Edini slovenski dnevnik ▼ Zedinjenih državih. s- Veljs za Tse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov[jj GLAS « list slovenskih delavcev v Ameriki. y The only Slovenian daih ['■ -s in the United States > mam Issued every day except Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CQBTLANDT. Entered m Second-Class Blatter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 234. — STEV. 234. TELEFON PISARNE: 4887 COETLANDT, NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 6, 1914. — TOREK, 6. OKTOBRA, 1914. VOLUME XXI! — LETNIK ttrr ZAVEZNIKI SO SE UMAKNILI PRI OISE \ POLOŽAJ V FRANCIJI JE SEDAJ BOLJ UGODEN ZA NEMCE. Desno nemško kfilo ima zaznamovati uspehe, ki pa nikakor še niso odločilni. -- Francoska bojna črta je se cela in Angleži dobivajo ojačenja. Pri obleganju Antwerp ena so baje že padli trije forti. - Holandska ojačuje svoje čete na belgijski meji. - Portugalska bo najbrž posegla v boj in sicer na sfratii zaveznikov. -- Položaj v Galiciji. * Boji t Rusi. Berlin, X emčija, 5. oktobra. — Zadnje dni ro imeli Nemci v bojih z Rusi precej uspehov. Zapodili so nazaj levo krilo ruske armade, ki je sestajalo iz tretjega sibirskega in delov 22. armadne-ga zbora. Bitka se je vršila pri Avgust ovil, kjer so nameravali Rusi prekoračiti reko Njemen. NemH so vjeli 2000 mož in zaplenili veliko število topov. Ru si tega poraza nikakor nočejo pri po* na t i in zatrjujejo, da njihova armada zmagoslavno prodira naprej. Pariz, Francija, 5. oktobra. — Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes sledečo izjavo: Velik i knez Nikolaj je poslal generalu Joffre-ju brzojavko, v kateri mu naznanja, da je rusko vojaštvo premagalo Nemce pri reki Njemen. Rim, Italija, 5. okt. — Tukajšnje rusko poslaništvo je dalo dali« s časopisju na razpolago sledeče uradno poročilo ruskega generalnega Ataba: Nemci so bili pri Avgustovu popolnoma pobiti. Ker so se morali z veliko naglico umikati, niso imeli niti toliko časa, da bi vzeli s seboj svoje topove in in uničijo. Proti Allensteiuu v Vrh od nji Prusijj prodirata dve ruski armadi. Natačno število padlih, ranjenih oziroma vjetih nemških vojakov še ni znano. Nekateri pravijo, da jih je 70,000, drugi so pa zopet mnenja, da jih je še veliko več. Car v glavnem stanu. Petrograd, Rusija, 5. oktobra. -Danes je bilo uradno naznanjeno, da je dospel car v glavni stan ruskega generalnega štaba. Nemci pred Varšavo. London, Anglija. 5. oktobra. — Rusko vojno ministrstvo poroča, da so Nemci ie v neposredni bližini Varšave in da se vršijo vroči spopadi med nemškimi in ruskimi ]>r«Hliijiiui stražami. Predno se je podal runki car k fronti, je zapo-v cd al poklicati pod orožje vse rezerviste. Ko je dospel na Poljsko, so ga pozdravljali vojaki s kli-crm: "V Berlin! V Berlin!" Petrograd, Rusija, 5. oktobra. -Tukajšnji vojaški strokovnjaki so mnenja, da Nemci alisolutno ne morejo dospeti do Varšave. Armada, ki prodira proti temu mestu, bo naletela na hud odpor od strani treh ruskih armadnih zborov. Zadnje štiri dni se je vršila bitka med Hindenburgovo armado iir armado ruskega generala Rennenkampfa; bitka je bila ne-od ločilna. Nemci že dosedaj niso prekoračili reke Njetnenl V gu-berniji Suvalki ni nobenega Nemca več. Bitka pri Suvalki London, Anglija, 5. oktobra.— Bitka v gub«rniji Suvalki ni bila samo najbolj krvava, ampak je bila tudi najbolj važna v sedanji vojni. Nemci so bili popolnoma pobiti. ■ Rdš pri Pnwmyslu. London, Anglija, 5. oktobra. — Neka tukajšnja brzojavna agentu ra j« dobila iz Petrograda brzojavko, da so zasedli Rusi vse višine okoli trdnjave Przemysl. Avstrijci so jih hoteli pregnati, pa dosedaj še vwak poizkus Rusi na Ogrskem. London, Anglija, 5. oktobra.— j"Star" ji- dobil iz Rima poročilo. I da so Rusi zavzeli vse prelaze, ki ! vodijo preko Karpatov. Pri Alarma roškem Sigetu so razdejali že-( lezniško progo. Srbi. London, Anglija, 5. oktobra.— Feldcajgniojster Potiorek je izdal sledečo ofieijelno izjavo: — Prva in druga bitka v Bosni sta za nas dobro izpadli. Pognali smo naprej dve črnogorski brigadi in zaplenili veliko množino provianta. Zdi se mi, da je že blizu čas, ko ne bo v Bosni in Hercegovini nobenega srbskega in črnogorskega vojaka več. Pari*, Francija, 5. okt. — Ha-vas agentura je dobila iz Niša brzojavko, da so dospele srbske če-•te že v neposredno bližino sarajevskih utrdb. Avstrijcem, ki so zasedli desni breg reke Drine, je pošel ves proviant. Berchtoldov sin padel. Niš, .Srbija, .5. okt. — Vojni jetniki pravijo, da je v bojih ob reki Drini padel tudi sin avstrijskega zunanjega ministra grofa Berehtolda. Iz oficijelnih virov se dosedaj ni še nič takega poročalo. Essad paša predsednik Albanije. Pariz, Francija, 5. oktobra. — Iz Draea poročajo, da je rzvolil senat Essad pašo za predsednika provizorične albanske vlade. Njegove čete so zasedle vse strate-gične pozicije v bližini mesta. Essad paša je bil prejšnji albanski vojni minister. Za časa balkanske vojne, je bil vrhovni poveljnik turških čet v Skadru, katerega so zavzeli Črnogorci. Bil je velik nasprotnik kneza Viljema Albanskega. Francozi so se umaknili ob reki Oise. Berlin, Nemčija, 5. oktobra. — V o t' icijelnem poročilu vojnega ministrstva se glasi: "Na našem desnem krilu zaznamujemo neprestano uspehe in ravnotako na našem levem, v bližini Argonskih gozdov. Obkolil ne operacije zaveznikov se je preprečilo in na več točkah zapadne črte so prodrli Nemci kolone sovražnika ter ga zapodili iz okopov. Boji se neprestano nadaljujejo ter imata obe stranki velike izgube. Obleganje Antwerpena se vrši glasom načrta." Francozi priznavajo, da so bili deloma pobiti Pariz, Francija, 5. oktobra. — Francosko vojno ministrstvo priznava v današnjem popoldanskem oficijelnem poročilu, -da so se morali zavezniki na več točkah na njihovem levem krilu umakniti. Poročilo se glasi: "Na naši levici, severno od Oise, se vrši velika bitka, koje rezultat še ni odločen. Prisiljeni smo bili umakniti se na par točkah. Na drugih delih bojne Črte ni zaznamovati nikakih izprememb." Položaj neizpremenjen, — se glasi is Pariza. Pariz, Francija, 5. oktobra. — Ob 11. uri zvečer izdano ofieijelno poročilo pravi: "Splošna situacija je neizpremenjena. Na našem levem krilu se boji se ne- ■■■ prestano vršijo. V Argonili in na višinah pri Maas smo zavrnili nočne in dnevne naskoke sovražnika. Nemci skušajo prodreti francosko bojno črto. Glasom došlih poročil ni nobenega dvorna več. da so Nemci na moč. Sedaj, ko se nahajajo za-desnem krilu, v bližini Noye pri- j veziiiki v veliki zadregi, kažejo dobili na ozemlju. Francoska čr- vsa znamenja, da so bila ta pri- nadalje znano, da se je v Marseilles izkrcane indijski čete z veliko naglico prevedlo k fronti kjer potrebujejo Angleži ojačenja. Angleška vlada si je zadnji čas na vse kriplje prizadevala, da si zagotovi portugalsko po- ozemlju. ta je bila vsled silnega pritiska vkrivljena, ne pa pretrgan«. Na utrjenih gričih ob Champagne je primeroma mirno, v Argonih in ob Maas pa skušajo Nemci noč in »lan prodreti desno zavezniško krilo. "Echo de Paris" poroča, da je stopil na mesto načelnika nemškega generalnega štaba mesto pl. Moltke general Voigt-Rheitz. Ali je pričakovati odločilne bitke? Rotterdam, Holandsko, 5. okt. Vojaški izvedenec lista "Vossi-sche Zeitung" pravi: "Oba krila nemške armade prodirata zma-gonosno ter sta zavzela močne pozicije za odločilno bitko. Obstreljevanje Antwerpena. Berlin, Nemčija. 5. oktobra. — V danes objavljenem, oficijelnem poročilu se glasi, da ojačuje holandska vlada svoje čete v mejnih okrajih, da bo mogla razorožiti belgijske vojake, ki bi even-tuelno pribežali preko meje. Vojno ministrstvo poroča nadalje, da so zavzeli Nemei forte Lierre, Waelhem, Koningshoyckt in med temi. ležeče manjše utrdbe. S tem je pretrgana zveza med zunanjimi forti ter je sedaj Nemcem mogoče, da naskočijo notranje utrdbe. Antwerpen, Belgija. 5. oktobra. — Generalni štab je objavil danes objavo, da se lahko Antwerpen še dolgo časa brani. V poročilu se nadalje dementira nemško trditev, da je bilo razdejanih par fortov. Fort Waelhem močno poškodovan. Fort Waelhem, katerega so Nemci posebno vzpli na piko, je že zelo poškodovan, vendar pa še krepko vrača ogenj sovražnika. Vsled prodiranja nemške in-fanterije so morali Belgijei raz-dejati vse mostove, ki vodijo preko reke Nethe. Angleži pomagajo pri obnunbi. London, Anglija, 5. oktobra. — Prvi migljaj, da se je vrglo an-4 gleske čete v Antwerpen, se nahaja v nekem poročilu v "Morning Poet." Poročevalec ugotavlja, da sta vdeležena pri obrambi angleška artilerija in infante-rija. Poročilo se glasi: "Belgijska poljska artilerija sodeluje uspešno z našo težko. Naša infan-terija leži v okopih ob reki Nethe, nasproti nemškim četam.'' zadevanja uspešna. Boji na daljnem Iztoku. Tokio, Japonska, 5. oktobra.— Ofieijelno se je naznanilo, da je priredila nemška infanterija pri Tsing Tau nočni izpad proti Japoncem. da pa so jo slednji vrgli nazaj. Na nemški strani je padlo 48 ljudi. S kanonado na suhem in na morju v okolici Tsing Taua se nadaljuje. Štirje, japonski streli so zadeli nemški kanonski čoln "litis", ki se je nato umaknil v notranje pristanišče. Japonci naj spoštujejo meje. Pekin, Kitajska, 5. oktobra.— Oddelek japonske kavalerije je dospel v Tsing-chow. 35 milj za-padno od "VVei-sien, ter zasedel postajo Shantung železnice, katero hočejo Japonci uporabiti pri svojih operacijah proti Kiaučau. Japonsko poslaništvo je obljubilo včeraj kitajskemu zunanjemu uradu, da bo uporabila Japonska kolikor mogoče malo čet za zasedenje železnice ter da bodo kmalu prišli iz Japonske civilni uradniki, ki bodo nadomestili vojaštvo. Kljub tem japonskim obllju-bam vstraja Kitajska pri tem, da se morajo umakniti Japonci na resnično vojno ozemlje. Ali ostane Holandska nevtralna? "Holandska bo tekom štirih tednov v vojni", je izjavil neki konservativni Holandec. Na katero stran se bo postavila Holandska, ni dotični Holandec povedal. Izjavil je nadalje, da bi Holandska pač lahko ščitila svojo lastno deželo, ne pa kolonij, ki imajo 56.000,000 prebivalcev proti 6,000,000, ki žive doma. Glasom informacij, došlih iz Holandske, je javno mnenje v tej deželi celo razcepljeno. Nekateri so za Nemčijo, drugi pa za Anglijo, večina pa želi, da bi ostala_ Holandska nevtralna, dokler pač gre. Kriza na Romunskem. Rim, Italija, 5. oktobra. — Neko poročilo z Dunaja pravi, da je nemški poslanik v Bukarešti sporočil rumunski vladi, da bo Nemčija takoj napovedala Ru-munski vojno, kakor hitro bi se Rumunska odločila, da zasede Transvlvanijo. Ta izjava nemškega poslanika je slična ultimatu ter se je raditega takoj sklicalo kronski svet, da se posvetuje o situaciji. Kronski svet se pa ni sestal, ker se je kralj Karol o-Portugalska za zaveznike? pravičil radi bolezni. Berlin, Nemčija, 5. oktobra. — j Kralj je baje naprosil kabinet, Tukaj se domneva, da se bo tu-j naj mobilizira armado v prid di Portugalska udeležila vojne j Nemčiji in Avstriji. Ker so pa m sicer na strani zaveznikov, na i ministri popolnoma na strani za-povelje Anglije. - jveznikov, se hoče kralj izogniti Tu sem došla* poročila kažejo, da je dospelo v Lizbono veliko angleških parnikov. Domneva se, da se bo te parnike uporabilo kot transportne ladije za portu- vsaki odločitvi. Potres v Mali Axqi. London, Anglija, 5. oktobra.— Uradno poročilo iz Carigrada pra- galake oete v Francijo. Tukaj jelvi, da se je v provinci Koni- ■ - ■ - -_>_______il*AJJfefeikr«^,^^, ja, Mala Azija, pojavil močan potres. Kakih 2500 oseb je mrtvih in ranjenih. Smirna, Azijska Turčija, 5. oktobra. — Vsled potresa sta mesti Isbarta in Biirdur skoraj čisto porušeni. Prvo ima 25,000, drugo j »a 12.000 prebivalcev. V teh dveh mestih se izdeluje najfinejše preproge in sta zaradi te industrije znani po celem svetu. Trst in Trident. Milan, Italija. 5. okt. — Danes se je. vršil tukaj velikanski ljudski shod, na katerem je rekel socialistični poslanec Batisti, da so Italijani v Trientu in Trstu za to, da se mesti pridružita Italiji. — Naši bratje — je rekel govornik — so bili za dovolj zatirani od strani Avstrije — in je že enkrat čas, da se osvobode. Prošnja. Rim, Italija. 5. oktobra. — Nekaj Ttaljanov iz Tridenta, ki se nahajajo sedaj v Italiji, so poslali italjanskemu parlamentu prošnjo, da naj dokonča ono delo, katerega je začel Garibaldi. Prosili so tudi, da naj se anekti-ra one avstrijske provinco, v katerih stanujejo Italjani. Mirovne pogodbe. Washington, D. C., 5. oktobra. Državni tajnik Bryan je napel vse sile. da pridobi Nemčijo, Av-stripo in Japonsko za svoj načrt mirovnih pogodb. Te tri so edine velesile, ki še niso sklenile z Združenimi državami take pogodbe. Na povabilo državnega tajnika se je oglasil nemški poslanik ter dobil kopije pogodb, katere se je sklenilo z Veliko Britanijo, Francosko, Špansko in Rusijo. Pri teh pogodbah se ne gre za razsodišča in poravnavo sporov, temveč le za izročitev diferenc v roke komisije, ki mora potem poročati o tem. Bryan je poslal tudi avstrijskemu poslaniku kopije dotičnih pogodb. Glede Japonske se ni še ničesar ukrenilo. dokler se ne poravna spora glede californijske zakonodaje. Koliko parnikov leži v pristaniščih Združenih držav? Poročilo, katero je izdal navigacijski urad, kaže. da leži sedaj v ameriških pristaniščih 59 nemških in 12 avstrijskih parnikov, Hamburg-Amerika parobrodna družba ima 24 pomikov v New Yorku, Bostonu, Baltimore, Phi-ladelphiji, New Orleans in Norfolk, Va. Izmed večjih parnikov so sledeči: Vaterland, Amerika, President Grant, President Lincoln, Cincinnati, Pennsylvania in Bulgaria. Severonemški Iiloyd ima 12 parnikov v različnih ameriških pristaniščih. 'Parniki vsebujejo skupaj 147,787 ton ter se nahajajo med njimi sledeči: George "Washington, Kronprinzessin Ce-cilie, Kaiser Wilhelm II., Barba-rossa, Prinzessin Irene in Frie-drich der Grosse. 12 avstrijskih parnikov vsebuje skupaj 57,373 ton.' 240,000 jetnikov v Nemčiji Berlin, Nemčija, 5. oktobra.— Nemci so v desedanji vojni vjeli 100.000 Rusov, 93,000 Francozov, 40,000 Belgijcev in 7000 Angle- žev. Jetniki morajo popravljati ceste in izsuševati močvirja. V zameno dobijo hrano in stanovanje. Povratek Sillimana iz Mehike. Washington, D. ('., 5. okt. — John K. Silliman, konzul v Sal-tillo in osebni zastopnik predsednika Wilsona v Mehiki, ni predsedniku ničesar sporočil o vzrokih njegovega hitrega odpotova-nja iz Mehike. Naprosil je le državni department, naj se mu dovoli odpotovanje brez navedbe vzrokov. V Washington bo prišel najbrž jutri. Tukajšnji uradniki pričakujejo z napetostjo razvoja mirovnih pogajanj v Aguas Calientes. Naco, Sonora, 5. oktobra. — Streljanje na obeh straneh je o-tvorilo danes tretji dan bitke pri Naco. Čete governerja Mavtore-na niso nič napredovale. General Hill, ki poveljuje Carranza posadki, je danes sporočil da znašajo njegove izgube 8 mrtvih in 8 ranjenih. Poizvedovalci Hilla so mnenja, da namerava Mavtorena naskočiti mesto s prednje strani. To pa bi pomnožilo nevarnost za ljudi, ki stanujejo na ameriški strani. Sedem pritlikavcev na Ellis Islan-du. Na otoku solza se nahaja sedem pritlikavcev, ki so dospeli sem s parnikom "St. Louis" z namenom, da se producirajo po newyorskih varietetnih gledališčih. Zdravniki pravijo, da so nekoliko premajhni za našo deželo, vendar jih bodo izpustili na prosto, če dokažejo, da bodo imeli stalni zaslužek. Z denarjem so dobro preskrbljeni. Med naseljenci je tudi precejšnje število Nemcev, ki so bili v Angliji kot vojni jetniki in se jim je posrečilo pobegniti v Ameriko. Našel niška oblast jim ne bo delala nobenih posebnih zaprek. 14 mrtvih vsled eksplozije v premogovniku. Birmingham, Ala., 5. okt. — 14 mož je izgubilo življenje, in ravno toliko jih je bilo poškodovanih. ko se je danes za vršila eksplozija v Mtilga rovih "Woodward Iron Co., 18 milj severoza-padno od Birmingham. Blazna starka. , 66-Ietna Margareta Wilhelm je napadla včeraj na Newark St., Hoboken, bančnega predsednika Charlesa Sehulza. Rekla je, da ima na banki naloženih 7500 dolarjev, katere je pa predsednik skoraj gotovo porabil v svoje svr-he, ker jih ji noče dati nazaj. Predsednik je poklical policijo, ki je starko aretirala. Ker ni hotela dati na policijski stražnici nobenih natančnejših podatkov, so jo poslal v opazovalni oddelek neke bolnišnice. Bančni predsed- nik je na obrazu precej opraskan, brž celi teden. Strašen samomor. 20-letni kipar William Abele j« rekel včeraj svojim starišera, ki stanujejo v neki hiši blizu Bronx parka. New York, da bo šel malo na izprehod. Ker ga do večera ni bilo nazaj, so ga šli iskat in kmalo našli pod nekim dre.vesom med obžganimi vejami njegovo truplo. Nesrečnež, ki se je zadnji čas nekoliko čudno obnašal. je najprej pod drevesom zakuril, potem se je pa nad .ognjem obesil. Ko je pregorela vrv je padel v žerjavico in se grozno obžgal. V žep-u so našli listek z napisom: — To sem moral storiti! Baje si je vzel mlado življenje zaraditega, ker je imel premalo naročil. Umor v gledališča. Včeraj zjutraj sta umorila dva bandita 32Jetnega čuvaja Jefferson gledališča na 14. cesti v New Yorku. Ko je šel čuvaj Simons proti jutru v prostor, kjer so stroji, sta planila nanj dva neznanca in mu zadala z noži enajst globokih ran. Napadalca sta pobegnila skozi neko odprtino za premog na 13. cesto. Dosedaj nimajo o njima še nobenega sledu. Imena cest. Montreal, Canada, 5. oktobra. Tukaj so nadeli nekaterim cestam sledeča imena: — Antwerpen, Luettich, Joffre, Pau, Poineare itd. Nakupovanje konj. East San Louis, HI. 5. oktobra. Angleški agenti so zopet začeli po tukajšnji okolici nakupovati konje. Skoraj vsak dan jih nakupijo 400. V Pittsburghu se nahaja sMaj preko tisoč konj. katere bodo prepeljali v New York in jih odtam spravili s kakim angleškim parnikom v Anglijo. Agenti so nadalje sklenili z neko tovarno pogodbo za 500.000 "sweater-jev". Ponesrečen zrakoplovec. Pri Red Wing, Minn, se je vzdignil v zrak zakoplovec Biso-nette. V višini 200 čevljev se jo balon vnel, in zrakoplovec je padel v navzočnosti več sto ljudi ves obžgan na zemljo. Bil je na mestu mrtev. Angležem se v Nemčiji dobro godi. London, Anglija, 5. oktobra,— Tukajšnje ameriško poslaništvo je dobilo iz različnih nemških mest poročilo, da se onim Angležem, ki se nahajajo v Nemčiji prav dobro godi. Največ jih je V Hamburgu, 'Monakovem in Berlinu. Mrs. Carman pred sodiščem. Listo 150 porotniških kandidatov se je včeraj izžrebalo v Min-neoli za proces proti Mrs. Carman, ki se prične prihodnji ponedeljek. Kakor znano je Mrs. Carman obdolžena umora Mrs. Louise Bailey. Obtožba bo povabila kakih 30 prič, zagovoraištvo pa najmanj 20. Proces bo trajal naj- Pozor čitatelji! S prihodnjim tednom bomo začeli priobčevati na zadnji strani našega lista najboljše delo svetovnoznane pisateljice Berte pL Suttner: s "Doli z orodjem!" Knjiga, ki je prestavljena že skerpj v vse jezike, je res nekaj posebnega. Lahko rečemo, da še z nobeno povestjo nismo či-teljem tako ustregli kot jim bomo ravno s to. ■ < 'GLAS NARODA" <5» me Daily.} i>miMi toa patkisbed by the ||iif»y>ir Publi«hing Co. v <• rfflrpor»tioc.» / tLi^H SAKSFR. Preaiaent. MiiiO PLfcSKO, Secretary. IjUMla BLNEDIK, coroon -»mcvr •ddrame* of above >mc«*rs : SI OortJiuidt Street, Borough of Manhattan. NVw York City, N. Y. %m orno leto vf I j« list za Ameriko ic. ' Cao«dc ........................$3.00 "* not t«ta...................... 1.60 " Jwtu c». mmu New York........ 4.00 " jo: (»ta 2i roeato New York ... 2.00 •• iNrop« «a !eto...........4.60 " " poll it-ta.............2.66 " " fewtrtieta............ 1-70 "OLAa NAKOPA" izhaja vsak dan •»vsemi* nedelj in praznikov. ~CLAS NARODA" i'V o.c« of the People") tnft-xj rvt'i'1 day except Sunday i and Holiday*. k,<«cription yearly $3.60. Aowtwernenl on ■ «a ;jodpi!»« m o«oboo«ti a« ne pr\ob*ujejo. D«v jm} blagovoli poiiijali po — Mtjm*y Order. H apr^-^-i" k raj a naroiniko* pro-ar-nj, dc m*t nam tudi pr^jftnja b^aliUa naznani, da hitreje aatdemc naslovnika. Dopiaoai ia po#iljatvaro naredite ta oapiov: -GVAS NARODA* »S r-rtJaodt S... New York City. Ta* a/os 4o87Cort>«&cit. 11* Oderuštvo z živili. V*1 pel pre obvl mor. ujt v i lik pe pO ko « ei *>e nt Združenih držav v Ev-ed vujne prav tako trii voz. Ni se pa zmanjkal v v«e evropske države v enaki meri. To kaže oficijelno poročilo za mt *ec avgust. I>očiiu je padel izvdz v Nemčijo od 21 milijonov h a nekaj nad 68.000 in v Italijo od 5 na 1 milijon, je padel izvoz v Anglijo le od 38 na 32 in v Francijo od 10 na 7 milijonov. To izvanrvdno razliko je pripisovati dejstvu, da se je zmajijšal izvoz industrijskih produktov v imeno vani deželi, da pa je.ostal izvoz •»■j na enaki višini. Ker wta Anglija in Fraticija to čisto naravna prika-/»11, ki iuia m obe deželi velike [»rednosti. V sled iz van redno dobre letoS letine pa so Združene države .mu, da lahko oddajo zelo veziv il, ne da bi vsled tega tr-doniače prebivalstvo. Našim esiiim kapitalistom pa nika ne zadostuje normalni dobi-Tako iz v an redno priliko, kot li sedaj, je treba izrabiti. To po so gospodje storili v popolni meri. V trenutku, ko so se pričeli zbirati nad Evropo vojni oblaki je preobilica pridelkov v Evropi naenkrat izginila. Na povelje špekulantov se je naroah skrila v ukladišča in ledenice. Tam naj o-Ktane toliko časa, dokler je ne bo-bo vojskujoči se zahtevali ter zanjo tudi dobro plačali. Ker pa so vsled tega tudi poskočile cene živil doma v Ameriki, je bila to nova prilika za špekulante, da utak-nejo Šie poseben dobiček v žep. Nekaj časa je bilo videti kot da se hoče izjaloviti lepi račun špekulantov. To je bilo takrat, ko so Neinei hitro napredovali v Franciji ter je bilo pričakovati skorajšnjo in popolno nemške zmage. Značilno je, da so takrat takoj padle cene žita na chic&Ški borzi. Oderuhom z živili je zastajala sapa. Ako bi se kmalu sklenilo mir. bi špekulanti veliko izgubili. "Hvala Bogu"' pa se je obrnila stran. Zavezniki so potisnili Nemce nazaj in vsled tega tudi ne bo tako kmalu vojne konec. Cene so takoj zopet zopet poskočile. Spe-kulaii.i so si oddahnili. Kako dobro so računali ti gospodje, kažejo številke iz zadnjih tednov. Sprva je bil izvoz živil precej normalen, ker sta imeli Anglija in Francija še dosti zalog, Nato pa je pričelo rasti povpraševanje ter je z vsakim dnem večje, ker ni pričakovati skoraj-šnega konca vojne. Glasom zadnjih poročil se je zvišal izvoz pšenice in moke. Pretekli teden se je izvozilo skoro deset milijonov bušljev, d oči m se je v prvem tednu vojne poslalo v Evropo le tričetrt milijona bušljev. Vsakdo si lahko misli, kako velikanske svote zaslužijo sedaj špekulanti, ker morajo vojskujoči se plačati vgako zahtevano svoto ter jo tudi plačajo, ake le dobijo prepoln blago, prvih sedmih tednih vojne se je prodalo v inozemstvo pšenice in moke za okroglo 100 milijonov dolarjev. Isto se godi z drugimi živili in posledica tega je velika draginja v deželi. Ako je bilo v prvih tednih vojne upati, da bo trajala vojna do 'novega leta, je sedaj to upanje popolnoma izključeno. Financiel-ni polom tudi še ni nastopil, ker se ga skuša preprečiti z umetnimi preservativnimi sredstvi. Tem hujši bo seveda pozneje. Vojna bo še dolgo trajala in vedno večje bo povpraševanje po živilih od strani vojskujočih se velesil. Vsled tega pa bodo tudi doma poskočile cene in vse kaže, da bo zavladalo do zime pravcato pomanjkanje. Ali bo demokratična vlada v Washington!! mirno zrla na vse to? Ali bo pa morda ustavila po-eenjatije špekulantov s prepovedjo izvoza živil? Dopisi. Chicago, 111. — Ko čil a m dnevnik "(ilas Naroda", vidim, kako se poteguje za pravice naše domovine, teptane od našega največjega sovražnika Nemca. Sramotno naravnost je pa, da se je Slovenec, kot sem čital pred nekaj dnevi, hvalil, da čita nemški iist in da mu več veruje kot našemu časopisju. Na stanovanju nas je tukaj skupaj šest avstrijskih vojakov, čvrstih sinov matere Slave. Nekaj časa srno se navduševali za Avstrijo, potem smo pa izprevideli, da so bili Slovani v Avstriji le takrat upoštevani, ko so jih poslali pred sovražniške topove. Polagoma se je pa naveličal ta zdravi čvrsti slovanski rod takih prednosti in pozdravov. Slovani se hočejo zediniti in si podati desnice kot brat bratu ter skupno varovati svoje pravice. Zora puea, bit če dana! Seveda nam k temu pomagajo dobri slovenski časopisi, v prvi vrsti pa dnevnik "Glas Naroda". Cast slovenskemu listu, da se tako poteguje za pravice rodnega brata! Doli z Nemci, z našimi sovražni ki! Bratje in sestre sirom nove domovine, združimo se in se ljubimo med seboj! Zavedati se moramo. da nam je cilj zagotovljen, če bomo složni. Čitajmo časopise take, katere delujejo na to. Čitajmo in naročajmo se na '"Glas Naroda"! Xe oziraj m o se na take, ki se sramujejo slovanskega imena! Iskreni pozdrav vsem bratom in sestram slovenskim Sirom Amerike! — Just Pavlin. Trinidad, Colo. — Ker večkrat vprašujejo dopisniki o tukajšnjih razmerah, jim hočem na tem mestu nekoliko pojasniti, kako se nam godi v Coloradu. Razmere s* niso skoraj nič zboljsale, ker še ni eela stvar v redu. Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker se delo skoraj pod nobenim pogojem ne dobi. Pred kratkim je prišlo nekaj rojakov sem, misleč, da bodo začeli takoj delati, j>a so se zelo zmotili. Se vedno čakajo in Bog ve, koliko časa bodo še. Torej, kot sem že rekel, sem naj nikdo ne hodi, če noče biti bridko razočaran. Kakorhitro se bodo delavske razmere količkaj zboljšale. bom že sporočil v 4'Glasu Naroda''. Pozdrav! — Martin Orekar. Black Diamond, Wash. — Ker že dolgo nisem čital nobenega dopisa iz te naselbine, sem se sklenil nekoliko oglasiti. Dopisniki tožijo, da se slabo dela. Čeravno nerad, moram vseeno povedati, da da tudi pri nas v tem oziru ni nič boljše. Delamo samo od dva do štiri dni v tednu, zaslužek je pa tako nizek, da se človek komaj preživi. Dva premogorova samo napol obratujeta, tretji pa počiva. Dokler se razmere ne urede. ne svetujem nikomur sem hoditi. Rojaki, posebno pa pečlarji neprestano razpravljajo o sedanji vojni v Evropi. Nekateri se zavzemajo za nemško politiko, velika večina pa je proti. Kako bi pa tudi ljubili Avstrijo, če nas le tedaj pozna, ko nas potrebuje. Društev, spadajočih k različnim Zvezam in Jednotara, imamo precej, tako da ima vsakdo priliko, da se zavaruje za slučaj nesreče ali smrti. Veselilo bi nas, če bi se Matiček D. še kedaj oglasil s kako pesmico. Pozdrav vsem Slovencem ! — N. N. W. Oak Park & Camas, Wash. — Iz vseh krajev, kjer so naseljeni Slovenci, se vedno kedo oglasi in poroča o sedanjih razmerah. Vsak pa poroča o slabili, prav nič pa o dobrih časih. Ravno tako je tudi pri nas. V sedanji draginji komaj zaslužimo za vsakdanje potrebe, vendar se pa nam nekoliko boljše godi, kakor pa našim roja- kom in ožjim sorodnikom v ljubi domovini, kjer se bije zaradi dveh kronanih glav bratomorna vojna. Prav rad prebiram 'Glas Naroda* v sedanjem kritičnem času, da izvem že vsaj nekoliko novic iz ljube mi domovine. Zelo pazljivo či-tam pisma, katera pišejo iz do1 m o vine. Večkrat mi pridejo sr»lze v oči, ker tako kruto postopa vlada z ubogimi ljudmi. Dostikrat me pa obide tudi sveta jeza, ko čitam kako pismo, v katerem kak neumnež poveličuje in še celo živijo kliče avstrijskim in nemškim tiranom. Radoveden sem. kedaj se bodo ljudje spametovali! Mar mislijo, da je vse prav, kar si cesar z misli 1 Ali je prav, da izgubi toliko nedolžnih ljudi življenje? Ali moraa ga to uči naša katoliška vera in cerkev/ Sedaj so v Avstriji celo prepovedali nositi žalne obleke za svojim ljubim očetom ali bratom, ki je padel na bojišču. Te stvari pa že presegajo vse meje. — Sedaj pa nekoliko o naši naselbini. Pred kratkim nas je obiskal prav pohlevni dež. katerega smo že dva tneseea pričakovali. Pred dežjem je bila velika suša. Veliko so trpeli poljski in dragi pridelki, najbolj prizadet je. bil pa krompir. Cena krompirju vsaki dan raste: že sedaj ob novini stane $1.35 do $1.40 sto funtov. O bo šlo tako naprej, bo stal drugo leto najmanj -1*2.2."» do *2.r»0 sto funtov. — Novembra meseca ho volitev /.a dolgost delavnega časa. Kapitalisti so že izdali neke vrste plakate pod naslovom: Zakaj voliti za Surni delavni čas? Ne vrjemite jim, ker je vse. kar pišejo, gola laž. Prepričani bodite, da to bo za vas velika korist, če se upelje postava za Sumi delavni čas, to bo pripomoglo, da bo več delavec prišlo že vsaj do delnega zaslužka. Pozdrav! — Gorenjec. - w » Mir v Mehiki. Pričakovati je, da se bodo konsti-tucijonalisti pcbctali. — Odstop Carranze se je odklonilo. Mexico City, Mehika, 4. okt.— Konvencija konst itucijonalistič-nih generalov ni hotela sprejeti predložene resignacije Carranze. Zelo burna debata je trajala \venu (Luvain* je bil požgan le tisti del mesta, kjer so se zgodili zavratni napadi in st primerili cestni boji. Nemški vojaki so sami poskusili rešiti, kar se je rešiti dalo. V Bruselju ni bil nobenemu človeku niti las skriv-ljen. Prostost meščanov se je skrbno čuvala in kar so vojaki zahtevali in kupovali, to so vse z gotovino plačali. Tudi velika industrija! na pokrajina < 'harleroi je bila malo poškodovan.'!. Tovarnam in premogokopom se ni nič zgodilo. V dolini Maas jc mesto Dinant popolnoma razdejano, ker so naši vQ.jaki po mirni predaji mesta in ko so se tam že več dni mudili, bili od prebivalstva od vseh strani napadeni in obstrelja-ni. iz istega vzroka je bil razdejan velik del mesta Ardenne Drugi kraji obljudene doline Maas po vojni večinoma niso trpeli. Celotni vtis je ta. d.i razdirajo naši vojaki le tam. koder to zahteva grenka potreba vojne ali kjer je vsled postopanja prebivalstva potrebno uporabiti skrajna sredstva. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XTV. «to-letja. - Spisal Ferdinand Schulz. —o— (Nadaljevanje.) Dobra, potrpežljiva duša! Kako bi se bila lahko že t;:krat pritožila radi Kazimirove neprijaznosti in nezvestobe; saj se ona ni niti pozneje pritoževala svojemu očetu — mati ji je žalibog umrla že poprejc nego je Adelhakla na željo očeta postala poljska kraljica — ko se je Kazimir začel surovo obnašati proti njej in ko j«* naselil svoje ljubice po gradovih okoli Krakova. Da, Adelhaida ni niti iz svoje ječe na Žarnovcu klicala očetove zaščite in pomoči proti nasilju in krutosti zakon-lomečega moža. O vseh njenih stiskah je zvedel deželni grof Ilenrik šele od tujih ljudi, od trgovcev, ki so prihajali iz Poljske v Nemčijo, od potujočih pevcev, ki so potovali po Evropi od enega njenega konca kdrugemu, od pustolovskih vitezov, ki so služili vsakomur, kdor se je vojskoval in jih dobro plačal. Toda strah, da ne bi se Kazi mir, koj.ega bojaželjnost, junaštvo in bojna sreča je polnila celo Evropo s strahom, z ognjem in mečem maščeval nad njegovo malo deželo, ga je vedno zadrževal s pomisleki in zadregami, če si ima radi uboge hčere nakopati javno sovraštvo. Leto je minulo za letom. Adelhaida je trpela in n.olčala. in deželni grof Ilenrik je uvaže-val in premišljal, kako bi jo oprostil, ne da bi nase navalil jezo silnega poljskega kralja, dokler ni bilo njegovo premišljanje z močnim sunkom pomaknjeno naprej, k odločilnemu koraku. Vest, da se je Kazimir ponovno oženil, da j v vzel za soprogo javno pred oltarjem krasotico, ki jo je pripeljal iz Prage, je pr?d dve-mi meseci prodrla tudi k njemu in napravila njegovi neodločnosti nagli k^nec. Sedaj ni mogel dalje dvomiti o svoji očetovski dolžnosti, sedaj ni več mogel dalje čakati, da se Kazimir poboljša v svojem zakonskem življenju, da se Adelhaida morda še k njemu vrne. Po zanesljivih ogleduliih je pustil deželni grof Henrik izslediti položaj in okolščine grada Žar-novca in vršil priprave, kako bi svojo nesrečno lieer od tamkaj rešil in pripeljal domov. Ta na globoko prodreti v Poljsko, čisto Iščem do prestolice Kazimira s četo odločnih, neustrašenih mož, in dospeti k Žarnovcu v tak čas, da bi bilo mogoče prodreti čisto do o-zidja samega in sporazumeti se z vjeto kraljico. Vse je bilo kar najizborneje pripravljeno za prehod čez meje, ko se je raznesla vest, da je Kazimir odrinil od Krakova na boj na vzhod. To je bilo znamenje k dejanju. Preoblečeni v svojega brata MATIJO LOMBERGAR. Pred enim letom sva bila skupaj na Ely, Minil. Prosim cenjene rojake, kdo POZOR! Za Mrs. FRANČIŠKU ŠPE-IIAR. 1». (». Box 144. Iron Mount, Minn., smo prejeli i/, starega kra- če kdo ve. kje se nahaja, da milja neko pnšijjatev: naj nam Majavi, ali naj se mi pa sam ogla-1 go vol i na/.naniti pravilni naslov. ker pismo nam je bilo si na naslov: Jos. Scharabon, 413 W. Mich'gan St., Dulutli. Minn. (2-6—10) POZOR KOVAČI! „ , Potrebujem dobro izučenega pobožne ro- kova-a kj je . ^ y lkova_ marje, ki gredo k božjemu grobu nj„ konj p,ar> zali k Žarnovcu, kamor se je na' vozni cesti peljalo par plahtovihj___ voz, z oklepi in orožjem za viteze PA|.lr v flndpš?ifli in s sedli za jahalne konje, kate-1 ■ OUK V dngieSClM. re se je imelo po stranskih stezah 1 zopet tjakaj pripeljati. Tik ob robu go-'.. 0,1 ^VV*'-do.!!,!2»n*i>r<>:aw. J J1 1 J o*- ki >50 se ucih angleško pot^m na,-.- metode. I Vite zda v globoki zaseki meti skalami je bilo določeno zbirališče. Frank Rosenstein, 441, Kemmerer, "SVvo. (5-6—10) se ir. posebnih tiskanih 7 vez kov Pojasnila zastonj. Pišite SE DANES na: , Slovenska Korespondenčna Sola \ uzovi so tamkaj čakali, da zo- 6119 St. CUirAve., Cleveland. 0. pet shranijo v Procvit poštne hranilna ne. Hitro naraščanje števila vlagateljev in vlog v poštno hranilnico tekom zadnjih dnevov je narav-' loga ni bila lahka. Moralo se je naia to vest. ' sebi oklepe in o-rožje, s katerim so vitezi, peljani od skušenib ogleduhov, brez vsake zapreke prišli tik pod grajsko ozidje. E11 voz je bil pripravljen za kraljico Adelhaido in njene otroke. "Hitro vzemi svoje otroke, Adelhaida!" je velel deželni grof. ko se je malo zavedel. "Zapustila boš / menoj to prokleto trdnjavo in deželo in ne boš se več vrnila odtam, odkoder da Bog, da ne bi bila nikdar odšla!" Adelhaida se je izvila iz njegovega objema ter vpila na njega svoj začudeni pogled, kakor bi ne bila dobro razumela. "Nimamo odveč časa, moja ljubil hči!" jo je silil deželni grof k naglemu odhodu. "Pokaži mi sobo, kjer imaš svoje otroke, sam jih ponesetn doli in glej. da že zapustimo to mučilnico za vedno!'' In namignil je enemu svojih vi-tezev. naj ga spremlja notri v grad. "Oče! Dj-agi oče!" se je nanj obesila Adelhaida in zadržala njegove korake. "Ne zahtevaj, da hi tvoj obisk, ki me je toliko razveselil, postal vzrok greha..." "Nesrečna hči!" je vskliknil deželni grof. "Ti govoriš o svojem grehu in o zločinu kralja molčiš/" In pahnil jo je lahno v stran ter korakal k glavnemu v notranjost grada vodečemu vhodu. "Počakaj kar tukaj. Našel bom in pripeljal tvoje otroke sem. Nič drugega ne bom odtod seboj jemal!" "Kazimirova soproga sem!" Adelhaida se je tresla po celem telesu in je prijela očeta zopet za roko. "Ne smem, ne grem odtod!" "Nori otrok!" se je obrnil k njej deželni grof 111 jo pogledal v. neskončno bolestjo. "Kaj hočeš še tukaj čakati, v t«*m gradu. v tej deželi V1 » "Da me Kazimir odslovi od mojih dolžnosti!" je odločno vzkliknila. "Da se da od mene ločiti v istem hramu, v katerem je sprejel mojo prisego zvestobe! preje ne smem od njega." "Cboga hči, zdi se, da dosedaj niti ne poznaš cele svoje bede. celo svoje ponižanje in onečašče-nje", je odgovoril deželni grof s tresočim glasom. "Vedi tedaj, da je v istem hramu, v katerem je Kazimir pred leti prisegal ljubezen in zvestobo tebi, podal desnico drugi ženi. .." "Svetniki božji!" je zaplakala Adelhaida. "Oče. to ni mogoče, ti se motiš, ne, ne, tega Kazimir ni storil, ni mogel storiti!" I11 vrgla se je z izrazom najobupnejše bolesti na mrzlo zemljo. "Moji otroci!... moji ubogi otroci!... kako ste onečaščeni!" je v krčevitih bolečinah plakata. "Misli nase!" jo je dvigal deželni grof k sebi. "Ohrani se za otroka. ki sta izgubila svojega očeta !" (Pride še). nam je ono vrnjt no z dostav kom : "nepoznana". Frank Sakser. iino naročbo se priporoma Marija Grill, 5308 St. Clair Are., N. E., Cleveland, Ohio Sloni v vojni Sloni so se aktivno udeležili vojne že za Aleksandra Velikega. Pyrrhus jih je pripeljal v Evropo, za kar ga je Hannibal zelo pohvalil. Kakor znano, je Hannibal uporabljal slone pri svojem prehodu čez Alpe in pri Jami jih je postavil čez 80 pred fronto armade. Kdaj so slone zadnjič uporabljali, ne vemo, toda zdaj prihajajo zopet na bojno pozorišče. Ne bodo jih rabili pri napadih, marveč v vojne pomožne svrhe. Nemški listi poročajo, da so Ha-genbeekovi sinovi ponudili v švicarskem listu La Chaux de Fonds občinskemu svetu slone svoiega zverinjaka v mobilizacijske svrhe. Ali je bila ta ponudba sprejeta ali pe — tega nam ne pove "Frankfurter Zeitung", ki pri- Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenaji. Delo okosao. Izvršuje prevode v droge jezike. Linijsko organizirana. Posebnost so društvena pravila, okrožnice, pamfieti, *ceniki itd. Vsa naročila pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Dober svet, FWKRftfflJfi h Dokazano je, da je vživanje prave kave. zelo škodljivo človeškemu telesu. Za slabotne, nervozne in druge, kateri hočejo zdravi ostati je najboija "Zdravilna sladna kava". To so besede .prečastitega gospoda župnika zdravnika. Edina prava taka "Zdravilna sladna kava",, se razpošilja na vse kraje Združenih držav poštnine prosto, zavitek 5 funtov za $1.25, zavitek 10 funtov za $2.30. Naročilu je priložiti Money Order, ali denar. Naslovite: AL AUSENIK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ji !! diauUMMiM^Hf' _ Lista v Celovec došlih ranjencev. Inf. Gašpar Backonigg. 4.2., dpp. 4. eni o v. — Inf. Florijan Baumgartner, 1., pp. 7. — Inf. Jožef liernhard, 1. 4.. dpp. 4. — Nad. rez. Avgust Bočnik, 10., dpp. 4. — Inf. Janez Brunner, 5. pp. 7. — Korp. .Jožef Doliernig, H., pp. 7. — Inf. Janez Drumbl. I. 4., dpp. 4. — Desetnik Jožef Egger 1.4. dpp. 4. — Korp. Viljem Klvvisehger, 1.4., dpp. 4. — Inf. Rudolf Fischer, 1. raarškomp. pp. 7. — Inf. Janez Fuehs. 4., dpp. 4. — Nad. rez. Berhard Ge-org, L, dpp. 4. — Inf. Kari Gi-gl-r( :{. 4., dpp. 4. — Inf. Franc Ooliu. 5.. pp. 7. — Inf. Ivan (hraber, 10.3., dpp. 4. — Korp. tit. eetovodja Adolf . Jannak, 2. 1., dpp. 4. — Topničar Franc Jerej, inf. munic. kolona 1.9. — Inf. Frane Klocker, 4. maršhat., pp. 7. — Inf. Frane Kancel, 6.2., dpp. 4. — Inf. Janez Koeh, 2.4., dpp. 4. — (Vtovodja Janez Ko-nitseh, 2.. dpp. 4. — Inf. Adam Krainer. 1., dpp. 4. — Nad. rez. Jakob Lewitsch, 2. 4.. dpp. 4. — Inf. Jožef Marbeek, 1.. dpp. 4.— Enoletni prost o v. inf. Andrej Mil-lonig, 4. I., dpp. 4. — Inf. Franc lVtratseh. 7.2., dpp. 4. — Korp. Jožef Pirker. 5.. j>p. 7. — Inf. Frane Pohovinker. 7.8. dpp. 4. — Inf. Henrik Pratter. 10.. pp. 7. — Nad rez. Franc Rasinger, «'{. 1.. «1 f>p. 4. — Tnf. Ka-špar Rau-ter. 1. •">.. dpp. 4. — Inf. Frane Rešek. "».2.. dpp. 4. — Inf. Jožef Ritncher. 2., dpp. 4. — Inf. Gottfried Sehmautzer. 8., dpp. 7. — Inf. Jurij Schober, 4., dpp. 4. — Inf. (ircffor Kehulle. 1."»., dpp. 4. — Inf. Franc Slu.ra. 1.'2., marŠ-komp. pp. 7. — Inf. Serafin Spac-tauf, .t., dpp. 4. — Inf. Rudolf Kpimiol. 4.. t. — Vormeister Jožef Springer, inf. munie. kolona, 1.9. — Podlovee Jožef Tirof. plb. M. — Korp. Franc .Jrapp, korna pekarija. — Ijovee Albin "Watcher, 4.. plb. 8. — Inf. Luka Wcieker, 4. 1.. dpp. 4. — Inf. Jožef Weiszegger. 7.. dpp. 4. — Inf. Jernej Windschnurrer, 1. pij. komp., pp. 7. — Inf. Janez "Witternigg, 2. C., «lpp. 4. — Inf. Tomaž \Vulz, 7.. pp. 7. — Inf. Janez Zeehner. i:{.. pp. 7. — Inf. Frane Zyeli, 7,- pp. 7. — Topni-čar Janez Bammer, topni-", num. kolona l.!>. — Infanterist Franc Schmautreii. 4. dpp. 4. Lista v Celovec došlih ranjencev v domobranski bolnišnici. Rez. poroč. Schell Henrik. 9.. inf. dpp. 4. — Rez. kad.-asp. Puschnig, Joahim, 2.2. in. str. k., dpp. 4. -Janez, 1. inf. Hofer Janez. ;». 4. ra. str. k., dpp. 4. — Rez. inf. Wedam Jožef Tomaž, 4.. dpp. 4. — Nad. rez. inf. Forian Jožef, 2. m. str. k., dpp. 4. — Rez. inf. Parell Friderik. 8. p. k. dpp. 4. — Rez. inf. Gauster Jožef, 8. p. k., dpp. 4.— R«'Z. inf. l'nterweger Tomaž, 2.. dpp. 4. — Rez. inf. Speeh Franc. 6., dpp. 4. — Nad. rez. inf. Kolar Mihael, dpp. 4. — Inf. Langcg-ger, Jurij. 8. dpp. 4. — Rez. inf. Kofler Aleš. 1.. dpp. 4. — Rez. eetovodja Ruekl Filip, 4. dpp. 4. — Rez. inf. Klemena Frane.. 7.. dpp. 4. — Rez. korp. Zetting Ja- AVSTRIJSKI DRAGONCI SO POGNALI RUSKE KOZAKE V BEG. - Rez. korp. Trusehner'Franc p. k., dpp. 4. — Ornov. Rujtiiiiiid, :!. nad. slot. - Babič Mihael, lil. stot. — Zaje Antou. 12. stot. — Zupan Anton. 12. st. — Sova Matija. 1<». stot. — Eržen Jožef, 4. nad. stot. — Živi«'-Jožef, 1. nad. stot. — Povšič Martin. 2. nad. stot. — (Jnezda Janez, 12. stot. — Dečman Ignacij. 2. nad. stot. — Razpor Pav« 1. 2. nad. stot. — Jakeš Jožef, 1. nad. stot. — <»racel j Janez, t. nadoni. slot. — Sušteršič Frane, 1 ti. stot. — Kehmied Jožef. 2. stot. —l)i-raka Jožef, 2. stot. — Ptuigerčar Jakob. 1. stot. — Mekovič Jožef. lO. stot. — M arolf Janez. l-">. st. — Fajdiga Ignacij. (>. stot. — 1'iajdič Jurij. '■>. stot. — Siginuiul J.mez. 13. stot. — Od domobranskega polka št v. 27.: K lešnik Ka-rol, »{. stot. — Št upa r Anton. 2. st«»t. — Košir Jožef, 12. stot. — Magerl Frane. ."i. stot. — Cankar ."). stot. — Kofel Karel. 5. stot. — Carguel Karel. 4. stot.— Lužar Ciril. stot. — Miklie Janez, 10. stot. — Magolič Ludo-vik. .">. stot. — Pfeifer Matija. 5. stot. — Baldossi Alojzij, 9. stot. — Oliva Rudolf. 1. stot. — Buz-zin Herman. 1-5. stot. — Sinčič Franc. 3. nadoni. stot. — Kobal Tomaž, 3. nad. stot. — Tomšič Anton. 10. stot. — Kranj zij. 10. stot. — Golob Martin. 3 nez. 2.2. m. str. k., dpp. 4. — Inf. Steferl Anton, 4.. dpp. 4. — Rez. inf. Bottingnon Anton, 2. 1., m. str. k., dpp. 4. — Rez. inf. inf. Edinger Ignac, 1.4., str. p. odd. 4. — Rez. desetnik Grulnr Janez, 2., dpp. 59. — Rez. inf. Gruber Martin. 2. maršk.. pp. 59. — Rez. drag. Hybl Vaclav, 6.. d. p. 7. — Rez. inf. Maver Rudolf. 4., pp. 28. — Inf. lja|>os Vaszilis. 6., pp. 51. — Rez. inf. Traninger Jožef, 3. maršk.. pp. 7. — Rez. pionir Kantemir Andrej, 5.. pionir. bat. — Rez. pionir Auholav fJroszko. 8. pion. bat. — Korp. Petrosehin Pavel, 5.. pp. 15. — Nad. rez. iuf. Zoehrer Janez, 1. 2.. m. str. k., dpp. 4. V Ljubljani. V petek 11. septembra ob 6. uri zjutraj so pripeljali v Ljubljano sede in lahko ranjenih, popoldne sedem l»olnili vojakov. Prvi so nastanjeni v liceju. drugi pa v domobranski vojašnici. Sledeči ranjenci, oziroma bolniki se nahajajo v 'liceju, Mladiki in o-brtni šoli: Od 17. pešpolka. Blejc Frane, 12. stotnija. — Furlan Jožef, nad. stot. — Potisek Franc, 10. stot. — Keržič Jernej, 4. nad. stot. — Valant Janez, 3. nad. st. Pred Lublinom. Kako je v Parizu. nehal. Met i*. Izdajalski grof. Komaj 12 kilometrov pred Lublinom stoji v starem parku krasen grad, last nekega ruskega grofa. Kast 11 ik se je pokazal nasproti Avstrijcem zelo prijaznega in gostoljubnega človeka. Alij^ to je bilo samo na zunaj. Kjer je h mogel, tam jih je izdal, in sicer na t isto poseben način. Komaj so zasedli novo pozicijo, takoj so bili ohsuti iz trdnjave Lublin od te.če krogel i/, topov. Čeprav je bila pozicija še tako skrita in zavarovana, nič ni koristilo, takoj ozi v dolgih presledkih slabo >:;is-delit' vlake, na katerih opravljajo s] ;e\:dniško Neko poročilo iz Pariza slove službo žene in dekleta v modrih takole: .Mesto kaže popolnoma|dvoiiitnih oblekah, z -rdečim tra-izpremenjeno liee. Glasom neke odreilbe policijskega prefekta Henniona mora na uIL-i vedno vsak imeti pri sebi izkizilne listine. kajti po mestu neprestano jezili jo straže, ki ustavijo vsakogar, ki pohajkuje. Strah pred ogleduhi je naravnost bolesten. Zlasii ostro je zastražen Eifflov stolp, ker so baje preii nekate-rimi dnevi oh severnem stebru našli bombe, katerih tlečo vžigalnik vrvico je pogasil dež. Od tedaj streljajo straže na vsakogar. je bilo sovražniku vse znano. Tu-. . t ...... ,-t- . ki se hoee približati sto.pu na niti na vsak način 1 1 je izdajale« kaj je morala izdaja. Kje pa je izdajalec? liili so brez moči. Končno opazi eden prijateljev, da se avstr. pozicije Vi dno takrat obstreljujejo, kadar gotovi, navidezno nedolžni kmetje zapuščajo grad. Nekaj pravičen. Nato so udrli v gospo -grofa — konč-! korakov, ne da bi zaklical geslo. Značilno je. da je nicral šofer ski sindikat izdati oklic. v katerem opominja svoje člane, naj ne zahtevajo višjih cen nego so ve-Jljale v mirnem času. P-ipetilo se L 15 I je več škandalozniti slučajev, kc-jso šoferji in kočijaži vrhu vozne kom na rokavu in s pet I jo na prsih. ki je sestavljena iz francoske, angleške, ruske i;i belgijske zastavice. Izšla ji* ministrska odredba, s katero se odlogi plačilo stanovanjske najemnine za 1. oktober, ako letna najemnina ne presega 1000 frankov, na deželi pa 500 frankov. Isto velja za plačilo računov za plin in vodo. Molčeči Joffre. sko hišo in iskali no so ga našli v kleti, odkoder telefoniral sovražil iko- cene zahtevali še po 8 do 10 frankov 4"odškodnine". Drugi sploh niso hoteli peljati, ako jim gost Je raVUO Ii'inumrat >uviouieVar,ia , "»lajati pred izbruhom :Montmartre (Io vzhodnega kolo- nad. sitot. — llcar hrane, 1. st. i vojske podzemeljski telefon, da ,]vo^a — Od lovskega poljskega topili- bi mogel o avstr. gibanju vse toč-earskega polka št v. 7.: Vidovie ; no poročati. Grof je prišel pred vojno sodišče, vendar se ni ugo-<::lo njegovi želji, da ga ustrele:j obsojen je bil na sramotno kazen L., izdajalca: vrv mu je bila plačilo' s,. pa poni1,ini kot prostovolj-za njegovo dvojno igro. |nj šoferji ! Pomanjkanje voz se najbolj čiiti v dovažanju mleka in Jakob. 4. baterija. — Oštir Franc in Ovutk Filip. — Od dragotiske-ga polka št v. : — lini ligWII Frane. 5. eskadron. — Prijxljaii so v Ljubljano: Od 17. (>ešpolka: Žavbi Martin. 4. nad. stot. —Kre-čič Alojzij. 4. nad. stot. — Kr-ži-nik Janez. 3. nad. stot. — Od domobraiiskegn pešpolka št. 27.: Peče k Franc. 1. stot. — Barle Janez. stot. — Cedilnik Janez. 6. stot. — Ferjan Frane. 2. siot. — IVnčur Janez. 12. stot. — Bizjak Janez. 8. stot. — llabjan Janez, 4. »tot. — Porenta Franc. 7. stot. — Bahorič Jožef. 13. stotnija.. Jetnik, ki noče prostosti. Angleški časopisi se spominjajo preti kratkim minulega 1»M_>-letnega jubileja čudne dogodbe. Dne 31. julija 1814. leta so aretirali nekega ViljeYna Millerja in g;i zaprli v stolp dolžnikov. Tu je ostal jetnik do velike splošne amnestije 1862. Med tem časom pa je jetnik izgubil vse veselje in vsak zmisel za prostost tako. da je prosil, naj ga obdrže še na-ilalje v zaporu. &ele, ko so njegovo eeličo podrli, se je odločil, da sprejme breme prostosti zopet na svoja ramena. Ginljivo se je poslovil dolgoletni jetnik od svoje celice in vseh znanih mu ljudi Okom Mihael, 3. nad. stot. — 'ter se z težkim vzdihom podal v Klun Janez, 3. nadoni. stot. —' . . . , ^r., , " „ " ' . popolnoma tuj mu svet. Nikdar Kežlj Franc, 3. nadom. stot. — ' . , Kovač Friderik, 3. nad. stot. - ^ m bl1 v,del Parnikov- Phnovo 3 nad. stot. _ Si- svetilko, železnico ali tramvaj. e «io vzhodnega V Chanips-Elysees so se šoferji branili sprejeti na voz častnike v bojni opremi ter je ] • riši o do velikih rabuk; šoferje so krvavo pretepli in jih hoteli »besiti na ulične svetilke, drugi Zasuti vodnjaki. Avstrijski vojaki se najbolj pritožujejo čez veliko pomanjkanje vode, ker so Rusi na svojem umikanju zasuli skoro vse vodnjake. Morali so gledati, da so jih čimprej odkopali: prvič, da imajo sami vodo. drugič iz ozira na vojake, ki pridejo za nami. Drugače je oskrba zelo dobra, izvzemši dneve, kadar se hijejo. ker je to iz tehničnih ozirov nemogoče: izvrstno se obnesejo poljske kuhinje. Žrtev častniškega sluge. S solznimi očmi je pripovedoval nek mlad častnik sedmograš-kega polka sledeče: "Bil sem v boju pri Lvovu. Avstrijski položaj je bil težek, ker je bil sovražnik v veliki premoči nasproti nam. Z vso silo so nas napadle ruske konjeniške tolpe. Borili smo se kot obupanci. Končno so me obkolili kozaki od vseh strani in že sem mislil, sedaj je prišel moj konec. Sedaj, v največji sili. mi j° priskočil moj sluga na pomoč. Krogla, ki je bila meni namenjena — je predrla njega. Sam sem srečno ušel, ranjen od sulice in sablje. Moje življenje je plačal zvesti sluga s svojim. surovega masla. V centralne tržnice se je pripeljalo tako n.alo mleka, da je vojaška oblast izdala odredbo. glasom katere se sme mleko prodajati le materam in otrokom. Cene ostalih živil pa niso poskočile; ker tudi Imgatini šte dijo. je perutnina celo za tretji no cenejša nego prej. Tudi ribe se prodajajo napol zastonj —pr 20 do 50 centimov kilogram. Beda v revnejših slojih strahovito narašča — kljub številnim pomočnim. odborom. Zanimivo j«* to-le: Glasom postavnih odredb dobivajo državno podporo le tiste družine vpoklicanih. ki temelje na postavno veljavnem zakonu med možem in ženo. V Parizu je pa neizmerno število divjih zakonov, katerih pari ob izbruhu vojne niso imeli več časa za zasilno poroko. Vse te družine so sedaj prepuščene prostovoljni dobrodelnosti. Skoro vse tovarne so zaprte, šole izpre-menjene v bolnišnice, ravno tako prizemni prostori in prva nadstropja velikih trgovin, kakor Louvre. Bon Marche, Galeries Lafayette in Print*mm?. Pariški municioij je v prvih 14 dneh izdal 400 milijonov frinkov^v podporne svrhe. Promet malih parnikov na Seini je popolnoma pre- O najvišjem poveljniku francoske armade, generalu Jofl're-u. *e bivši francoski poslanec Puja-ie podal v "Matimi" sledeče po-latke: Shajal sem se z Joffreom •nnogo let. zlasti v najini mladosti. največkrat ob nedeljah v hi-' ši njegovih staršev. Obiskova'a' sva šolo v Perpignanu. Že v svoji prvi mladosti je bil Joffre m:i-lobeseden. ampak dober in ljubezniv tovariš. Že v starosti IG let je končal srednjo šolo in ž devet mesecev pozneje, še predno ie bil 17 let star. vstopil v politehniko. Tak slučaj se ni prej nikoli primeril. Ni še minilo eno leto. kar ie prišel Joffre na politehniko. ko se je začela francos-ko-nemška vojna. Joffre ni nič poniišljal. nego je vstopil v armado. Po vojni je sodeloval pri prezidavi in obnovitvi pariških trdnjav. Pri teh delih ga je maršal Mae Malimi nekega dne poklical k sebi in mlademu oficirju rekel: "Čestitam, gospod stotnik." Tako je postal Joffre z l22 leti že stotnik. Poslan je bil '/otem na vzhod, da zgradi trd-ijavo Pontarlier. 4'To je morda orav dobro", se je izrazil Joffre. *a jaz bi se rad še kaj drugega naučil. Hrepenim po tem. da bi vodil vojake." Iz Poutarlierja so ga poslali v Tonkin, kjer ni gradil Ie trdnjave. a m pa le tudi vojašnice. Na srečo je prišel tja admiral Courbet. Ta je Joffrea rešil stavbenih del in ga poslal nn vojno. Na čelu svojih čet je Jof-Tre dosegel uspeli za uspehom. Šel je z admiralom Courbetorn na otok Formoso in sredi sovražnega ognja uredil obrambo tega otoka ter zgradil različne utrdbe. ki veljajo za vzrone. Potem ie bil poslan v Dahomey v Afriki. kjer se je boril s polkovnikom strategiji. Ko je podpolkovnik Roiissct pred poldrugim letom o-pi.ijil generala Joffrea. je rekel o njem: "On izhaja i/, časa Napoleona L. izza velikega časa. General Pan je Joffrea predlagal za vrhovnega poveljniku in vojni svet ga j" soglasno izvolil na to me.sto. Ni pa rekel nobene bese-d", da tL'ga mesta ne maia. kar !»i marsikdo storil, da bi se mn-_:ei malo branil!. Končno je spomin ii.i Draždane, kjer sem se 1. 1911. mudil povodom neke razstave. Kot francoski delegat sem bil z drugimi parlamentarci povabljen na slavnostni obed. ki ga je priredil nadžupan. Milo je to \ dnevih, ki je šlo za Agadtr in razpoloženje ni bilo posebno dobro. Počasi so se razvozlali jeziki in razpoloženje ni bilo posebno dobro. Počasi so s-* raz vozi ja-li j.-ziki in vodja razstave me je naenkrat vprašal: "Kaj pa pravijo r.a Francoskem o sedanjem j oložajft ? * * Dvakrat nisem odgovoril. potem pa je rekel: "Vem. Francozi menijo, da je en fran- kjer so bile nameščene štiri stroj-ne"puške. Reif je razbil sovražni \oj in zaplenil vse štiri strojne puške. Reif je bil takoj imenovan za narednika, njegov poveljnik pa ga je predlagal za najvišje odlikovanje, ki ga sploh more dobiti navaden vojak. Harem perzijskega šaha je pred leti dobil dovoljenjeJ da se sme dvakrat na teden sprehajati po teheranskih ulicah. Ta sprehod se vrši v posebnih visokih vozovih na dveh kolesih, ki so od strani zakriti z belimi za-stori. Na posebno znamenje, ki ga daje sluga, ki teče pred sprevodom, morajo vsi. ki gredo mimo sprevoda, proč gledati. Tujci niso bili navezani na to odredbo iu vsled tega tem raje gledali in občudovali — v kolikor so jim to dopuščali zastori — šahove oda-liske. Kmalu nato pa je perzijska vlada pozvala zastopnike tujih držav, naj pozovejo svoje podanike, da vpoštevajo domače običaje. In tako imajo od tedaj ha-remske dame mir tudi pred tujimi radovedneži. Žena ovadila moža. Preti vojnim sodiščem v Vrati-slavi na Nemškem je bila obravnava proti učitelju angleškega jezika Haroldu Vhvteju. ki gaje ovadila njegova lastna žena, da je za angleške easopise pisal članke o nemški mobilizaciji. Sodniki so ženo vprašali, zakaj da je moža ovadila. Žena je rekla, da iz domovinske ljubezni, češ, ona da je Nemka, mož pa Anglež. A glej. v časih take vojne, kakor je «e-danja. v časih takega sovraštva, kakor je sedaj med Nemci vzplammtclo pri Angleški, pa je vojaško sodišče obtoženega Angleža oprostilo, čes. da je svoje članke pisal pred vojno in da ne verjame njegovi ženi. da je iz domovinske ljubezni ovadila svojega moža. Izvor naziva "Zapfenstreich". Da se je v tridesetletni vojni zabranilo ponočtio pijančevanje tli pa vsaj deloma omejilo, je u-kazal baje Waldstein. da morajo marketenderji v določeni uri zabiti svoje sode. Vsled udarcev na čep f Zapfen > so izvajali skoro gotovo naziv signala, ki kliče vojake zvečer v vojašnice. Za prvega Rusa, ki pride v Berlin. "Arbeiter Zeitung" poroča: V IVtrogradti je bila posebna slovesnost. pri kateri so se prodajale ruske zastave. Čistega dobička je bilo ."»O tisoč rubljev. Car je odločil, da dobi to svoto tisti ruski vojak, ki pride prvi v Berlin. Famflet na nemškega cesarja. Švicarske oblasti v Genovi so zaplenile pamflet na nemškega cesarja, ki so ga Francozi izdali •oski vojak toliko vreden, kakor j. ' '*.; . dva nemška; a Francozi nimajo 1,1 razsnJa''-ne discipline, ne generalov." Te- <«xr* daj nisem mogel več molčati. 'Mi „ ' ,Kje dom Je m<>j?" da nimamo discipline. Prav pra- .f"nkfiirterzeitung* piše: Ne- vite. tega nimamo, kar vi im-nn- I>n!"akoyana , nastale imamo! VOJ,ie J*' radostno pozdravljeno •pobrat« •nje ("eliov in Nemcev, ki so se že nedavno tega smrtno so-vražali. Kot dokaz, da so ta brat- oficirii zahtevati od vojakov..ska 'T'™ iskrena' * ^atrati , • .... . . . | poneineenje stare narodne pesmi zlezejo skozi sivankino uho. ... , . . .. . , f... , , r\ i |ceske. ki so jo Nemci preložili iz a inmaino generalov? Osebno - --- .. ... , . iceseitie. Staro kljubova no pesem enega, a tega poznam ^1 je general Joffre. 1 ne r»ovor Tete disciplino. Zato pa ljubezen oficirjev do vojakov in naklonejnost vojakov do oficir- naj In d poznam b-dobro: to nikoli nič vam. da ? približate. Razne zanimivosti. Junaštvo a vst r. prostaka. •pasti voj za hrbtom. Reif je ta-Bounierjem. Ta je bil poražen in koj zbral 70 mož in žnjimi udaril ubit; Joffre je zbral ostanke nje-1na Ruse. Z bajonetom je podrl gove armade, se je žnjimi vrnil na tla sovražnega poveljnika ter jc moj pojo zdaj . .. . . Nemci s Cehi pri proslavah voj->,,. 1 nporoeam ni|) 1|sp.,lov kakor jo ^ mu nikar preveč ne lleli|gko narotlno himno 0eika i narodna pesem je vzlic svoji ne-• dolžni vsebini v zadnjih desetletjih veljala za nekako narodno j bojno pesem. V zadnjih dneh pa se navadno skupno poje z nem-|ško himno in obenem se gode ve-Iz avstr. glavnega Taborišča manif,*staHje cesarja Vi-javijajo o nevrjetnih junaških či- ,JPina, 111 za To je bil nih. ki jih je izvršil prostak 31. P°v<>d da se je pesem na nemšči-domobranskega pehotnega polka n° pre,0Zll°- Julij Reif. V boju pri Suhodolu' Poslednja proiinja sdravnikova. dne 6. avgusta je kot prvi nava-| Ko je slavni zdravnik Janez lil na sovražne utrdbe in jih s peter Frouk ležal na smrtni po-svojimi tovariši zavzel. Reif je' stelji, je prišlo k njemu mnogo bil takoj imenovan za korporala. zdravnikov, ki so mu skušali z Dne 27. avgusta je s Četico 12 vsemi mogočimi sredstvi podalj-mož Reif vztrajal v najhujšem šati življenje. Tedaj pa se je topovskem ognju, dočim se je o-jFronk dvignil z največjo težavo stala stotnija petkrat morala u-.ter rekel: "Dragi gospodje! Zamakniti. .Tudi 28. avgusta se je hvalujem se vam za vaš trud, da Reif pokazal kot junaka na svo- me hočete pridržati pri življenju, jem mestu. Meti bojem je zapa- kajti prepričan sem. da mi hoče-zil, da skuša kakih 100 Rusov na- te vse najboljše. Toda povem na bojišče, premaeral sovražnika in prišel notri v Timbuktu. Govoril ni ves čas nič. Vrnivši se na pozval Ruse, naj se vdado. Ker sledečo dogodbico: V bitki prj Fontenav je bil neki francoski granatnik zadet naenkrat od desetih krogelj. Oez uro je bil še živin tedaj je med drugim rekel: 'Cez tega niso storili, je nadaljeval boj mu toliko krogelj, da bi bil samo tako uroešno, da je polovica rus-Jen človek ubit F' Vprašam vas Francosko. je.T>revzel Joffre vod-]kega oddelka padla, drugi pa so torej: "Čemu toliko zdravnikov, stvo vojaške šole. postal brigad-: utekli. Nato je Reif s svojo Četo da bi se preprečilo, česar se ne ni general in se posebno posvetil J naskočil neko sovražno pozicijo,'da več preprečiti F' ® jigsslofanski Et ® Kiti!. Jidniti a (akorporirao« do« 24. januarja 1901 t državi Sedeš ▼ ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIKI: Predsednik t J. A GERM, 507 Cherry Way or box 17 Bred dock, Pa. Podpredsednik t ALOIS BALANT, 112 Sterlini Ave, Bar berton, 0. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, MiniL Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. 1CARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, III NADZORNIKI: MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich-PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HL JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O, JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: fRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH P1SHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waih. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od drnštva itv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 9G1, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli Ijstve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov se nebode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA'-'. Potne črtice Nike Ce-gare-ta. fikaga. na Vest Zajd. Spoštovani g. uradnik: — Zadnjič sem Vam bil obljubil poročati kaj iz tega mesta, kamor sem jo priromal že pred 14 Mnevi. Da se bomo pa razumeli, naj Vam naj prvo naznanim ali pišem, krt ko s«- mi j«* v mestu Lasale godilo. .Mi ni to čudno, da je tuna zapadu toliko mest. slovenskega izvirnika* Noben profesor žeja grafi je mi ne ho oporekal, da nimam prav. če trdim, da so mesto Lasale Slovenke ustanovile. Jaz si predstavljam pričetek tega mesta takole: Pred več in več leti nazaj, ko je bila na Kranjskem še Napolejo nova vojska, je zl>ežalo od tam iz strahu dosti žensk v Ameriko. Bile so doma iz Gorenjskega. Dolenjskega in iz Notranjskega. Dospe vš i v Lasale, se niso mogle zastopiti radi fantov ali pa ženinov. Kadi tega so se večkrat prič kale, fajtale in medsebojno lasale. Vidite, — zato se pa ta kraj še dandanes zove Lasale in se lw> naziva!, dokler bo reka lie nos mino njega tekla. Ta slovenska naselbina se mi je zelo dopadla, razun angleškega hotela na Men št rit u, kjer še ol>risar ali tavelnov nimajo po sobah in pa — vode za umivanje. V tem mestu stanuje kakih 1500 Slovencev in Slovenk, bebitov, otrok, dečkov in deklic itd., kar k rodbinam spada. Jaz mislim, da jih je v Lasale največ iz krške komisije, osobito pa iz Račija in Kumljanskega, odkoder smo jo tudi mi sem privandrali. Dosti rojakov ima svoje hiše ali domov ja; delajo pa največ v jami ali pa v cementarni. Imel sem hvala Rogu tudi jaz priliko, da sem videl kako se črn dija-mant iz šef ta hajsa ali vleče. O-gledal sem si znario cinkarno ter cementarno. — Zelo ae mi dopa-de, da je v Lasale skoro pri vsaki hiši kuhinjski vrt, kjer raste: etidibja, fižol, pesa. selena, ku-maree; pa tudi naše starokraj-ske rože je videti: rožmarin, ro-žeukraat, nagel ni,' pržilka, maje- 1 kaj lahko za svoje fante dišeče j "pušelee", žene pa za svoje može okusn«- "ajmohte" in potice, j Pivo je ondi po salonih ravno-tako rumenkasto, kakor tam pri i Krugeleabirtu v Ričvotu; likerji so vsi drinki samo po nikeljnu, , ker se pije običajno vLsko pred i ječmenoveem. Naši Slovenci kaj radi igrajo j v zabavo doma karte. V Lasale imajo tudi starokraj-i ske vrst»* kegljišča in haline. Dostikrat kak rojak kakega prašiča ali koštruna na p raj z zadene, če ne dela preveč lukenj na kegljis-<"- i ali v planke. Slovenci se tudi tukaj za evropsko vojsko zelo zanimajo. Eni držijo z Avstrijo, drugi s Srbom, j tretji z Rusom, eni pa celo z nemškim Miheljnom. — Vsakdo glaj-ha torej enega cesarja. Tudi mene so "engavli" nekateri rojaki. ' ,k ;t stekti| na bojišču polja. da izidejo no- *vhuo s!ay°- Po8ebno sijajno so se držali naši spodnještajerski fant- rna: \ ki bodo predstav GLAS NABODA;, 6. OKTOBRA, 1911. ( stvo v Lipi nad Nemce, srbofilstva. Vrbo, Slovence inj Ker bi širša DAROVI. Za rojaka John Zupana, R. F. javnost mogla soditi napačno, se)D. 12, Box 13, Grove City, Pa., .....d arotrgakega eeiarja 1" v brtW »'ri Rava Ruski 26- in • ilnnasbilnika na Dunaj in I"4- "'»lista. Zborni poveljnik je ili razglednic o dogodkih na* |,olk I>onovu° pohvalil. Množili. Razglednice bodo pri-"1 ' ^rainosemdesetnikr' so si .■ » fotograftčnili posnetkih. /a"luž,h z J«n**kimi fini kolajne. >ta l>o stala 15, druga 2«> v Poroi',,a- da ->e imel 87- Polk •i-st b d. ProP ilka Vencenc Stcinbrecher. Na bojišču pcdel. Dne 2 J. a v g. padel v boju pri Krasniku c. kr. nad poro*'nik dragonskega »Ika št. :{ Alfred baron l^iaarini-ibhinitz. Ranjenci. V ljubljanskem I^o- iii-ŠT-ti so na.sledftji ranjeni vojaki: Jožef Iskra. 97. pešpolk; Anton Koder pespolk: Fr. Peterinan. pešpolk; Fr. Podpornik, domobranski polk št. 27; lovec Jo-/.« f Kožnik ; lovc-e Ferdinand Rus. Ozdravljenje ranjencev. Zdravniki, ki zdravijo v Ljubljano do-sle ranjence, pravijo, da zdravljenje hitro napreduje. Rane so iz večine lahke, vnetje ran je redko. Vv!ed hitrega zdravljenja so že v Po znižani ceni! Amerika in Amerikam Spisal Rov. J. M. Trunk: je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je Tesana ▼ platno in za spomin j ako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n izplačala, zato je cena r^'wina. da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovčnic Publishing Company, 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. ROJAKI NABOCAJTE SE NA SLOVENSKI DNEVNIK V "GLAS NABODA", NAJVEČJI DRŽAVAH. v. -Z '- . • - . • ""---. GLAS NARODA, (S. OKTOBRA, 1914. g možEF, n je na štet. BUmtii SO. stoletja. » . . j > « . ■> Spini Holt W. Whit«; u "Glas Naroda1' priredil*** WMA (Nadaljevanje.) — V Petrograd toraj! — je premišljeval. — Hm, Petrorad mi j • pr»«*»'j znan, toda kaj to pomaga! Carjeve ječe so močne, in le malokoga pustijo notri. K« r mu ni drugega kazalo, je brzojavil Strongu in ga vpra-Ift za avet. Strong se je brzojavke zelo prestrašil, obupal pa vseeno ni. — il pri svojem prijatelju, uglednem državnika, potni list za Rusijo. Potni list se je glasil seveda na tuje ime, ker se mu je zdelo prenevarno, da bi se izdal za to. kar je v resnici. Vožnja je bila silno dolgočasna. Prav vesel je bil, ko se je vlak ustavil ua petrograjvki postaji. Ker je imel pri poslaništvu nekaj prijateljev, je šel takoj k njim in jih prosil, da bi mu pomagali poizvedovati za Ifuntovo. Pomoč so mu drage volje obljubili, čeravno KO pri tem odkimavali z glavami, češ da se v tem pogledu ne bo dalo veliko storiti. Po preteku nekaj dni je prišel k njemu prijatelj Rigely z novico, ki pa ni bila zanj posebno vesela. — Gospodična Huntova se nahaja v trdnjavi Sv. Petra in Pavla. — Ali veste, kaj bom napravil? — ga je vprašal prijatelj. — Jaz bom »el takoj k generalu Revalu. — Kaj ni general Keval načelnik petrograjske policije* — Dh. t'« on ne more ničesar opraviti, je vsaka druga beseda zastonj. — Hvala Vam, dragi prijatelj! 1"sluge, ki mi jo boste napravili, ne bom nikdar pozabil. Z li se mi, pa da bi bilo boljše, če bi sel sam; seveda kako priporočilno pismo mi morate dati. — Nikar ne hodite, ker ne boste ničesar opravili. Poskušal bom. Ce bo mene spodil, je Vam pot k njemu še vedno omo storili mi. Vrnil se bom k Strongu in mu povedal. Njegove bombe razrušijo vsako trdnjavo, kjer je zaprta moja nevesta. General ga je. jezno pogleda!. — Ali res nameravate kaj takega? — Da res. — No, bomo potem videli. Kaj pa hočete sedaj storiti? Ali imate mogoče še kako prošnjo do mene? — Zaenkrat hi Vas prosil, kakor kavalirja, da pazite na gospodično Huntovo, da se ji kaj hudega ne prigodi. Ce bomo kdaj odhajali iz Petrograda kot zmagovalci, se bomo brez skrbi tudi Vas spomnili. — Ce Vam morem kaj svetovati. Vam svetujem to: takoj, ko sem Vas videl, ste se mi priljubili. Zapustite še nocoj mesto. Vsa ko uro so Vam lahko vladni detektivi na sledu. — Dobro, takoj bom odpotoval. Na poti se mu ni nič posebnega prigodilo. Ko je dospel v Bom-berg, bilo je naslednji dan okoli polnoči, ni bilo pripovedovanju ne konca ne kraja. Strong ga je spraševal o vseh mogočih stvareh, in vprašanja so se tako hitro vrstila, da skoraj ni mogel sproti odgovarjati. — Sedaj pa res ne smemo izgubljati časa — je rekel slednjič. ITpam, da bodo na*i zrakoplovi kmalo zgrajeni. Ilangley, kako kaj napreduje delo f H — Izvrstno; trije so že gotovi. Posebno model "State" je izvrstno obnesel. — Potem se pa že lahko nocoj zvečer podamo na potovanje. Ilangley, Ti ostani tukaj, in nadzoruj delo. Ce bo šlo vse po sreči, ae bomo kmalo vrnili. "State" je bil gotovo petkrat večji kot "Victor". Nanj je šlo skoraj pol stotnije vojakov s častniki vred. Celo noč so se pripravljali na odhod, proti jutru so pa odpluti. Čimbolj so se približevali ruski meji, tem bolj mrzlo je postajalo. Nad Petrograd so dospeli pozno ponoči. — Sedaj pa čakajmo — je rekel Strong — pred jutrom tako-alitako ne moremo nič opraviti. Ko se je zdanilo, se je približal Strong s svojim zrakoplovom carski palači, vzel v roke daljnoglas in zaklical: — Jaz sem Strong, vladar Balkanije. Na vojno sem dobro pripravljen, vendar mislim, da se bo dalo vse mirnim potom urediti. Iz zanesljivega vira mi je znano, da imate zaprto gospodično Huntovo v trdnjavi. Ce mi jo izročite, bora tako mirno odšel kot sem prišel. Ce tega ne storite, se bomo drugače, pomenili. Gotovo Vara je znana usoda Bornberga. Na ulicah se je zbrala velika množica ljudi, ki so vsi s strahom pričakovali, kaj se bo zgodilo. Kmalo j<* dospel odgovor, ki se je takole glasil: — Car je dal dovoljenje, da Vam izročimo gospodično Huntovo,- ker noče, da bi se ljudstvo po nepotrebnem vznemirjalo. Po preteku pol ure jo boste dobili v parku izven mesta. Strong je bil s tem odgovorom zadovoljen. Takoj je rekel Bel-inighamu, da naj se približa parku in ostane kakih petdset čevljev nad zemljo. — Ne boj se, ničesar se Ti ne bo zgodilo. Kakor hitro Te bo kdo »kušal napasti, bom vrgel na kraljevo palačo par bomb. da bo to zaleglo. < Bellingham je ves vesel odplul proti parku. Strong ga je ne-pričakoval. Mislil je že, da se mu je pripetila kaka nesreča, ko se je naenkrat prikazala v daljavi "Di". Vzel je v roko daljnogled, pogledal in se prisrčno zasmejal. Gospodična Huntova in lord sta ae držala v tesnem objemu. — Glej, ga glej! — ga je dražil pozneje. Kdo bi si mislil kaj Ti si še prej prišel do svoje neveste kot jaz, ne veš, kako se je revica bala. Štirje kozaki so sledili vozu, s katerim so jo pripeljali. Oba sva mislila, da bodo začeli streljati, ko se bova vzdignila v zrak. — Saj sem Vam rekel, da se Vama ne more ničesar pripetiti. -o- Ko je slišal prejšnji kralj Balkanije. kaj se je zgodilo na Ruskem. ni same jeze vedel kaj početi. Proti večeru je poklical v sobo svojega zaveznika Ludovika Silvanskega in mu precej osorno rekel: — V štirindvajsetih urah se mora odločiti. Videla bova, kako bo padla kocka. Ce pade ugodno za Stronga, sem jaz enkrat za vselej izgubljen. Na vsak naein pa moramo takoj odpotovati. — Kam? Pa vsaj ne v Balkanijo? — To je moja stvar. Mogoče misliš, da si ne upam tja? Sicer naj pa to ostane zaenkrat še na strani. Ti boš napravil ono, kar Ti boni zapovedal. Ludovik je prebledel. — Kaj naj vendar storita samo dva v Bombergu ? — je premišljeval sam pri sebi. — Ali ni to naravnost blazna ideja? Dva proti celi armadi, ki je sedaj gotovo vsa na Strongovi strani? (Dalje prihodnjič.) je uiKin^ 30 dni prosto za poskušnjo Podpišite svoje ime v KUPON spodaj ter nam ga pošljite takoj, nakar vam pošljemo na dom _ VIKTOR GOVOREČI STROJ ali COLUMBIA FONOGRAF ter 12 spevov ZASTONJ za 30 dni na poskušnjo. Po 30 dneh poskušnje, ako ste zadovoljni, lahko obdržite stroj ter plačate $2.00 NA MESEC S strojem vam pošijemo pismeno i*mstvo za 15 let. Ta kupon je dober za vse dele Združenih držav in Canade. Odpošljite ga takoj na _ SAUL BIRNS, 117 Second Ave., comer 7 Street Dept. 133, NEW YORK. Victor Ime Columbia Naslov Ze odjemalce v New Yorku imuno odprto zvečer in ▼ nedeljah. Hfas ksjiisi "TOJSKA MA yde4 vsestranske ielje l! mo Tti irtiaov to kajige hi |o sedaj mi, rojakom na m»s-IftfO. Knjiga "Vojaka na Balkan*" sestoji iz 13 posameznih seiitkov, obaegajočih skupaj n* veijsm formatu 192 strani. Delo j« o-pramljeno i 255 slikami, tikajo če m opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. SeSitkom j« prideljen tudi večji slovenski aemljevid balkanskih držav. Posamezna zvezke ja dobiti 9* lis, vseh 13 sesitkov skupaj pa ■tu« s poštnino vred |L8I. Ns roii ss pri: Slovenia Publishing 60^ 81 Cortlandt St.. Nov York Gitf PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Psu, okolici naznanjamo, da js NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, CaL: Jakob Tiovsin. Denver, Colo.: John Debeve in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jsm-nik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon). Walsenbnrg. Colo.: Ant. Saf-icli in Frank Blatnik. Indian opolis, Ind.: Alois Bud-man. Depue, HI.: Dan. Bsdovinac. Chicago, HI.: Frank Jurjovee. La Salle, HI.: Mat Komp. Joliet, I1L: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Wankegan, HI.: Frank Pet-k o vse k in Math. Ogrin. So. Chicago, HI.: Frank Cerne. Springfield, HI.: Matija Bar-boric. In okolico: Frontenac, Kans. Frank Kerne. Mulbery, Kans. fat okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel ?haltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico: B. Kotzian. So. Bange, Mich, in okolico: M. D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Duluth, Minn.: Joseph Shara-bon. Ely, Minn, in okolico: Ivan Gonže. M. L. Kapsch in Jos. J; Peshel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L VeseL Hibing, Minn.: Ivan Pouie. Nash wank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro- vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceia-rek. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor ka. Cleveland, 0.: Frank Sakser, J. Marinoič, Chas. Karlinger in Frank KovaSič. Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar. Bar be ton, O. in okolico: Alois Balant. Collinwood, O.: Math. Slap- nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1735 E. 33. St. Youngs town, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Or eg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarieh. Braddock, Pa.: Ivan Qerm. Bridgeville, Pa.: Rudolf Ple-tersek. * Bnrdine, Pa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-lich. Broughton, Pa. in okolico: A Demšar. Export, Pa. in okol5ca: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Yalentin- 5ic. Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drašler. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre- aja. Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. Moon Bun, Pa. in okolico: Fr Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa pič. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan. Wiliock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel. Winterquarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Bavensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. ip okolica: Frank Kccijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-feL Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Ssta-rich. West Allis, Wis.: Frank Skok. Bock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka stran je 104 pri 13$ palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena. samo IS centov.' Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo^posamezne države. Pošljite 25c. alijpa 15c. v znamkah in natančen naslov 0 in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem I odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Mr. M. PAPI0, 128 Frederick St., Steelton, Pa* nas zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH ®> ® & NAJBOLJŠA ® e> ® e> SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA >lishing Co., Cortlandt Street, New York, N. Y. ▼ »late itam $UQ. Ifljald ▼ Qenlaad, 0. Mt ■to t — ,16M8LCMrAfC^ It K. FodplMBl Je tenejditeti naioapeinu -6e tinkture ne ■veta Alpen-tinktare ta ▲toenpeeede - Ženskem ta Boikim, ke- terf jor«Wjo. sreeteja »!•■ ■tih tednih leeie popolno- bpedeU In ne bode eeiveU. ____ _ _ Revno teke ______ iHiitrtirtilli hrertr M —* bodo ispedele ta ne bodo poetele »ive. O toka i dni pepolneme aedzevim revmeHeem. koetfboLtr-cenje po rokeh. noseh in hihtenicL Kene, opekline. bale. tore, krute in karje oCeee, bredevtee, potenje no«, sebline Itd. odetranhnv twhtak Moje » Jrevile m registrirane v Weehingtonn. snemenje. de *o čiste in najbolj eapeine Putti tekoj pc ceniki Potljem ge eeetoej. JAKOB WAHClC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. N. B. Onem. U U rabil ntj> edrevfle bree 1600. Amerika in Amerikanci. ■pisal ^Pmncoska^parobrodnaSclružba.)) DlnninTrh "do Havre/ Pariza, Švice, Inomosta in Liubljane, Poitsl paniki ses IAKOVENCT ^eeldve^viiehe [ 3I**LA SAVOIE" H dva vlieke rXAILOKRAIME* eeldve viiake "LA FRANCE* 3ee!«tiri!vijak«* birmi paniki M i ''Chicago", "la Tonraine", "RoGhamb€an"in "Niagari" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK •oner Pear! It, (Tkesabrongk Binding« Poštni paniki odplajtj« vedae ok sredah U pristaniiia itarfito vf v. a, ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJ VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. j. Uomnia Publishing Oompanj ja prevzela t zalogo rojakom 2e znano knjigo Bar. J. AMERIKA Ni nai namen izreči na tem silita kako kritiko, paS pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak t Ameriki, bodisi t lasten poduk, bodisi kot darilo avojeem in pcaamezpikov. na katerih bo t atari domovini, kjer as gotovo zanimajo stariii ali sorodniki sa deželo, t kateri biva kak član družine. Knjigo kram nebroj le-marsikdo zapazil ali samega aebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo ae le, da je povpraievanja po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker ae ni Tprisorift sanjo kričeče reklame, s katero sa spra-vi t avet marsikatero drugo, Toliko manj vredno knjigo. Posebno primerna ja knjiga kot bo£i-ni dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno t platno knjigi jo $2.60 s poitntno Za isto ceno ae odpoBje knjigo na katerikoli naslov t stari saovinL .v- W Denar mecete proč! ako ne podpirate svejega rojaka. Pri meni dobite izvrstno domače vino galon po 7 5 c. in več. Pri odjema ▼•£ kot 10 galon dajem popust, ter se posebno priporočam elavnim »lovenekim druitvam ob priliki kake veselice, tudi onim sa svatbe. V zalogi imam izvrstne domače klobas« in vsakovrstno grocerijsko blago, katerega ljubi nal narod. Pošiljam denar na m strani sveta in parobrodne listke za vac proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam, in kupuiem avstrijski denar. 8 tvrako Frank Sakser sem v trgovski zvezi. Upravljam vsa v notarski posel spadaj »Ce dela, ker • javni notar. (Notary Public.) frank: 1IS1 V. 22ad Strast JURJOVEC cVfnff, n. PHONE 24S Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, izvrBtne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-akih črt. POŠILJAfdenar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVUAfvse v notarski posel spadajoča dela. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK sds. drž. .naroČite se nanjs