PRIMORSKI DNEVNIK ^S^CuV.0'0*” Cena 60 Ur Leto XXV. St. 119 (7313) TRST, petek, 23. maja 1969 z GLASOVI SKUPIN: KPI, PSIVP, PSI, PRI, KD, PLI IN SVP Poslanska zbornica je sprejela popravek ki uvaja rabo slovenščine na sodišču S tem je zavrnjeno staro fašistično načelo, in to ob plebiscitarnem glasovanju poslancev - Pomembna zasluga in včerajšnji govor slovenskega poslanca Albina Skerka Im 22. —- V poslanski zbornici so danes skoro soglasno spre-niateri J*rave!t' j1* predvideva za pripadnike etnične manjšine uporabo pravei.ne®a i®z'ka pred sodišči. Zelo pomembno je dejstvo, da so po-*ova|e podp'sad poslanci najrazličnejših skupin, zanj pa so gla-jtm0 vse skupine od liberalcev do komunistov in torej z ed!no iz-- Monarhistov in misovcev. I*"1« ie najprej zavrnila po-kon,,. kl ga ie vložil slovenski Pf«dv\iSt'Pn' P°slanec Škerk in ki . Ya «ukinitev prepovedi k' n' italijanski, ter Ijrin 0 Pravice do uporabe mali, a®a jezika za etnične manjši-. vsemi fazami procesa.« WitsS!Pa te osvojila s tako ple-nji številom glasov nasled- iš ,°Pravek k členu 2 točka 60 da ^"tonskega predloga: «Obveza, ga cesarstva, uživali pravico do izražanja v materinem jeziku v svojih odnosih s sodnimi oblasti. Posamezne faze sodnega postopka so potekale v materinem jeziku tega prebivalstva. Danes pa. dvajset let po sprejemu demokratične ustave, ki izhaja iz zmage nad fašizmom, se še dalje odreka slovenskemu prebivalstvu pravica do uporabe lastnega jezika v sodnih raz- sPrašuieio‘in zašiišuipio nril Pravah in stikih s sodnimi uradi. S^leSernjST nPjm K(0t pesek v oči tej narodni skup-ieziku, da se sestavljajo nos“ stMein v nPh jeziku, pri čemer o-vice 1, ^ veljavi druge posebne pra-jijo :"leae uporabe jezika, ki izha-k rn:j.Posebnih zakonov države ali lociranih mednarodnih kon-p J m sporazumov«. Pisaij °S o tem popravku so pod-(kpTi ®aslednji poslanci: škerk Wottp 2 (SVP)- Marocco (KD), Sti (°pD(PSI). Papa (PLI), Mon-Belci (KD), Badula, C.,"«« (SVP), Dieti (SVP) in telt a podčrtati de-‘kerka ^venskega poslanca Albina S Wa'. ki ie vložil nrvi nnnravek. Sost .kateri ^ vložil'prvi popravek, ?j» , ™ se je vsa konkretna ak- in Poslanski zbornici tudi pri-*iiitjla aanes tako učinkovito zak- ^l *j?ec . Škerk je v tej zvezi 'eioti daljši govor, ki ga v , P0sla°bjavliamo: ^al fc)-1Skerk te najprej predaj k, ea*to svojega popravka, ki !aC,ue d°dal čl. 2 (po 60. točki) Nvg ®ga osnutka st. 380-A: «Od-PjeP°vedi uporabe različnega ^ °d italijanščine in vključitev ga tega je, aa i 9ega j9a pravice uporabe materi- sebnost v ozadie. ts«h fazika za narodne manjšine v V*ah. sodnega postopka.* Hiik Pa te dejal: «Gospod pred-|^1ooq„ spoštovani kolegi. Več je ’ zaradi katerih sem se %tu sPregovoriti o tem argu-“J je' Poudariti hočem najprej. Ja je ,v zakonskem predlogu, ki Nv0s/H predložilo ministrstvo za SSlan in ga je delno spre-Pravosodna komisija pri po; NjlatijpOrnici in ki daje vladi v k°hik» *n navodila za reformo , o kazenskem postopku, L5 zaJirz?!’ ki Pa se da in se mo-Po spremembi, ki jo so imenovali pri tržaškem sodišču nekaj funkcionarjev, ki poznajo slovenščino in ld do potrebi lahko nastopijo kot tolmači. Ta rešitev, ki jo hudo omejuje sam čl. 137 veljavnega zakonika o kazenskem postopku, ne odpravlja bistvenega problema in žali Slovence, ki so tako izenačeni s tujci, kar je v ostrem nasprotju s čl. 3 in 6 republiške ustave. Zato je treba sedanje stanje spremeniti. Da bi bolje razumeli absurd in paradoks takega stanja, navajam primer sodne razprave, na kateri so obtoženci Slovenci pred sodniki, ki slovenščine ne razumejo, v prisotnosti tolmača: «Pred sodnim zborom so stranke, odvetniki, pii-če, zapisnikar, sodnik in tolmač. Sodnik postavlja vprašanja, a ga stranke ne razumejo: nastopi tolmač. ki prevede sodnikova vprašanja strankam. Stranke odgovarjajo. toda sedaj ne razume sodnik nič in pozove tolmača naj prevede slovenske odgovore v italijanščino. Prekine ju odvetnik v italijanščini, ki je stranke ne razumejo, in zato začudeno strmijo in prisostvujejo nerazumljivim pogovorom med sodnikom in branilcem, ne da bi mogle slediti in kontrolirati razpravo, o njifibvih življenjskih koristih in ne da bi mogle pose« vmes ter pojasnjevati okoliščine, dejstva itd. Mnogokrat — pravzaprav skoraj vedno — branilci oporekajo točnosti tolmačevega prevoda, in izjavljajo, da prevod ni v skladu z izjavami obtoženca, ali pa da priče niso izjavile tega, kar pravi tolmač, temveč nekaj drugega. Tedaj pride do prerekanja glede dejanskih izjav strank, in prerekanje po-gostoma dolgo traja, r,e da bi sodnik, ki jezika ne razume, lahko zaključil spor s svojo iziavo. Sodnik prisostvuje kot oseba, ki se je stvar ne tiče, in ne ve, kdo ima prav in kdo ne. Posledica vsega tega je, da stopi sodnikova o- rwiwj;;a komisija, se v členu 2 5tje * ,6a predloga pravilno za-S Jr^tednje: zakonik o kazen-h vtia „ :°Pku mora uveljaviti u-Nn£ai;ela in se prilagoditi med- , "Sega Pravic posameznika in ka I* trž,:'. Postopka. Končno pa mo-(Ctdi v kazenskem postopal. i Redeča načela in kriterije: •Satir.„0polnJuje nato 60 točk, ki jjje), 0 Prikazujejo sprejete kri- li? *yavJ?®a se strinjam s to načel-.jSatni | ,ln v glavnem tudi s smer-A la I11 se dajejo vladi in komi-Ke8a J.0 .Predvideva čl. 1 zakon-iMcan; 1“*°ga. Kritiziram pa po-Sl u £ . podrobnih smernic, v ^Sriičijtenh bo izdelana in nato ?'sl(emla reforma zakonika o ka-t M u P°stopku. Popolnoma se Prezrl čl. 137 zakonika 0 čl Postopku (ki je po-,22 zakonika o civilnem ti Pečar ’ ■ k* ima izrazit fašistič-3, ki ln . prepovttduje državlja-t» tebo So e'am narodnih manjšin "K- lVo materinščine tned sodno ,lri predvideva celo globo V1* J hotel opozoriti zbornico in S, te grobo krivico, ki bi jo aS v novem zakoniku ne bi iu 1 Pavzočnost.i v okviru ita-republikanskih meja treh LA ffjtemske v Gornjem Poadiž-1 teaniS L0ske v dolini Aosta, po-• tezikovnih manjšin. IfiNiln kolegi, če pogledate tai’ ti« Zakona in dodanemu poro-iiilj^atiif.teiste našli v njem niti bi? hianf-.°membe pravice narod-2» vTS1P. do rabe lastnega je-thtesih razn'h fazah procesa in v C%vLSodno Oblastjo. Ta po-Va(.° ter«St,Je zelo huda, ker pri-V tiM,’ da misli vlada nadalje-t|olitikrnokratično in protiustav-tiiiiboseb«? do narodnih manjšin in ’ rorl“' ' ki i., Julijani na našem ozem-tedaj bilo del avstrijske- Najhuje pa je tedaj, ko slovenska stranka nekoliko pczna italijanski jezik in se sili govoriti v italijanskem jeziku. Ker v italijanščini ne misli ne more točno izraziti svojih misli, marsikdaj reče in izjavi kaj takega, česar ne misli in noče izjaviti... Kako se da, spoštovani kolegi, izvajati na tak način pravično sodstvo na obmejnih področjih? Kakšna je avtoriteta in kakšen je ugled sodnika, ki ne more voditi sodne razprave in ki je prebivalstvu popolnoma tuj, ker se z njim sploh ne more pogovarjati?* Ta primer, ki se vam bo morda zdel smešen, toda stvaren, je 21. marca leta 1925 orisal nedavno umrli slovenski poslanec Besednjak. Navedel pa sem ga zato, ker je po 44 letih stvarnost pri nas vedno ista! Pri nas, na tržaškem sodišču se tak, farsi podoben po stopek, nadaljuje. Prepričan sem, spoštovani kolegi in predstavniki vlade, da je res prišel trenutek, ko mora demokratična republika, ki je izšla iz odporništva, končno priznati narodnim manjšinam vse pravice, ki jim pri tičejo. Res je, bilo je nekaj storjenega za francosko in nemško manjšino. Mnogo manj pa je bilo storjenega za slovensko, čeprav je ta plačala visok krvni davek v boju proti fašizmu in nacizmu. Pri pripravi in definiranju novega zakonika o kazenskem postopku naj se torej upoštevajo pravice narodnih manjšin z odpravo in spremembo vseh členov starega zakonika, ki manjšine diskriminirajo in preganjajo. Naj se pri tem upoštevata člena 3 in 6 ustave, ki svečano proglašata enakopravnost dr: žavljanov in zaščito, s posebnimi normami, narodnih manjšin. Končno se morajo pri tem upoštevati posebni statuti treh dežel, v katerih živijo zainteresirane narodne manjšine. Za Slovence na Tržaškem ozemlju pa opozarjam tudi na 5. čl. II. priloge londonske spomenice o soglasju, ki sta jo podpisali Aba Eban o Tiranski ožini TEL AVIV, 22. - Izraelski zunanji minister Eban je danes govoril skupini vojakov v Šarm E! Šejku ob Akabskem zalivu. Izjavil je, da je izraelsko nadzorstvo nad Tiransko ožino «narodni interes, ki ga ne bodo nikoli opustili*. Do dal je, da mora vsaka rešitev zagotoviti Izraelu nadzorstvo nad tem krajem, «da lahko brani svobodni prehod*. Italija in Jugoslavija v letu 1954. Člen določa pravico slovenske narodne skupnosti do rabe lastnega jezika v uradnih in osebnih odnosih z upravno in sodno oblastjo. Lahko bi se še skliceval na splošno izjavo o človečanskih pravicah in na papeško okrožnico «Pacem in terris*, kjer se prav tako slovesno proglašajo pravice narodnih manjšin. Sklicujoč se na vse te pravice, ki so bila z besedo večkrat proglašena, toda do zdaj uresničena samo v najmanjši meri, je slovenska manjšina, ne glede na strankarske razlike, naslovila najvišjim državnim oblastem neštevilne prošnje, resolucije, protestna pisma in pozive. Komunistični poslanci (in ne samo tržaški, goriški ali videmski) — od Srebrniča do Bernetičeve in Vidalija in drugih, so vedno podpirali zahteve po pravicah narodnih manjšin in še posebej slovenske. Zato danes, v tej dvorani, preko mene, vabijo vlado in komisijo, ki bo izdelala novi zakonik o kazenskem postopku, naj priznata narodnim manjšinam pravico do rabe materinščine med sodnimi razpravami in v vseh odnosih s sodno oblastjo. To bi bil prvi korak, kateremu bi moral slediti drugi, odločilni, to je reforma sodne ureditve, po kateri naj bi v deželah, kjer žive narodne manjšine, deloval sodnik, ki bi poznal oba jezika, kar naj bi omogočilo obtožencem m strankam izražanje v lastnem jeziku. To je brez dvoma ustavna pravica, ki jamči narodnim manjšinam kultur- no svobodo in pravico dc uporabe lastnega jezika. Jamči pa tudi točno ugotavljanje resnice, saj lahko samo sodnik, ki pozna jezik narodne manjšine, razume stranke, kar je prvi pogoj za dobro, pravično upravljanje sodstva. Zaključujem svoj govor, s katerim sem hotel skromno prispevati k stvari demokracije v naši državi, v prid narodnim in jezikovnim manjšinam, in v upanju, da se bo to, kar sem povedal, upoštevalo, vabim spoštovane kolege, naj glasujejo za popravek, ki sem ga obrazložil. Vaš pritrdilni glas bodo vse narodne manjšine globoko cenile in bo korak naprej na poti k vedno večjemu razumevanju, sodelovanju in prijateljstvu mjd narodi. Hvala.* TISKOVNA KONFERENCA V BEOGRADU Nenni prispe v ponedeljek v Beograd na razgovore o aktualnih vprašanjih Na vprašanje v zvezi s pismom SKGZ Nenniju, je Vujiča odgovoril, da bodo govorili o vseh vprašanjih v zvezi z dvostranskimi odnosi - Te dni bo jugoslovanska vlada poslala vabila na udeležbo na sestanku nevezanih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča je na današnji tiskovni konferenci na vprašanje novinarjev odgovoril, da bo italijanski zunanji minister Pietro Nenni prispel 26. tega meseca popoldne s posebnim letalom na uraden obisk v Beograd. Program bivanja 27. in 28 maja predvideva razgovore ministra Nen-nija z državnim tajnikom za zunanje zadeve Tepavcem, razgovore med obema delegacijama pod vodstvom obeh ministrov, zatem razgovore Nennija s članom sveta federacije Edvardom Kardeljem, predsednikom zveznega izvršnega sveta Mitjo Ribičičem in predsednikom zbora narodov zvezne skupščine, bivšim predsednikom zveznega izvršnega sveta Miko Špilj-kom. Pričakuje se, da ho Nennija sprejel tudi predsednik republike maršal Tito. Italijanski zunanji minister bo 29. maja zjutraj odpotoval iz Jugoslavije. V jugoslovanski delegaciji, ki ji iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHii* VSE POTEKA PO DOLOČENEM NAČRTU Stafford in Cernan sta dvakrat letela petnajst kilometrov nad Lunino površino Sproti sta poročala, da fe pokirajina čudovita - Slikala sta posamezna področja in zlasti področje, ki je določeno za poznejši pristanek - Po drugem krogu so se začele priprave za zopetno združitev z matično kabino HOUSTON, 22. — Nocoj ob 20.36 po srednjeevropskem času je Lunina kabina «LEM», ki se je bila ločila od matične kabine, začela svojo avtonomno uot, med katero se je približala do 15 kilometrov Lunini površini. V kabini sta vesoljca Stafford in Cernan. Priprave za ločitev dveh kabin so se začele že mnogo prej. Ko sta se Stafford in Cernan preselila v malo kabino ob 17.30 po srednjeevropskem času, sta vesoljca zaprla vratca kabine. Pri tem so bile nekatere nevšečnosti, ki pa so jih vse premagali. Najprej so bile težave za izpraznitev kisika iz prehoda, ki veže obe kabini. Zatem so ugotovili, da se je obroč, ki je povezal obe kabini, nekoliko zavrtel in so nastale težave za ločitev. Vendar so tudi te težave premagali in kabini sta se ločili, ko sta leteli za nevidno stranjo Lune. Najprej se je «LEM» oddaljila dvanajst metrov od matične kabine in je 25 minut letela v formaciji z njo. Stafford in Cernan sta ves čas obračala svojo kabino, da je Young lahko iz svoje kabine opazoval, alj je vse v redu. Na Zemljo so oddajali televizijske slike, ki so kazale kabino «LEM», ko je letela ločena od matične kabine. Ko sta se kabini ločili, sta bili oddaljeni od Lune 120 kilo- metrov. Kabini sta se nato vedno bolj oddaljevali, ob 21.35 sta bili oddaljeni druga od druge 630 metrov, in tedaj je LEM prižgal rakete ter spremenil svoj tir v močno e-liptičhega, Ob 22.31 je LEM letel 15 kilometrov nad Lunino površino. Največja njegova oddaljenost od Lune pa je 'znašala 120 kilometrov. S tem sta vesoljca premagala e-nega najtežavnejših poizkusov. Njunemu poizkusu je Young sledil iz matične kabine v višini 112 kilometrov nad Luno. Ko sta Stafford in Cernan prvič letela tako nizko nad Luno, so jima dali ukaz, da znova prižgeta rakete za šest sekund, tako da je njun tir postal še bolj eliptičen. Največja razdalja od Lune je bila določena na 362 kilometrov, dočim je najmanjša še vedno ostala 15 kilometrov. Drugič sta se približala na 15 kilometrov Luni pol ure čez polnoči. Ker so najvišje gore na Luni visoke tudi 9.000 metrov, in ker so i oddaljenost kabine od Lune računali v odnosu do površine morij na Luni, sta Stafford in Cernan včasih letela nad Luno komaj šest kilometrov. Sproti, ko sta letela tako nizko nad Luno, sta Stafford in Cernan sporočala svoje vtise na Zemljo. Njun prvi vzklik je bil: «čddovl-to.>r Zatem sta se. spomnila, da je na Luni mnogo skalovja. Povedala sta, da vidita na Luni sive in temne barve ter velike črne in sive skale. Dalje sta javila, da letita prav nad področjem, ki je bilo določeno za pristanek ladje «Apollo 11». Tedaj sta letela s hitrostjo 6.000 kilometrov na uro. Sproti sta spoznala vsako posamezno brezno in vzklikala z vedno večjim občudovanjem. Poleg tega sta posnela mnogo slik celotnega področja, nad katerim sta letela. Po drugem krogu okoli Lune sta začela priprave za ponovno združitev z matično kabino. Tudi ta je začela vrsto premikov v pričakovanju. da se združi z drugo kabino. NASA je uradno javila, da je LEM letel 15.200 metrov nad Lunino površino. Vesoljca sta imela nalogo, da letita približno 15.000 me- MOSKVA, 22. — Danes je prispela delegacija italijanskega central-neka komiteja, ki bo zastopala KPI ..................................... na pripravljalni konferenci za sve- trov nad morjem Miru. Deset minut, preden sta se najbolj približala Luni, sta Stafford in Cernan obrnila kabino za 180 stopinj, tako da so bile «noge» kabine' obrnjene navpično proti Luni. Tedaj sta začela snemati fotografije, in še posebno sta slikala podrqčje v 'bližini morja Miru, ki je določeno za pristanek prvih vesoljcev. Ob 0,34 se je LEM ločil od dela kabine, ki ga bodo poznejši vesoljci pustili na Luni, ko bodo na njej pristali. Ta del vsebuje tudi motor, ki se uporablja pri spuščanju na Luno. Ves ta del . sedaj kroži okoli Lune. Pri drugem krogu je LEM letel 20.400 metrov nad Lunino površino. Vesoljca sta nato prižgala rakete in se začela dvigati na tir, na katerem je ostala matična kabina. Ko še bosta kabini združili, bosta ostali še 29 ur na tiru okoli Lune. Pred posvetovalno konferenco v Moskvi DANES NA DNEVNEM REDU POLOŽAJ V INPS Zbornica odobrila zakon o reformi zakonika o kazenskem postopku Parlamentarna nadzorna komisija je obravnavala nova imenovanja v vodstvu RAI-TV - Načelen sporazum s poldržavnimi uslužbenci RIM, 22. — Po daljšem premoru v italijanskem splošnem političnem življenju so se ponovno pričele razprave o bolj konkretnih vprašanjih, ki so jih prekinile debate znotraj socialistične stranke. Danes so se tako sestali načelniki skupin v poslanski zbornici, ki so pričeli obravnavati program dela zbornice v prihodnjem razdobju. Pri tem ne gre samo za nekako formalno vprašanje dnevnega reda, temveč za politično odločitev, katerim vprašanjem bodo dali prednosti, in pri čemer sta politično zlasti v ospredju zakon o reformi univerz in o finansiranju dežel. Danes je poslanska zbornica obravnavala vseh šestdeset kriterijev, ki jih vsebuje zakonski predlog o pooblastilu vladi glede reforme zakonika o kazenskem postopku. Zbornica je osvojila številne popravke, ki jih je predložila manjšina in večina. Med temi popravki se tudi 60 bis nanaša na uporabo slovenščine pred sodiščem in o njem podrobneje poročamo na drugem mestu. Zvečer se je razprava o zakonu zaključila z glasovanjem, ko je bilo prisotnih 329 poslancev in je za zakon glasovalo 208, proti pa 121. Jutri bodo v poslanski zbornici obravnavali vprašanja o INPS. V senatu so bila na dnevnem redu manj pomembna vprašanja in so izglasovali tri zakone lokalnega pomena. Zanimiva pa je bila razprava v parlamentarni komisiji, ki nadzoruje RAI-TV in kjer se je vlogo te komisije takoj povezalo z včerajš njo vestjo, da je upravni svet RAI TV naredil pravo »čistko* v vodstvu ustanove in da je prišlo do številnih novih imenovanj v najvišje vodstvene organe ustanove. Proti temu so takoj protestirali u- službenci, ki so v večjih središčih proglasili stavkovno gibanje. Komunisti so na današnji seji parlamentarne komisije zahtevali, da je treba najprej suspendirati vse sklepe upravnega sveta, saj proti tem sklepom protestirajo številni uslužbenci in to vsaj toliko časa, da ne bo nadzorna komisija končala svojega zasedanja. Komisija ni osvojila predloga komunistov, češ da nima teh pristojnosti, temveč ima za nalogo samo politični nadzor nad ustanovo. novim pojavom. Tiskovni urad predsedstva vlade sporoča, da bo predsednik Rumor uradno obiskal Turčijo od 5. do 9. junija. Minister za delo Brodolini je danes izjavil novinarjem, da je skoro dokončal besedilo zakonskoga predloga o statutu delavcev in da je izkoristil čas, ko je prišlo do premora v parlamentarnem delu, da je imel ponovno posvetovanja s sindikalnimi organizacijami. Isto- __ _____ časno pa je komisija za delo po- tS,V>idrso najrazličnejši komentarji o sinočnjem sklepu centralnega komiteja PSI, da se za mesec dni zasedanje preloži in da se med tem časom išče ustrezne rešitve. Giolitti je v tej zvezi danes izjavil, da ni bistven podpis dveh predstavnikov levice pod resolucijo, ki jo je vložila nova večina, temveč gre za novo politično linijo, ki sicer strogo temelji na združitveni resoluciji, istočasno pa lahko pritegne nove sile. Preti pa je mnenja, da je treba ustvariti veliko večino, ki naj zajame vsaj 85 odstotkov stranke, tako da bi ustvarili kompromis na osnovi linije Ferri in linije De Martino, češ da je treba najti politično rešitev, pri kateri ne bo ne zmagovalcev ne premagancev. Mancinijeva agencija pa danes piše, da se zasedanje CK ni končalo v zraku, saj sedaj obstaja resolucija, ki je politični dokument, ki predstavlja do sedaj najbolj u-činkovit napor, da se premoste struje. Pred centralnim komitejem je torej politični predlog, ki je že dosegel podporo velikega dela članstva v stranki. V Italiji se je premaknila politična os, vendar to jih v tej zvezi vložile skupine. Vse tri sindikalne organizacije so izrazile željo, da bi prišlo do resne preiskave v INPS, kjer je položaj kritičen zaradi tako dolgo stavke uslužbencev in s posledicami za upokojence, ko bi morali pričeti izvajati nov zakon o pokojninah. V zahtevi vseh treh sindikalnih organizacij je rečeno, da se INPS ukvarja z vsemi mogoči mi stvarmi, ki ne spadajo v njegove pristojnosti ter da se ne more pristajati na sedanji način vodenja te ustanove. V poznih jutranjih urah je prišlo do načelnega sporazuma na ministrstvu za delo s sindikalnimi predstavniki uslužbencev poldržav-nih ustanov. Sporazum med .dru-> gim predvideva, da bodo plačali akontacije na račun predvidenih poviškov v višini 10.000 lir od 1. januarja letošnjega leta, v kar pa je že vključenih 3000 lir, ki so jih iz istega naslova že do sedaj prejemali. V tej zvezi so nekatere sindikalne organizacije že prekinile savke, ki so jih napovedali v ponedeljek, druge pa bodo dale še le iutri končni odgovor. Danes se je nadaljevala stavko tovno konferenco komunističnih partij. Delegacijo vodi Carlo Galuzzi, v njej pa so še člani vodstva Armando Cossutta, Michele Rossi, Giuseppe Boffa in Rodolfo Mechini. O sedanjem pripravljalnem sestanku ni ničesar znanega in ni sovjetska agencija TASS niti jar vila. katere delegacije so že prispele v Moskvo. V bistvu je znano samo to, da bodo obravnavali predlog resolucije, ki naj bi jo osvojili na svetovni konferenci komunističnih in delavskih partij, ki bo 5. junija v Moskvi, Vasilij Bilak, član CK KFC in odgovoren za stike s tujino je v intervjuju listu «Tribuna» govoril o pripravljalnem sestanku in je dejal, da češkoslovaška zadeva ni več v ospredju, češ da naj bi pričelo prevladovati mnenje, da gre za notranjo zadevo med državami članicami varšavskega pakta. Dejal pa je, da je to vprašanje še vedno živo v svetovnem komunističnem gibanju. V tej zvezi je tudi odkril novo teorijo, da so zapadne partije podlegle vplivu buržoazne propagande in da tako trde, da češkoslovaška partija na primer ni suverena in da ne more sama odločati o svojih interesih. Bilak je tudi povedal, da so na konferenco povabili kitajsko in albansko partijo in da sta obe zavrnili vabilo. Albansko partijo so povabili s posredovanjem češkoslovaške, vendar v odgovoru Albanci trde, da to vabilo predstavlja žalitev. Predsedstvo zveze češkoslovaških pisateljev je sklenilo, da se bodo pritožili na sodišče zaradi ukinitve njih glasila «Listy». Vzhodno-nemška tiskovna agencija poroča, da so v Vzhodnem Berlinu končali pomočniki zunanjih ministrov držav članic varšavskega pakta posvetovanje, ki se je nanašalo na pobude o evropski varnosti v zvezi s predlogi, ki so jih sprejeli na zasedanju v Budimpešti. bo načeloval državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, bodo med drugimi pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Mitja Vošnjak ter posebni svetnik državnega tajništva in predsedniK jugoslovanske delegacije v mešanem odboru za manjšine dr. Zvon-ko Perišič Na vprašanja, ali bodo v razgovorih z zunanjim ministrom Nenni-jem obravnavali tudi vprašanja, ki so omenjena v pismu predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu ministru Nenniju, je zastopnik državnega tajništva za zu-nanje zadeve dejal, da bodo v razgovorih izmenjali misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih ter o vseh vprašanjih v zvezi z dvostranskimi odnosi. Na vprašanje, kako komentira najnovejše predloge za prenehanje vojne v Vietnamu, je zastopnik državnega tajništva dejal, da jugoslovanska vlada pozitivno ocenjuje predloge fronte narodne o-svoboditve za politično rešitev vietnamskega vprašanja, ki so nadaljnji korak v ustvarjanju pogojev za čim hitrejšo rešitev tega vprašanja. «Mi vidimo določene razlike v pozitivni smeri tudi v novih predlogih predsednika Nixona v primerjavi s prejšnjimi ameriškimi stališči,« je izjavil zastopnik državnega tajništva ter izrazil upanje jugoslovanske vlade, da bodo ta nova stališča prišla do izraza že se daj na pariških razgovorih v bolj realističnih obravnavanjih Združenih ameriških držav spornih vprašanj, predvsem nujnosti umika a-meriških čet iz Južnega Vietnama. V začetku današnje konference je Vujiča prebral sporočilo o posvetovalnem sestanku med zastopniki državnega tajništva za zunanje zadeve pod vodstvom dr. Uvaliča in indijskega zunanjega ministrstva pod vodstvom tajnika zunanjega ministra Indije Kaula, ki so bili v Beogradu od 18. do 22. t. m. Na teh sestankih so opravili koristno izmenjavo misii o aktualnih meu-narodnlh vprašanjih, o bodočem posvetovalnem sestanku nevezanih držav in o vprašanjih s področja dvostranskih odnosov. Med razgovori, ki so potekali v zelo prijateljskem duhu, so ugotovili enakost, ali podobnost pogledov o vseh vprašanjih, ki so bila predmet razpravljanja. V odgovor na vprašanje novinarjev, ki so se zanimali za bodoči sestanek nevezanih držav, je Vujiča povedal, da bo jugoslovanska vlada te dni poslala vabila za udeležbo na posvetovalnem sestanku, ki bo v začetku julija v Beogradu, vsem udeležencem kairske konference. Na sestanek bodo povabili tudi druge države po predhodnem sporazumu in soglasju držav udeleženih na kairski konferenci. V intervjuju časopisni agenciji Tanjug sta dr. Uvalič in Kaul poudarila enakost oziroma podobnost pogledov obeh delegacij o vprašanjih, ki so bila predmet razprave na posvetovalnem sestanku v Beo- gradu med delegacijama državnega tajništva za zunanje zadeve Jugoslavije in indijskega zunanjega ministrstva ter ugotovila, da dejansko ni nobenih razlik v politiki obeh vlad. Potem ko je ugotovil, da so pogledi jugoslovanske in indijsko vlade identični, je Uvalič pripomnil, da nepovezanost ne pomeni tudi enakost politike, kar je razumljivo, ker so nevezane države na raznih področjih, ki imajo različne družbene ureditve in tudi lastne probleme. Nepovezanost, je dejal Uvalič, pomeni skupno zavzemanje za določena vodilna načela mednarodnega obnašanja v reševanju mednarodnih vprašanj. Na teh načelih se mora formulirati skupna politika in postaviti okvirna akcija nevezanih držav v reševanju najvažnejših vprašanj svetovne politike. Zastopnika obeh vlad sodita, da hi bilo dobro povabiti na posvetovalni sestanek v Beogradu tudi zastopnike drugih držav, ki niso sodelovale na kairski konferenci. Dejala pa sta, da je to • odvisno od sklepov in želja vseh nevezanih držav. Na vprašanje, katera vprašanja bodo orevladovala na sestanku v Beogradu, je zastopnik indijskega zunanjega ministrstva Kaul dejal, da bodo na sestanku razpravljali o vseh vprašanjih, ki lahko nevezane države še bolj združujejo, kot so vprašanje miru, neodvisnosti, svobode, gospodarskega in družbenega razvoja vloge nepovezanosti, spremembe v današnjem položaju na svetu. Dodal je, da ne bi smeli pričakovati razprave o vprašanjih, o katerih so mnenja različna. B. B. Proces v Atenah proti V. Filiasu Javni tožilec je zahteval dosmrtno ječo ATENE, 22. — Pred atenskim vojaškim sodiščem se je danes nadaljeval proces proti grškemu sociologu Vasilosu Filiasu, ustanovitelju odporniškega gibanja «demo-kratična zaščita«. Javni tožilec je _ ‘ zahteval dosmrtno ječo, pred tem pa je Eilias pred sodiščem, javno obrazložil vzroke svojega odpora proti režimu polkovnikov. Filias je na začetku trdil, da so državni udar 21. aprila izvedli samo nekateri častniki brez podpore drugih kolegov, kot dokazuje odpust 2.000 častnikov iz vojske. Ni šlo niti za «narodno revolucijo«, dolžnost vseh državljanov pa je, da se uprejo ukinitvi ustavnih jamstev. Grški sociolog je nato kritiziral režim, ker ni ukinil izjemnega stanja, čeprav je za novo u-stavo iz leta 1968 glasovalo — tako so trdili — kar 93 odstotkov volivcev. Obtožil je dalje vlado, da je uvedla policijski režim, ki Je v sramoto grški civilizaciji. Obtoženec je dalje zanikal, da bi obstajala za časa državnega udara komunistična nevarnost ter trdil, da je bila to le pratveza. Končno je tudi zanikal, da bi bil «deloval proti ustaljenemu redu« ter izjavil, da je samo zahteval «zopetno uvedbo ustavnih svoboščin«. OSEMNAJSTA SEJA PARIŠKIH POGAJANJ ZA VIETNAM odgovarja stvarnim premikom in državnih funkcionarjev. Duhaincl podprl Pompidouja PARIZ, 22. — Predsednik cen-tristične skupine (napredek in moderna demokracija) v narodni skupščini Jacques Duhamel je danes sklenil, da bo na kampanji za predsedniške volitve podprl kandidaturo bivšega ministrskega predsednika Pompidouja. S tem je praktično povzročil razkol v cen-trlstični skupini, katere člani so v ogromni večini podprli Alaina Poherja. Svojo odločitev je Duhamel sporočil po debati s Pompi- Manj ostra polemika med štirimi delegacijami Različna stališča VVashingtona in Sajgona glede splošnih volitev v Južnem Vietnamu - Kratkotrajno zasedanje ministrov v Bangkoku PARIZ, 22. — Tudi osemnajsta seja pariške konference za Vietnam ni prinesla nobenih dejanskih napredkov, čeprav kaže, da izgublja polemika za konferenčno mizo na Aveniji Kleber na ostrini in da skušajo najti štiri delegacije stične točke, ki bi omogočile prehod k pravim in plodnim pogajanjem. Današnji nastopi načelnikov štirih delegacij niso vsebovali novih elementov. Za Severni Vietnam je Xuan Thuy kritiziral Nixonov mirovni načrt, predvsem pa zahtevo po recipročnosti v umiku tujih čet iz Južnega Vietnama. Po mnenju Xuan Thuyja je ameriški načrt tudi zelo nejasen glede politične bodočnosti Južnega Vietnama. Sajgonski predstavnik Pham Dang Lam je predlagal, naj bi se ob robu pariške konference začeia tajna in zasebna pogajanja o posameznih točkah različnih mirovnih načrtov, ki niso v medsebojnem nasprotstvu. Podobno se je izra zil tudi šef ameriške delegacije Cabot Lodge, ki je med argumenti, o katerih že obstaja delno soglasje, omenil problem združitve obeh Vietnamov, odnosov med nevernim in Južnim Vietnamom, zopetno vzpostavitev demilitariziranega pasu ter problem vojnih u-jetnikov. Tudi Cabot Lodge je predlagal zasebna pogajanja. Delegat FNO Tran Buu Kiem je odvrnil formulo, po kateri naj bi sedanja sajgonska uprava priredila splošne volitve. Te volitve bi morala po njegovem organizirati nova koalicijska vlada. Tudi običajne tiskovne konference glasnikov štirih delegacij niso pokazale nobenih premikov v položaju. Pariški politični opazovalci navajajo dva vzroka, zaradi katerih ni bilo mogoče doseči na današnji seji doujem, ki ga je imel po radiu I nikakršnih napredkov Prvi je v 1 »Evropa 1». j močni razliki stališč, ki še ostaja med štirimi delegacijami, drugi pa je v polemiki, ki se pojavlja med Washingtonom in ' Sajgonom, glede volitev, ki naj bi jih priredili v Južnem Vietnamu. Američani — meni jo opazovalci — bi bili namreč pripravljeni sprejeti predloge fronte, po katerih naj bi volitve potekale brez omejitev, ki jih predvideva sedanja sajgonska ustava (po kateri je med drugim komu nistična ideologija prepovedana), temu pa se sajgonska uprava upira. O tem problemu bosta po vsej verjetnosti južnovietnamski predsednik Thieu in Nixon govorila na srečanju na otoku Midway 8. junija. V Bangkoku je bila danes konferenca zunanjih ministrov sedmih držav, ki imajo svoje vojaške enote v Južnem Vietnamu. Kot je znano, so te države, poleg Južnega Vietnama in ZDA, Avstralija, No--va Zelandija, Filipini, Tajska in Južna Koreja. Konferenca bi m<> rala trajati dva dni, vendar se je nepričakovano zaključila že zvečer. V poročilu, ki so ga objavili po zasedanju, izražajo ministri svo e obžalovanje zaradi zastoja pariških pogajanj za Vietnam ter trdijo, da morajo vse države, ki so se borile v Jietnamu, sodelovati prt rešitvi spora V zvezi s problemom umika čet pravi poročilo, da se mora začeti istočasno ter potekali v sporazumno določenih fazah. Končno poudarja poročilo potrebo po umiku tujih čet tudi iz Laosa in Kambodže. Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je sporočilo, da je bila v tednu med 11. in 17. majem ubitih v Vietnamu 430 ameriških in 527 južnovietnamskih vojakov. Gre za najhujše izgube po veliki ofenzivi osvobodilnih sil februarja 1968. Istočasno je poveljstvo sporočilo, da znašajo ameriške izgube od 1. januarja 1961 35.265 mrtvih in 225.710 ranjenih. 23. maj Dvajset let koprskega radia Kolektiv Radia Koper slavi dvaj-' vključile kot samostojna krajevna setletnico svojega obstoja. Na dan mladosti, 25. maja 1949 so šle iz koprskih študijev v eter prve oddaje v treh jezikih, ki so bili v uporabi v tedanji coni B STO, to je v slovenščini, italijanščini in hrvaščini. Kolektiv Radia Koper slavi to pomembno obletnico s številnimi prireditvami. Med tednom je bila v prostorih radia dokumentarna razstava o razvoju koprskega radia v preteklih dvajsetih letih. Glavne slovesnosti pa bodo danes, ko bo slavnostna seja delavskega sveta s podelitvijo diplom dolgoletnim notranjim in zunanjim sodelavcem. Zvečer bo v koprskem gledališču slavnostna akademija z govori v slovenščini in v italijanščini in z nastopom simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška. Začetki radia so bili zelo težavni. Študije in pisarne si je kolektiv uredil v nad 300 let stari stavbi v Ulici Osvobodilne fronte. V prvih dveh letih ni bilo niti ene mešalne mize, na razpolago so imeli le en magnetofon na žico, le dva dinamična mikrofona, nekaj navadnih domačih gramofonov in okrog 30 gramofonskih Kolektivu koprskega radia ob njegovi 20-letnici iskreno čestita in želi novih uspehov v pomembnem poslanstvu Primorski dnevnik plošč. Vse do leta 1951 je služila za oddajnik stara italijanska vojaška antena z zmogljivostjo komaj okrog 700 W. Kljub vsem mogočim začetnim težavam je uspelo kolektivu z veliko požrtvovalnostjo opravljati svoje poslanstvo ter prikazovati resnico o zgodovini in razvoju tega področja poslušalcem tostran in onstran meje. S preprostim in skromnim jezikom in z neposrednostjo si je Radio Koper kmalu pridobil širok krog poslušalcev. Po letu 1951 se je s postavitvijo novega oddajnika jakosti 6 kw začela nova doba v življenju kolektiva. Hkrati s tem je prišlo tudi do kadrovskih okrepitev, tako da se je število zaposlenih povečalo od začetnih 60 na 120. Opravili so tudi razne prilagoditve na stari stavbi in izpopolnili tehnično opremo. V tistem času je bil Radio Koper pomembno žarišče kulturno prosvetne dejavnosti. V njegovem okrilju je nastal moški pevski zbor, imeli so dve dramski skupini, ki so ju sestavljali člani italijanskega in slovenskega gledališča v Kopru, pri programu so sodelovali pomembni kulturni delavci iz vse Primorske, med drugim tudi pokojna, skladatelj Vasilij Mirk in gledališki umetnik Jože Tiran. Leta 1955 Je postal Radio Koper relejna postaja RTV Ljubljana. Tak je njegov status še danes. Oddaje v hrvaščini so odpadle, oddaje v slovenščini pa so se informacija osrednjega radijskega programa kot njegovo dopolnilo. Italijanski program pa je obdržal v glavnem nespremenjen obseg. V naslednjem desetletju se je glas koprske radijske postaje še bolj uveljavil, ne le na ožjem področju slišnosti, marveč tudi v zamejstvu in v notranjosti Italije. Radio Koper je v tistem razdobju nenehno naglašal in to dela tudi v sedanjih oddajah, politiko Jugoslavije. to je politiko sožitja, miru in napredka. Pri tem je dajal in daje velik poudarek zlasti sporar zumom ter vsem oblikam manifestacij, utrjevanju stikov med dvema sosednima deželama. Ob tem sta tako italijanski kot slovenski program skrbno spremljala celotni notranji razvoj Slovenije in Jugoslavije s posebnim poudarkom na specifičnostih področja Slovenskega Primorja in Istre kakor tudi glede problemov italijanske narodne manjšine. Danes ima Radio Koper 11 ur lastnega programa, od tega 8 ur v italijanščini in 3 ure v slovenščini. Program v italijanščini je v prvi vrsti namenjen italijanski narodni skupini regionalni program v slovenščini pa primorskim občinam in zamejstvu. Pomembno mesto v programu imajo tudi glasbene oddaje, ki vzbujajo široko zanimanje tudi v Italiji V zvezi s temi oddajami dobiva Radio Koper iz Italije letno okrog 100 tisoč pisem. Poleg lastnih oddaj prenaša Radio Koper 9 ur dnevno programe RTV Ljubljana. Naj ob koncu omenimo, da se je Radio Koper preselil v novo, moderno stavbo leta 1964. Kolektiv je končno dobil pogoje za normalno delo, saj so vsi pisarniški prostori in študiji opremljeni po najmodernejših načelih. V dvajsetih letih je dosegel kolektiv izreden razvoj. Od enega magnetofona na žico in nekaj primitivno opremljenih študijev imajo danes vrsto študijev, snemalnic, montir-nic in odmevnic z najmodernejšimi aparaturami, s klimatskimi napravami in s posebno akustično o-premo iz aluminija, kar je prvi primer v Jugoslaviji. Od začetnih 30 gramofonskih plošč je arhiv fonoteke in diskoteke narasel na 25 tisoč plošč in arhivskih posnetkov. Na sami zgradbi pa je antenski stolp, visok 27 metrov z dvonadstropno oddajno UKW anteno in z drugimi napravami. NOVA SLED V PREISKAVI O SKRIVNOSTNEM UMORU ŠTEV ANA MARKOVIČA Bivši ropar je za Marcantonija ustrahoval mladega Jugoslovana? Baje je tudi kres, s katerim za močno vsoto denarja preskrbel samo-ubili bivšo Delonovo telesno stražo PARIZ, 22. — Sodnik Rene Patard, ki preiskuje o umoru Jugoslovana Stevana Markoviča, bivšo telesno stražo filmskih igralcev Na-thalie in Alaina Delona, je odkril novo sled, ki mu bo verjetno nekoliko olajšala delo v zapleteni sodni zadevi. Neki stari znanec policije, 32-letni Olivier Beln, ki je vodil tolpo roparjev, naj bi izpovedal, da pozna precej podrobnosti o smrti mladega Jugoslovana. Olivier Belin je nekemu sojetniku v zaporu v Pontoise izpovedal marsikaj. Njegov sojetnik, Jose Jouannais, je vse to ponovil direktorju zapora, ki je seveda opo-zc*l preiskovalnega sodnika. Belin naj bi izpovedal, da se je na račun Francoisa Marcantonija udeležil «ustrahovanja» Stevana Markoviča in to septembra lani. Baje naj bi Belin prodal za močno vso- han, mlajši brat Sirhana Sirhana, to denarja samokres, s katerim kateremu so zaradi umora Rober-je bil ubit Markovič. ta Kennedyja včeraj potrdili smrt- no obsodbo, se je zahvalil senatorju Edvvardu Kennedyju za pismo, s katerim je prosil sodne oblasti usmiljenja za obtoženca. 21-letni Preiskovalni sodnik Patard ne izključuje možnosti, da gre za lažno sled, kot jih je imel pred seboj v sedmih mesecih in pol, odkar vodi preiskavo, še precej. Kljub temu pa bo proučil tudi te nove elemente. Zaradi tega je odredil premestitev Belina v versajske zapore, kjer ga bo lahko kadarkoli zaslišal, že danes pa je hotel preveriti z novim zasliševanjem Marcantonija resničnost Belinovih izpovedi. TAKOJ PO SMRTI DAROVAU^ V Milanu in Veroni presaditev ledvic Stavba koprskega radia TRAGIČEN ZAKLJUČEK SEDME ETAPE KOLESARSKE DIRKE PO ITALIJI Na cilju v Terracini se je zrušila tribuna 11-letni otrok mrtev, eden v resnem stanju in 40 gledalcev ranjenih Kolektiv Radia Koper šteje 120 članov. Ko se ozira na prehojeno pot, je lahko zadovoljen s svojim delom. Toda to še ne pomeni, da misli pri tem ostati. Prav v zadnjih mesecih je Radio Koper močno razvil svojo dejavnost v smeri razširjanja najsodobnejših metod obveščanja. Tako so organizirali vrsto neposrednih prenosov z raznih političnih in drugih manifestacij v slovenščini in italijanščini, ob zadnjih skupščinskih volitvah pa so se poslužili tako imenovanega simultanega poročanja. V tej smeri pričakujejo uresničenje novih pobud, hkrati pa so se že začele priprave za zgraditev televizijskega studia v Kopru. TERRACINA, 22. — Tik pred ciljem sedme etape kolesarske dirke po Italiji v Terracini se je danes zrušila častna tribuna, ki so jo postavili na kovinskih ceveh. Pri nesreči je zgObil življenje 11-letni Giancarlo Manzi, medtem ko je bilo po prvih podatkih osem ra. njenih, od katerih je bil eden v resnem stanju. Tudi kolesarja Cn"-minatija, ki so ga zadele cevi porušene tribune, so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so mu ugotovili prebitje lobanje z možganskim pretresom. Na milijone ljudi je s televizij skega ekrana videlo nesrečo, ki se je pripetila v trenutku, ko se je skupina kolesarjev potegovala tik pred ciljem za etapno zmago. Medtem, ko so prvi kolesarji že navozili čez ciljno črto, se je tribuna, pod težo stotine gledalcev, nagnila naprej in potegnila za seboj povabljence, ki so padli na cesto, tako da so nekateri kolesarji zadeli na ljudi. Nastal je pravcati preplah in številni ljudje so bežali Kar čez ranjene osebe, medtem ko so policijski agenti in karabinjerji skušali vzpostaviti red. Kmalu zatem sta dva agenta stekla z dvema otrokoma v naročju proti avtonio. bilu, s katerim so ju odpeljali v bolnišnico. 11-letni Manzi je med prevozom podlegel hudim poškodbam, Neki policijski podčastnik je izjavil, da je Manzi obležal pod podrto tribuno in da se je moral precej truditi, da ga je potegnil izpod desk in ograj. Ker je opazil, da je njegovo stanje zelo resno, ga je skušal obuditi k življenju z umet. nim dihanjem. V tiskovnem uradu, ki so ga uredili ob obalni cesti nudili vsem ranjencem prvo pomoč in jih nato pošiljali v razne bolnišnice in klinike. Proti večeru so ugotovili, da je bilo ranjenih in potolčenih vsega skupaj 26 ljudi. V civilno bolnišnico so sprejeli tudi kolesarja Gazzetto, ki bo okreval v desetih dneh in mlado ženo, IZ TRŽAŠKE KRONIKE PRED DREVIŠNJO SEJO DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Temeljne postavke regulacijskega načrta Glavni povzetki iz poročila arh. Roberta Coste, ki je sestavil načrt dolinsko občino, in iz «pobtičnega mnenja» arh, Semeranija ki se bo morala zdraviti kakih 20 dni. štirim osebam so samo nudili prvo pomoč in jih odslovili. V kliniki »Villa Azzurra* so nudili pomoč dvajsetim osebam, od katerih so pet pridržali na opazovanju. Med osebami, ki so jim nudili prvo pomoč, sta tudi dva karabinjerska podčastnika. Proti večeru se je število ranjencev povečalo na 30. 29 od teh bo okrevalo v desetih dneh. Samo 9-letni Gianni Borsa, kateremu so ugotovili zlome v prsnem košu in hud udarec v trebuh, je v resnem stanju, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Latine Državni pravdnik iz Latine je prevzel vodstvo preiskave o vzrokih nesreče. Medtem ko je državni pravdnik začel z zasliševanjem očividcev in delavcev, ki so uredili tribuno na kovinskih ceveh, je poveril nekemu krajevnemu inženirju nalogo, da izvede strokovno preiskavo. Poleg tega bodo morali ugotoviti, kako je moglo priti na častno tribuno toliko oseb in še posebno otrok, ki so verjetno pri. šli na skrivaj do mesta, kjer je bil najlepši razgled na drevored, kjer je bil končni sprint kolesarjev. Prancoise Marcantoni je v zaporu od 17. januarja letos pod obtožbo soudeležbe pri umoru Stevana Markoviča, čeprav je imel že večkrat opravka s sodiščem, je bil prijateljsko povezan z Alainom Delonom. Marcantoni vztrajno zavrača vsakršnokoli obtožbo soudeležbe pri umoru Markoviča, vendar so mu med preiskavo v njegovem stanovanju 17. aprila letos našli vrečo iz plastične mase in platno, v katerih je bila zavita žimnica, ki jo je kupil lani poleti, iste znamke kot platno in vreča, v kateri je bilo zavito truplo Stevana Markoviča. Zaradi teh resnih in-dicijev je Patard, kljub temu, da ne more dokazati Marcantonijeve krivde, do sedaj zavrnil zahteve po začasni svobodi, ki so jih predložili Marcantonijevi zagovorniki. MILAN, 22. - V Milanu in ^ roni so danes izvedli časno presaditev ledvic. y • ski polikliniki so odvzeli , umrli 31-letm Eddi RomagnO« vici. Eno so v isti kliniki P v 25-letnega Riccarda Acqua« drugo pa so spravili v P tj0 posodo, ki so jo z vso ni odpeljali s hitrim avtom cestar licije v Verono, kjer so jo p |Vj. dili v 23-letno Annamarijo * . san, ki je že šest mesecev brez ledvic. Munir pravi med drugim v pismu: «To je dvojna grozna tragedija, za vašo in za mojo družino. Moja družina objokuje tako senatorja Roberta Kennedyja kot Sirhana.* Sirhan je še vedno v majhni celici sodne palače, od koder ga bodo najkasneje v desetih dneh premestili v »rokav smrti* jetnišnice S. Quentin, kjer bo zelo verjetno končal, če ne bo kake posebne pomilostitve, svoje življenje v plinski celici. V STAROSTI 60 LET Umrl j« sovjetski pisatelj Rjurikov Zveza sovjet^ pisateljev je danes j3v!*®.oslg0riii MOSKVA, 22. letnega pisatelja ^ in kritika b ^ Rjurikova. Rjurikov je u“. Lfi i rektor «Literaturnaje Gazjei» zadnjih letih pa tajnik zveze i* teliev in urednik «Inostranj teljev in rature». m..■iMniiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunniniiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiMii1111111 ZARADI POVODNJI IN TAJFUNOV V prihodnjih dneh bo morala sodna oblast končno le sprejet; kak sklep. Marcantonijevi odvetniki so namreč predložili priziv proti sklepu sodnika Patarda, da osumljencu podaljša priporno dobo. Zadnjo besedo bo morala izreči «cham-bre d'accusation», ki se bo izrecno za to zadevo sestala v sredo, 28. maja. V primeru, da preiskovalni sodnik ne bo mogel predložiti zadostnih obtožnih elementov, ki bi o- V Indiji ogromna škoda in nad tisoč žrtev Celi predeli države odrezani od sveta - Položaj se izb^** GUNTUR (Indija) 22. — Zaradi povodnji, ki so zajele v zadnjih petih dneh okraj Guntur v indijski državi Andhra Pradesh, je izgubilo življenje najmanj 270 ljudi To so izjavili nekateri funkcionarji, ki so si ogledali ogroženo področje. Tudi nekateri obalni predeli iste države so utrpeli precejšnjo škodo zaradi povodnji in tudi zaradi tajfunov. Boje se, da se bo število smrtnih žrtev še povečalo. številna področja so namreč še vedno pod vodo in popolnoma odrezana od ostalih delov - Po vest«#; pravičevali Marcantonijev pripor, I države. b' morali slednjega izpustiti na za- i Po zadnjih vesteh naj bi tajfun, časno svobodo. Ni mogoče pa iz- j_j je divjal nad južno in vhodno kkučsvati. da so izpovedi Oliverija , xndroči na katero se mora nas'aniati vsak ukrep za ohr*n't“v malih skupnosti z avtonomno kulturo. Potem ko ;e v Gostovem poročilu rečeno, da ni mogoče v Do mi m na Krasu nov=em nesnem*« načrtovanje tržaške občne, ki ie te žila za tem. da se coseze kompromis v ravnoteru med naravo in uporabo zemljiških površin, je poudarjeno, da v dolinski ob smselza tradicijo in zaves no o-brambo kidtmrv-ga bogastva skup nosti nareku leta sprejem strogi) zaščitnih ukrepov. Z- tem arh. Costa ugota vlja , da » kratkem pregledu ozemeljskih značilnosti ni bilo mogoče ločiti ša turizem in kmetijstvo, ima na razpolago naravne lepote, ki jih je treba zato ohraniti: kmetijstvo pa ima vse možnosti razvoja v okviru specializiranih in donosnih ku.tur, ki se lahko dobro prodajo na bližnjem mestnem trgu Tretji cilj novega regulacijskega načrta je ta, da se točno loči tržaško predmestje od dolinskega o-zerruja Arh. Costa pravi, da je bistvo tega vprašanja, najti v bo doče sodelovanje ned tržaško m dolinsko občino, ki oi olajšalo po vezavo med obema ozemljema, hkrati pa naj bi preprečilo špekulativni vdor tržaškega predmestja dolinsko občino. Arh. Semerani pa je ocena dolinski splošni regulacijski načrt iz političnega vidika. Zato žc uvodo: ma ugotavlja, da so urbanistični problemi Doline jasen dokaz, kako se določena politična gesla in nekateri miti volilne kampanje sami od sebe razgalijo ko pridejo v stik realnostjo. Arh. Semerani ugotavlja, da če se hoče govoriti o razvoju južnega dela Trsta, od Skednja do Milj. je treba biti tudi v stanju zagotoviti pogoje za ureditev medobčinskega načrtovanja od Tržiča do Milj: nadzorovati celoten obseg stroškov in socialnih ugodnosti; ustrezno zakonodajo in urbarvstična pravila, k; bodo od: pravila nesorazmer.je med javnimi izdatki za preureditvene posege tn ugodnosti, ki iz teh preureditev iz haiajo za zemljiško rento, zemliiško špekulacijo in špekulacijo na nepremičninah; finančne možnosti javnih ustanov, ki morijo biti vos velikim naložbam za nove na-irave in storitve; udeležbo nase-r mega prebivalstva pri izbirah, v mokratično načrtovanem procesu, ki bodo omogočila, da bodo korenite socialne in gospodarske preureditve v korist delavcem, kme: tom, revnejšim slojem in etnični Predvsem ta zadnja točka, ugotavlja arh. Semerani, bo konkretno izvedljiva samo v trenutku, ko bodo socia.no-gospodarske preureditve, kakor tudi preureditev samih naselitvenih in tradicionalnih kulturnih struktur, rešene v njihovo korist in da se ne oodo prepustile kapitalu in zunanjim špekulativnim silam vse ugodnosti teh preureditev. Ker pa vseh omenjenih političnih, zakonodajnih in upravnih pogojev ni, poudarja arh. Semerani, je zelo pravilna, rekel bi neizogibna izbira dolinske občine, ki v svojem regulacijskem načrtu stremi za tem da zagotovi ravnovesje med obstoječimi produktivnimi napravami in velikim cestnim omrežjem, ki je povezano z industrijskim pristaniščem in z mejnimi prehodi, ter kmetijsko in turistično dejavnostjo. v zvezi z uresničenjem načrtov. Odvetnik Devetag je zagotovil, da se bodo zavzeli za rešitev vprašanja. Zatem je odbornik sprejel odposlanstvo bolniških sester iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki so mu orisale razna vprašanja stroke. Med temi vprašanji je tudi šola za bolničarke in priznanje spričeval. Odbornik Tripani sprejel inšpektorja carin Danes, 23. maja ob 19. uri bo na Trgu pri Sv. Jakobu javen shod komunistične partije, na katerem bo govoril senator Vittorio Vidali o temi: »Proti NATO in avto- ritarizmu*. Mladinska skupina »Luciana - Edy - Fulvio in Fier» bodo ŽE 38. V LETOŠNJEM LETU Smrt sovjetskega generala Rudeuka nastopili s »Pesmimi druge Italije«. Manifestacijo prireja krajevna sekcija KPI. Prometni ukrepi za dirko Trst-Opčine Deželni odbornik za finance Tripani je včeraj zjutraj sprejel področnega inšpektorja carine dr. Bar-duccija. Med prisrčnim pogovorom Jc odbornik Tripani orisal dr. Bar-ducclju vprašanja, povezana s ca-X vinskim prometom v deželi, zlasti v goriškl pokrajin! in s posebnim poudarkom na carinski odsek pri Rdeči hiši, ki je važno vozlišče izmenjav z Jugoslavijo in z neka-lerimi državami Srednje Evrope. V nedeljo 25. maja od 8. do 14. ure bo tradicionalna avtomobilska dirka Trst Opčine. Pokrajinska komisija za varstvo na cestah je v tej zvezi sprejela posebne varnostne ukrepe. Med časom, ko bo proga zaprta, bodisi zaradi preizkusne vožnje (t. j. v soboto 24. maja od 13. do 19. ure, bodisi zaradi tekmovanja samega, bosta strogo prepovedana vožnja ali parkiranje na omenjeni progi, razen v nekaterih vnaprej zavarovanih prostorih, kot so vhod iz Ul. F. Se-vero v Ul. Romagno trg pred univerzo ter gozdiček okrog Obeliska. Omenjena komisija bo med drugim poskrbela tudi za postavitev primernih ovir na glavnih razpotjih, ki bodo zadrževale naval gledalcev po zaključku tekmovanja. Komisija naproša vse naj se strogo držijo vseh predpisov za lastno varstvo in varstvo svojega bližnjega. Sprejemi pri odborniku Devetagu V kliniki »Villa Azzurra* zdravniki delajo vse, da bi rešili življenje Gianniju Borsi, ki je ostal stisnjen pod kovinskim ogrodjem častne tribune. Zdravniki so ugotovili po transfuziji krvi malenkostno izboljšanje njegovega stanja, vendar pa se boje, da ima poškodovane življenjske notranje organe kot jetra in vranico. Če bodo z radiografijo ugotovili poškodbe, bodo morali malega Borso nuj no operirati. Gianfranco Manzi pa je umrl eno uro po tragični nesreči. Enajstlet. ni sin navadnih kmetovalcev, je bil zelo priljubljen. Vsi so ga poznali kot živahnega otroka, ki se je po sebno navduševal za nogomet in kolesarstvo in je vneto navijal za Gimondija. Fantek ni imel vabila za častno tribuno, najboljši prostor, od koder bi lahko iz bližine občudoval njegovega priljubljenega asa, vendar se mu je posrečilo kljub policijskemu nadzorstvu stisniti se pod petimi lesenimi stopnicami pred ciljem. Pod železnim ogrodjem se je čutil varnega in se je že veselil, da bo lepše kot drugi videl prihod kolesarjev. Toda težke cevi in množica povabljencev, ki je stala nad njim, se je zrušila nanj in ga ubila. Ni še nič znanega o izsledkih preiskave, ki bo skušala odkriti vzroke te nesreče. Zakaj se je tribuna nagnila proti cesti? Verjetno je bilo na njej več ljudi kot jih je prireditveni odbor povabil in ker so se vsi gledalci ob prihodu kolesarjev nagnili naprej, da bi bolje videli zaključek sedme etape, je ogrodje verjetno popustilo s tragičnimi posledicami, ki so znane. Pozno zvečer se je zvedelo, sicer iz neuradnih virov, da je bilo pri nesreči ranjenih približno 40 ljudi. MOSKVA, 22. — Glasilo obrambnega ministrstva Sovjetske zveze »Krasnaja zvjezda« javlja, da je umrl 67-letni rezervni general Pjotr Rudčuk. Med civilno vojno se je general Rudčuk boril z načelnikom konjenice rdeče armade Sem-jonom Budjenijem. General Rud-čuka so upokojili 1946. leta. tisoč mrtvih. Uradno so potrdili, da je blo samo v gunturskem o-lcraju 270 žrtev. Ta okraj, ki ga ie vodna stihija najbolj prizadela, je eden najbolj rodovitnih in primernih za pridelovanje riža in tobaka. v Vijayawadasti, ki je močno RANGOON, 22. . yp, jih je objavil uradni dnevnik ^ guard« v Rangoonu, je se izredne vročine, ki je zaJ jjji verno in srednjo Burmo, najmanj 105 oseb. isiK*0 Zaradi poskusa umora in P* V Pragi obsojen sovjetski narednik na 11 let ječe — Praški dne' piše. PRAGA, 22. «Slobodne slovo* 'ček koncu prejšnjega meseca ,. p vaško vojaško sodišče obso^ ^jj vjetskega narednika I. Gre za smrt 17. sovjetskega generala od 10. aprila dalje in 38. v letošnjem letu. Ker je hotel rešiti obsojenega brata Protest PSIUP proti mračnjaški miselnosti • Tržaška pokrajinska federacija PSIUP Je včeraj v izjavi, ki jo n poslala tržaškim časopisom, ostro obsodila ravnanje profesorskega zbora Državne srednje šole «Stu- PRVIC V ZGODOVINI Devlinova v hlačah v poslanski zbornici . | parich«, ki je kaznoval nekega di-de-1 jaka III. razreda iste šole s pet- Deželni od Dornik za higieno in zdravstvo odv. Devetag je predvčerajšnjim sprejel prof. Zattija, dekana medicinske In kirurške fakultete na tržaški univerzi. Prof. Zatti ie orisal predstavniku de- — želnega odbora položaj v zvezi z najstdnevno izključitvijo, ker je ta ustvarjanjem kliničnih in znan- v neki Šolski nalogi izrazil pesimi- stvenih naprav, potrebnih za de- stično gledanje na življenje. Federa- WUUIVdmil ______ sjSm: srt LONDON, 22. — Precejšnja vznemirjenost je nastala danes popoldne v poslanski zbornici, ko je 22-letna predstavnica irskega okrožja Mid Ulsterja Bernardette Dev-lin stopila pred poslance in se na potila proti svojemu prostoru: Bernardette je imela na sebi namreč zelo tesne črne hlače z belo srajčko in plavim jopičem z rdečim robom. Je to prvič, da je ženska stopila v poslansko zbornico hlačah. Bernardette Devlin se je vmešala v razpravo, med katero je pr vi minister Wilson govoril o razgovorih s prvim ministrom Ulsterja majorjem Jamesom Chichester- Sirhan se zahvaljuje Edwardu K«nncdyju LOS ANGELES, 22. - Munir Sir- prizadeta zaradi povodnji, so v naglici pripravil zbirna taborišča, kamor se je zateklo 20.000 oseb. Zdravstveni organi množično cepijo ljudi, da bi preprečili morebitne okužbe. Na obalnem področju je cestni in železniški promet popolnoma prekinjen. Vojaško letalstvo je odvrglo živila nad tisoč potnikom v petih vlakih, ki jim je povodenj preprečila nadaljevanje vožnje. V nekaterih primerih je voda dobesedno odplavila tračnice. Nekateri novinarji, ki so si z letalom ogleda! poplavljeno področje, so javili, da plava po vodi na stotine glav mrtve goveje živine. Kaže, da se položaj polagoma izboljšuje. Gladina reke Krishna, ki se je v torek spremenila v hudournik in uničila nižji del Vijawa-daste, se naglo znižuje. na 11 let ječe, in sicer zal ~ y skusnega umora in poskusa siljstva. Proces je bil na P B sporazuma s Sovjetsko lahk0 cesK^1^ je določal, da ^ . ška sodišča sodijo sovjetsk' iolrnm oq cn fi vnUrPŠill t -.t-kil jakom, če so ti zagreših 2 katerem so zapleteni tudi c vaški državljani. , namerif ^ Dne 19. februarja je bil i z nekaterimi vojaki kjer r tovornjakom na področje, > vt bile vojaške vaje. Ker se žilo pokvarilo, je Zincuk_|Ljj|r bencin in tako prišel do c vaškega denarja in vina. ko so njegovi vojni tova«5f je sovjetski narednik odsei stajo bližnje vasi, kjer je ■ jt . i-. .i_______ n_______u,, lri £» J SulT proti nekemu človeku, ki je? nil. Zatem je skušal napa^ • jr sko, ki je bila zaposlena lezniških zapornicah in Je ,a f proti dvema osebama, _ ki . hitela ženski na pomoč. ® oba ranil. . na K Zinčuka so tudi obsodili jj# čilo vseh stroškov, ki so f' nared^j# __________ . Pr(S ^ sko in vse tri napadene m1 mu oproste. ranjenci z zdravljenjem, cesom je sovjetski nar znal svojo krivdo in je 'ia^g^e< ..........................................muh................m.......................................mm'"'" V sredo zvečer se je po tridnevnem izletu v Benetkah, Trevlsu, v Vidmu in Gorici vrnila v naše mesto skupina dijakov absolventov višje šole za gospodarsko izobraževanje iz Daruvarja. V Trstu so si profesorji in dijaki iz Daruvarja ogledali Kulturni dom. Po o-gledu prostorov našega Kulturne- ga doma so se zbrali v baru, kjer je goste pozdravil ravnatelj slovenske trgovske akademije v Trstu dr. Vladimir Turina, kateremu se je zahvalil za prisrčni sprejem, ki bo ostal v lepem spominu vsem, direktor šole pmf, Ol-drlh Posednik. Prisotni so bili sk05aJ„gStr^' sorjl in maturanti trž&Ak®flg)(r', akademije, ki so se z J v f]y skiml tovariši zadria**^ j. teljskem vzdušju do P nato pa jih spremili v L' so gostje prenočili. ^ r ruvarski dijaki odpotov« vino. IZRAELSKI «CUDEŽ» V PUŠČA VI Vojna, ki je zaustavila gospodarsko recesijo Msolutna prednost vojaškim potrebam - Dvomljiva gospodarska upravičenost kibucev je že več kot dve leti Gow™et- pozornosti vsega sveta. Oj .n in Piše se o njegovi poli-? .vojaški moči. Malo pa je JMo Povedanega o njegovem .Maarstvu. Toda že sam podaji da -'e za finančno leto 1969-70 tylmT-V°jne P°*'rebe predvidenih milijonov dolarjev, nas navaja «2vočemda se izraelsk0,.e°- ifevii ■ vo m°ra spoprijemati s jemmi vprašanji. gospodarske rasti v teh 5tanovita^Setih.letih od njegove u-Delljj ve sodi med najbolj prese-tael • na svetu- Leta 1967 Je Iz-pf0i dosegel družbeni bruto- Pteb'valcaV Ta*ni 1(®4.d0'a1rjev na t izerai a' . usPeh je bl1 mogoč nog j actnJ° številnih modernih pa-kjer , lustrije in poljedelstva tam, so ga Prej ni bilo. Spričo tega darski • *:udi imenovah «gospo-ta v puščavi*. Vendar je jfstdna 2>> Pred samim izbruhom začel tVne J™'!®*5© vojne 1. 1967 ske a2ab znake resne gospodar-st°Pnia SOC‘aJne krize. Vtem ko je ga kr , rasb realnega nacionalne-10,3 Proizvoda 1. 1964 znašala i. [je,. ■ 1965 8,2 odstotka, je ta ia bi Padba na samo 1 odstotek, Hat- ‘J,e. naslednje leto spet neštet . V16nila na 2,2 odstotka. V šala inrašaniSa-Zaostrenega notranjega “ilnosti a m pa dosego večje sta- I1 SSfnVr^a naPadalna vojna pro-Ho p Jf Je nekako predstavljala fietb, . ':®v- V gospodarskem po-!iii, J: n_,° vojna neko državo u- omolr“gi strani pa ji lahk0 1 feraB°g0ci gospodarski razcvet, keaipj Ž- se je uresničilo drugo, ^oda ,Q ,g družbenega bruto-pro-DriiT, ^n} znašal 14,2, za letos ujejo, da bo dosegel 11 ■ Zahvaljujoč se delav- "'iii cem, ki niso zahtevali povečanja plač, in politiki vlade, ki vojaških naporov ni hotela finansirati s povečanjem davkov, je gospodarsko blagostanje lani spremljal le neznaten dvig cen z? dva odstotka, medtem ko je v času recesije bil mnogokrat večji. Gospodarsko napredovanje Izraela je po končani šestdnevni vojni po eni strani bilo mogoče z domala popolnim izkoriščanjem gospodarskih zmogljivosti dežele, padcem brezposelnosti na vsega 3,5 odstotka aktivne delovne sile ter zaposlitvijo na ozemlju Izraela celo dela arabskih delavcev z zasedenega ozemlja. A tudi, razumljivo, s povečanjem brezplačne pomoči židovskih skupnosti po svetu, povečanjem inozemskih investicij v izraelsko gospodarstvo in pa zadolženosti v odnosu do inozemstva. V trenutnem gospodarskem poletu Izraela preseneča predvsem velikanski skok industrijske proizvodnje, ki se je 1. 1968 povečala za okrog 28 odstotkov ter dosegla skupno vrednost 2,3 milijarde dolarjev. V tem povečanju zavzema važno mesto tudi elektronska proizvodnja, ki se naglo razvija zlasti zaradi težnje, da bi se Izrael glede vojne industrije, kjer igra elektronika važno vlogo, čimprej osvobodil svoje odvisnosti od inozemstva. Nadalje sodi Izrael med one države, ki so po vojni na svetu dosegle najvišje stopnje poljedelske proizvodnje. Tu so osnovna oblika družbene proizvodne organizacije kibuci, nekakšne zadruge, katerih člani delajo s sredstvi, ki imajo značaj skupinske ali kooperativne lastnine. So pa tu kolektivizirane tudi številne druge dejavnosti in funkcije (n.pr. kulturno-prosvetna in vojna). Ti kibuci so zrasli sredi povsem gole puščave Negev, kjer sedaj uspevajo številne vrste povrtnine in sadja, zahvaljujoč se namakanju s podzemeljskimi vodami in desalinirano morsko vodo. Ui«. St Ši.h 3C stotink at* <ŽU$to . .. - vs«V j«! >11.111111111! Jfovensfe« delovne množice.% mofscjo s vsem sreAslv\ upreti zmž&ri}u. pinc rvu nmmmM < ' v << nove. svetovje vojne faSC2®S£gg& O p C i - j 'L' b&hCiH 5 ti Ko^bo V«S d IJ1-VC Oji? -.rr, -»ev&vnost* np- ‘c,} 1 »dw.ah- <. j - ■4 - - \jskt?'- 0te»vk!v4 ar*t! K^Ct>U' torej s&peC - • vfst«I*. • r —----------------- Bi torej ui letel severni leča j ? AiO 29 ' — Norveški dnevnik /J bil vJ?n>> danes zanika, da R)W. °Jni ameriški razisko-S sZhard Byrd leta 1926 pre- g®?.*««- cas°pis se ne plitve L 'e z zanilcanjem te z V ’** je praktično prešla S j!°?°vlno. Pač pa zahteva d° J"ešila S.kavo’ da bi se dokonč-,0to<}eb . zadeva, ker gre za bt,°rVe4v-8°?ovinskeSa pomena. ■ t&hika' dnevnik niti najmanj s,. *«a zaslug ameriškega po- t^lja ^a*sk°valca, celo ne po-2*9 dvom, da je admiral > B^Upno s svojim sodelav-tlett0m' vellk0 napravil. fl, «0 tldV0m le t0’ da je pri’ j1 jih Vfnega tečaja. Po dose-»hli * ^tval1 Je Byrd preletel s l«hD nt^j 9- maja 1926. Toda ko fn>> izraža določen i*4 bž/;1 , Balehen, ki je konec letel na letalu, s ka-.aj °i bil Byrd preletel RoStab Je Byrdovemu to-b14 izra-?neUu ob koncu istega t 4 svoj dvom, da bi bil s>'ii S ,opravltl P°let na f10« km v 15 urah m ■hov dvom je Ben- 5*tt K^.Balche: letl ^iznal, da z Byrdom « čeZ Coiromi ....... 4 severni tečaj. Navzlic enkratnosti takega podviga, je vendarle dvomljiva njegova gospodarska opravičenost. Zdi se, da tu prihajajo v poštev vojaške potrebe pred gospodarskimi. Zato je težko izreči mnenje o gospodarski učinkovitosti proizvodnje v kibucih. Zakaj pretežni del gospodarske pomoči židovskih skupnosti po svetu gre prav za njihovo vzdrževanje. Od strani teh istih skupnosti, zlasti onih v , ZDA, .je celo bilo že postavljeno vprašanje, koliko časa bodo še morale pod-Rirgti te nestabilne iz^aels^e «kolhoze». Ti glasovi so utihnili šele, ko je verjetno bil prikazan njihov pomen v vojaški organizaciji Izraela m v ideologiji sionizma. Pričakuje se, da bo uvoz blaga ter storitev letos dosegel vsoto dveh milijard dolarjev, kar je približno enako uvozu LR Kitajske ali Jugoslavije. Dasiravno se istočasno veča tudi izvoz, je to večanje počasneje od velikanske ekspanzije uvoza. In tako bo ogromni plačilni primanjkljaj tekočega proračuna tako akuten, da bo moral vplivati na spremembo dosedanje ekspan-zionistične politike izraelske vlade. To vprašanje bo postalo tem res nejše, če Izrael in sosedne arabske dežele ne bodo našli izhoda iz težke krize, ki se v njej zdaj nahaja Srednji vzhod. Zakaj dolgotrajno na pol vojno stanje bi za te dežele, vključno Izrael, predstavljalo takšno breme, ki bi jih nujno privedlo v gospodarsko stagnacijo, verjetno pa celo do nazadovanja. Vztrajanje Izraela na tem, da bi zasedena arabska ozemlja zadržal zase, bi se zanj utegnilo spremeniti v bumerang — udarilo bi po onem, ki ga je zagnal, torej po Izraelu. V tem se poleg političnih i skrivajo tudi gospodarske nevar: nosti. Saj je področja, ki jih je Izrael zasedel junija 1. 1967 zajela globoka gospodarska kriza. Na področjih zahodno od reke Jordana in pa v Gazi, kjer živi nad milijon prebivalcev, je proizvodnja zadnji dve leti drastično padla, kot se je tudi povečala brezposelnost, kar je še okrepilo odpor prebivalstva proti izraelski zasedbi. Enega od glavnih vzrokov te krize predstavlja to, da sta zahodna obala Jordana in Gaza po šestdnevni vojni bili odrezani od svojih naravnih tržišč v drugih arabskih deželah in, do neke mere, v Evropi. Pojav cenejših poljedelskih proizvodov iz Gaze in Cis-jordanije na izraelskih tržiščih, pa je izzval proteste domačih farmer-jev in trgovcev, katerih stališča so oblasti bile primorane sprejeti. (iiiiiiiuiummimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia CELO V MIRU STRUPENI PLINI NE DAJO KOMU SPATI Ameriška vojska ne ve več kam s tolikšnimi zalogami plina V gorate predele Kolorada bodo začasno odpeljali 170 vagonov jeklenk strupenih plinov - Lani marca je pri vajah poginilo šest tisoč ovc t ' J&iiUlČm videli cisf, fysist/c»o W iv«a»0Sn«:«A - i?>oWio iet4*w[iV* fak*# v J v.fifm, w/tch^fu,ske- fcy NEW YORK, 22. — Ljudje iz Pentagona so odločili, da bodo odpeljali 170 vagonov jeklenk strupenih plinov na gorato področje Kolorada, kjer bodo to velikansko zalogo «smrti» odložili v pričakovanju, da st' najde najprimernejši način, kako se znebiti strupa, ki so ga izdelali za ameriško vojsko, niso ga pa uporabiii. Po nekaterih vesteh gre za pline, ki so jih imeli pripravljene že med drugo svetovno vojno, in pline, ki so jih izdelali po končani drugi svetovni vojni. Vest, ki smo jo tu navedli, se vključuje v obširno razpravo, ki se pa tiče bolj velikih sil, in ki se nanaša na to, da bi se odpovedali tudi tako imenovanemu kemičnemu orožju; plinom in bakteriološkim sredstvom, podobno kot se je že precejšnje število držav odpovedalo jedrskemu orožju. O strupenih plinih >se je že veliko pisalo. Uporabili so jih v času prve svetovne vojne, medtem ko med drugo vojno ni nihče uporabil tega strahotnega orožja Verjetno iz strahu, da bi ne podlegel še hujšemu podobnemu orožju, s katerim je razpolagal sovražnik, še med drugo svetovno vojno in v zadnjih letih se je veliko govorilo o tem, kako velike sile pripravljajo vrsto škodljivih in neškodljivih plinov, to se pravi plinov, ki takoj umorijo in plinov, ki človeka le omrtvičijo. Govorilo se je tudi o bakteriološkem o-rožju in marsičem podobnem Gre-za tako imenovano «kemično» in »bakteriološko« vojno, ko more sovražnik odvreči na nasprotnikovo ozemlje bombe, ki vsebujejo ogromne količine virusov in drugih klic bolezni, ki morejo povzročiti smrt in pustošenje V ZDA se vodi ostra polemika o strupenih plinih in o kemični vojni od lanskega marca, ko je v deželi Utah in sicer bli^i mesta Dugway poginilo 6000 ovac. Zadeva je postala sumljiva zato, ker so se ovce pasle v bližini vojaškega oporišča, živinozdrav-niki niso mogli najti vzroka za toliko morijo. Neki živinozdrav-nik pa se je vendarle drznil zatrditi, da gre za smrt od strupenih plinov, ki da so gotovo ušli kontroli strokovnjakov iz bližnjih vojaških laboratorijev. Ko so lastniki živali zadevo prijavili, so dobili odškodnino in to proti pričakovanju obilno in naglo. Nihče se ni upiral, da bi odškodnino izplačal. Vojaške oblasti pa niso hotele priznati, da so Živah poginile po njihovi krivdi, šele zadnje dni je med zasedanjem senatne podkomisije, ki se ukvarja prav z vprašanjem, kam s strupenimi plini je prišlo na dan, da je šlo lani v marcu dejansko za zastrupitev s strupenimi plini. Dr. Marthin Ro-thenberg, direktor znantsvenega laboratorija v Dugwagu, je rekel, da je prepričan da je za mori v 6000 ovc kriv poseben plin, ki so ga preizkušali tedaj. Dr. S-merson, ki prav tako dela v tem laboratoriju, vztraja na trditvi, da so na pašnikih okoli Dugwaya sicer odkrili sledove strupenega plina, vendar da je bilo tega tako malo, da bl ne mogel povzročiti pogina živali. Vsekakor je to vsaj posredno priznanje. Na osnovi tega, kar se je zvedelo iz drugih virov, je do morije med ovcami prišlo takole: z letalom so razprševali poseben plin, ki deluje na živčni sistem človeka. Plin so prših z višine kakih sto metrov in na točno določeno področje, koder je bilo treba izvesti poskus. Toda ena odprtina na pršilcu plina se po končanem delu ni zaprla in letalo je razprševalo plin tudi izven poskusnega področja Ta plin se je nato pomešal z zrakom in še posebej z oblakom, iz katerega se je kmalu zatem vlila ploha Po najnovejših sklepih bodo 170 vagonov jeklenk strupenih plinov odpeljali v gorate predele Kolorada. Tu bodo jeklenke ostale le začasno, dokler se ne najde dokončna rešitev. Pred časom so računali, da bi vse te velike zaloge phna natovorili na stare ladje in vse skupaj odpeljali na široko morje, kjer bi potopili ladje in tovor. Toda drugi so mnenja, da bi to moglo škodovati flori in favni oceanov, IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Vittadello Je pravilna rešitev za moje poletje v v - t i, **> moški, to|ik Pri Villadellu |>o 0 »'“rov hlač Mjft* ccni it, t l,r par ^ i ^ahke hlače is;''o|,1,,>UŽevine ali Jaz, ženska, si želim obleko, da ae bom v ujej počutila prosto v mestnem vrvežu 5.200 lir obleka iz Trilonila, iz tkanine Chatillon po 5.500 lir, iz vzorčaste pletenine **eiiega blaga «freseo» acril po 7.500 Jaz, deček, hočem nove hlače iz bombaža in terMala Toliko jih je in vseh vrst po 1.800 lir kratke po 2.500 dolge Jaz, deklica, hočem krilce, ki ho enako marainemn za 2.000 lir Gregorio Calvi v Torbandena Oljnate slike, ki jih je v galeriji Torbandena razstavil Gregorio Calvi di Bergolo iz Turina, bodo vzbujale zanimanje tako ljubiteljev prirode, kot tudi občudovalcev širokih razgledov zgodovinskih dvorcev nekdaj mogočnih vladarjev. Nadomestile bodo poslednjim obisk Pariza, ker v teh platnih proučujemo lahko do podrobnosti značilnosti gradnje dolgih pročelij znamenitega Louvra in Versaillesa, ki nam ju Calvi predočuje izredno živo z nadvižno gosto barvo drobnih potez. Ni pa to njih golo preslikovanje. So to pravcati portreti stavb, iz katerih diha zgodovinsko občutje vse kraljevske veličine tiste dobe, ki jo slikar oživlja s prepričljivostjo potomca visokega plemstva, iz katerega izhaja. V tem pa je ravno ključ do pravilnega razumevanja teh podob Pariza, Turina in Benetk, ki so v njih neobljudenosti ulic abstraktna projekcija preteklosti v naš čas. So to dela veščega slikarja, ki se je šolal na akademijah Turina in Rima ter se izpopolnjeval v Parizu pri znamenitem Derainu ter je nekoč ustvarjal sodobnejše, sproščeno, kot je opazno v olju Benetk iz leta 1939, se po vojni izživljal v velikih oljih z množico ljudstva iz okolja preteklih dob, reproduciranih v katalogu te razstave, a je končno v zrelih letih odkril svojo pravo umetniško bitnost, ki je končni skupek duhovnih lastnosti njegovih prednikov. Od tod ljubezen do urejenosti in širine razgledov, ki izstopa v daljino izgubljajočih se perspektiv stavb in pokrajine. Od teh naj tu posebej omenimo prelepe mirne razglede po zasneženin pokrajinah z valovitimi griči in bolj razgibana vinska brda iz kraja Monferrato, po še mnogo odličnih risb v raznih izvedbah pero-risbe, tempere in akvarela. MILKO BAMBIČ Dva bivša esesovca oproščena BONN, 22. — Porotno sodišče v Darmstadtu je oprostilo dva bivša esesovca, katerima je sodišče sodilo zaradi zločinov Iz zadnje vojne, ko sta služila v nacističnih enotah na Poljskem. Proces proti bivšima esesovcema je trajal leto dni in se je sedaj končal brez usp>eha, kajti oproščena sta bila oba nacistična zločinca. Bivši esesovski Hauptsturm-fuel^r Karl Essig, ki je danes star 60 let, je v času vojne dolgo služil na Poljskem. Obtožnica mu med drugim očita, da je ukazal obesiti in da je osebno prisostvoval izvedbi smrtne obsodbe štirih Judov. Sodišče ga je sedaj oprostilo — zaradi pomanjkanja dokazov Tudi drugemu obtožencu, 59-letnemu Karlu Scheu-feleju, «ni bilo mogoče dokazati«, da je med drugim dal naložiti na avtomobil neko judovsko družino, ki jo je sam odpeljal na pokopališče in jo dal postreliti. Tudi tega zločinca so oprostili — zaradi pomanjkanja dokazov. Kaže, da se je samemu predsedniku porotnega sodišča v Darmstadtu Volkmaru Rauschu zdelo čudno, da sodišče oprošča, pa čeprav zaradi pomanjkanja dokazov, celo bivše esesovske častnike, za katere je znano, da so med seboj kar tekmovali, kdo se bo bolj izkazal. Volkmar Rausch sploh pravi, da je vedno več procesov proti vojnim zločincem, ki se končajo z oprostitvijo. Razlog temu najde Rausch v dejstvu, ker da zahodnonemška sodišča po dvajsetih letih in več težko najdejo priče, ki bi bile pripravljene pričati proti bivšim nacističnim zločincem. V zvezi s tem je poudaril, da se zakon ne da potvarjati, prav tako da se ne more potvarjati pravica. Ul ; Objavljamo gornjo fotografijo prve strani ilegalnega »Dela«, ki je izšla v mesecu maju 1927 nekje v Italiji a v zvezi s člankom dr. Fr. Vatovca, ki smo ga objavili pred dnevi v našem dnevniku. Poudarjamo, da ilegalne številke «Dela» iz leta 1926 in 1927 niso ohranjene. Gornji faksimile je bil objavljen v znani knjigi «Aula IV« — «Tutti i processi del Tribunale speciale fascista« (str. 209), ki jo je v Rimu v decembru mesecu leta 1961 izdalo Nacionalno združenje italijanskih antifašstičnih političnih preganjancev — ANPPIA. Vse kaže, da so avtorji knjige našli ta izvod ilegalnega «De-la» med sodnimi spisi. (O knjigi «Aula IV«) smo kmalu po izidu obširno poročali. Glej Primorski dnevnik od 30. marca 1962.) «Jaz sem Ljubo» Življenje je igra sreče in volje Sreče in volje v delu in ljubezni. Takšno definicijo o tem sem slišal v neki družbi. In bo kar veljala. Zdaj, ko nameravam nekaj malega povedati o Ljubu, se mi zdi to skoraj resnično. Kdo je Ljubo? Nenavaden, hkrati preprost človek, ki vsem rad pomaga. In je povsod dobrodošel. Beseda je o dr. Ljubu Djoremu, zdravniku splošne prakse. Rekli boste, pa kaj je to kaj posebnega. Zdravnikov je pri nas že polno in kaj bi bilo na tem nenavadnega. Pa ni tako... Ljubo Djorem se je rodil 28. junija 1939 v Kalinvvniku. V tem bosanskem kraju, ki ga obdajajo gosti iglasti gozdovi, je preživel svojo otroško pomlad. Tu je kon čal obvezno šolanje. S tem bi moralo biti takrat tudi konec njegovemu šolanju, ker ga je oče hotel pridržati doma, na zemlji. Mali deček, ki je osnovno šolo končal z odliko, je zahrepenel po nadaljnjem šolanju. Sla po znanju je bila v njem tako močna, da je pobegnil od doma v bosansko mestece Foča, ki je imela takrat le nižjo gimnazijo. Vanjo se vpiše mladi begunec, stanuje pa v internatu. Njegov oče končno pristane na otrokovo odločitev. Kako pa tudi ne, ko vidi, kako odločna je otrokova volja po znanju. «Naj konča še to! Potem pa konec. Bo vsaj bolj pameten in koristen pri delu!« je modroval oče. Mali Ljubo se je tudi tu izkazal. V prostem času prebira knjige, mnogo čita časopise, revije in se sam izobražuje. Marljivo se udejstvuje tudi v literarni sekciji, fci so jo imeli na gimnaziji. Med sošolci je splošno priljubljen, družaben in nadvse tovariški. Cenijo in hvalijo njegove odlike, zlasti še njegovo nadarjenost Za sošolce je to bistroumnež, ki vse ve in zna. Tudi v igri pogrunta ta pravo, čeprav včasih prav vrtoglavo... « * * Ko konča nižjo gimnazijo v Foči kot odličnjak, zahrepeni naprej... Toda kako? Oče ne bo dal, sam si mora pomagati. Leta 1953 se vpiše na sanitarno podoficirsko šolo v Mariboru, ki jo leta 1955 opravi z odličnim uspehom. S tem poklicem nastopi vojaško službo. Določijo ga med graničarje. Tu ga zajame osamljenost, enoličnost, od koder prvi mah ne vidi izhoda. Gorska idila ni zanj. In vendar nekaj izvleče tudi iz tega. Prisluhne govorici tamkajšnjih ljudi in kmalu govori slovensko, kot da bi zrastel z njimi. Toda njegov duh se ne pomiri. Tudi s teh lepih hribov pelje pot v dolino... Fant, daj, vzemi knjige spet v roke! — st prigovarja. In se vnovič z pso vnemo oklene študija. Guarneri ostane v v Črni gori uStradivari» in «Guamerh sta imeni, ki ju poznavalci violin visoko cenijo. Razlog temu je ta, da je takih violin izredno malo in predstavlja vsaka teh violin že pravo bogastvo, izreden zaklad. Te dni se o violini iz Guamerije-vih rok govori v Titogradu in v Hercegnovem. Jugoslovanski violinist Stevo Prnjat je dolgo živel v tujini m nekoč je v neki pariški starinarnici kupil violino, za katero je pozneje ugotovil, da gre za pravega originalnega Guarne-rija. V svojem življenju je Prnjat, ki je bil po rodu iz Rercegnovega, večkrat prišel tudi v stisko, nikoli pa ni hotel seči po tem svojem zakladu. Nasprotno, sklenil je, da bo njegovega Guamerija mogla kupiti le kaka jugoslovanska ustanova. Pozneje se je naselil v rojstnem kraju, kamor je pripeljal tudi svojo ženo Yvonne. Tu je violinist umrl. Sedaj pa je Yvonne sklenila violino prodati. Toda komu? Odkupila jo je titograjska RTV. Gre za prodajo Guamerija, vendar ne za prodajo v pravem smislu besede, kajti Yvonne Prnjat bi mogla Violino prodati za mnogo višjo ceno v tujino. Ker pa je njen pokojni mož sklenil, da mora violina ostati v domovini, jo Yvonne odstopa Črni gori za polovično ceno in še to ji bodo odplačevali v obrokih. Mimogrede bomo omenili, da pa gre vendarle za 22 milijonov dinarjev. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ugoden razvoj vsega, kar je v zvezi s trgovino. Kar vam bo danes neki prijatelj pripovedoval, so same prazne marnje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne dovolite, da bi vas vedno vsi motili pri delu. Nekaj razvedrila ste tudi potrebni. DVOJČKA (Od 21.5. do 21.6.) Kar ste že pred časom sejali, boste danes poželi. Znašli se boste v položaju, da ne boste vedeli, kaj storiti. RAK (od 22.6. do 22.7.) Še imate čas, da se v zvezi z neko akcijo premislite. Prišel bo neki nebodigatreba, ki vam bo podstavil nogo. LEV (od 23.7. do 23.8.) Obkroženi ste od same zavisti, zato se pazite. Vaše sanje se vam danes še ne bodo izpolnile. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Nehote boste stopili na dokaj spolzka tla, a se boste še ujeli. Odločno premalo spite, uredite to čimprej. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.), Premalo se zavedate svojih sposobnosti, kar vam dokaj škodi. Razburljiv pogovor z nekim sorodnikom. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Srečanje z nekim nekdanjim tekmecem bo za vas bolj koristno, kot si mislite. Skušajte več brati, to vas bo pomirilo. STRELEC (od 23 11. do 21.12.) Ne zavrnite nekega pametnega nasveta, čeprav vam ga bo dala oseba, ki vam ni pri srcu. Čustveno zatišje. KOZOROG (od 22.12 do 20.1.) Lotite se raje kakega samostojnega dela, niste tip. da bi vam kdo ukazoval. Razočaranje nad nekim prijateljem. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Poravnali ajoste neki dolg in se krepko oddahnili. Hladnost drage osebe je le navidezna. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Na novem delovnem mestu se najprej dobro ozrite okrog sebe. V nekem čustvenem vprašanju, poglejte resnici v obraz. In tu Ljubo naredi nekaj, kav je vredno zabeležiti. Postane ra-korder v učenju, vztrajnosti in «*• pornosti. V šestih letih, ko je še vedno v redni vojaški službi, opravi kar tri velike življenjske izpite. Kako je to teklo. Poglejmo... V januarju 1960. leta se vpiše na štiriletno šolo za sanitarne tehnike in jo kot izreden študent konča z odličnim uspehom. Že vmes, jeseni 1961. leta se priglasi kot !5» reden slušatelj na medicinsko fakulteto v Ljubljani. V redni vojaški službi, kjer dela 7 ur dnevno, pa v aprilu 1962. leta opravi izpit za sanitetnega podporočnika. Konec decembra 1966. leta pa ta mladi oficir, ki ni bil niti na enem samem predavanju na medicinski fakulteti, diplomira s prav dobrim uspehom. Niti na enem izpitu, ni padel. Takrat se je zgodilo tudi to, da je stopil pred izpraševalno komisijo za dermatovenerologijo, kjer je bil izpraševalec predstojnik dermatološke klinike v Ljubljani. Ta ga je debelo pogledal in začudena vprašal: govoriti o medsebojnem prepletanju in kulturni oploditvi. Poskrbeti je treba, da se rafija s}°' venska kultura, da napredujejo slovenski pesniki in pisatelji in da nato na enakopravni podlagi so-delujejo z italijanskimi. Ce pa ostrižemo peruti slovenski komponenti, tedaj to pomeni, da sploh ostrižemo peruti tržaškemu ku.-turnemu razvoju. Ker ijubii^ italijansko kulturo, moramo oj11®?1" slovensko kulturo v teh kraj Gre za stvar pravičnosti in mo ramo se ravnati po človečanski zo^ vesti Nihče, ki ne dovoli drugim ljudem, da se razvijejo v svojem jeziku, ne more govoriti o svojem človečanstvu V stvari gre za priznati posebnega ravnanja za manjšino. Demokristjan Coloni je dejal, da v tem primeru ne gre za programske izjave, marveč za zakonodajo. Rekel je, da je že večkrat poudaril, da je navzočnost slovenske manjšine v deželi pozitivno dejstvo. Slovensko manjšino je treba zaščititi in poseg dežele na tem torišču lahko dejansko prispeva k temu, da se izognemo asimilacij.. Krščanska demokracija je zavrnila to asimilacijo in prosi deželni odbor, naj pokaže pogum ter naj vključi v kak drug člen kakšen ustrezen popravek, tudi če bi pri tem tvegali, da nam zakon zavrnejo. V zvezi s tem je bilo pred loženih več popravkov glede priznanja pravic slovenske manjšine. Toda popravka k členu 1 ni mogoče sprejeti, ker bi s tem že vnaprej predpostavljali, da bo vlada zavrnila zakon, kajti tu gre za splošno normo, ki je v nasprotju tudi s členom 6 ustave, katera pravi, da republika ščiti manjšine. Zato naj bi raje na pri mer v člen 2 zakonskega osnutka vključili določbo, ki bi .izrecno govorila o slovenski manjšim, s Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 2. strani. čimer bi bila poudarjena volja dežele, da jo ščiti. Coloni se je skliceval tudi na zadnjo programsko izjavo predsednika Berzantija, ki pravi med drugim, da je obstoj manjšine koristen tudi za sodelovanje z obmejnimi državami. Pred-sem na kulturni ravni moramo storiti za slovensko manjšino, je dejal Coloni. Na koncu je še rekel, da je treba gledati na stvar realistič: no in ne zapraviti vsebine zaradi vztrajanja na obliki. Za Colonijem je spregovoril Trau-ner, ki je nasprotoval popravku svetovalcev KPI. Poročevalec Ramani je dejal, da se strinja s Colonijem, odbornik Giust pa je rekel, da je treba zavzeti, da se premosti ovira, pri čemer pa je treba tudi misliti na meje v pristojnosti. Vprašanje je v tem, da se Slovencem zagotovi kulturni razvoj. V zadnjem času so se tudi izboljšale kulturne izmenjave in_ Slovenci so v bolj dostojnem položaju, kot so bili svoj čas. Odbornik pa je zavrni! popravek. Sledilo je glasovanje in popravek je bil zavrnjen z večino glasov. Žani so glasovali poleg komunistov tudi svetovalci PSIUP, socialist Pittoni in dr. Štoka. Deželni svet je zatem odobril popravek svetovalca Štoke k tretji točki člena 2, ki govori o podpiranju gledališke dejavnosti. Štoka je predlagal, naj bi bilo izrecno omenjeno, da dežela podpira dramska gledališča, da se pri tem misli tudi na slovensko. Potem sta prišla na vrsto popravka z dodatnima točkama k členu 2 dr. Štoke in svetovalcev PSIUP. Popravek dr. Štoke se je glasil, da dežela podpira dejavnosti, katerih namen je ščititi in razvijati venske narodne manjšine. Popravek svetovalcev PSIUP pa se je glasil, da dežela podpira dejavnost in pobude za zaščito kulturnega bogastva narodnih manjšin. Štoka je v obrazložitvi svojega popravka dejal, da je ta popravek bistven za razvoj manjšine, da je v skladu s členom 3 deželnega statuta, da se tiče samo kulture in če bi vlada zaradi tega popravka zavrnila zakon, bi ravnala tudi proti statutu. Rekel je, da pristaja tudi na spremembo popravka, toda v njem mora ostati beseda «slovenska». Proti popravku se je najprej izrekel misovec Mo-relli, za njim pa liberalec Trauner, ki je dejal, da je bil upravičen popravek PSIUP. Socialist Pittoni je rekel, da je res, da Štoka vedno zahteva popravke, ki omenjajo slovensko manjšino, toda ve se tudi, da nje gove popravke večino zavračajo. Zato je logično, da jih ponovno predlaga. Rekel je, da se strinja s štokovim popravkom. Pittoni je tudi dejal, da se demokratična država ne more omejiti na to, da prepusti manjšini, da se sama razvija. Država mora zajamčiti manjšini obstoj in razvoj, za kar je potrebna specifična pomoč. Riz-zi, ki je orisal popravek PSIUP, je dejal, da je hotela njegova skupina odstraniti ovire a hkrati doseči dejansko priznanje pravic Slovencev. Zato je prilagodila popravek deželnemu statutu. Cuffaro je dejal, da se strinja s popravkom Stoke ter da ne gre pri tem samo za zaščito manjšine, marveč tudi za njen kulturni razvoj. Demokristjan Cocianni je napravil korak nazaj v primeri z nje govim kolegom Colonnijem in de jal, da je bolj primeren popravek svetovalcev PSIUP, da ne bi vlada zavrnila zakona. Toda po pravek PSIUP bi bilo treba spre meniti le v toliko, da ne bi go vorili o narodnih, marveč o jezikovnih manjšinah kakor se glasi tudi v ustavi. Temu mnenju se je pridružil tudi poročevalec Ramani, ki je predlagal, naj bi se popravek glasil takole: t«Dežela podpira in vzpodbuja dejavnosti jn pobude, ki se tičejo kulturnega bogastva jezikovnih manjšin,)) Predsednik Berzanti je dejal, da se strinja s to definicijo, ki je v skladu z ustavnimi določbami in ki se ne poslužuje ovinkastih fraz Ko se govori v tem primeru o jezikovnih manjšinah, se seveda meni slovenska manjšina, ki je najbolj razširjena v deželi. Psiupovec Bettoli je dejal, da njegova skupina sprejema popravek k njenemu popravku in da se ne strinja s Štoko, da se slovenska manjšina izrecno imenuje. Zato tudi ne bodo glasovali za Štokov popravek. Toda Štoka je še enkrat poudaril, da zahteva, da se ohrani beseda «slovenska» in da se o njegovem popravku glasuje. Za njegov po pravek so potem poleg njega glasovali samo komunisti, svetovalci PSIUP in socialist Pittoni pa so se vzdržali. Ko je bil Štokov popravek zavrnjen, je prišlo na vrsto glasovanje o popravljenem popravku psiupovcev, za katerega so glasovali svetovalci leve sredine, svetovalci PSIUP in liberalec Trauner, medtem ko so se komunisti in Štoka vzdržali. Večina je zatem zavrnila popravek komunistov k členu 3 glede sestave komisije za Obvestilo izletnikom v Sofijo Naročnike in čitatelje, ki se bodo udeležili izleta v Sofijo, obveščamo: 1. Posebni vlak bo odpeljal iz Sežane v soboto, dne 31. maja 1969 točno ob 21. uri. Prihod v Trst je predviden v petek, 6. junija ob 7. uri. Izletnike prosimo, da se zberejo na železniški postaji v Sežani vsaj pol ure pred odhodom vlaka. Najboljše je, če se poslužijo rednega vlaka, ki odpelje iz Trsta (glavna postaja) ob 19.05 in pride v Sežano ob 20.05. Vozna karta od Trsta do Sežane stane 350 lir. 2. Vsak izletnik bo dobil podroben program, v katerem bo navedena številka vagona, ime hotela v Sofiji itd. Program bodo lahko izletniki dvignili od četrtka, 29. maja do sobote, 31. maja dopoldne v upravi našega lista v Ul. Montecchi 6. Vse izletnike prosimo, da programe gotovo dvignejo, kajti programu bodo priloženi tudi kuponi za hrano, izlete itd. 3. Vse izletnike še posebno prosimo, da pogledajo, če imajo veljavne potne liste, kajti v nasprotnem primeru ne bodo mogli potovati. Pogledajo naj tudi, če imajo plačano takso za letošnje leto. 4. Vse ostale podrobnejše informacije bodo v programu. Uredništvo kulturne dejavnosti, za katerega so glasovali komunisti in PSIUP. Kot smo dejali v začetku, je bil torej glede pravic Slovencev skoraj vendarle korak naprej, čeprav le majhen. Še enkrat pa ni bila slovenska manjšina izrecno imenovana. V določenem trenutku se je sicer zdelo, da bo tudi odbor spre jel poziv demokristjana Colonija, naj nekoliko tvega tudi glede morebitne zavrnitve zakona z izrecnim imenovanjem Slovencev, toda iz doslej še nepojasnjenih razlogov, je v predsedniku Berzantiju. vsaj tako se zdi, aprevagala previdnost«. Danes se bo razprava o posameznih členih zakonskega osnutka nadaljevala. iiiiiimiimmiiiimiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiimtiiiiiiiiimiuniiiiiimiiimiimiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiitiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiuuiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiimii Verdi Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopn-c za 11. koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo danes, 23. t.m. ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo vodil francoski dirigent Ernest Bour, kot solist pa bo nastopi klarinetist Giorgio Brezigar, prvi klarinetist or. kestra Verdi. Na programu bo Haydnova Simfonija št. 89, Lirični koncert za klarinet in orkester Pavla Merkuja, Debussyjeva «Iberia» in Ravelov «Bolero». Teatro Stabile Jutri ob 21. uri bo v tržaškem Avditoriju gost Lelio Luttazzi s svojim ((Tržaškim recitalom«, ki ga je popularni protagonist toliko televizijskih oddaj pripravil za svoje rodno mesto in zlil vanj vse svoje velike sposobnosti avtorja pesmi in duhovitega «show-maoa». Jutrišnji predstavi bo sledila samo še ena v nedeljo popoldne ob 16.30. Luttazzijev nastop je izven abonmaja, toda abonenti na sezono Teatra Stabile imajo pri vstopnicah 50 odstotkov popusta. PRISRČNA SLOVESNOST V KULTURNEM DOMU Izročitev prvomajskih nagrad kolektivu SG in Liviju Bogatcu Nagrade je izročil predsednik republiškega odbora Združenja dramskih umetnikov iz Ljubljane Aleksander Valič, zahvalo zanje pa mu je v imenu igralskega kolektiva SG izrekel Jožko Lukeš Predsednik Združenja dramskih umetnikov iz Ljubljane, Aleksander Valič, izroča Jožku Lukešu nagradno listino V barskih prostorih Kulturnega doma je bila včeraj dopoldne skromna toda prisrčna slovesnost, med katero je predsednik republiškega odbora Združenja dramskih umetnikov iz Ljubljane, gledališki igralec in član Drame Aleksander Valič izročil igralskemu kolektivu Slovenskega gledališča in posebej še njegovemu mlademu članu Liviju Bogatcu letošnjo prvomajsko nagrado, oziroma pohvalo za uprizoritev Plautove komedije «Amfi-truo«. Slovesnosti so se poleg članov kolektiva SG in njegovega vodstva ter gostov - igralcev Antona Petje ja (ki je prav tako letošnji prvomajski nagrajenec za vlogo v Am-fitruu) in Alija Ranerja, udeležbi tudi nekateri predstavniki našega kulturnega življenja, tržaškega . ra- etnične in kulturne značilnosti slo- iiiiiiiiiimiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiHiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiimiiimiiiimiiiiiiiim OB LETOŠNJIH MEDNARODNIH LESNIH DNEVIH NA VELESEJMU Študija tantra za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini Ta prva študija bo posvečena Jugoslaviji, Avstriji, Poljski in Sovjetski zvezi ter proizvajalkam eksotičnega lesa - Zakaj ne bo izšla v slovenski oz. srbohrvaški izdaji? Ob letošnjih mednarodnih dnevih o lesu v okviru tržaškega sejma, ki sta na sporedu 20. in 21. junija — kakor znano, bo sejem to pot izjemoma od 15. do 29. junija — se bo tudi tržaško središče za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini predstavilo širšemu specializiranemu občinstvu in mednarodnim poslovnim krogom s posebno publikacijo, ki jo njegovi strokovnjaki pravkar pripravljajo. Gre za podrobnejšo študijo o tem, kaj premorejo in kaj pomenijo na mednarodnem tržišču z lesom, tuje države, ki bodo nastopile na letošnji mednarodni lesni razstavi. študija bo torej obsegala p .-glavja posvečena Jugoslaviji, Avstriji, Poljski in Sovjetski zvezi, to je štirim evropskim državam, ki so zagotovile svojo udeležbo na prireditvi. Kar zadeva sosedno re publiko, smo že zabeležili, da bo njeno sodelovanje osredotočeno na pohištvu, in sicer bodo s temi proizvodi nastopila tri velika jugoslovanska podjetja, namreč Ex-portdrvo iz Zagreba, Jugodrvo iz Beograda ter Slovenijales iz Ljubljane. Nadaljnje dežele, katerim bo center za dokumentacijo o med narodni trgovini z lesom posvetil v svoji študiji posebno pozornost, so dežele proizvajalke žlahtnega eksotičnega lesa iz Gvinejskega zaliva, ki bodo nastopile na XXI velesejemu, to so Gana, Gabon Slonokoščena obala in Kamerun Napovedana študija bo pravzaprav prva (in hkrati tudi poseb na) številka novega mesečnika, ki bo center poslej redno izda vprašanje pravičnosti in demokracije Cuffaro je še enkrat poudaril da je treba slovensko manjšino imenovati z njenim pravim imenom. Misovec Wondrich je dejal, da se zakon tiče vseh in da m treba ter še tri nadaljnje študije s področja svoje pristojnosti; zaradi aktualnosti obravnavanih tem ne bo morda odveč, če se vsaj bežno seznanimo z njihovimi značilnostmi. Prva študija bo obravnavala lesno industrijo iz dežele Purlanije-Julijske krajine. V njej bo sistematično obdelano vse, kar zadeva proizvodnjo lesa v sami deželi, potrošnjo lesnih proizvodov, kapitalne naložbe v lesni industriji, uvoz surovega lesa, polizdelkov in končnih proizvodov lesne industrije tujega izvora ter razpečevalno vlogo našega trgovskega ustroja, Druga študija bo obravnavala lesno industrijo v deželi s posebnim poudarkom na število, zmogljivost, predviden razvoj in proizvajalnost posameznih podjetij Te študije bodo natisnili okoli 9000 izvodov, in sicer 3000 v italijanščini, ter po 2000 v francoščini, nemščini in angleščini. Kljub neposredni bližini in dobrim odnosom z lesnimi podjetji, organizacijami in operaterji iz bližnje Jugoslavije, predvsem pa iz hrvatske republike, in navsezadnje tudi kljub vsakoletni širokosrčni prisotnosti Jugoslavije na osrednji manifestaciji tržaškega »lesnega« poslanstva, to je na tržaškem sejmu, pa se pri lesnem centru niso mogli odločiti za vzporedno izdajo 2000 kopij tudi v slovenščini ali srbohrvaščini. (To volja tudi za sejemsko upravo, ki je dala lani opremiti svojo kongresno dvorano z napravami za sprotno prevajanje konferenc v vjč jezikov, razen v slovenščino ali srbohrvaščino, medtem ko ima Av strija svojo nemščino, Kamerun ga___________ jal Sodeč po tem, kaj bo bilten redno objavljal, bodo po njem ra svojo francoščino, itd.) di posegali ne le trgovci z evrop Tretja študija, ki jo pripravlja skim ali eksotičnim lesom, temveč I center, pa se nanaša na ve-tudi industrijci in potrošniki lesi Ilka severnoevropska pristanišča, in raznih proizvodov lesne indu strije. Poleg omenjene pripravlja Cen- kolikor zadeva njihov tranzit eksotičnega lesa oziroma njihovo zaledje kot potrošno tržišče za les. čino in tržaškim sedežem družbe. V Hamburgu, Bremenu, Rotterdamu in Antwerpnu beležijo namreč zlasti zadnja leta čedalje večji dovoz eksotičnega lesa iz čezmorja (predvsem potujejo tod esence sa-peli, samba, wawa, obeche, okou-mč, mansonia, sipo in druge), Ki ga deloma predelajo kar na samem kraju, deloma pa posredujejo globlje v osrčje Evrope, in sicer tako po železnici kakor tudi po rečnih poteh. Po nekaj tega blaga prodira vsako leto s severa celo do Južne Nemčije (Bavarske' in Avstrije, to je do potrošmh tržišč, ki so trdno v gospodarsko-trgovski sferi tržaškega pristanišča. Prav zaradi aktualnosti in umestnosti napovedanih tem je deželna uprava zagotovila tržaškemu lesnemu centru, da mu bo tudi finančno stala ob strani pri uresničevanju omenjenih študij. Nobenih premestitev tržaškega osebja RAS Včeraj je tržaški župan, ing. Spaccini sprejel generalnega direktorja RAS ((Riunione Adriatica dl Sicurtš«, dr. Losurda. Dr. Losurdo je županu izjavil, da ne bo prišlo do nobene premestitve osebja iz Trsta v zvezi z načrti za osredotočenje delovne sile v Milanu. Direktor je tržaškemu županu med drugim še zagotovil, da bo družba storila vse kar je mogoče, da bo tudi v Trstu pospešila in razvila nove možnosti v svojem delovanju. Te možnosti in programe bo na bližnjem obisku v Trstu orisal tržaškim oblastem tudi predsednik družbe ing. Lolll. Zupan je zagotovil, da bo s svoje strani proučil vse možnosti za uspešnejše sodelovanje med ob- dia in tiska. Vse je pozdravil v imenu igralskega kolektiva SG Jožko Lukeš in med drugim dejal: »Gledališče, to se pravi gledališka predstava je kakor zrcalo resnice. Ljudem kaže obraze njihovih duš. postavlja vprašanja človeštva, družb in posameznikov, je ogledalo človekove borbe za napredek in za pravico. Pri ustvaritvi predstave sodelujejo številni avtorji: dramatik-pisatelj, režiser, igralci, glasbenik, scenograf, kostumograf in številni tehnični pomočniki. Brez vseh teh ustvarjalcev bi predstave ne bilo, ne bilo bi je pa tudi brez obiskovalcev, katerim je delo namenjeno, katerim ga gledališče izpoveduje. Gledališče v Trstu ima pa še po sebno nalogo poleg one, da drži ljudem ogledalo, v katerem vidijo svoj duševni obraz. Naše gledališče posreduje našo pošteno in ravno besedo, ki išče pot do srca našega človeka na Tržaškem, na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Materino besedo. Ta pa je tukaj pri nas v zamejstvu kakor zlat drobec zgubljen v pesku, katerega je treba izkopati in ga skrbno čuvati. In še je naše gledališče znanilec mitu-Ljubnega tekmovanja med dvema sosednima narodoma za pravico in resnico. Zato moramo to gledališče čuvati, podpirati, predvsem pa obiskovati.» S temi mislimi se je zahvalil za nagrado in pohvalo ansamblu in njegovemu članu ob ugotovitvi, da se naše gledališče dobro zaveda ko liko korakov je moralo Združenje dramskih umetnikov narediti, da je spričo gmotnih težav lahko prišlo do uresničitve podeljevanja prvomajskih nagrad. Predsednik republiškega odbora Združenja dramskih umetnikov A-leksander Valič je nato po uvodnem obvestilu, da so strokovno komisijo za prvomajske nagrade sestavljali Ančka Levarjeva, Vida Juvanova in Andrej Inkret, preči-tal utemeljitev, s katero je Združenje na predlog komisije podelilo nagrado našemu ansamblu in ki se glasi: «Ansamblu Slovenskega gledališča v Trstu gre letošnja nagrada za najboljši kolektivni umetniški dosežek. Uprizoritev Plautove komedije «Amfitruo» v režiji Jožeta Babiča in scenografiji Avgusta La vrenčiča, predstavlja zgledno zlitje vseh gledaliških elementov. Med njimi moramo na prvem mestu poudariti izredno igralsko disciplino in uigranost, ki je zadnje čase v slovenskih gledališčih vse redkejša in ko jo moramo tudi zategadelj vse bolj ceniti. Uprizoritev takorekoč ne pozna neizrabljenih uprizoritvenih mest, polna je, plastična in duhovita. Med tekstom m gledališčem je ustvarjen pristen kontakt. Režija in igra sta besedilu kongenialni. Ce k temu prištejemo še izvirno in likovno prefinjeno scenografijo, ki so jo znali interpreti funkcionalno vključiti v igro, je s tem povedano vse, kar je mogoče reči k tej vaši uprizoritvi, ki je brez dvoma med najboljšimi letošnjimi predstavami v slovenskih gledališčih. Ni toraj mo goče drugega kot iskreno čestitatt vsem njenim sodelavcem.» Posebej je nato prečital še utemeljitev, s katero je Združenje dramskih umetnikov izreklo pohva lo Liviju Bogatcu. Bogateč je prvi slovenski igralec, deležen prvomajskega priznanja, ne da bi bil član Združenja, vendar komisije to ni moglo ovirati, da ne bi izrekla naslednje utemeljitve: «Igralski prispevek Livija Bogat-ca v Plautovi komediji Amfitruo je v več pogledih presenetil Osvajajoča je neposrednost, s katero je igralec izpolnil svojo uprizoritveno nalogo, imenitna sproščenost s katero je ustvaril z avditorijem pristni stik, bogata njegova odrska fantazija. Prepričani smo, da je Livij Bogateč dragocen obet in želimo, da bi ga naše priznanje spodbudilo k novim iskanjem in dosežkom. Priznanje je kljub strogim merilom, s katerimi smo ocenjevali letošnje predstave, na vsak način zasluženo, saj pomeni Bo-gatčeva kreacija med stvaritvami mlajših slovenskih igralcev enega njihovih vrH'oi»>.0i Potem ko je predstavniku kolektiva SG Jožku Lukešu in Liviju Bogatcu izročil uokvirjeni listini, Bogatcu pa še sporočil, da mu je s to nagrado odprta pot v Združenje, kadar se za to odloči, se je tovariš Valič nekako oprostil, koi da so nagrade Združenja po fi nančni plati zelo majhne v primeri z drugimi nagradami, poudaril pa je, da se njihova vrednost ne more in ne sme ceniti po tem. temveč po dejstvu, da so te na grade in priznanja rezultat skrbnega pretresanja in strogih ocenjevalnih meril in da so zato odraz resničnih priznani resničnih umetniških dosežkov. Končno je izrekel še nekaj misli o pomenu in nalogah stanovskih organizacij gledaliških umetnikov, o potrebi sodelovanja med posameznimi pododbori združenja in o potrebi iskanja vseh možnosti za kvalitetno rast po sameznikov in kolektivov ter prizadevanja za dobre in zdrave od noše v gledaliških kolektivih in še enkrat čestital kolektivu SG za nje. gove dosežke in za njegovo nadvse pomembno delo v slovenskem za mejstvu. V SOBOTO V KOPRU Odkritje spomenika Ivanu Regentu V soboto, 24. t. m. ob 10. url bodo v prostorih Delavske univerze v Kopru odkrili spomenik Ivanu Regentu, predvojnemu revolucionarju In junaku socialističnega dela. Slavnostni govor na otvoritvi bo imel dr. Joža Vilfan. Svečanost prireja pripravljalni odbor za proslavo 50-letnice ZKJ, sindikatov in SKOJ ter Delavska univerza v Kopru. Seja odbora trg. zbornice V odsotnosti predsednika dr. Cai dassija, ki je odpotoval na zasedanje o naložbah zahodnonemške-ga kapitala v državah Evropske gospodarske skupnosti v Koeln, je vodil zadnjo sejo izvršnega odbora trgovinske zbornice odbornik dr. Valmarin. Na seji so odborniki poročali o delu komisij in uradov organizacije v zadnjih dneh. Tako je prof. Florit poročal o slovesnosti, ki je bila 9. t. m. na Reki, in na kateri je bil ratificiran sporazum o tehničnem sodelovanju med družbo Fiat Grandi Motor! na eni in ladjedelntškimi združenjem Jadranbrod ter ladjedelnico Viktor Lenac z Reke na drugi strani. Odbornik Rustia - Trai-ne je poročal o razstavi goveje živine, ki je bila 8. maja v Lipici ter o poslovanju in preimenovanju urada za poklicno usmerjanje, ki deluje v okviru zbornice, in ki se po novem Imenuje «Centro di studi e ricerche per 1’indirizzo alle professioni«. Odbornik je nato kratko prikazal sedanje povpraševanje po izšolanih ljudeh na Tržaškem. Odbor je sklenil povečati število študijskih štipendij za slušatelje tržaške višje šole modernih jezikov na tri (doslej je zbornica podeljevala na leto po dve taki štipendiji). S štipendijami se slušatelji omenjene šole vzdržujejo v tujini, kjer utrjujejo znanje jezikov. Kakor doslej, tako bo tudi po novem vsaka štipendija znašala 150.000 lir. Gledališča Slovensko gledališče v Trstu Danes, 23. t. m., ob 20. uri v Sežani T. M. Plautus AMFITRUO V nedeljo, 25. t. m. ob 11- uri v Štanjelu T. M. Plautus: AMFITRUO V ponedeljek, 26. t. m. °b ^ uri v Tolminu Josip Tavčar RED MORA BITI V torek, 27. t. m. ob 20. uri v Idriji RED MORA BITI V galeriji Kultrnega doma je od- prta razstava Miiigoja Dominka -z Ljubljane in Silvestra Komela iz Nove Gorice. Urnik do 4. junija: vsak dan od 10. do 13. ter od 17. do 19. ure. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bo razstavljal od 26. maja do 4, junija Fulvio Monai. V umetnostni galeriji «La Lanter- na» bo danes ob 19. uri otvoritev razstave slik japonskega slikarja Kuri Tsujimota. Razstava bo odprta do 13. junija. V dvoranah Italijansko - ameriške- ga združenja v Ul. Galatti 1 bo 24. t.m. ob 18.30 otvoritev sfkarske razstave Romea Danea. Razstava bo odprta do 15. junija. V prostorih restavracije *Alla Dama Bianca» v Devinu osebna razstava slikarja Čira Russa. V galeriji Torbandena v Ul. Tor Bandena 1 je do 29. t.m. odprta o-sebna razstava turinskega slikarja Gregoria Calvija ,ki razstavlja skupino slik z zadnjih dveh razstav v Turinu leta 1965 in 1967 in ki so posvečene Turinu in Parizu. Umet. nik jim je dodal še nekaj krajin iz Piemonta in nekaj drugih risb raznih tehn kah, «Križ na trgu« in «Portret Giannija Francie«. V iDomui v Skednju fotografska razstava umetnika fotografa Jožeta Kološe iz Kopra. Razstava je odprta vsak dan od 16. do 19. ure do nedelje 25. t.m. Na ogled so primorski m prekmurski motivi. V krožku za socialne študije «G. Salvemini« v Ul. Mazzini 32, ko. lektivna umetnostna razstava v organ zaciji državne federacije umetnikov, na kateri sodeluje 47 slikar, jev m kiparjev jz njfše pokrajine) mladih in že uveljavljenih. Razstava bo odprta za občinstvo od 17. do 26. tm. od 18. do 20. ure ob delavnikih ter od 10. do 13 ure ob nedeljah. Na sedežu Združenja italijanskih učiteljev v Ul. Ugo Polonio 5 razstavlja od 17 do 31. t.m. svoje grafike slikar Angelo Renar. V občinski umetnostni galeriji v palači Costanzi bo danes, 24. t.m. ob 18.30 otvoritev razstave Leopol. da Metlicovitza. Razstava bo obsegala plakate, slike, risbe in osnut ke. Nazionale 16.00 «Come l’amore». Alfred Lynch, Annamaria Guarnieri, Grattacielo 16.30 «11 ladro di crimi-ni». Florinda Bolkan, Jean - Louis Trintignant. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «L’orgia del potere«. Yves Montand, J. L. Trintgnant, Irene Papas. Eastmancolor. Eden 16.00 «Flashback». Fred Robs-ham, Pilar Castel. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «D'amanti a colazio-ne». Marcello Mastroianni, Rita Tushingham. Eastmancolor. Ritz 16.00 ((Missione compiuta stop. Bacioni Matt Helm«. Dean Martin, Elke Sommer. Technicolor. Alabarda 16.30 «Sexy report«. Erik Schumann,, Sieghard Rupp. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Una lezione particolare«. Nathalie Delon, R. Werney, Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Mett-' una sera a cena«. Bolkan ln Trintignant. Te. chnicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Cristallo 16.30 «La prima volta dl Jennifer«. Johanne Woodward. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom. Capitol 16.00 «La monaca di Monza«. Anue Heywood, A. Sabato, Prepovedano mladini pod i8, letom. Techn color. lmpero 16.30 «11 cervello da un mč-liardo di dollari«. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Tre passi nel delirio«. Brigitte Bardot Technicolor. Astra 16.30 «1 tre che sconvolsero tl West», Technicolor. Ideale 16.00 «Indovina chi viene a merenda«. Franchi in Ingrassia. Techncolor. Abbazia 16.00 «La rivolta del Pre-toriani«. G. Gemma, R. Harrlson, M. Orfel, Slovenska osnovna KRIŽU vljudno vabi na proslavo POIMENOVANJU ŠOL* PO «ALBERTU SlR*u slikarju našega morja- 25. Svečanost bo v nedelj^ oredoD>: J i m maja 1969 ob 11. uri na šols® n spore0^. Nastop mladih vaških dvorišču s sledečim spo 1. benikov 2. Priložnostni nagovor ^ 3. Podaritev umetnikove grafije šoli 4. šolska akademija ^ 5. Nastop domačega & zbora Vesna , 6. Nastop cerkvenega pe zbora 10§če. 7. Odkritje spominske P Pripravljalni od^ GON«111 V NEDELJO V Z' Bližanje in rusko kegljanje ZS°' Športni krožek Kras • ^ nik priredi v nedeljo 25-’gVi. športno popoldne s te sketf njem v bližanju in keglanju z lepimi nagr Sledil bo družabni veče ■ ^ Vpisovanje tekmovalcev J tJ. poverjenikih v posamezna seh občine. - PROGRAM IZL^o SPDT NA KOROS*% 1. junija: odhod iz TrS*;® jvai' uri do Trbiža, kjer o il. setminutni postanek- Ugpft prihod h koči P0“jfostv()' kjer bodo izletniki P.U prve vali slavnostni otvorn >e f slovenske planinske * $10 Avstriji, ki jo je ž>, SPD-Celovec. Kosilo hrbtnika! Po kosilu ^jopo Rožni dolini nM^U pinskega jezera in zerc do hotela pri ricm , PECO, kjer bo prenO^ „aj-2. junija: Vzpon na j#!’ prej z žičnico (za v» pd nike) nato pa 1 uro nahoda do vrha. hrbtnika! Popoldne Jetija®8 preko Jezerskega in M0 repi-v Trst. Izletnike PO ljal botanik profesor Vraber. y Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. maja 1969 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je B oseb. UMRLI SO: 71-letna Zefira Fantoma vd. Masi, 74-letni Gioacchino Cra-mer, 74-letni V'ttorio Oncia, 84-letn! Rodolfo Butlara, 48-letni Rinaldo Grassi, Gelsomina Mennella por. Romano, 72-letni Giuseppe Gleria, 67 letna Santa D'Andrea. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do IC. ure) Barbo - Carniel, Trg Garibaldi 4 Gl usti. Ul. Bonomea 93 (Greta). Godina, A11TGEA. Ul. Glnnastica 6. G Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 10.30 do 1.30) AlPAlabarda, Ul dellTstrla 'i. Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), De Leitenburg, Trg S. Giovannl 5. Mizzan, Trg Venezla 2. Državna srednja «S. GREGORČIČ« v priredi v nedeljo, &•.ggfl na šolskem dvorišču ve Pavla Golie «JURčEK»gy Prva predstava bo ob in druga ob 20.30. ^ Ljudska prosveta ----- n oči«*?. Finžgarjev dom na A v-jf redi v nedeljo, 25. tjm. i 20. ure «Finžgarjev večeri* zaključi prosvetno sezono žf sporedu: nastop pevskega , G cobus Gallus«, pritožno® , (1C| prof. Zore Tavčar - Rebu*« v,apU skl film »Lucija«. Iskre«0 ^ Prosvetno društvo **Tf5t, 26;ini* obvešča, da bo v ponedeU ob 20.30 odborova seja- jKOve odbornike naj se poned, .{jiJ0. polnoštevilno in točno u fr0 Športno društvo Pri®0^®^ 2ljj|f prireja v soboto, 24. maJ* -{»h / v prosvetni dvorani v 1 K> jt1' v i/ruavcuu uvuunn • -.3 ** 'p. ski večer «Mexico 68» »ijoš«-sn' bo znani filmski amatef ,e P jj jal vrtel filme, ki 1‘, , V** med olimpiado v Men vabljeni I - , of ---------------------egef 11, Prosvetno društvo v .j, j- * ganizira v nedeljo, l5- Jd let na Vrhniko, na «r" pr«®*., \ •zviru Ljubljanice in.u\,rtenJ v 5 grad. Vpisovanje za “K r#*e»«5 dežu društva vsak dnn .«10 botah in nedeljah od vpis® SPDT priredi dne - n,i.~ 0 osnovno in srednješolsko ure, za Kolonkpvec 'rl(j ^ Stančič. Šalita Zugnano ^ f 8 t let na Višarje, Starejši 0 spre,‘l bodo lahko povzpeli 0 [_,ovC «0®"* izkušenih planincev «a ^ koder je krasen razgie“ 5tar A Julijce Zaželena iidele*0 Razna obvestila po- Slovenski kulturni JUfP111 nlzettl 3, vabi v soBOf na predavanje prof. " •« ((Idealizem«. Pr četek Mali oglasi SLOVENSKO DOBROD^rsk« V STVO Išče za svojo . f nijo v Nabrežini nadz°'aVgu V možno osebje za julij ln jj|. it nudbe na sedež društva- d0 r-veli* 22, II. nadstr., od » ' M POROČILA DEVINSKO - NABREŽINSKE LETOVIŠČARSKE USTANOVE Zadovoljiv obračun lanske sesljanske turistične sezone Vseh turistov, inozemskih in italijanskih, je bilo v hotelih in kam-pingih nad 23.000 s 135.860 nočitvami - Glavne inozemske tokove so predstavljali Nemci in potem Jugoslovani ter Francozi iHim5?noinna letoviščarska in tu-,'Mična ustanova v Sesljanu je, . °t smo že pisali včeraj, sestavi-Podroben program letošnjih tu-stlčnih prireditev. Pri sestavlja-JJi,Programa prireditev se je o-»njala na izkušnje prejšnjih let, SJj®veda tudi na sredstva, s kanj;;1111 bo lahko razpolaga v letoš-sta? *etu- Predvideni dohodki u-?i lin'!? za '■ 1969 znašajo namreč v.'7°PP0 lir, izdatki pa prav toliko, stalo Predvidene dohodke pred-dii«? o 0 dohodek od krajevne in-“ustnje (papirnica) 8.300.000 lir, MnJ,evek dežele 6.000.000 lir, post.?11 prisPevelr dežele v nadome-prispevke ministrstev dr, dohodek od turistič-ciaHri e dSOO.000 lir itd., med iz-arivn- -pa so največje postavke za ^inistrativne stroške 8.850.000 «rinn?n Prireditve in predstave lvSn dr, za tehnično osebje ^■OOO lir itd. sJla vsak°kratno orientacijo pri u-bovl raznlb dejavnosti usta-rea.fiJ® seveda osnovni pokazatelj ne , , Prejšnje turistične sezo-nih „u° ne bo odveč, če si v glavic "a 0,nslb ogledamo, kako je bi-- 8 to sezono na sesljanski oba- lrnmo — —j—*... ~~'jan_ lan- bCh^?mskih gostov . jv. 10 skupno 6.866 z 22.048 nočitva- ske°f t°™a na Področju sesljan ^teinij''®^arske ust;anove v lan hotelih je JD," ““-upno 6.866 z 22.048 nočitvami nS Poprečjem 3,21 prisotnosti 8 °sebo, l. 1967 pa je bilo 7.528 ••■luni, inozemskih turistov s 23.496 nočitvami in poprečjem 3,11. Italijanskih turistov je bilo lani v hotelih 7.954 z 21.234 nočitvami in poprečjem 2,67, 1. 1967 pa jih je bilo 5.898 s 16.811 nočitvami in poprečjem 2.85 prisotnosti na o-sebo. V kampingih je bilo lani 7.133 inozemcev s 55.969 nočitvami in poprečjem 7,85 prisotnih dni na osebo, medtem ko je bilo 1. 1967 8.984 inozemcev s 54.675 nočitvami in poprečjem 6,09 prisotnih dni na osebo. Italijanskih turistov v kampingih je bilo lani 1.229 s 36.609 nočitvami in poprečjem 29,79 prisotnih dni na osebo, 1. 1967 pa je bilo italijanskih turistov v kampingih 751 s 15.790 nočitvami in poprečjem 21,03 prisotnih dni na osebo. Skupno je bilo tako na področju sesljanske ustanove v lanskem letu 23.182 turistov s 135.860 nočitvami in koeficentom 5,86, leta 1967 pa je biio 23.161 turistov s 110.745 nočitvami in koeficentom bivanja 4,78. Podrobnejša analiza teh podatkov pokaže, da se je inozemska komponenta hotelskega turizma za skoraj nepomembno malenkost znižala, da pa se je zvišal koeficent bivanja, nasprotno pa se je povečal dotok italijanskih turistov, pri katerih pa se je nekoliko znižal koeficient dnevnih prisotnosti. Podoben je pojav tudi v izvenhotelskih obratih, tako da ,i»iiiiiiiiii|1,„,i,|ll„lllllml,l,|l,lll|lllltllm,ll,llllllllll,ll,lllulllmll|ll|)llmlllll,llllltlllllll|1,llll|l IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA Oprostitev in obsodba zaradi smrtnih nesreč Oprostili so lastnika avta, ki so ga obdolžili, da je prijatelju posodil avto z izrabljenimi gumami, za-radi česar je prišlo do smrtne nesreče , tržaškim prizivnim sodiščem co. Sedaj adsednik Franz, generalni pravd- delku te teh tvIayer' zapisnikar Mosca Ria-dva S° vfieraj Ponovno obravnavali Primera nenamernega uboja. n._rvi Primer je zadeval prometno Vemv!'0’ ^ se Je Pripetila 5. no-mbra predlani na državni cesti št. (obalna) v bližini Križa. 63-let-$,” Bruna Prausina iz Ul. sv. ančiška 51 so obtožili, da je ne-j^ruerno povzročil smrt tedaj 25-gdtega Paola Pittalisa iz Ul. Udine Ta j?r Primer je nenavaden, ker je Usin v trenutku nesreče verjetno - 1110 sedel v svoji pisarni ter ni li m prišel navskriž s pravico. niti malo pomislil, da'bo v" ^jbejstva so zelo preprosta. Frau- Včeraj se je je pod predsedstvom deželnega svetovalca Rigut-ta sestala peta komisija deželnega sveta, ki je razpravljala o zakonskem osnutku, s katerim se spopolnjuje deželni zakon št. 22 iz leta 1967 o upravnih funkcijah glede javnih del. Namen Zakonskega osnutka je, da se pospeši postopek pri javnih delih s tem, da se nekatere pristojnosti prenesejo z o-srednjih uradov na krajevne. .Nesreča se je pripetila, ko je Pitna blagem ovinku izgubil o- tisti dan posodil Pittalisu znamke «fiat 600-D». Po njego-ie bil avto popolnoma nared. lt„i bruf?im so bili tudi plašči na neizrabljeni. tališ blkk nad volanom (v tistem tre-n ku je močno deževalo). Avto je ria PreJ treščil ob kovinsko ograjo Don Srd straai ceste ter se potem Kov n°ma obrnll> tako da je nje-„ sprednji del bil obrnjen proti sko-nU' Nesrečni Pittalis je zletel UdaZ' vrata, ki so se odprla zaradi škortCa ter se na cestišču hudo pota doval- Izdihnil je še preden so ski Pripeliali do bolnišnice. Policij-Sr.. 0rkani so menili, da se je ne-l(,v 8 Pripetila, ker je bil plašč na bi-BK1- zadnjem kolesu popolnoma b:,r> 6n Rezervno kolo pa, ki je doh v avtu’ te lmel° Plašb v zel° valfern stanju. Lastnik je domneval u3 Pittalis verjetno zame-b'k 30l°’ ker ie bil med Potj° Pre' 8,, nlal zračnico Prvostopni sodniki ^sicer upoštevali to možnost, ven- I; pa so Frausina spoznali za . D, ®Ra ter so ga obsodili na 8 rpi '“v zapora Poleg tega bi mo-5,J’bs°jenec plačati 2 milijona lir Uima nokoinikovim svnlcem. tv 8 . obravnavi druge stopnje Je iziavil, da je prejel avto ’ 69 dni po nesreči in da pla-Sjj.’ jih je dobil na dveh kole-pJ'Dlob nlsn bili njegovi, sijlj 'vni sodniki so včeraj opro-bivo °btoženca’ ker dejanje ni kaz- ty?Ucb v drugem primeru so sod-deloma sorememh prejšnjo to ?dbo- Gre za prometno nesre-Drlfjj Se Je pripetila v k* se je pripetila v novembru bi v Ul. Nazionale pri Opciji 2ara(ji prevelike hitrosti je 2o.jp. ,. bik huje ranjen. ■ az«bski sodniki so obsodili Zi- »ija ba 1 leto in pol zapora ter z* ddvzeli vozniško dovoljenje Zšpo Rrizivni sodniki so znižali le,^ rbo kazen na eno leto a v osta-s° Potrdili prvotno obsodbo S^astrupitev s tetanusom z malim žebljem, ki Je se v I. zdravniškem od-bolnišnice trudijo, da bi ji rešili življenje. Sestanek 5. komisije deželnega sveta so prihodi turistov ostali v glavnem pri številu 23.000. nočitve so se povečale na 25.000, koeficent bivanja pa se je od 4,78 dvignil na 5,86. Ti podatki dokazujejo, da pri nas posledice, ki so negativno vplivale na mednarodni turizem, niso bile opazne kot je bil to primer v drugih turističnih središčih. A-naliza j turističnih tokovih je tudi poaazala, kam bo treba usmeriti propagandno dejavnost. Glavni tok so vsekakor predstavljali nemški turisti katerih je bilo 25 odst. vseh gostov, če pa upoštevamo samo inozemske, pa kar 54 odst. V naglem porastu pa sta tudi tokova jugoslovanskih in francoskih turistov in poročilo u-stanove za 1. 1969 zato pravilno ugotavlja, da bo treba tudi tema dvema tokovoma- posvetiti vso potrebno propagandno pozornost. Dva huda padca pri izstopu iz filobusa Vožnja s filobusom se je včeraj zjutraj ob 10. uri nesrečno zaključila za 78-letno UDokojenko Eleo-noro Krafes por. Barbiani iz- Ul. Cerruti 1. Pri izstopu iz filobusa št. 1 v Ulici Orlandini je nesrečna Krafesova nerodno stopila na pločnik (z nogo je namreč zadela ob rob pločnika) ter padla. Zaradi bolečin, ki jih je začutila v desni rami in nogi, je sprevodnik filobusa poklical rešilni avto Rdečega križa, ki je ponesre-čenko odpeljal v Glavno bolnišnico. Zdravniki so ji ob pregledu ugotovili verjetni zlom desne nadlahtnice ter udarce po čelu in nogi. če ne nastopijo komplikacije, se bo morala ženska zdraviti osem dni na ortopedskem oddelku. Usodni padec pri izstopu iz filobusa je včeraj privedel prod zdravnike tudi 53-letnega zidarja Corrada Bertocchija iz Ul. Rossi 46. Vzrok njegovega padca pa tokrat ni bila nerodnost, temveč nestrpnost neke potnice, ki se ji je strašno mudilo, da bi izstopila pred Bertocchijem. Nesreča se je pripetila nekaj čez 16. uro na filo-busm progi št. 19 ored postajo v Ulici Flavia, v bl žini kinema-grafa «Lumiere». Moški, ki je zaradi sunka padel na pločnik, se Je pri tem precej potolkel po o-brazu. Tudi njera so z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 8 dni POPRAVEK V članku na drugi strani - 17.35 nameravala povabiti nekaj svojih prijateljic, da bi se posladkale. Tudi njene prijateljice so jo poprej vabile na svoje slavje. Njena nesreča je vse to preprečila. Videli smo njeno prijateljico, sošolko Suzi Krulc, ki se je nesreča pripetila gred njenimi očmi; bila je prestrašena in žalostna. Vsa soseska je onemela spričo tako pretresljivega dogodka. Kaj storiti, da se zavaruje varnost ljudi, ki ob tej cesti živijo, kaj predvsem napraviti, da se preprečijo nesreče otrokom? Pokop bo danes popoldne. Žalni sprevod bo ob 17.35 krenil izpred mrtvašnice sp'ošne bolnišnice v Gorici v Dol, kjer bodo malo Nadjo pokopali na novem pokopališču na Palkišču. Očetu, materi in bratcu izrekamo naše iskreno sožalje. IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA V goriškem matičnem uradu so od 19. do 22. maja prijavili 17 rojstev in 8 smrti. ROJSTVA: Massimo Alberti, PAVEL Durcik, Francesca Tonzlg, Claudia Dapas Rodolfo Višin tini Sabrina Barcarolo, Matilde Rogan-tini, Alberto Buzzanca, Monica Ml-colini, Beatrice Polmonari, Giuha-no Pich, Annapaola Del Nevo, DAMIJAN Pintar, Irena Gulin, Silvia Klainscek, Maria Arrigoni in Paolo Gregoris. SMRTI: upokojenec 61-letni Mihael Berlot, upokojenec 89-letnl Al-berto Vittori. upokojenec 69-letni .Antonio Cabas, 7 dni star Angelo Montrasi, upokojenka 61-letna Ca-terina Humar, mizar 89-letni Mat-teo Fomasarig, gospodinja 83-letna Giuseppina Cotič, vd. Kersevan. CORSO. 17.00 - 22.00: «2001 Odissea nello spazio», H. Dullea in D. Ra in; ameriški kinemaskopski film v barvah. VERDI. 17.15: «Metti, una sera a cena«, J. L. Trintignant in T. Musante; italijanski kinemaskop-ski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.00-22.00: «Que-sto nostro grande amore», S. Mon-tiel in M. Serrato; španski kinemaskopski film v barvah. VITTORIA. 17.15: «Le toccabili«, J. Hustable in E. Andersen; ameriški barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00-21.30 «Le labbra proibite di Sumuru«, G. Nader in S. Eaton; ameriški kinemaskopski film v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30: «Un bellissimo novembre«. Gina Lollobrigida in Lawrence. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «La ruota di scorta della signora Blossom«, S. Mac Laine. PRINCIPE. 17.30: «Cimitero nel cir-co», M. Mercier in R. Hossein. Barvni film. N urn Gorivu Soča (Nova Gorica) «Po sledi sokola«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.15. Svoboda (Šempeter): «Gusarji Mi»-sisipija«, nemški barvni film — ob 18. in 20.15. Deskle: «Dr. Syn ali strašilo«, angleški barvni film — ob 20. Deskle: «Poljubi za morilca«, angleški barvni film — ob 20.’ uri. Prvaeina: «Dr. Syn ali strašilo«, angleški barvni film — ob 20. Šempas: «Zakonski kvadrat«, za-hodnonemški film — ob 20. Male Nadje Peric ni več med nami; njeno mlado srce je prenehalo biti včeraj zjutraj. Prehude so bile poškodbe, ki jih je zadobila v prometni nesreči, da bi jih mlado in zdravo telesce moglo preboleti. Takoj pri samem trčenju je izgubila zavest ter se ji sploh ni več povrnila. Od sobote dalje so bili starši ves čas pri njeni postelji v splošni bolnišnici v Gorici, bedeli pri njej, upali in se pri tem tudi bali, zakaj zdravniške napovedi so bile skrajno slabe. Tako se je zgodilo najhujše. kar se je moglo zgoditi. Kaj naj napišemo o deklici, ki se je z enajstim letom poslovila od nas. Prav malo lahko zapišemo, tudi ker je osebno nismo poznali. Toda vrsta žalostnih naključij nam jo vendarle približuje in smo jo prav zavoljo njih tako vzljubili. Stopila je iz avtobusa in stekla čez cesto, privozil je avtomobil, jo zbil na tla ter ji povzročil neozdravljive poškodbe. Banalna nesreča, kakršnih je bilo že več na naših cestah, žal, še vedno bo, zakaj napredek naše civilizacije in mehanizacije to neizogibno terja. In revež je tisti, ki ga to doleti. Okoliščine, v katerih se je pripe-tia ta nesreča, so skrajno neprijetne tudi zato, ker bo preiskovalni postopek potegnil vase še druge ljudi, ko bo šlo za ugotavljanje objektivne krivde. Nam ni do tega. da bi o tem pisali, zakaj nas predvsem sili k čustveni izpovedi nekaj majhnih člo-tfpških ^ijfjključnpstte .ki jih nahajamo ,v tem. dogodku. Nadja, pridna učenka petega razreda osnovne šole na Palkišču, bi morala naslednji dan, se pravi v nedeljo proslavljati svoj 11. rojstni dan. Nanj je lllltlllll•lllllllllllll|llllll•llnlllllllllllllllllllllmul|■|||||||||||||||l||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||f|||||||||l|||| PRI PODJETJU GKATTON & DEDIČI Stavka šoferjev še vedno traja Predstavnik podjetja se izmika resnim razgovorom Stavka šoferjev pri goriškem av-toprevozniškem podjetju Gratton N. in dediči, ki so jo proglasili v začetku tega tedna še vedno traja. V zadevi smo imeli razgovor s sindikalnimi predstavniki sulužbencev in s šoferji samimi. Šoferji so trdno odločeni, da bodo vztrajali v svojih zahtevah po izplačilu mezd, ki jim jih podjetje dolguje in po izpolnitvi vseh obvez, ki izhajajo iz vsedržavne delovne pogodbe za to kategorijo. Med tem časom so imeli sestanek na pokrajinskem uradu za de lo, kamor je sicer prišel tudi predstavnik podjetja, ki pa ni pokazal niti najmanjše volje do resnih razgovorov o problemu. Tako npr. je izjavil, da so celo šoferji sami njemu dolžni, ne pa narobe. Po njegovem računu je treba namreč vsote, ki jih prejme posamezni voz. nik za izredne potne stroške, nakup nafte in bencina, plačanje pri stojbine na avtocestah itd, ki jih morajo plačati šoferji na svojih dolgih prevozih po Italiji, vračuna ti kot plačo. To bi bil menda edinstven primer prikrojenega knjigo- vodstva. Podjetje skuša najti sedaj druge šoferje, ki naj bi nadomestili stav. kajoče, pa kaže, da ima pri tem precejšnje težave, ker imajo z njim slabe izkušnje tudi drugi šoferji, zlasti tisti z druge strani meje. (Tudi stavkajoči šoferji podjetja so povečini jugoslovanski državljani). Delegacija stavkajočih se je obrnila te dni tudi do nadzor-ništva za delo, kjer je obrazložila svoje stališče, v kakšnih razmerah morajo delati pri tem podjetju in kakšen je njihov položaj. Vendar do sedaj še niso našli osnove za pameten in pravičen sporazum. «In to ne po naši krivdi,* zagotavljajo stavkajoči šoferji. Sindikat CISL je objavil posebno okrožnico, v kateri opozarja na zanimivo razsodbo sodišča v kateri se poudarja, da je treba smatrati drugega šoferja kot da je v službi, tudi kadar počiva. Obenem o-pozarja vse šoferje avtoprevozni. ških podjetij naj ob prejemu plačilne kuverte pregledajo tako njeno vsebino kot tudi vse postavke v njej. italijanskega dnevnika, ki je zlonamerno pisal o obeh dekletih kot »taticah z dolgimi prsti*, čeprav se je izkazalo, da sta bili v dobri veri. To prav gotovo ni koristno za razvoj turizma, ki ima na Go. riškem nedvomno največ koristi prav od jugoslovanskih turistov. Prav gotovo pa ni tako ravnanje v korist niti Standi, ki tudi živi in uspeva v Gorici predvsem od klientov z druge strani meje ter bi morali proti tem klientom postopati bolj korektno in obzirno, zlasti kadar ni prav nič gotovo, da so hoteli nekaj odnesti brez plačila in gre kvečjemu za »vtis* kake prodajalke oziroma kakega u-radnika. Zato bi bilo potrebno, da bi tudi v Standi bila vsa opozorila in obvestila pisana tudi v sloven. ščini, da jih bodo lahko razumeli tudi slovenski klienti, ki predstavljajo dobršen del, če ne večino od jemalcev tega podjetja. Kočljivost zadeve v tem primeru je menda občutil tudi sodnik sam, ki je bil dolgo časa neodločen, kakšno razsodbo naj bi izrekel Končno pa jih je prav zaradi pri čevanja obeh uslužbencev Stande obsodil na 20 dni zapora za vsako in na plačilo globe po 50.000 lir; kazen pa je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Sod nik je odredil tudi, naj obe obtoženki, ki sta bili doslej neoporečnega vedenja in nekaznovani, takoj izpustijo na svobodo, kar se je tudi zgodilo. Drž. tož. Zuccalli Rambaldo, sodnik dr. Laudisio, zap. Magda Mas-si. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76 TR2IC Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna «A1 Reden-tore« dr. Enneri m De Nordis, Ul. Rosselli 23. tel 72340 SOŽALJE Prosvetno društvo «Kras» iz Dola in s Poljan izreka globoko sožalje svojemu pevcu Mariu Periču ob tragični smrti njegove hčerke Nadje. športno društvo «Sovodnje» izreka sožalje Franku Periču iz Dola, igralcu mladinske nogometne ekipe, ob smrti njegove sestre Nadje. Klub «Simon Gregorčič« prireja, v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo, komemoracijo ob 20-letnici smrti pesnika Otona Župančiča Na proslavi bo govoril književnik Mitja Mejak, recitirala pa Posta gledališka igralca Stane Sever in Boris Kralj. Večer bo danes, 23. maja t. 1. ob 20.45 v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13. «GIR0 D’ITALIA»: 7. ETAPA Tretja etapna zmaga Merckxa Belgijec je zopet potrdil, da je v izredni formi - Majhne spremembe na skupni lestvici TERRACINA, 22. — Eddy Merckx je danes zopet potrdil, da je njegova trenutna forma izredna. V dosedanjih sedmih etapah si je privoščil že tretjo etapno zmago, od teh eno v vožnji na kronometer za posameznike, dve pa v cestni vožnji. Tako bi skoraj lahko rekli, da je sam dosegel toliko, kot vsi ostali skupaj, saj si je zagotovil doslej skoraj polovico e-tapnih zmag. Da je Merckx res kolesar izrednih kakovosti potrjuje tudi dejstvo, da je v tej sezoni (skupno z današnjo) osvojil že 17 zmag. Prvi del proge so tekmovalci prevozili razmeroma počasi. Nekaj po-begov so favoriti kmalu zatrli. Naj. daljši podvig je uspel Pigatu, ki je pobegnil pri 91. km in si je do 140. km priboril nad 8 minut prednosti. Po 96 km samotne vožnje pa ga je glavnina ujela v bližini cilja. 10 km pred ciljem se je začela bitka za boljša mesta v glavnini. Nekaj manjših skupin si je izbojevalo prostor v ospredju, toda kilometer pred belo črto je bila prva polovica glavnine zooet enotna. V ospredje je šinil Merckx, V NEDELJ« V BAZOVICI OTROŠKO TEKMOVANJE SPDT bo priredilo 25. maja ob 10. uri zjutraj na svojem rekreacijskem prostoru v Ba zovici (ob nogometnem igrišču Zarje) športno - zabavno nedeljo za otroke z raznimi tekmovanji. Vabljeni so vsi osnovnošolski otroci in dijaki iz nižjih gimnazij. SPDT vabi posebno tiste otroke, ki se nameravajo posvetiti v prihodnji sezoni smučarski aktivnosti in tudi tekmovanju v tej panogi. Program: razne igre in razgibalna telovadba, tekmovanje v urnosti in spretnosti, piknik in proste igre. Začetek ob 10. uri. ki si je z dolgim sprintom zagotovil etapno zmago. Na cilju je prišlo do dveh nesreč: padla je skupina kolesarjev in najhuje jo je skupil Carminaii, ki bo moral zaradi zlomljenega kolena ostati v bolnišnici nekaj tednov. Ob cilju pa se je tudi zrušila tribuna. Več gledalcev je bde ranjenih, neki otrok pa je izgubil življenje. ETAPNA LESTVICA 1. Merckx Eddy (Bel.), 206 km dolgo pot od Viterba do Terra-cine je prevozil v 5.13’34” s p. h. 39,397 km n. u. 2. Reybroeck 3. Sgarbozza 4. Destro 5. Basso 6. Grassi 7. Tumellero 8. Le vati 9. Panizza 10. Vanzin in nato še 62 kolesarjev v zmagovalčevem času. SKUPNA LESTVICA 1. Polidori 28.12T3” 2. Merckx 59” zaostanka 3. Anni 1’02” 4. Benfatto 116” 5. Adomi 1’32” 6. Gimondi 1’33” 7. Zilioli 1’39” 8. Michelotto 1’50” 9. Dancelli 2’51” 10. Mori P. 3’05” itd.. Jutrišnja etapa bo merila 133 km in bo vozače privedla v Neapelj. Proga bo povsem ravna. «ALPE-ADRIA» V LJUBLJANI Dve zmagi Lubejeve Nastopilo je nad 100 atletov iz petih držav LJUBLJANA, 22. — Z udeležbo nad 100 atletov in atletinj iz Avstrije, Italije, Češkoslovaške, Madžarske in Jugoslavije se je danes v Ljubljani pričel 4. tradicionalni mednarodni atletski miting Alpe Adria. V treh disciplinah je bilo tekmovanje izbirno za sestavo evropske reprezentance ki se bo v Stuttgartu srečala z reprezentanco ZDA, in to v skoku v višino za moške, v teku na 10.000 metrov in na progi 100 metrov ovire za ženske. REZULTATI Zenske: 100 m ovire: 1. Marjana Lubej (Jugoslavija) 14”4 (Italijanka To-nelli je bila tretja s časom 15”). 100 m: Marjana Lubej 11”8 kopje: Nemeth (Madžarska) 52,70 liiiiiiiiiiriiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiHiiiliiiiiiliillliiiiillilllI f A............ TEDENSKI PREGLED Odlična uvrstitev Gaje v ženski promocijski ligi Kras trdno na tretjem mestu lestvice - Presenetljiv uspeh Bora B nad Corridonijem Zenska B liga je končno za nama še zadnji dve zaostali tekmi sta bili odigrani pretekli četrtek. V srečanju v Gorici je domači AGI gladko odpravil Zarjo, ki mu v setih sploh ni nudila odpora. V tretjem nizu pa je bilo nekoliko drugače. Bazovke so zaigrale bolj urejeno in so s pomočjo dobrih teniških servisov masikdaj spravile v zagato sicer zanesljivo domačo obrambo. V Nabrežini pa je bilo narobe. Favorit srečanja, Bor, se je moral krepko potruditi, da je iztrgal Sokolu zmago. Nabrežinke so že vodile 2:0 v setih in v četrtem so celo povedle s 13:6. Boljša kondicija «plave» šesterke pa je prišla do izraza prav v najbolj kritičnem trenutku. Nabrežinke so močno popustile in Bor je tako odnesel še zadnjo zmago v tem prvenstvu in osvojil je tretje mesto ....... MEDNARODNA TEKMA V MOŠKI ODBOJKI Jutri zvečer v Gorici Italija-Jugoslavija Jutri zvečer ob 21. uri bo v j Med temi igralci najbolj slovi Nan Gorici* mednarodno moško srečanje j mrm ^^^.v^tali^ansM dr-v odbojki med Jugoslavijo m Ita- ** lijo. Tekma bo v telovadnici UGG. Jugoslovanska državna reprezentanca bo prispela v Gorico danes ob 12. uri in se bo nastanila v hotelu «Alla Posta«. Za to srečanje vlada v Gorici izredno zanimanje, saj sodi jugoslovansko moštvo med najmočnejše v Evropi in je do sedaj italijansko državno reprezentanco vedno premagalo. Glede izida tekme se do sedaj širijo razna mnenja. Italijanska ekipa, ki bo prispela v Gorico danes popoldne ob 16. uri, je po zadnjih poročilih, ki so prišla iz Mo-dene, kjer je moštvo imelo pripravljalni trening, zelo dobro pripravljena. Sestavljena je iz sledečih igralcev: Bandani, Barbieri, Fegino, De Angelis, Guidetti, Gazza, Mat-tioli, Mescoli, Namini, Nancini, Ric-ci Rinaldi, Devoti Scotti, Roncoro-ni’ in Salemme. Poprečna starost igralcev je 23 let, višina pa 1,92. Tekmi bodo prisostvovale oblasti naše dežele in vabilo je bilo poslano tudi novogoriškemu županu. Trener italijanskega moštva bo imel jutri, 24. maja, ob 17. uri v mali dvorani UGG razgovor na katerega so vabljeni vsi trenerji, sodniki, voditelji in igralci odbojke. Računa se na veliko udeležbo, saj je to za naše mesto redek primer. Goriški predstavniki so poslali fe: deraciji prošnjo, naj bi v Gorici odigrali kako kolo evropskega prvenstva moških in ženskih reprezentanc, ki bo v Italiji leta 1970. To bo verjetno tudi odvisno od števila prisotnih na jutrišnji tekmi, ki jo bo snemala italijanska televizija na lestvici. Izida: *AGI - Zarja 3:0 Bor - *Sokol 3:2 Končna lestvica AGI 10 9 } 29 8 18 Breg 10 8 2 25 12 16 Bor 10 6 4 22 17 12 Casagrande 10 5 5 22 17 10 Sokol 10 2 8 10 26 4 Zarja 10 * * 0 * 10 2 30 4 Tudi prvenstvo moške D lige se nagiba h koncu. Goriški gasilci bodo po vsej verjentosti odnesli prvo mesto na lestvici in s tem pravico do nastopa v meddeželnem finalu za vstop v C ligo. Kras je krepko na tretjem mestu, ki pa se je v nedeljo močno zamajalo. Krašovci so gostovali v Vidmu, kjer so proti videmskemu CSI odnesli minimalno zmago. Bor in Olimpija sta se pomerila med seboj. Zmagali so Tržačani, ki so zopet dokazali, da imajo v svojih vrstah nekaj res obetajočih odbojkarjev: štirimi točkami prednosti in ne vidimo možnosti, da bi ta njena prednost splahnela. Presenečenje kola pa so pripravile mlade borovke, ki so na domačem igrišču odpravile drugo e-kip~ z lestvice. Corridoni. Obe e- ii m m mini m iiiii imiiiiiitmim im iiiiiiiimuiitiiiii AVTOMOBILIZEM V nedeljo bo tradicionalna av- Goriški župan je pripravil obema temobilska dirka v vzponu na pro reprezentancama sprejem, ki bo ju- rprsj. _ op£jne Prijavilo se je tri zjutraj ob 11.30 v občinski dvo- d 200 dirkačev. ranl' , Rnn ... Rekord proge je postavil pred strans°ka tribunaV 600 lir, vojaki to' letoma Lualdi s p. h. nad otroci 400 lir, In- u- kipi sta nastopili okrnjeni, a kljub temu borbenosti in nekaj dobrih potez ni manjkalo. Izidi: OMA - »Porzio 3:1 •Bor B - Corridoni 3:2 ♦AGI B - Porzio 3:0 Lestvica OMA 6 6 0 18 3 12 Corridoni 6 4 2 14 7 8 AGI B 4 2 2 7 7 4 Bor B , 5 2 3 9 11 4 FARI TS 312362 Porzio 6 0 6 1 18 0 Prihodnje kolo: FARI TS - Porzio Bor B - AGI B, Corridoni - OMA. * * * Gaja in Edera sta glavna favorita za osvojitev prvega mesta v pokrajinskem delu ženskega promocijskega prvenstva. Gaja je doslej z lahkoto odpravila vse svoje nasprotnike, še z večjo lahkoto pa je to opravila*/ Edera. Izidi: Skupina A m, Urbančičeva (Jug.) je bila tretja z metom 52,48 m 1500 m: Veselinka Miloševič (Jugoslavija) 4’31”4, nov državni rekord skok v daljino: Macakanja (Jugoslavija) 5,83 — nov državni mladinski rekord (Tonellijeva je bila tretja s skokom 5,31 m). Moški: 100 m: Križan (Jugoslavija) 10”4 800 m: Medjimurec (Jugoslavija) 1’53”4 skok s palico: Popovič (Jugoslavija) 4,30 (Italijan Dannisi je bil drugi s 4,20) 10.000 m: 1. Szerenyi (Madžarska) 29’13”2, 2. Cindolo (Italija) 29’31”4, 4. Korica (Jugoslavija) 30’00”25 skok v višino: 1. Baudis (Češkoslovaška) 211 cm; 4 Todosijevič (Jugoslavija) 208 cm 400 m: Kremer (Jugoslavija) 48”2 disk: Gredelj (Jugoslavija) 54,76. V tekmovanju za Davisov pokal Danes začetek dvoboja med Italijo in Avstrijo BARLETTA, 22. — Za teniško srečanje med Italijo in Avstrijo v okviru tekmovanja za Davisov pokal so tako izžrebali nasprotnike: Petek: Hardy - Pietrangeli, Blanke - Castigliano. Sobota: Za srečanje dvojic niso objavili postav. Nedelja: Blanke - Pietrangeli, Hardy - Castigliano. Okrnjena nedeljo PRVENSTVO «1, DIVISI0NE* peterka Bora proti Italsidru Borovci so po devetih kolih na 5. mestu lestvice V nedeljo bodo «plavi» spet na- | Italsidra, ki je obe tekmi osvo-stopili ob 9.30 v Ulici della Valle. j j:I z lahkoto. Ne moremo pa istega Njihov nasprotnik bo tokrat Ital- ‘ trditi o Ciano Colori, čeprav je proti koncu prvega dela prvenstva pokazal velik napredek. Nedeljski rezultati: Bor - CRDA 38:31 Ciano Colori - Don Bosco 34:59 Italsider - Mivar 61:40 Lestvica sider, ki jih je v prejšnji tekmi gladko premagal. Ta ekipa se trenutno nahaja na tretjem mestu z 2 točkama zaostanka za Servo-lano in Don Boscom, ki pa imata tekmo manj. Ekipo sestavljajo i-gralci, ki ne morejo nastopati v B ligi (s prvo ekipo), so pa rezerve teh igralcev. Zato imajo precejšnje izkušnje ter popolnoma obvladajo košarkarsko tehniko. To smo lahko videli tudi v tekmi prvega dela prvenstva, ko so branili skozi vso tekmo : Naš napad se ni posrečil, ker so bili Nemci v Prej potem pa jim je prišla še pomoč Štab odreda je ukaza' j, pad zato, da bi obvaroval zaloge živil, ki so jih bili iJa ^cl peljali nekaj dni prej, toda tudi to ni uspelo, ker so £ < vas požgali in tako uničili večino potrebščin, ki so b' ^ njej. V boju pa smo sovražniku prizadejali precejšnje 'z® < Nadatievame ------------------------------------------------------- 'p' TH MONTFrrHl 6 H TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 659 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA, mesečno 800 UREDNISTVOi TROT - UL. MONTEL-um b, •> SPBJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškeg« «f vnaprej, četrtletna 2250 Ur polletna 4.4UU u . * ^ raiun j NarodnJ banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca, trgovski 150. finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi Trst 11-5374 - Za SFRJ. ADIq’ °; Ljn g0riško* pokrajino ne naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletš PubUcitk ItaUana« - Odgovorni urednik: SIAN1SLAV RENKO - Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst_______________________________.—^