je pismo kakšna ženska stvar pisala ali pa da je od davkarije, ki ga je tako vneto zijal. Sicer ni moja navada, da bi se vtikala v njegove stvari, vendar me je skrbelo, ker je tako zamišljen, če ni kaj napek pri hiši in sem ga vprašala: “Kaj pa je v pisanju?” „
On me je nekaj časa tako gledal, kot bi me ne poznal, potem se je pa končno zdramil in kot bi sam sebi govoril: “Na vse strani obračam ih vrtim, pa ne morem prav zapopasti.” “Kaj ne moreš?” hi mu rada pomagala, M sva oba eno, to se pravi, tako ie nekje menda zapisano, pa se moški radi ne ravnajo po tem.
‘1Al-i je res tako mislil, kot je Zapisal, ali je imel kakšne zahrbtne misli in namigavanja pri tem.”
“Samo en malo še povej, pa bova oba ugibala,” sem silila-
vanj, ki me je že kar lo
vprašanje je treba najprej rešiti.
“Prijatelj Jože mi piše iz New Yorka,” je začeij on počasi.
“No, pa če, saj je zares fast in pameten fant; meni se je kar priljubil, ko je bil oni dan pri nas. Škoda, da ni vedno tukaj. Joj, pa kako zna zapet!” “Tudi jaz nimam napačne štime,” vtakne vmes on svojo nevošljivo misel.
“Seveda, seveda, tudi ti lepo poješ, saj ne rečem, aimpak on jih zna toliko, pa take, da jih še nisem slišala. Lepe ste zapeli tistikrat spodaj pri nas. In gospod iz Barbertana so jo udarili tako milo -počez, pa gospod od sv. Vida. No, pa kaj ti piše, da te je tako spravilo iz glajza?”
‘'Piše mi -in praivi: “Kako vam je v Clevelandu lepo, ko se imiate v vročini, kot je bila prešli teden, kam zateči: ali v vrt, ali v klet!”
“No, pa kaj je napačnega zapisal? Saj je prav vprašal, ali mar ne?” sem se čudila.
“Seveda je Jože prav zapisal, ampak jaz prav ne verjamem, da je on mislil naravnost in prav, ko je vzel v misli našo klet. Kar vidim ga, kako se me je pri tem predstavljal s kakšno flaišo v roki. Kaj mi bo tisto spočataH, neki.”
“Vidiš, kakšen sd,” ga podučim, “saj ve, da je hladno tako v kleti kot na vrtu in hotej je saimo vedeti, v katerega izmed prostorov se zaletiš. Ne verjamem, da bi imel pri tem kakšne zahrbtne misli. Ne smeš človeka takoj slabo soditi.”
‘“Saj jaz ga ne sodim slabo, ampak skrbi me, če on mene ne sodi slabo s tistim namigavan-jem zastran obiskovanja kleti, saj vaš, da imamo tam doli...” “Večerjat!” sem ga naglo u-stavala in Vlekla v kuhinjo, drugače bi mi začel na dolgo in široko razkladati o ton in o o-


V samotah pragozda
S. Scoville ml. — Pavel Holeček
Kmalu nato se je vrnil z veliko skledo pečenega mesa; vmes je bilo nekaj kuhanega krompirja, ki ga je bržkone kdo »med članov tolpe pri zadnjem roparskem pohodu nakradel. Indijanec je zrahljal jermen, s katerim je bila zvezana Rokova desna roka, in pomil skledo bliže. Preden se je Rok doteknil jedi, je odve-
li na noge; dečka sta sližala Dawsonov raajarjeni glas. “Hej, za njima!” se je drl. "Zakaj se nismo smrkavcev kar takoj odkrižali? Ali daleč tako ne moreta biti; psi ju takoj najdejo in raztrgajo.”
Psi so kakor besni razgrajali in vlekli na vso moč verige, da je trajalo dalje nego minuto, preden jih je tihotapec odpel.
zal tudi Vilčeta, da je lahko To malo zamudo sta dečka dojemal iz sklede. Dečka od ju- bro izkoristila. V naglem tetra nista ničesar zaužila; zato ku sta dospela do luknje, sko-
jima je oboje, meso in krompir, jako dišalo in izpraznila sta skledo čisto do dna. Nato ju je Indijanec zopet zvezal. Ali ko je ovijal Roku jermen okoli rok, je deček, ne da bi oni kaj zapazil, napel mišice; zato je bil le rahlo zvezan in jermen ga ni več rezal v meso.
Preden so prišli možje v kočo, da ležejo k počitku, je stopil Dawson ven k psom in jih vlekel k strmi stezi, po kateri sta bila dečka, kakor je domneval, priplezala s pečine. Ko je priklenil zadnjo pasjo zver k drevesu poleg steze, se je vrnil v kočo in se ustavil pri mladih jetnikih.
“Ce mislita poba ponoči počenjati neumnosti,” je renčal nad njima, “vaju psi raztergajo na drobne kosce.”
Počasi je potekla ura za uro v tej dolgi noči — najdaljši, kar sta jih dečka sploh doživela. Okoli njiju so spali po tleh trije razbojniki; zunaj je včasih zatulil pes tako divje, da jima je mraz izpreletel mozeg in kosti. Po polnoči se je Roku poerečib|®raviti desno roko iz zrahljan^ I jermena — nekaj zneje je bil prost vseh
zi katero sta prejšnji dan prišla in ki sta jo zadelala s prstjo in kamenjem. Zdaj sta jo urno odgrebla in Rok je namignil Vilčetu, naj zleze prvi vanjo. Ali Vilče ni maral.
“Ti si mlajši,” je zašepetal. “Te že spravim nekako skozi, da vsaj ti uideš.” In potisnil je prijatelja, dasi se je upiral, v vhod. Težko je šlo in Vilče je že mislil, da Rek sploh ne bo mogel skozi; kajti luknja je bila zunaj precej ožja nego znotraj. Ril je v zemljo ko kunec ter razkopaval kamenje, prst in pesek, dokler se ni pririnil vanjo.
Vilče je slišal, kako grozno je klel Dawson; ko je odpenjal pse, m se je dobro zavedal, da ju čaka strašna smrt v votlini, ako ne zadelata vhoda, preden pridreve psi. Poslednjikrat se je prid ušli tihotapec in velika psica je besno zalajala, 'ko je zarožljala veriga po tleh; tedaj je izginil Rok in Vilče mu je sledil za petami. Tuleč kot hudoba, se je gnala psica po sledu, za njo sta drevela ostala dva psa. Vilče se je urino splazil v hodnik in Rok mu je pomagal zvaliti velik kamen pred
AVGUST
21. — Skupne clevelandske podružnice SŽZ priredijo piknik na vrtu SDD na Recher A ve. Vea preostanek gre za Katoliško ligo.
21.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
28. Piknik Slovenske moške zveze na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
28.—Društvo sv. Križa št 214
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
26. — Podružnica št. 32 S2Z praznuje 20 letnico obstanka v dvorani sv. Kristine na E. 222 St.
OKTOBER
16. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzate priredi “Card party” v cerkveni dvorani.
22.—Podružnica št. 47 priredi “Autumn Dance” v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Igra Lou Trebar orkester.
28. — Pevsko društvo Zvon
KSKJ priredi piknik na prosto- priliki 35 letnice svojega ob-rih Doma zapadnih Slovencev,'
6818 Denison Ave.
SEPTEMBER
3 — Društvo sv. Ane št 4 SDZ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St.
Clair Ave.
ll.Doma Zapadnih Slovencev praznuje 10. obletnico s plesom.
Stanka. Koncert bo v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
NOVEMBER
12. — Federacija Slovenske moške zveze priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
12. — Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ priredi plesno vese-
Popravljamo
Popravljamo strehe in rabi-ro “Barrettt Dublecote Shingles,” žlebove in obijanje hiš. Imamo 25 let izkušnje v tem delu. Prihranite si izdatke za posredovalca in vrašajte direktno nas. Prijazna in točna postrežba. Delo garantirano. Pokličite ENdicott 2843.	—(168)
Postelja naprodaj
Naprodaj je dvojna (maple) postelja, box spring in modroc. Vprašajte na 664 E. 160. St. '
Naročite si PIVO!
Trgovina naprodaj
Naprodaj je delikatesna trgovina na 6101 Glass Ave. blizu cerkve in šole sv. Vida. zadej so SŽZ 4 sobe; cena je $2,500 kompletno. Pokličite EN 8710.

24. in 25. — Praznuje Sloven- j lieo v Slovenskem narodnem deski dom na Holmes Ave. 30 let- mu na 80. cestL -Igrali bo Menico svojega obstoja.	lody Pilots orkester.
Iz tujske legije
Beyruth. — Hvala Vam za Ameriško Domovino, katero sem v redu prejel. SdMo sem bil vesel, ko, sem skoraj po dveh letih dobil v roke slovenski časopis. Veselo me je presenetilo, ker je danes “Ameriška Domovina” veliko lepša in pestrejša kot nekoč, ker ne piše več samp o trpljenju beguncev, temveč že o novih naseljencih in njihovem življenju.
Jaz sem tu na Bližnjem Vzhodu edini Slovenec, je pa tu tov.

mnilo, da je potrebna tudi tukaj pomoč. Vseh je okrog pol milijona, a Židje nikakor nočejo pristati, da bi se ti ljudje mogli vrniti domov.
Za danes naj bo dovolj, pa še prihodnjič kaj. Naj lepša hvala uredništvu za redno pošiljanje lista. Pozdravljam pa obenem tudi vse znance in prijatelje širota sveta. Prav veselilo me bo, če se mi kateri izmed znancev in prijateljev oglasi, da si tako. ustvarimo fcvezo.
Lt. Srebotnik , Franc
V BLAG SPOMIN
TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA NEZABNEGA OČETA
JOHN BECK
je Bogo vdan za redno preminil dne 15. avgusta 1936
Mi dovažamo VSAKO SOBOTO pivo na dom in sicer, vse po Chardon Rd., White Rd., Bishop Rd. in tam okrog. Kdor želi imeti fino ipdvo doma, naj pokliče nas in v soboto mu ga bomc točno pripeljali
MARINKO'S
418 E. 156. St. — IVanhoe 3170
za leto 1949
Umne Knjige
Knjig« so sledeče:
1.	“BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949
2.	Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA
NARODA”
Obe knjigi skupaj staneta—$1.50
Vsebina obeh knjig -je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za.knjige je poslati v Money ordru ali bančnem čeku na:
BARAGOVA
1857 W. 21 st Place
{njxruTmrnjmnjirmjiJa^^
PRATIKA
Chioago 8, Illinois
Dolgo časa sta
la drgniti ude, da so spet gibčni, kakor so bili poprej. Rok je čakal do rana jutranje ure tik pred solnčnim vzhodom, ko ljudje navadno naj trdneje spe; tedaj sta .poskusila neslišno priti iz koče. Dawson je ležal v odejo zavit pred izhodom in morala sta čezenj. V slabi luči zahajajočega meseca se je svetila belina njegovih oči pod napol zaprtimi vekami; pri pogledu na njegov Obraz se je Vilče stresel, kakor da bi gledal samega zlega duha. Zapustila sta kočo in se za trenutek ustavila pred njo; pričakovala sta, da ju psi takoj opazijo in se oglase, čim zavijeta okoli skale. Počepnila sta kakor dva tekača pri startu in šinila ipo bliskovo v prav mali razdalji mimo psov. Dva ironed njih sta dremala, ali stara psica, bolj divja in čuječa nego psa, je planila takoj pokonci in se zagnala proti dečkoma, hoteč ju popasti. Ali veriga je bila prekratka-ko ju ni dosegla, je začela strašno lajati, kakor da ni pes, ampak divja zver. Ko bi tremi, so se možje prebudili in skoči-
postali udarila 08tr0 skalovje, se spoteknila nad kamenjem in padla po tleh; a nista se utegnila meniti za bunke in kri, ki 'jima je curjala po obrazu, kajti vedela sta, da je smrt za njma. Psi so že lajali ipred vhodom in praskali po kamnu. Tedaj So prišli tudi možje za njimi.
“Tu sta,” je rohnel Dawson. “Počakajta, da odvalim kamen. Potem spustimo noter pse, da zadavijo mlada lisjaka.” Tovariša sta vsa zasopla prihitela do kotline, ko so se pri-
kazali psi drug za drugim pri utabori skupina beudinov s svo-
MAKE
0NE>l PAY
YOUR BUY WORD
-	— ooW
ZX**-*« ** ***
-	. •_ „6 Cwnwa*1 a ?****.. Each Oo*M>*v *T..L—Copal* eontolM **»# if ČL, Solly doortWo* *» **•
,«9
raj vsa krščanska. Dežela je lepa, morje im gore pokrite s snegom in svojimi tisočletnimi cedrami. Klima je kot v Trstu ali Italiji, ni preveč vroče. Letoviščarji iz vsega Vzhoda se prihajajo sem hladit. Tu je zemlja ipolna kontrastov, na kar pri nas doma nismo bili navajeni. Po sijajnih asfaltnih cestah hrže najluksužnejši avtomobili, ki prehitevajo kolone kamel in oslov, ki mirno stopicajo svoje pot.
Ob najluksuiznejših hotelih s svetovnimi orkestri in artisti se
ženska dobi tlelo
Sprejme se ženska za splošna hišna dela. Ima stanovanje in hrano v službi v Chagrin Falls. Pokličite za informacije IV 5106.	(x)
vhodu. Urno kot dva bobra sta skočila v temno vodo in izginila v njej. V nekaj trenutkih sta se potopila do vhoda v predor in plavala v njem na drugo stran v glavni tolmun. Tu sta morala napeti vse sile, da sta slednjič, ko, sta se že skoro dušila, vzplavala na površje in zlezla težko upehana na breg. Vilče je hotel takoj dalje, ali Rok ga ni pustil.
“Čakaj,” je dejal, “če pridejo psi, se jih tukajle kaj lahko ubraniva.”
Vilče je uvidel, da je predlog jako pameten. Naglo sta se oblekla, pograbila vsak nekaj ostrih kaminov in se pripravila, da prvemu psu, ki bi se prikazal raatojjeta glavo. Zveri pa menda ni mikalo iti v vodo in čakala sta zastonj. Nekaj čas* so še zveneli zamokli glasovi, pomešani s pasjim lajanjem; kmalu pa je vse skupaj utihnilo.
“Če naju mislijo zasledovati,” je menil Vilče 'ko sta hitela, kar se je dalo, navzdol po strmini, “morajo na drugi strani z
jimi osli in ovcami. Med elito oblečeno po Izadnji ali najnovejši pariški modi se preganja gola deca, ki prosi “bakšič, piaster itd.” Zlatarne so polne zlata, ki se svobodno prodaja, a polovica prebivalcev ne zasluži, niti dolar na dan in je suhe o-presnike (kruh brez kvasa) z malo halve ali zelene solate.
Meni se godi dobro, sem oficir v vojski in tudi dobro zaslužim, a potrošim tudi skoraj vse, ker je življenje tukaj precej drago, tako da si težko kaj prihranim in še posebno zato, ker sem še samski. Ce bi bil oženjen, bi živel mnogo boljše.
Ko je bila vojna v Palestini, sem obšel skoraj vse znane kraje, o katerih sem se že kot otrok učil v šoli. Nikdar si nisem mislil, da jih bom kdaj našel v tako žalostnem položaju. Hiše razbite, ljudje razgnani. Zemlja, v kateri je Kristus pridigal ljubezen, je doživela tako žalostno usodo. Naši begunci so bili gospoda proti tem siromakom. Če je tukajšnji siromak imel sploh še čas, ko so se pri-
Delo dobijo
Zakonski par v starosti od 40 do 60 let, ki bi hotel opravljati splošna dela na farmi 3 milje zapadno od Chardon, Ohio, se vzame na delo. Na farmi ni otrok. Morata dati reference in kvalifikacije o delu. Naj pustijo ime in naslov v uradu tega lista.	(159)
Thot'i CONV6NIENC6.
frn tm o*ly ••*	^
JSakonomt.
aUJMKUL Voor ■***» ko*»>
'SSE*"'
.....-
čine. Tedaj pa sva že tako daleč, da naju ne najdejo.''
Prijitrfg Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid SuwUs* PofoJ SI. Clair A*. m B. 68*
HALI OGLASI
Dobro idočo gostilno
se proda na St. Clair Ave. Ima D2 in D3 Licenco. Podrobnosti dobite pri
Frank Mack
Broker
6603 St. Clair Ave.
EX 1494	(159)
Soba se odda
Odda se 1 spalnico s kopalnico za 2 fanta, privilegija v ku-hinji, privaten vhod. Naslov pove urad tega lista.	(159)
V BLAG SPOMIN
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROCA IN OČETA
Anton Anžlovar
ki nas je za vedno zapustil dne 15. avgusta 1942
Predragi nam soprog in oče! Minilo je že sedem let, odkar vas ni več
OBLAK MOVER
Naša spedeinost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
114« E. §1. St	HE 2731
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo taborno adravilo, da vam ustavi kaSell In prehlad. Pridita
“'“I&BbW
15702 WATERLOO RD.
gore v dolino in nato okoli pe- fe]j boji, je naložil dete in že-
WH1SKERS
no, kot nekoč sv. Jožef, na osla in bežal. Največkrat pa ni imel časa in je odnesel le golo življenje. Nato so po več mesecev živeli in stradali pod oljkami; na tisoče jih je umiralo od glada. Bolezni so razsajale, dokler se ostalo človeštvo ni spo-
1
s
—
POLOM
POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK
Grom istočasnega streljanja'svinj, pa je prihajalo vedno trehsto topov in vrlost Neya, več, vedno več. Jaz, da povem, zmagoslavnega junaka dneva, sem ležal na majhnem pobočju omogočili zmaigo. In kakršna-1za grmom in sem jih gledal na-koli je bila bitka, zvečer so'ravnost pred seboj, na desni in plapolale zastave v zraku z istim slavnim trepetom, isti klici: “Živel Napoleon!” so se razlegali oib uri, ko so se užigali strašni ognji na zavojevanih postojankah. Kjerkoli je bilo,
Francija je bila pri sebi, je bila
na levi; prihajali so kakor mravljinci, kakor vrste črnih mravelj, tako da se ti je naposled, ko so se nehali nabirati, še vedno zdelo, da prihajajo. Ni da bi govoril o stvari, ali mi
smo rekli, naši častniki morajo) doma, in je osvajajoča nosila hiti pravi bedaki1, da nas vtak-
dva štirideset tisoč. In tudi bo. | ja se nismo nadejali tisti dan; bitka se je pričela po malem, kakor se zdi, ne da bi poveljniki hoteli . . Kratko in malo, j razume se, da jaz .nisem videl ■ vseh reči. Kar vem natanko, !je le to, da se je ples nadalje-jval od Izore do mraka, vedno iz-'nova, in ‘ko smo že mislili, da je ■pri kraju — kaj še — pa so se zopet oglasile gosli k° nikoli . . Najprej pri Woertbu, pri-jazni vasici, s čudnim zvonkom, ki je podoben peči, zaradi glinastih plošč, ki so ga okrasili z njimi. Sam vrag vedi, zakaj so nas zjutraj spravili odondot, kajti pozneje smo si Izaman lomili zobe in kremplje, da ga zopet zavzamemo. Oh, otročički, kako smo se klestili na tistem kraju — koliko je bilo razparanih trebuhov in razmazanih
svoje nepremagljive orle od konca do konca Evrope, in ji je trebalo le stopiti v tuja kraljestva, da so ležala ljudstva u-krOčena pred njenimi nogami.
Maurice je dojedel svoje rebrce; bil je kakor pijan, ne toliko od belega vina, ki se mu je iskrilo v kozarcu, kolikor od obilice slavnih spominov, ki so mu šumeli in doneli po glavi; takrat pa je zagledal dva vojaka, zavita v icunje, pokrita blatom, dvem roparjem podobna, ki sta se utrudila in se naveličala klatiti ob cestah; slišal jih je prostiti natakarico natančnega izvestja, v kakšni razporedili tabore polki ob prekopu.
Poklical jih je:
“Hej, tovariša! Semkaj, k meni 1 . . Kaj — vidva sta od 1. zbora?”
“Kajpada, od prve divizije!
. . . Hudiča, lahko mi verjamete, da sem od ondot! Dokaz je to, da sem bil -pri Froeseh-vveilerju; zeblo nas tam ni, to vam lahko povem. In ta, glejte, moj tovariš, je tudi od L
možganov, tega nihče ne verjame! Nato smo se -bili okrog
nejo v takšno osje gnezdo 10-[druge vksi: Elsasshausen—ime, cene od tovarišev in nas puste da bi si zIomil jezik. Tam nag je pobijati -brez pomoči. Vrhu te- pometal kup toipoVi ki so stre.
ga je dobil naš general, gene- hjajj z nekega prokletega griča, ral Doney, svojo svinčeno slivo, lki smo ga tlfdi zjultraj sami pu_ da se je uboga para iztegnil na stjj; mestu. Vse kakor .pobrisano 1 A nič ne de, mi se držimo vseeno; toda — preveč jih je bilo, nazadnje smo se morali izmazati.
Vržemo se za neki zid, in branimo kolodvor med -takšnim truščem, da bi bil oglušel brez težave . . In potem — natanko ne vem — so pač morali zavzeti mesto; mi smo 'bili na hribu, menda mu pavijo Giessberg; tam smo se zaprli v nekakšen grad—bogme, koliko smo odondot postreljali teh svinj 1 Skakali so v zrak, in veselo jih je bilo videti, kako padajo na nosove. Ali petem — kaj smo hoteli? Prihajalo jih je čimdalje več, deset proti enemu, in topov, kolikor so jih hoteli. Pogum ti pomaga v enakem položaju kvečjemu do tega, da pogineš. Nazadnje so delali iz naz že takšen sok, da smo jo morali popihati. No, kar se ti-
gu; tudi to je bil tak vražji kraj 1”
Pravila sta svojo zgodbo: kako sta zagrabljena od obče panike in divjega bega, polmrtva od itrudnosti obležala v jarku, obadva lahko ranjena, ter se vlekla nato za armado; napadi mržlice so jima jemali moči, da sta se morala ustavljati po mestih, tako da sta šele zdaj nekoliko okrevala in dospela semkaj iskat svojih oddelkov.
Mauricu, ki je baš hotel narezati kos sira, se je skrčilo srce, ko je videl njiju željne poglede, uiprte na svoj krožnik.
“Čujite, gospodična! Prinesite še sira in kruha, in vina tudi 1 . . Kaj ne, tovariša, da mi. bosta-pomagala? Pogostim vaju. Na vajino zdravje!”
Onadva sta z veselim vznemirjenjem prisedla. Njega pa je grabila mrzla groza, ko ju je gledal v žalostni propalosti neoboroženih voj akov, rdeče hlače in plašč tako zvezam z vrvcami, zakrpan s tolikim nabrojem raznih cunj, da sta bila podobna dvem ciganom, plenilcem, ki sta že obnosila, kar sta udrabila -na bojišču.
“Ej, vraga!” je povzel večji izmed njiju, “tista historija tam doli ni bila šala 1 . . človek jo je moral videti — daj Coutard, povej, kako je bilo!”
In mali je pripovedoval, mahaje okrog sebe, dočim je jedel svoj kruh.
“Jaz perem srajco, drugi pa kuhajo juho . . Mislite si umazano luknjo, pravcat lijak, kroinkrog olbraščen z gozdov-jem, ki je dalo tem pruskim prascem možnost, da so se priplazili .po vseh štirih, ne da bi mi kaj vedeli o tem .. Takrat pa nam okoli sedme ure mahoma prično padati granate v juho. Strela božja! Mi se nismo dali dvakrat prositi; planili smo vsakateri k svojem pihal niku in do enjastih smo mislili, da dobivajo slavne batine. Toda treba je pomisliti, da nas ni ibilo čisto pettisoč, njih,
Pse naši'Častniki
slavno izkazali, kaj ne, Picot?”
Napočil je kratek premolk. Picot, večji izmed obdh, se je zalil s kozarcem belega vina, obrisal si usta s hrbtom dlani in dejal:
“Kajpada . . Pri Froesoh-weilerju ni bilo inič drugače; kdor se bije v takšnih pogojih, mora biti tako neumen, da bi jedel seno. Moj stotnik sam, tista -mala zloba, je večkrat dejal tako . . Resnica je ta, da niso vedeli ničesar. Cela armada teh capinov nas je zagrabila od zadaj, nas pa je bilo je-
V BLAG SPOMIN
TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NASEGA^BLAGQP^OJNEGA
Anthony Russ
ki je v najlepši mladeniški dobi preminil dne 14. avgusta 1936
Dragi ljubljeni sin in dober bratec. Tužna so nam srca, bridka in grenka nam je solza, ki neusahljivo drči preko lica na Tvoj prezgodnji grob. Dva sinova, dva brata in na božji njivi dva grobova v cvetu mladeniških let, je materi, očetu in sestri globoka in nikoli zaceljena rana. Čujta, ljubljena sinova in bratca našo prošnjo k Bogu: Bodi Vama lahka rodna zemlja!
Žalujoči:
STARŠI, BRAT in SESTRA Cleveland, O., 15. avgusta 1949.
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE DOBRE MATERE
Frances Brass
ki so dne 14. avgusta 1944 mirno v Bogu zaspali
Pet let je že poteklo, kar srce zlato našlo je pokoj, ki vedno je za nas skrbelo ves čas do zadnjega dne.
Bog odvzel je drago mater, ki svet je nam ne more dat’, z Bogom Vam srce ponavlja, na Vaš grob spomini hite.
Naj Vam večni Bog poplača za vsa Vaša dela in skrbi, in za vse trpljenje tu na zemlji, v nebesih naj Vam da plačilo.
Žalujoči ostali:
MARY in CHRISTINE, hčere EDWARD in WILLIAM, sinova
1877
1949
d
m H
JVaznanilo in Zahvala
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vtem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da so pre-
minuli nai dobri in skrbni oče
frank Jeršan
ki so po dalji! bolezni ter previden! z svetimi zakramenti zaspali v Gospodu dne 13. julija 1948, oče so bili rojeni dne 2. aprila 1877 v vasi Hudi vrh, župnija Bloke na Notranjskem. Pogreb se julija 1949 iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sveto mašo zadui-nico je daroval č. g. Rev. Victor N. Tomc. Po sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvorija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku v družinsko grobnico.
)Naš dragi je vršil 16.
Na tem mestu se kar najiskreneje zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi, ki je naših očeta previdel z svetimi zakramenti in sicer večkrat tekom bolezni, kjer jih je često obiskal, tako tudi nazadnje ter jim podelil sv. Popotnico in jih tako pripravil za vstop v srečno večnost. Za vae to Rev. Baragi naš iskreni: Bog plačaj stotero za vse.
Dalje se iskreno zahvalimo č. g. Rev. Victor N. Tomcu za opravljeno sveto mašo zadušnico, kakor tudi za vse pogrebne molitve. Tudi njemu naš iskreni r,>Bog plačaj za vse.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter tuših očeta okrasili, ko so počivali' na mrtvaškem odru ter jim tako izkazali zadnjo čast. Imena teh, ki so poklonili vence so: Sestra Frantps in Vincent Kaučič Family, Mr. in Mrs. John Kromar, Portville, N. Y., M«. Mary JprWB. Sophie and Alan Strauss, Mr. in Mrs. Jack Staehli, Mr. in Mrs. Joe Tonejc apd Family, Mr. in Mrs. Frank Zobec and Family, Mr. in Mrs. Rudy Tekaucic and Family,. Barberton, O., Mr. and Mrs. Matt Dolenc, Mr. and Ajlrs. Steve Timko and Family, Mostar Sr. Family,. Mrs. Mary Pyle and Family, Mr. in Mrs. John Krall and Family, Mr. in Mrs. Matt Meglich and Family, Mrs. Frances Vidmar, Mr. in Mrs. Joe Tekavec, Mr. in Mrs. John Pirnat, Sr., Mr. in Mrs. Andrew Zakrajšek and Family, Mary and Josephine Fatur, Mr. in Mrs. Joe Pozelnik and Family, Mr. in Mrs. Tino Modic and Family, McGillis Family, Beres Family, Sosedje: Mr. in Mrs. Frank Walters, Mr. in Mrs. Joseph McDonnell, Mr. in Mrs. William Rabe, Mrs. Helen Aboid, Mrs. Vida Zamec, Mr. in Mrs. Bra-skich, The French Sisters, društvo Naprej št. 5 SNPJ, Geier Employees Welfare Assn., Employees of Davis Paint Co.
Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki" so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njihove duše. Imena teh so: Mr. in Mrs. Vincent Kaučič and Family, Mr. in Mrs. John Kromar, Portville, N. Y., Mrs. Agnes Jersan, Shingleton, Michigan, Mrs. Mary Jersan, Kelso Ave., Mr. in Mrs. Anthony Jersan, Jr., Kelso Ave., Mr. in Mrs. Louis Schivitz, Sophie and Alan Strauss, Mr. in Mrs. Joseph Kucharik, Mr. in Mrs. James McVoy, Mr. in Mrs. William Heinz, Mr. in Mrs. Frank Dulzer, Mr. in Mrs. Frank Zobec, Sr., Mr. in Mrs. Rudy Tekaucic, Baberton, O., Mr. in Mrs. Willard Leblang and son, Miss Florence Zobec, Mr. in Mrs. Joseph Okorn and Family, Mr. in Mrs. Steve Timko and Family, Mr. in Mrs. Joseph Stampfel, Mrs. Angela Spehek, Mr. in Mrs. Matt Jackson, Mr. in Mrs. Ralph Moore, Mr. in Mrs. John Pernus, Mr. in Mrs. Rudolph Krall, Mr. in Mrs. Rudolph Otoničar and Family, Mrs. Antonia Prebil, Mr. in Mrs. Joe Prebil, Mr. in Mrs. Louis Strauss, Mr. in Mrs. August Wolk, Mrs. Mary Peterlin and Family, Mr. in Mrs. Anton Vahcic and Fa-
mily, Mr. in Mrs. John PimAt Sr., Mr. in Mrs. Andrew Zakrajšek and Family, Mr. in Mrs. John Pirnat Jr., Mr. in Mrs. Edward Fatur, Mr. in Mrs. Frank Fatur, Mr. in Mrs. Henry Launch,
Mrs. Mary Elersich, Mr. in Mrs. Jack Gruden, Mr. in Mrs. Andrew Venglarchik, Mr. in Ms. Andrew Kozak, Youngstown, O., Mr. in Mrs. Frank Fifolt and Family, Mr. in Mrs. Thomas Arko, Mr. Victor Melle, Ivancic Family, Garfield Ave., Mr. in Mrs. Peter Toner, Mr. in Mrs. J. Gabrenya and Family, Mr. and Mrs. Jack Perko, Mr. in Mrs. Matt Laurie, Mr. in Mrs. Joseph Misic, Mrs. Mary Lunder, Mr. in Mrs. Jack Turk, Edna Ave., Mrs. Urbančič, Mr. in Mrs. Joseph Pozelnik, Mr. in Mrs. Anton Glavic, Mrs. Frances Piškur, Mrs. Mary Nagode, Mr. Tony Gruden, Mr. Joe Virant, Mr. in........
William F. O'Neill, Sr., Mr in Mrs. John Coreman, McGillis Family, Mrs. Louise Stalzer and Lena, Mr. in Mrs. Edward Thomas, Mrs. Anna Garvas and Pauline Miller, Mr. in Mrs. Ray Stuerzenberger, Miss Mary Koshak, Mrs. Mary Pren, Mr. in Mrs. V. Tropkoff, Mr. in Mrs. James Kazak, Mrs. Helen Verlei, Mr. in Mrs. John Seifert, Mr. in Mrs. Don Fatica, Employees of Davis Paint Co.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile povsem brezplačno ter tako omogočili, da je bilo mogoče mnogim udeležiti se pogreba.
Iskrena zahvala društvu Naprej št' S SNPJ za vso pomoč in pa pogrebce.
Zahvala Mr. in Mrs. Kromar iz Portville, N. Y., ki so prišli na pogreb.
Dalje se iskreno zahvalimo Mrs. Mary Otoničar, ki je v Zakrajškovem pogrebnem zavodu ob očetovi krsti molila sv. rožni venec.
Naša iskrena zahvala za izraze sožalja bodisi potom kartic kakor tudi ustmeno, prav tako tudi za telegrame.
Naša skrena zahvala vsem onim številnim, ki so 'prišli očeta kropit, ko so ležali na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njihove duše. Prav tako se tudi zahvalimo vsem, ki so se udeležili pogreba, zlasti svete maše, ter potem očeta spremili na pokopališče Kalvarijo.
Dalje se iskreno zahvalimo pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba in vso potlugo, ki so nam jo dsdi.
Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam kaj na en ali drugi način pomagali ob tej žalostni uri. Morda se je pri naštevanju imen vrinila kaka neljuba pomota ali nedostatek, da se je morda ime katerega pomotoma izpustilo iz tega seznama, dasi smo skrbno pazili, da vse zabilježimo. Ako se je kaj takega pripetilo, kar bi nam bilo zelo neljubo^ prosimo prizadete oproščenja. Vsem pa še enkrat naš prav iskreni: Bog plačaj stotero za vsa.
Vi pa, predragi in skrbni oče, počivajta sladko v zemlji ameriški in lahka naj Vam bo gruda te nove domovine; duši Vaši blagi pa večni mir. Naj Vam bo dobri Bog Vsul bogat plačnik za vse, kar ste storili za nas, ter Vas ne bomo nikoli pozabili. Vi pa se spominjajte na nas in Bog daj, da enkrat se vsi snidemo nad
zvezdami... Saj:
Kratki so dnevi na svetu za nas, naglo nam mine odločeni čas:
Blagor njim, ki v Gospodu zaspe, ker v slavi nebeški se tam prebude.
Cleveland, Ohio, 15. avgusta 1949.
Vaši žalujoči otroci:
EDWARD, ANTHONY in HENRY, sinovi SOPHIE, MILDRED poročena MOSTAR, hčere
Cleveland, Ohio, 15. avgusta 1949.
GLADYS, MARY, MARGIE, sinahe ANTHONY, zet VNUKI in VNUKINJE