MLABOD
L W & I 1^ 0	■*imira*wn°iiiTMrwMyimsa"irii*niBKraviiii=fira
leto XXI, 31. 01. 1995, številka 1
NEKAJ O STATUTU "LABODA",
tovarne oblačil, d.d., Novo mesto
m	v ■■	um m m
Letošnji cilji
7
Pet temeljnih sklopov osnovnih poudarkov letošnjega leta prinaša opredelitve teh ciljev in nosilce odgovornosti. Iz tako zastavljenega pristopa k delu povzemamo nekaj tistih, ki pomenijo novost ali imajo še poseben poudarek. Temeljni cilj prinaša tudi intenzivno prisotnost na trgu, predvsem tudi lastni prodajni slog ter zaokrožitev dosedanjih programov v dve osnovni kolekciji -žensko in moško (kot smo že pisali se vračajo v naš program tudi suknjiči in hlače, kar bo ob srajcah zaokrožilo tudi *“) moško kolekcijo).
Tržni cilji postavljajo na prvo mesto j povečano prodajo lastnih izdelkov in J delež prodaje po naročilu. Med letošnjimi tržnimi cilji je tudi povečanje prodaje vrhnjih oblačil - tako v ženskem kot tudi v moškem programu. Razvoj in trženje blagovnih znamk je naloga, ki je bila sicer že zastavljena, letos pa ima še poseben poudarek, saj je naša ambicija prodreti na tuja tržišča tudi z drugimi lastnimi blagovnimi znamkami. Začetek je bil z znamko Peter Bensen. Zato se bomo letos prvič predstavili tudi na sejmih v tujini.
Tudi delež prodaje v lastnih trgovinah bomo povečali. Pri dodelavnih poslih pa je treba izboljšati cenovne strukture.
Tretji sklop zajema proizvodne cilje, kjer je poudarek na specializaciji tovarn in enot znotraj teh glede na strojno opremljenost in kadrovske zmogljivosti ter prestrukturiranje Ločne za program VO in sestavljanje univerzalnejših brigad za predelavo manjših nalogov iz raznovrstnih materialov.
Nabava se sooča s klasičnimi nalogami - zniževanje cen osnovnega in pomožnega materiala, zniževanje njegove porabe ter zniževanje stroškov po stroškovnih mestih.
Kadri so peti sklop v izhodiščih plana, med vsebinami tega sklopa pa je tudi obnavljanje fluktuacije v programu VO, organizacija funkcionalnega izobraževanja strokovnega kadra in vzpostavitev sistema nagrajevanja, ki bo temeljil na doseženih rezultatih.
Statut je temeljni pravni akt delniške družbe, ki ga je delavski svet našega podjetja sprejel na 4. seji 27.12.1994, in sicer skupaj z aktom o lastninskem preoblikovanju. Zakon o gospodarskih družbah predstavlja temeljni okvir in določa nekatere obvezne sestavine statuta delniških družb, med drugim tudi to, da mora biti izdelan v obliki notarskega zapisa.
Statut družbe "LABOD", tovarne oblačil, ima XIII. poglavij, in sicer:
I. Splošne določbe - določba o firmi in sedežu,
E. Dejavnost družbe dejavnost je opredeljena po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti
III.	Čas ustanovitve - družba je ustanovljena za nedoločen čas
IV.	Osnovni kapital - določbe vsebujejo razdelitev osnovnega kapitala na delnice, določene so oznake delnic in postavljena je zahteva o odprtju delniške knjige z vpisi vseh imenskih delnic
V.	Pravice in obveznosti imetnikov delnic na podlagi ZLPP
določbe opisujejo vrste delnic po oznakah
VI.	Povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala določbe vsebujejo določila o načinu, postopku in pristojnostih v zvezi z povečanjem in zmanjšanjem osnovnega kapitala
VIL Organi družbe v statutu so opredeljeni organi:
-	Skupščina, ki jo sestavljajo imetniki
delničarji,
-	nadzorni svet, ki šteje 6 članov,
-	uprava, ki jo sestavljata 2 člana
VIII.	Notranja organizacija družbe - določeno je, da o notranji organizaciji odloča in sprejme poseben akt generalni direktor
IX.	Letno poročilo, dobiček, dividenda Določbe določajo poslovno leto in bistvena med njimi je
določba, po kateri mora najkasneje do 1.7. tekočega leta uprava predložiti skupščini in nadzornemu svetu letno poročilo za preteklo leto.
X.	Obveščanje družbenikov Določba je obveznost družbe in pisnega obveščanja - oglaševanja o poslovnih rezultatih delničarjev.
XI.	Splošni akti družbe Določeno je, da Skupščina sprejema splošne akte.
XH. Prenehanje družbe možno je le v skladu z zakonom.
XIII.Končne in prehodne določbe - Določilo je, da z uveljavitvijo statuta d.d. preneha veljati dosedanji statut ter da se ostali SA uporabljajo kot akti družbe, če niso v nasprotju z statutom. Za uskladitev je zadolžena uprava, in sicer najkasneje v roku enega leta.
Pripravila: M. Novak
V današnji številki:
•	Prva letošnja številka Laboda predstavlja osnovne sklope letošnjega plana in iz tega je izpeljana tudi večina vsebine.
•	Pogledi direktoric tovarn vrhnjih oblačil, letošnje naloge. V prihodnji številki bomo predstavili to temo z "očmi" direktorjev sedanjih tovarn srajc in bluz.
•	Pogovor z direktorjem komercialnega sektorja g. Marjanom Vodopivcem o realizaciji planskih nalog
•	ISO bo naša redna tema - tokrat nas g. Škrinjar seznanja z zastavljenim potekom dela in pojasnjuje posamezne standarde, kar je zanimivo (in poznavanje nujno) za nas vse.
•	Sprejet je bil statut - spoznajmo poglavja, ki jih zajema.
POGLED NAPREJ
Kako se bodo direktorji tovarn lotili letošnjih nalog, kje bodo skušali izboljšati pristope in kako ocenjujejo možnosti, bomo brali v tej in v prihodnji številki časopisa. Tokrat najprej tovarne vrhnjih oblačil:
Angelca Blatnik - Tip-top: Sodeč po oceni kolekcije za domači trg, je pred nami zelo težka sezona. Modeli so izredno raznoliki in zelo zahtevni. Pliseji v oblekah in krilih, platnene bermuda hlače, svileni kostimi in še kaj. Upajmo, da se že tako težkemu stanju ne bodo trajneje pridružili še problemi okoli pomo-žnega materiala, ki se na začetku leta že nakazujejo. Tudi vprašanje kakovosti podlog se odpira... skratka, nakazuje se dokaj težka situacija, ki onemogoča tekoče delo. Tak je začeten pogled, toda s trudom vseh v verigi bomo gotovo kos nalogam. Poleg slabosti, ki že pridejo v tovarno, pa moramo postoriti še nekaj lastnih nalog.
Toliko o domačem trgu, za izvoz pa bomo tudi v tekočem letu delali klasični Jobisov in Joopov program, pri čemer smo se oddahnili. Saj je sprva kazalo, da znamo dobiti tudi za tega našega tujega partnerja novo delo. Odnos domači trg in izvoz je bil v Tip-topu zadnja leta 32-68 v korist izvoza.
Če ne bo prihajalo do večjih in nepredvidenih odsotnosti, sem prepričana, da bomo s skupnimi močmi dosegli pričakovan rezultat. Seveda pa bo moral vsak opraviti svoje delo. Naša naloga je izboljšati notranjo pripravo, brigadirji morajo še vedno razčiščevati tehnologijo, ker je dela ob majhnih nalogih za eno tehnologinjo, ki nadomešča izkušenejšo, ki je na porodniškem dopustu, preveč. Nekaj izboljšav oziroma obnov bi potrebovali pri strojni opremi, predvsem pa bi morali posodobiti tračne žage v krojilnici in vsaj dve preši v likalnici. Skratka, nič lahkega nas ne čaka, toda prepričana sem, da bomo zmogli.
Nada Mohorič - Zala: Tako kot je delo za domači trg in za izvoz zastavljeno, je dobro. Ce nam bo ob tem uspelo tekoče težave, ki pa nastopajo dnevno, tudi sproti odpravljati, lahko upamo na uspeh. Opozoriti moram predvsem na težave pri pripravi nalogov za domači trg, ki so nepopolni,
pri katerih prihaja do napak v krojih in ki povzročajo zastoje. Gotovo so tudi za te pomanjkljivosti vzroki še kje drugje, toda proizvodnja mora svoje narediti in pričakuje popolnoma pripravljeno delo.
Kar se tiče premikov, ki jih moramo doseči v Zali, so vezani na strojno opremo, ki jo moramo postopno in vztrajno obnavljati, nujno pa bi se bilo na tem področju takoj lotiti likalnice. Tu je oprema zelo iztrošena, delo pa zato še toliko težje. Če že ne moremo pričakovati prostorske rešitve za likalnico, bi bilo nujno zamenjati vsaj opremo. Tudi krojilnico moramo povečati in s tem v zvezi potrebujemo eno mizo. Za 4 ure smo z letošnjim letom uspeli zagotoviti medfazno kontrolo. Delo je zastavljeno tako, da dnevno spremlja odgovorna oseba delo posamezne šivilje in sproti reagira in usmerja. To je bil nujen korak, sicer -glede na izredno visoke zahteve tujih partnerjev; - ne bi imeli več varne prihodnosti. Enak kriterij pa bo veljal seveda tudi za domači trg.
Najtežje pa je v Zali na področju kadrov. Zdesetkani smo pri številu zaposlenih in zelo tesno nam gre pri organizatorjih dela. Zato si moramo pri delu zelo pomagati in vsak mora svoje delo sto in še večodstotno opraviti. Tehnolog, na primer, mora v celoti preštudirati delovni nalog, da je v naprej vse do podrobnosti pripravljeno in da brigadir v traku rešuje le še finese, ne pa, da bi se loteval razčiščevanja. Tega si enostavno ne moremo privoščiti.
Težko je delati torej predvsem zaradi nepopolnih delovnih nalogov in predvsem zaradi pomanjkanja kadrov v Zali. Toda potrudili se bomo in bo šlo !
Marjeta Bevec - Temenica: V
Temenici gledamo na letošnje leto s kančkom bojazni. Težko bo predvsem zato, ker so zelo visoke zahteve tako pri tujih partnerjih kot tudi za domači trg.
Za domači trg je problematična priprava dela, in sicer vse od nepopolnih nalogov do težav in napak pri krojih. Usklajevanje nam vzame veliko časa, načenja pa seveda tudi kakovost našega dela. Po mojem mnenju so službe pred proizvodnjo premalo povezane in usklajene, premalo je njihovo delo dorečeno. Glede strojne opreme nam manjka predvsem navadnih strojev in pa preša za sprednje dele. Pri kadrih, zaenkrat, nimamo težav. Nastale pa bi, če bi prišlo do daljših bolniških odsotnosti, ker nas je prav toliko, da mora biti vsak stoodstoten in si izpadov ne moremo privoščiti.
O lastni organiziranosti bi tudi lahko ' še kaj dorekli, predvsem pa menim, da bi bile nujne izmenjave med tovarnami s sorodnim proizvodnim programom. -Vsaka ima nekaj dobrih rešitev, vsaka nekaj slabosti in konkretno sodelovanje bi bilo vsem v prid.
Mislim, da bo - kljub uvodnemu po-vdarjanju naših slabosti - vendarle šlo. Čeprav se v Temenici zelo bojimo poletja, ko je vročina nemogoča in "duši" uspehe in kakovosti. Tudi na tem področju bo treba nekaj storiti.
Iz Delte (na posnetku) iz ostalih tovarn srajc in bluz pa več v prihodnji številki.
O spremembi strukture našega proizvodnega programa, ki zajema širjenje sedanjega programa VO ter vpeljevanje moškega dela vrhnjih oblačil (suknjiči in hlače)
Marjan Vodopivec, direktor komercialnega sektorja:
VSE ŠE NI STORJENO
Odločitev o spremembi strukture našega proiz-vodnega programa izhaja iz dveh osnovnih u-gotovitev-povečati moramo prodajo na domačem trgu, v izvoznih dodelavnih delih pa je že nekaj let trajajoče zmanjševanje oziroma je vse
več težav pri pridobivanju poslov v programu srajc in bluz, ki bi nudili primerno pokritje. Zadnja leta smo bili primorani sprejemati tudi taka izvozna dodelavna dela, predvsem v srajčnem programu, ki niso dajala primernega pokritja, kar je bilo vendarle kljub vsemu ugodnejše, kot ostati začasno brez dela. Daljni vzhod je pri predelavi srajc tako konkurenčen s ceno dela, da se je pač nujno treba preusmeriti na druge, donosnejše in zahtevnejše programe. Ugotovitev v naši hiši ni nova, saj je naša izvozna
ZAPOSLOVANJE 1994
Število zaposlenih se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo za 36 delavcev; največ v proizvodnji. Fluktuacija je bila 5,75 %.
V obdobju januar-december 1994 je iz podjetja odšlo 118 delavcev; 29 se jih je upokojilo, 45 jih je poiskalo zaposlitev v drugih podjetjih, 29 je bilo zaposlenih za določen čas, pod ostala prenehanja 15 delavcev so všteti delavci, ki jim je zaradi operativnih razlogov prenehalo delovno razmerje, oziroma so ostali doma.
VZROKI ODHODA
Organ.enota	inv.up. pred.up. pol.st. upok.		v drug. pod.	dol. čas	ost. pr.	skupaj
LOČNA	1	3	-	4	-	-	8
LIBNA	5	1	5	9	2	22
DELTA	3	3	2	4	13	4	29
TIP-TOP	-	4	6	3	3	16
TEMENICA	2 2	-	2	2	3	11
ZALA	-	1	15	-	3	19
STROK.SL.	2	-	9	2	-	13
SKUPAJ	13	8	8	45	29	15	118
V podjetju	smo zaposlili 84 delavcev in sicer 65 za			določen čas		- opravljanje
pripravništva in nadomeščanje daljše odsotnosti in 19 delavcev za nedoločen čas.
VZROK ZAPOSLITVE
Organ, enota	Prip.dol.č.	nad. dalj. ods.	nedol.č.	Skupaj
LOČNA	9	-	-	9
LIBNA	13	3	-	16
DELTA	17	-	-	17
TIP-TOP	6	-	4	10
TEMENICA	3	-	-	3
ZALA	11	-	-	11
STR.SLUŽBE	2	1	15	18
SKUPAJ	61	4	19	84
9 delavcev je bilo razporejenih iz ene organizacijske enote v drugo.
Pripravila Silva Pezej
služba na te nujne premike že opozarjala, osnovni vzrok, da do spremembe programa še nismo prišli, pa je v tem, da tovarne srajc in bluz nimajo tehnološke pare. Ta je osnovni pogoj za predelavo vrhnjih oblačil in pomeni seveda določeno investicijo. V Krški Libni je ta že izpeljana, rekonstrukcija poteka tudi v Ločni. Torej, zadnji prijemi omogočajo prestrukturiranje proizvodnje oz. našega proizvodnega programa predvsem srajc na povečanje vrhnjih oblačil. Obstoječa raven predelave srajc in bluz pa bo zagotavljala pokrivanje zahtev domačega trga kot tudi izvoza v zahtevnejšem nivoju izdelkov. Ob tem je treba reči, da imajo naše srajce in bluze zelo visoko mesto na domačem tržišču in tudi v bodoče si ga bomo prizadevali zadržati. Ob tem dodajmo še podatek za Delto, kjer na srajčnem programu nimamo nobenega tujega partnerja več, obseg predelave srajc pa je zmanjšan na račun predelave jersej programa in zahtevnejših bluz. To pa je tudi program, ki omogoča boljše pokritje.
No, ob že omenjenih investicijah v tehnološko paro in določeno strojno opremo pa je treba poudariti, da je treba - ob spremembi programa -vlagati tudi v znanje, v izobraževanje, v usposabljanje, skratka. Glede povečevanja prodaje na domačem tržišču pa naj - ob že povedanem -glede prisotnosti in nivoja srajc in bluz, s čimer se zares lahko pohvalimo, dodam še nekaj podatkov s programa VO. Zavedamo se, da je prihodnost v blagovnih znamkah, vendar samo ime znamke ni dovolj. Ta mora zajeti celovit pristop, in vsem segmentom mora biti dana enaka pozornost, ne le tržnemu. Poudaril bi nujnost kakovosti, ki mora biti enako prisotna od kreacije, konstrukcije in izdelave pa vse do načina prodaje in promocije. Zasledovanje tega cilja je treba vedno znova poudarjati, ker nas izkušnje učijo, da vendarle še ni vse postorjeno. Brez vsega tega pa cilj ne bi mogel biti dosežen.
Prenovljena likalnica Ločna
Šivanje bluz in lahkega ženskega programa v Ločni pravzaprav ni več novost. Zato smo tudi morali dopolniti likalnico te tovarne, ki je bila do sedaj opremljena le za likanje srajc, s posebnimi mizami in likalniki za lahki ženski program.
V razvojni službi je njen vodja ing. Vinko Blažič predstavil investicijo za lahki ženski program, ki je v skupni vrednosti (likalnica in nekaj obnovljene šivalne opreme) 216.000 DEM. V likalnici ima sedaj Ločna 11 novih kosov, ki v tovrstni opremi pomenijo vrhunsko kakovost. Pet miz imajo za likanje bluz. To so specialne mize firme Beit. Sest pa je univerzalnih miz za ženski lahki program. Oprema je oblikovana ergonomsko, torej je možna nastavitev višine. Ima možnost vklapanja vakuuma in nadtlaka (izpihovanje), možno pa je tudi reguliranje moči in, kar je še posebno pomembno, možna je precizna regulacija temperature likanja. Vse to poganja elektroparni kotel z močjo 40 KW, ki zadošča za skupno 16 takih miz.
Zagotovljena je bila tudi inštruktaža za likanje na omenjenih novih mizah, ki so se je udeležili tudi delavci iz Libne in Temenice.
Z omenjeno investicijo je Ločna torej opremljena za šivanje lahkega ženskega programa. Prostorsko pa je vse to zahtevalo tudi nekaj premikov. Del skladišča je predelanega v likalnico, ki je namenjena likanju srajc, v sedanji likalnici pa je postavljena nova oprema
Libn<) vodi Ivan Žoher
Vodstvo Libne je z novim letom prevzel g. IVAN ŽOHER. V Labodu je že 32. leto, začel pa je v Novem mestu, v mehanični delavnici. To je bila njegova druga služba, po osnovnem poklicu pa je Ivan Žoher strojni tehnik. Danes velja za enega največjih strokovnjakov v Labodu na področju konfekcije lahkega programa (srajce - bluze), kar je torej glede na prvotno izobrazbo presenetljivo. Ne pa, če poznate g. Žoherja. Natančen in študiozen je in vsakemu problemu pride do dna. Ob delu (večino let, potem ko je prešel Labodove faze od Novega mesta preko Kostanjevice do Krškega) je bil vodja proizvodnje. Ob delu je študiral in končal Višjo šolo za organizacijo dela.
Z novo funkcijo se njegove obveznosti bistveno ne menjajo - organizacijskemu področju proizvodnje, kjer je vedno največja problematika in teža, je dodano še personalno področje, o čemer, meni da se le dopolnjuje.
In kaj je prva in največja naloga ta čas za Libno? "Doseči je treba določeno stabilizacijo in dozoreti za realen pogled. Ne smemo si delati utvar, pa bomo lahko resnično napredovali. Vsak mora postoriti svoje in vsak mora vedno znova sebe vzgajati. Tudi ISO program je ena od nalog, ki nas na to napeljuje. Zavedati se moramo odgovornosti in dolžnosti, ne le pravic za vsako ceno in povsod. Zaupati moramo novemu mlademu vodstvu, ki je tesneje vraščeno v današnji dinamični čas."
Srečno, g. Žoher, ki bo v kratkem (prav
za ženski lahki program.	na Valentinovo) praznoval tudi svoj rojstni
Do preselitve dela likalnice (za srajce) bo v likalnici in adjustirnici Ločne še malce tesno.
BOGDEŠ SKRINJICA KOT ZRCALO
Pravijo, da je v svetu, kljub silnemu razvoju in napredku, človeški potencial še vedno najbolj dragocen. Tako marsikje še poznajo skrinjice, kamor delavci, anonimno oz. pod šifro, oddajajo svoje predloge. Marsikje te predloge nagrade, kakršnikoli že so. Kajti spoštujejo prizadevanje vsakogar. O tem piše v svoji knjigi g. Leon Jarovec, gospodarstvenik in velik humanist. Razmišljanje nadaljuje s slovenskim primerom, kjer se ta način ni kaj dosti obrestoval. Pa razmišlja - ali so bili predlogi tako zelo neuporabni ali pa so bile komisije tako nekvalitetne, da jih niso znale razumeti oz. izkoristiti. In nadaljuje o naši nevoščljivosti, ki zavira marsikaj.
Meni pa se je ob tem porodila misel, kako bi bilo s skrinjicami pri nas. Nekoč smo jih že imeli - za merjenje utripa kolektiva. Potem je bilo menda vse preveč grenkih besed na račun enih in istih, pa je bilo sklenjeno, da skrinjice niso več potrebne, saj naj bi delavci imeli dovolj možnosti glasno in javno povedati, kar jih teži. Seveda nenadoma ni bilo več veliko pripomb. Saj ima vsak sebe vendarle najraje. Torej lahko sklepamo, da bi bile tudi danes skrinjice s pripombami precej polne. Kdo ve, če bi znali napolniti tudi skrinjice, v katerih bi zbirali predloge za pohvale? Bati se je, da bi bile take skrinjice prazne oz. le polne prahu, razen če ne bi posamezniki kar sami sebe predlagali za priznanje ali nagrado...
In kaj mislite, kako bi bilo s skrinjicami za predloge o izboljšavah na delovnem mestu, za inovacije, za kakovost? Upam si trditi, da bi bil dan marsikateri koristen predlog in če bi imeli še srečo pri oblikovanju komisije, ki bi te zaznala...
JANEZ ROTAR
predsednik konference sindikata
Janez je v Labodu od leta 1981, ves čas pa je bil aktiven v sindikatu. Pa ne le v podjetju, tudi na občinski in republiški ravni se je vključeval predvsem z našo, tekstilno dejavnostjo. Kljub temu je, kot pravi, funkcijo predsednika sindikalne konference sprejel z zadržkom. Jasno je bilo, da kandidature ne more odreči, saj je to delo, ki zahteva široko poznavanje problematike, podjetja... Še toliko težje pa je bilo sprejeti randidaturo tudi zato, ker se je naša ronferenca sindikata skozi osem plodnih let potrdila kot jasen in močan dejavnik v odnosih našega podjetja. Uspehi so bili očitni in "držati enak tempo" ne bo lahko.
Kje, so največje ovire za uspešno delo konference sindikata?
Najtežje je seveda kadrovsko področje, to pa je vezano na znanje. Delo v sindikatu je tako kompleksno, da potrebujemo tisti, ki se aktivneje ubadamo s tem, veliko več znanja, kot ga imamo. Nujno bo najprej omogočiti intenzivno izobraževanje. Šele oborožena z znanjem in širino ter sprot nimi informacijami glede vseh gibanj v podjetju se bo konferenca lahko produktivno pogovarjala z vodstvom in skupaj gradila boljši jutri. Ob tem vidim tudi nujnost aktivnejšega vključevanja vseh predsednikov osnovnih organizacij po tovarnah, saj gre tako za prepletanje vsebin kot tudi za prednosti. Stalni stiki in stalno sodelovanje so nujni. Časi to taki, da si ne moremo privoščiti občasne akcije - stalno je treba biti prisoten, stalno na "preži", pa naj to zveni v ustvarjalnem smislu, ne v smislu povzročanja težav, kar se sindikatu rado pripiše.
Kje vidiš prve resnejše zadeve, s katerimi se bo konferenca spoprijela?
Mislim, da je težko razmejiti bolj in manj pomembne in težke zadeve, saj je vse, s čimer smo zapisali v pro-gramu, da se bomo sprotno ukvarjali, enako pomembno. Čas pa je tak, da se vendarle moramo trenutno bolj zakopati v lastninjenje, v razmerja, ki nastajajo z novimi akti, z zagotovitvijo primerne zastopanosti delavcev v organih delniške družbe itd. Sicer pa je moj program dela v obravnavi in pričakujem še veliko pobud za usmerjanje naših moči.
Novost ■ ŠPORTNI PROGRAM
TAMARA JUVAN - kreatorka športnega programa in srajc
Tokrat bomo na zaključevanju ponudili tudi naš novi program z znamko Swan action. Gre za športni program, katerega kreatorica je Tamara Juvan. Zasnovala ga je od samega začetka in ga bo spremljala seveda vse do prodaje. Njena osebna angažiranost je ob nastajanju te za Labod kar velike novosti zagotavljala uspeh. Ta ni bil sam po sebi umeven, saj pomeni nov program tudi nove tkanine, nove pomožne materiale in dodatke, s katerimi nismo imeli izkušenj v preteklosti. Tamara se je v bivši službi (v Novoteksu) delno sicer srečevala tudi z izdelki tega področja, kar je sicer olajšalo začetek, ni pa moglo prihraniti neštete nepredvidene zaplete. Toda vse to sodi k ustvarjanju, k oblikovanju nečesa novega.
V kolekciji bomo ponudili kupcem skupno 40 modelov. Zasnovani so tako, da jih je možno med seboj dopolnjevati. Torej bodo prodajni posamezni deli. Osnovna linija je športno modna. Modeli so namenjeni prostemu času, sprostitvi, športu. Zdravju, skratka. Zato je kreatorka osnovni poudarek v tkaninah in barvah
posvetila ekološki liniji. To so naravne barve, predvsem v pleteninah, pri katerih je tudi poudarjena struktura, bolj grobo tkanje in volumniozne tkanine. Veliko je dodatkov, ki seveda sodijo k športnemu in modnemu programu. Program je označen sicer z moškimi številkami, ker naši predpisi ne dovoljujejo mednarodnih označb S, M, L, XL. Tako je bil zamišljen športni unisex program in kljub moškemu oštevilčenju je namenjen tudi ženskam.
Tamara je imela največ težav z nabavo tkanin, vendar so z začetkom te premoščene, saj je led prebit. Močno se je angažirala tudi pri opremi, od etiket do ostalih informacij, ki označujejo izdelek. Prav tako se bo vključevala tudi v prodajo, kjer
že lepo sodeluje z Albino Cvitko, ki bo na prodajnem področju "pokrivala" ta program. Ob tem ne smemo mimo prizadevanj modelarke-konstruk-torice Štefke Rožman, ki se je zelo trudila, da je kolekcija speljana tako, "kot je treba." Zanjo je bil to povsem nov program, saj prihaja z bluz.
Skratka znamka Swan action je pripravljena. Upajmo, da bo pri kupcih lepo sprejeta, čeprav je treba priznati, da je ponudba predvsem uvoženih in tudi cenejših izdelkov velika. Naša ciljna skupina kupcev je znana - ceni kakovost, modnost, zanesljivost. To so prednosti, ki jih našemu tržišču ponujamo tudi v našem novem programu. Želimo mu srečno.
Kako je planiran potek projekta
ISO 9000 V LABODU:
1.Predstavitev projekta ISO 9000 v mesecu avgustu 1994 Pred tem je bil v mesecu juniju organiziran za vodilne in vodstvene delavce LABODA SEMINAR o uvajanju in vodenju sistema kakovosti poslovanja, kjer sta svoje izkušnje s tega področja predstavila mag. Bojan TOMŠIČ in g. Štefan OŠLAJ, dipl.ing.
2.V mesecu septembru 1994 je bila določena OSNOVNA MATRIKA ODGOVORNOSTI za posamezna področja poslovnega sistema LABOD. Odgovornost za uvajanje in vodenje sistema kakovosti so prevzeli za svoje organizacijske enote vsi direktorji sektorjev, tovarn in vodje samostojnih služb. Oblikovan je bil PROJEKTNI TIM z nalogo realizacije PROJEKTA ISO 9000 v Labodu. Izdelana je bila OSNOVNA IN DETAJLNA VSEBINA POSLOVNIKA KAKOVOSTI ter določeni IZVEDBENI DOKUMENTI.
ISO
IZBOLJŠANJA KAKOVOSTI NAM NI POTREBNO UVESTI, SAJ PREŽIVETI NI OBVEZNO
3.Analiza OBSTOJEČEGA STANJA SISTEMA KAKOVOSTI POSLOVANJA (presoja sistema kakovosti) v LABODU je bila izvedena v mesecu OKTOBRU 94. Izvajalca analize (auditerja) sta bila mag. Bojan TOMŠIČ in g. Vladimir ŠKRINJAR). Auditiranci (odgovorne osebe, pri katerih se je presoja izvajala) pa so bili vsi, ki so po MATRIKI ODGOVORNOSTI odgovorni za svoja področja iz POSLOVNIKA KAKOVOSTI.
Rezultati presoje so pokazali, da sicer imamo nekatere dele poslovanja že urejene po zahtevah ali pa vsaj delno po zahtevah standardov ISO 9001 IN ISO 9004, vendar bomo morali vložiti (vsi
skupaj) še veliko truda, da bomo po teh zahtevah uredili celotno poslovanje v roku, ki smo si ga zadali (začetek leta 1997).
4.IZOBRAŽEVANJE je planirano v celotnem obdobju poteka PROJEKTA ISO 900, to je od avgusta 1994, pa vse do leta 1997 in bo zajelo vse delavce v LABODU.
Nekateri smo se izobraževanja že udeležili pri določenih specializiranih institucijah (SRC, BIRO Q, Izobraževalni center REVOZ). Prav tako pa je pripravljen tudi že plan izobraževanja za leto 1995. Da bi sredstva, namenjena izobraževanju, čim bolj racionalno izko ristili, bomo morali nekatere izobraževalne programe izvesti tudi z našimi strokovnjaki, ki se bodo na tem področju že prej usposobili.
5.	Potek izdelave IZVEDBENIH DOKUMENTOV ali PRIROČNIKA KAKOVOSTI, kot ga tudi imenujemo, je planiran od septembra 94 do junija 1996. Je torej v tehnični izdelavi že eden pomembnejših organizacijskih predpisov SPLOŠNI AKTI V PODJETJU LABOD ter pogodbi s tujimi in domačimi dobavitelji. V izdelavi pa je tudi pomemben organizacijski predpis o RAZVOJU PROIZVODA - KOLEKCIJE. Vsa izdelana dokumentacija se sproti uvaja v uporabo, za kar bodo izdelana ustrezna navodila.
6.	V času od novembra 94 do avgusta 96 je načrtovana izdelava in uvajanje tehnične, kontrolne, delovne in ostale dokumentacije.
ISO
ZA DOBRO KAKOVOST SMO POTREBNI VSI, ZA SLABO JE DOVOLJ EDEN
7.Glede ria rezultate presoje sistema kakovosti, ki so obravnavali vsa poglavja
POSLOVNIKA KAKOVOSTI (2), ki so bila s programom presoje zajeta, sta mag. TOMŠIČ in g. ŠKRINJAR izdelala še PRIPOROČILA IZ PRESOJE.
V januarju 1995 so ODGOVORNI PO MATRIKI ODGOVORNOSTI izdelali po priporočilih iz presoje PROGRAM KOREKTIVNIH UKREPOV za svoja področja (poglavja) po POSLOVNIKU KAKOVOSTI. Ta program korektivnih ukrepov natančno določa, katere dejavnosti se morajo urediti skladno z zahtevami standardov ISO 9001 in ISO 9004, kdo je za te dejavnosti odgovoren, kdo jih bo izvajal in kdaj morajo biti izvršene.
8.	V mesecu oktobru 1995 je planirana PRVA NOTRANJA PRESOJA. Rezultati te presoje bodo pokazali, kako je naš PROJEKT ISO 9000 napredoval, saj bomo te rezultate primerjali z rezultati PRESOJE iz oktobra 94. Torej bo tu prikazan rezultat enoletnega dela na projektu.
9.	Po prvi notranji presoji bo sledil zopet program KOREKTIVNIH UKREPOV, ki bo vseboval dopolnitve in izdelavo manjkajočih aktov in njihovo izvajanje v praksi.
Standardi -
označevanje in pomen:
ISO - Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organisation for Standardization)
EN - Evropski standardi (Europain Norm) DIN Nemški industrijski standardi (Deutsche Industrie Normen)
SLS - Slovenski standardi (po novem SIS) JUS - Jugoslovanski standardi (Jugoslovenski standardi)
Opomba: JUS veljajo v Sloveniji do konca leta 1995 na tistih področjih, kjer še nimamo lastnih SLS (SIS) standardov.
POMEN STANDARDOV KAKOVOSTI SERIJE ISO 9000:
ISO 9000 - Standardi za vodenje in zagotavljanje kakovosti - podvajajo smernice za izbiro in uporabo ISO 9001 - Standardi, ki podajajo model zagotavljanja kakovosti v RAZVOJU (načrtovanju), PROIZVODNJI, VGRADNJI IN SERVISIRANJU
ISO 9002 - Standardi, ki podajajo model zagotavljanja kakovosti v PROIZVODNI IN VGRADNJI.
ISO 9003 - Standardi, ki podajajo model zagotavljanja kakovosti v KONČNI KONTROLI IN PREIZKUŠANJU.
ISO 9004 - Standardi za vodenje kakovosti in elementi sistema kakovosti - smernice
10.	V času od januarja do junija 1996 je planirana izdelava POSLOVNIKA KAKOVOSTI po že izdelani vsebini in glede na izdelane izvedbene dokumente ter vzporedno s tem do avgusta 96 uvajanje POSLOVNIKA. Tu gre za informiranje vodilnih in vodstvenih delavcev in za izobraževanje izvajalcev.
11.	DRUG A NOTRANJA PRESOJA se bo izvajala v septembru 96 in istega meseca ter še v oktobru 96 DOPOLNITVE PO PRESOJI.
12.	V mesecu juniju 1996 bo potrebno poslati na institucijo, ki jo bomo izbrali za CERTIFIKACIJSKO PRESOJO, VLOGO ZA CERTIFICIRANJE za januar 1997 ter jim dostaviti POSLOVNIK KAKOVOSTI. Pripombe na poslovnik bomo korigirali in naročili PREVOD POSLOVNIKA V TUJ JEZIK.
13.	V novembru 1996 bo izvedena ZUNANJA PREDCERTIFIKACIJSKA PRESOJA iste institucije, ki bo izvajala CERTIFICIRANJE.
14.	V mesecu decembru 96 bodo potekale dopolnitve po PREDPRESOJI.
15.	V januarju 1997 se bo IZVAJALA CERTIFIKACIJSKA PRESOJA in seveda PODELITEV CERTIFIKATA, če bomo vsi marljivo delali in bo rezultat presoje pozitiven.
Pripomnim naj le to, da so kriteriji na certificiranju zelo strogi tako pri delavcih kot pri vodilnih. Presoja bo potekala nekaj dni in naših morebitnih napak ne bomo mogli skriti. To pa tudi ni naš interes, saj projekt ISO 9000 poteka zaradi naše potrebe po višji stopnji kakovostnega dela in poslovanja in ne le zaradi certifikata!
Vladimir Škrinjar, dipl.ing.
Upokojila se je MILENA ŽAGAR
Na začetku leta se je upokojila Milena Žagar. Kdo je ne pozna, saj je bila vsa dolga leta -skoraj 30 jih je preživela v Labodu - poslovna sekretarka in inokorespondentka, pa še kakšno delo je opravljala. "Ne vem, kako sem vsa ta leta delala v taki gneči in čudim se sama sebi, da sem zdržala," je dejala ob slovesu. Njeni dopisi so potovali širom po svetu, poznala je vsakega tujega partnerja in vedela celo za njegove specifične izraze, ki so v naši dejavnosti tako pogosti in tako težko razvozljivi... Zato opozarja, da bo prevajalsko delo zahtevalo kar lep čas uvajanja, saj ne gre le za poznavanje jezika, ampak predvsem poznavanje stroke. Rada se spominja vzdušja, ki je vladalo kljub tako rekoč nemogočemu položaju podjetja in je bilo - kljub vsemu -garancija, da bodo labodovci uspeli. Čudi se, kaj vse je bilo in kako je vse skupaj teklo, kaj vse so doživljali in kako enotni so bili. Danes so drugi časi - povsod in tudi pri nas. Še vedno ostaja povezana z nami, še vedno nam bo pomagala s svojim znanjem in še se bo vračala med nas. Zaželela je veliko uspehov in predvsem dobrih medsebojnih odnosov. Mi pa ji želimo veliko zdravja, veselja, ki ga je vedno premogla v izobilju (da so se ji oči prižgale kot lučke) in uživanja v pravem pomenu te besede.
Izlet na Ptujsko goro
Bil je oblačen jesenski dan, ko smo se zbrali pred podjetjem Labod -Libna. Sprejela sta nas direktor gospod Judež in vodja proizvodnje gospod Žoher, lepo sta nas pozdravila ter nas peljala skozi proizvodnjo, nas seznanila z raznimi spremembami. Tudi mi upokojenci smo veseli vsakega napredka.
Po dobrem zajtrku smo se odpeljali proti Rogaški Slatini. Ogledali smo si steklarno, proizvodnjo, zelo težko zaslužen vsakdanjik. Krenili proti zdravilišču, se sprehodili po prelepem parku. Pot nas je vodila proti Štatenbergu, tam stoji zelo dobro ohranjen grad iz 14. stoletja z lepimi freskami, raznimi umetninami in velikimi sobanami. Vodička nam je razložila zgodovino tega gradu. Po končanem ogledu se nam je prilegla malica, za katero sta skrbeli naši poslovna sekretarka Marija in socialna delavka Katarina, kateri zaslužita vso pohvalo za vse. Okrepčani in polni moči smo se odpeljali proti Ptujski gori, na goro, kjer stoji cerkev z baročnim kipom Marija pod plaščem. Prikupni župnik nas je lepo sprejel, razložil namen in nastanek cerkve. Bilo je že hladno, ko smo se vračali proti domu oziroma na Sromlje.
Našima gospema Mariji in Katarini prisrčna hvala, ker sta nas na poti lepo vodili. Zelo veseli smo bili, ker smo med sabo imeli našega direktorja gospoda Komočarja, najmlajšega upokojenca, ki nam je s svojim duhovitim humorjem ter izredno dobro voljo popestril in polepšal ta dan.
Veseli smo prispeli na Sromlje, po dobrem obedu in dobri kapljici smo se prijetno zabavali, peli in plesali, za kar je poskrbel muzikant.
Nam, upokojencem, tako srečanje veliko pomeni, zato smo vsem, ki nam to omogočajo in pomagajo na kakršen koli način, zelo hvaležni. Lepo se jim zahvaljujemo in si želimo še veliko takih srečanj.
Vsem lep pozdrav! Udeleženci izleta iz Libne
Ne gre vse le na stroj... (posnetek iz Zale).
Ženski konfekciji se ponovno pridružujejo tudi moška vrhnja oblačila - suknjiči in hlače. V pripravi dela vrhnjih oblačil v Ljubljani sta še dva modelarja - konstruktorja, ki obvladata ta program.
VtLABOD
LEPO JE POMAGATI
Na prvi seji konference sindikata podjetja Labod smo se člani konference dogovorili za solidarnostno akcijo zbiranja prostovoljne denarne pomoči, namenjene sodelavki Tanji Denžič iz Libne Krško, za zdravljenje njene 4-letne hčerke, katere bolezni doma niso mogli pojasniti. Akcija je bila speljana v vseh naših tovarnah in naši skromni prispevki so nanesli 524.921,00 SIT, kar je Tanji v veliko finančno in moralno podporo in je za vse to tudi iskreno hvaležna.
V teh dneh pa je Tanja s hčerko že odpotovala v London na preiskave, ki jih v naši državi ni mogoče izvesti. Želimo ji, da bi bile uspešne in da se njeni hčerki zdravje čimprej povrne.
Anica Baznik - Libna
Slovenski kulturni praznik
Naj ne bo slovenski kulturni praznik le dela prost dan! Naj bo to čas razmisleka o plemenitih straneh življenja, za katere si ne vzamemo dovolj časa in za katere imamo na žalost, vsa manj posluha. Pa vendar nam jih manjka - če se tega zavedamo ali ne, če to priznamo ali ne.
VALENTINOVO
Sredi februarja, ko je še narava tako zimska, se vendarle globoko v njej že nekaj premika... in z njo tudi v nas. Valentinovo je praznik kletarjev (Valentin ima ključ od korenin), pa tudi praznik ljubezni. Osnovni pomen tega praznika pa mi malce razširimo (ali pa zožajmo) in dodajmo, da moramo imeti najprej sebe radi, da bi lahko imeli radi tudi druge.
Lep praznik ljubezni, torej!
ŠOPEK MODROSTI
Z nevidnimi nitmi smo najtesneje povezani.
Čudeži se dogajajo tistim, ki vanje verjamejo.
*±**±**±k
Ne ljubiš dovolj, če ne ljubiš preveč.
Nagradno vprašanje:
Tokrat nas pa niste vzeli preveč zares! Samo 7 odgovorov smo dobili, pa še večina teh je govorila o vsebini blagovne znamke Ella Vivaldi in ne o njenem imenu. Povejmo, da sta v imenu Ella skrita pojma eleganca in Labod, Vivaldi pa je pojem klasike, ki je vedno lepa, živahna, večnega veselja in življenja.
Nagrada gre v Ljubljano, dobi pa jo ga. Milena Maznik. Sporočite prosim, številko bluze, ki ste si jo priborili!
Tudi ostalim šestim lepa hvala za sodelovanje, pa drugič več sreče!
Škrat
Škrat nam je skočil v naslov na zadnji strani prejšnje številke in namesto poudarka napisal "pov-darek". Še vedno je tako, da marsikomu zveni "u" nepravilno, pa vendarle poudarjamo in usklajujemo, če opozorimo le na dve zelo pogosti besedi, ki ju tako radi pišemo narobe.
Koliko ničel manjka
Iz ljubljanskega skladišča je pred novim letom prispelo vprašanje za naše uredništvo, koliko ničel manjka pri informaciji o novoletnem denarju...
čflp čfip cfld cQ) čfip rSa r cQ) cflp c cSb c 2) cflp c
Ca) Ca) Ca) Ca) Ca) Ca) Ca) Ca) Ca) Ca) Ca) Ca) Ca) Ca) Ca)
Naklada
Odločitev, da zmanjšamo naklado našega časopisa in poskrbimo, da ga sicer dobi vsak upokojenec in da pride na dva delavca po en izvod, očitno ni bila prava. Kajti, ko pride časopis v tovarne, si vsak delavec vzame svojega, za upokojence pa zmanjka. Ali pa obratno. Zato bo treba naklado povečati.
fQ:trS-)fS)fS)(Q)fQafS)rS)rQ)fS)rSorQ-i(SxQ~)fS)
Ca) Ca) Ca) Ca) ca) Ca) Ca) Ca) Ca) Ca) Ca) Ca) Ca) Ca) Ca)
Marke in tolarji
Pri informaciji o smučariji smo v zadnji lanski številki malce pomešali tolarje in marke. Nerodno je, ker je bila cena smučarske karte napisana z zneskom v tolarjih in z imenom v markah. Ne bojte se, tako drago (še) ni!
Kdor čaka, dočaka
Naše uredništvo ima končno svojo pisarno. Po 17 letih dela in devetih vmesnih (začasnih) selitvah končno svoj prostor. In to prostor, ki ga je bilo vredno počakati.
Sedaj čaka na zamenjavo le še (pred 17 leti) odpisan pisalni stroj... (Človek pa zares nikoli ni zadovoljen press, bi napisali v Mladini.)
■■	■■	mm je glasilo delavcev tovarne oblačil iz Novega mesta. Izhaja mesečno v nakladi 2500 izvodov.
I	Glavna in odgovorna urednica Lidija Jež, tehnični urednik Stane Cimerman. Grafična
||(||l priprava: CS Novo mesto d.o.o. TISK: Opara Novo mesto. Glasilo se šteje med proizvode ■■	informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.