Št. 146 (15.874) leto UM.

?Opz

^■MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13.
Diegov predhodnik PARTIZANSKI "'rnbra 1943 v vasi Zakriž " ,'»fll. Od 5. do
' "9020!
"vo^ve ,
Ve v.
ČEDAD
1500 LIR ^^^2,18^

PETEK, 20. JUNIJA 1997
Le zakaj bi bili složni?
Bojan Brezigar
Danes, nekaj dni potem, ko so se voditelji evropske petnajsterice v Amsterdamu polovično dogovorili o Evropi prihodnosti, se bodo voditelji sedmih najbolj razvitih držav na svetu in Rusije v ameriškem Den-verju sestali na tradicionalnem vrhu, na katerem odločajo o prihodnosti globalnega gospodarstva, posredno pa tudi o globalne politike. Oba dogodka neizbežno povezuje dejstvo, da se bodo ameriškega srečanja udeležili kar štirje evropski voditelji, ki so se v ponedeljek in torek pogovarjali v Amsterdamu.
Po logiki bi morah torej reci, da je Evropa pravzaprav edina velika velesila, saj bo imela v Denverju kar polovico svojih predstavnikov. Zal ni tako.
Nemčija se utaplja v gospodarskih težavah, njen kancler Kohl pa se zaveda, da bi se lahko na prihodnjih volitvah znašel v opoziciji in tako ne bi »prehitel« Bismarcka, ki je bil najdalje vladajoči kancler v nemški zgodovini.
Francija se utaplja v politični razdvojenosti, med Chiracom, predsednikom desnice, in Jospinovo vlado levice, med liberizmom in socialo.
Italija hlasta za kisikom, ko s težavo zasleduje Maastrichtske pokazatelje, ko ji to dopuščajo albanski in somalski škandali, ki so v svetu močno potisnili navzdol njen ugled.
Velika Britanija igra vlogo »outsiderja,« saj novega premiera Blaira ne bremeni preteklost, v Evropi pa se zaenkrat noče vezati. Bliže mu je Amerika, kar je v polemiki o obrambi na amsterdamskem vrhu tudi jasno pokazal.
Evropejci tako odhajajo v Denver vsak s svojimi problemi, razdeljeni, različno misleci in vsak uprt predvsem navznoter. Tako tam ne bo mogoCe slišati enotnih evropskih stališč, ampak bomo priče običajnemu taktiziranju: ta je bolj naklonjen Japonski, drugi bi raje podprl Rusijo, tretji je zvest predvsem Ameriki...
Ob tem stanju ima Clinton lahko delo. Ne da bi dvomili, da je ameriški predsednik pravzaprav še vedno edina odločujoča osebnost - v zadevi o novih Članicah zveze NATO je to zgrda potrdil - vendar je treba pripomniti, da mu to Evropejci sami omogočajo. Navsezadnje, je zakaj naj bi bilo složni v Denverju, če so se prepirali v Amsterdamu.
ITALIJA / SKLEP DVODOMNE KOMISIJE ZA USTAVNE REFORME
V	novem reformiranem parlamentu manj senatorjev in poslancev
V	zbornici štiristo, v senatu pa le dvesto predstavnikov - Spori o volilnem zakonu
ITALIJA-SLOVENIJA
Thaler včeraj obiskal Dinija
RIM - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler se je včeraj v Rimu sestal z italijanskim kolegom Lambertom Dinijem. Govor je bil predvsem o vključevanju Slovenije v zvezo NATO in v EU. Dini je Thalerju zagotovil, da bo Italija nadaljevala s prizadevanji, da bi bila Slovenija vključena v seznam držav, ki bodo v prvem krogu povabljene v članstvo Atlantskega zavezništva. Italijanski minister je tudi z zadovoljstvom vzel na znanje Thalerjeve informacije o pripravah Slovenije na polnopravno članstvo v EU.
Govor je bil tudi o dvostranskih vprašanjih. Se zlasti sta ministra obravnavala problematiko slovenske manjšine v Italiji, začenši s postopkom za odobritev zaščitnega zakona, omenjena pa sta bila tudi financiranje Primorskega dnevnika in priznanje šole v Spetru.
Na 3. strani
RIM - V novi federalistični Italiji, ki jo snuje dvodomna komisija za ustavne reforme, bo poslanska zbornica štela štiristo članov, senat pa le dvesto. V zbornico bodo lahko izvoljeni državljani, ki so izpolnili 21 let, v senatno skupščino pa državljani, ki so izpolnili 35 let.
Novosti se nanašajo tudi na davčni federalizem (davke bodo v glavnem pobirale dežele) in na odnose med osrednjo oblastjo in krajevnimi upravami. Veliko neznanko predstavlja še nova volilna zakonodaja. Glavne komponente Oljke in Kartela svoboščin so blizu političnemu sporazumu, kateremu pa nasprotujejo komunisti in manjši stranki (CCD in CDU), ki sta nastali na ruševinah Krščanske demokracije.
Na 2. strani
Kritična gledanja o ustavnih reformah
RIM - Dvodomna komisija za ustavne reforme ni sprejela predloga poslancev Karla Zellerja (SVP) in Armande Cossutte (Komunistična prenova), da bi nova italijanska ustava na nek način zajamčila zastopanost ustavno priznanih jezikovnih in narodnih manjšin. Proti temu se je izrekla večina strank in komponent Oljke in Kartela svoboščin. Zeller in Cossutta sta naposled po krajši razpravi umaknila popravek, ki je bil obsojen na gotovo zavrnitev.
O tem vprašanju se morata izreči na plenarnem zasedanju senat in poslanska zbornica, že včeraj pa je prišlo do polemik v slovenski manjšini. Stranka komunistične prenove je prepričana, da po tej poti Slovenci v Italiji realno tvegamo izgubo parlamentarne zastopanosti; po njenem se mora o tem vprašanju izjasniti predvsem DSL.
Slovenska skupnost pa je kritična predvsem do zadržanja glavnine levosredinske Oljke. Velika zaskrbljenost vlada tudi za novo deželno volilno zakonodajo, o kateri teče v teh dneh razprava v senatu.
Na 2. strani
Umrl je Miro Kenda
Po dolgi bolezni je včeraj umrl Vladimir Kenda - Miro, naš dolgoletni delovni tovariš in eden od najsvetlejših likov primorskega antifašizma. Miro, ki mu je bilo 82 let, bo ostal vsem, ki so ga poznali, v trajnem spominu kot čudovit, pošten, razgledan in preudaren tovariš v neštetih političnih in narodnostnih bitkah.
Na 4. strani
FRANCIJA / PREMIER PREDSTAVIL PROGRAM
Jospin: v ospredju sociala
Nova politika do zaposlitve, priseljencev, Evrope in jedrske energije
DENVER
Danes
začetek
vrha
razvitih
držav
DENVER - V Denverju v ameriški državi Kolorado se danes začenja vrh voditeljev najbolj razvitih držav sveta, znan z geslom G7. Osrednja novost letošnjega srečanja je prav v dejstvu, da se bo to geslo spremenilo v G8, kajti na srečanju bo sodeloval tudi ruski predsednik Boris Jelcin. Osrednja tema srečanja bo seveda gospodarstvo, poseben poudarek pa bodo namenili srednjeročnemu načrtovanju.
Na 9. strani
PARIZ - Novi francoski premier Lionel Jospin je včeraj- orisal program svoje vlade, ki se v številnih bistvenih točkah krepko razlikuje od prejšnjih, desnosredinskih vlad, saj je izrazito
socialno usmerjen.
Socialistični premier je tako napovedal, da bodo pred koncem sedanjega zakonodajnega obdobja znižali delovni urnik na 35 ur tedensko ob nespremenjenih plačah. Nadalje
je zagotovil, da bodo spet začeli sprejemati v službo novo osebje v javnih podjetjih in upravah, zamrznili pa bodo proces privatizacije javnih podjetij, ki so pomembna z družbenega vidika. Jospin je tudi napovedal, da bodo določili nova pravila za sprejemanje priseljencev iz Tretjega sveta, ki bodo pravičnejša in bolj človeška od dosedanjih.
Jospin je glede evropskega združevalnega procesa na stališču, da je treba izvajati maastrichtska določila za monetarno unijo, vendar ob upoštevanju socialnih problemov. Končno je socialistični premier še napovedal, da se bo Francija odpovedala nevarnim jedrskim centralam vrste Su-perphenix.
Danes nov sestanek v zvezi z jamstvi za Zadrugo PD
V Novi TKB je včeraj potekal sestanek z upravnim svetom tržaške nepremičninske delniške družbe DOM v zvezi z jamstvi za Zadrugo Primorski dnevnik. Ker včerajšnji sestanek še ni prinesel dokončne besede, se bodo predstavniki NTKB in družbe DOM spet sestali danes dopoldne.
Včeraj bi se bila morala o vprašanju Primorskega dnevnika izreči tudi slovenska vlada, ki pa iz tehničnih razlogov ni obravnavala tega problema.
Danes v Primorskem dnevniku
Welfare: sindikati v protinapadu
Polemika o reformi socialne države se poglablja, Prodi pa skuša pomiriti sindikate z zagotovilom, da vlada ne bo ničesar vsiljevala.
Stran 2
Framozoni se odpirajo
Osrednje tržaške framazonske lože »Grande Oriente d’Itaba« kažejo zanimanje za sodelovanje s Slovenijo.
Stran 5
Učni uspehi na liceju F. Prešerna
Na liceju Franceta Prešerna so včeraj objaviti učne uspehe, danes pa jih bodo še na drugih višjih srednjih šolah v Trstu.
Stran 5
Srečanje v Dijaškem domu
V Dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu je Tržaška občina priredila srečanje ob obnovitvi konvencije za prve sprejeme mladostnikov brez spremstva.
Stran 6
Za usklajevanje v gospodarstvu
Goriška pokrajinska uprava je sklicala predstavnike gospodarskih sil na posvetovanje o usklajevanju posegov za gospodarski razvoj.
Stran 10
Skladišče in urad na Proseku
(nasproti avtobusne garaže ACT)
Tel. 040/251044; faks 251145
VSE VRSTE PODOV ZA ZUNANJE POVRŠINE
portirji • peščenjaki • prane cementne plošče • kamnite kocke in obloge e kamniti robniki • material za pokrivanje streh • strešne opeke iz žgane gline...
VELIKA IZBIRA GRADBENEGA MATERIALA opeke »železne in lesene konstrukcije »izolacijski materiali »železne PVC cevi »ograje...
arandi
antonlo arandi
avtomobili od 1921
ponudbe v maju:
-	do 5.000.000 lir pri avtomobilu za odpad in nakupu novega
-	40 rabljenih avtov z garancijo: cena »Ouattroruote« manj 5%
-	menjava olja oliofiat dual za vsa vozila:
29.000lir (iva vključena)
TRST - ULICA PLAVI A 120 - TEL. 281166
Končno tudi v Trstu nov prodajni con tor keramiko in kopalniško opreme
1000 m2 razstavnega prostora takojšnja dobava, neverjetne cene
UGODNOST in STIL
TRST - Strada della Rosandra 40 tel./fax 040/813719 - 813716
odprto od ponedeljka do sobote
NOVA DRŽAVNA UREDITEV / PREDLOG DVODOMNE KOMISIJE ZA USTAVNE REFORME
V parlamentu federalistične države štiristo poslancev in dvesto senatorjev
Poudarjena vloga dežel s posebnim statutom - Poceni ironija bivšega tajnika KD De Mite
RIM - Dvodomna komisija za ustavne reforme je včeraj sprejela celo vrsto sklepov v smeri federalistične ureditve države, postavila pa je tudi temelje za korenito reformo parlamenta. Komisija, ki ji predseduje Massimo D’Alema, bo zbornicama predlagala zmanjšanje števila poslancev (po novem naj bi jih bilo 400, danes jih je 630) ter po-
RIM - Oljka in Kartel svoboščin se vneto pogajata za novo volilno zakonodajo. Vlogo posrednika je prevzel Gianni Letta, nekoč vidni demokristjanski veljak, danes pa eden najbolj tesnih sodelavcev in predvsem svetovalcev Silvia Berlusconija. V njegovem stanovanju so se predsi-nočnjim zbrali Massimo D’Alema, Franco Marini, Gianfranco Fini in seveda vodja »Forza Ita-lia«.
Sklenili niso ničesar (za to so pristojna druga mesta), morda pa so vendarle položili temelje za sporazum o volilnih mehanizmih, ki bi zajamčili vlogo parlamenta, a tudi od ljudstva neposredno izvoljenega parlamenta. Govorili so tu do o t.i. nagradah za zmagovito
polnoma novo vlogo senata, v katerem naj bi v bodoče sedelo 200 predstavnikov (danes jih je 315).
Komisija je včeraj med drugim potrdila dosedanjo vlogo deželnih uprav s posebnimi statuti ter pristojnosti t.i. navadnih dežel. Država se bo ukvarjala z zunanjo politiko, obrambo, financami, proračunom, davki, pra-
koalicijo, ki bi utrdile stabilnost parlamenta.
Vodja CCD-KCD elemente Mastella je srečanje pri Letti ocenil kot snidenje ljudi, ki bi se lahko mirno srečali tudi v baru ah pa v gostilni. Precej kritični so tudi prenovitelji, ki podčrtujejo, da je za reforme in tudi za volilni zakon pristojen edinole parlament. Fausto Bertinotti in Armanda Cossutta sta se popoldne srečala s tajnikom CCD-KCD Pierferdinan-dom Casinijem, s katerim sta soglašala, da nova volilna zakonodaja ne sme na noben način izbrisati iz parlamenta srednjih in manjših strank.
Zelo jezen, ker ga Letta ni povabil na »volilno večerjo«, pa je Rocco Buttiglione (CDU).
vosodjem, javnim redom in volilno zakonodajo, a le občin in pokrajin, dežele pa bodo pri tem imele proste roke. Rim bo še dalje pristojen tudi za zdravstvo in šolstvo. Vse ostalo bo v pristojnosti deželnih uprav.
Dvodomna komisija je položila tudi temelje za davčni federalizem, pri katerem bodo glavno besedo imele dežele. Država bo priskočila na pomoč le manj razvitim deželam in le to ob določenih priložnostih, za kar bodo ustanovili posebne finančne sklade. Za spreminjanje deželnih mej bo potreben ustavni zakon (dvojno branje parlamenta), dežele pa bodo lahko po lastni uvidevnosti, seveda z ustreznimi zakoni, ustanovile nove občine in pokrajine.
V novo ustavo (zanjo bo v vsakem primeru potreben posvetovalni ljudski referendum) bodo vključili tudi nove norme o poslovanju javnih uprav ter tudi o pravicah in dolžnostih uslužbencev državnih ter javnih ustanov. V javne službe bo mogoče priti le na podlagi javnih natečajev, razen izjem, ki jih določa zakon. Javni uslužbenci, ki bodo kršili poklicno tajnost, bodo podvrženi strogim upravnim kaznim, tvegali pa bodo tudi sodni proces. Gre v glavnem za norme, ki jih je parlament že vključil v tako imenovani »zakon Bassanini«. Komisija je potrdila prepoved nekaterim državnim funkcionarjev (npr. vojakov in diplomatov), da se včlanijo v politične stranke.
Dvodomna komisija se
je, kot poročamo na drugem mestu,.ukvarjala tudi s problematiko parlamentarne zastopanosti žensk in jezikovnih ter narodnih manjšin. S poceni ironijo se je oglasil tudi bivši ministrski predsednik in tajnik Krščanske demokracije Ciriaco De Mita, ki je je danes sena-
tor in ki je daleč naokrog znan po svojem južnjaškem naglasu. »Ce zajamčimo izvolitev zastopnikov jezikovnih manjšin, moramo tudi zajamčiti izvolitev narečnih skupnosti, s čimer si bom še naprej zagotovil izvolitev v parlament«, je dejal De Mita.
SKR: Brez norm bomo Slovenci brez zastopstvo
Zadržanje večine v dvodomnem odboru za ustavne reforme je presenetljivo in zaskrbljujoče, čeprav dosledno z logiko vsiljevanja umetnih večin in krčenja pluralizma v novem sistemu »druge republike«. Tako se začenja tiskovno sporočilo slovenske komponente Stranke komunistične prenove, ki je posvečeno dogajanjem v dvodomni komisiji.
Komunisti smo skupaj s predstavnikoma narodnih manjšin predlagali, piše nadalje v izjavi, naj bi v novi ustavi bilo določilo, ki priznanim manjšinam jamči pravico do zastopanosti. Presenetljivo so se proti temu načelu, ki ga navdihuje čut demokratične pravičnosti, dvignili predstavniki Oljke. Najglasnejši so bili Zeleni, z Marcom Boatom (nesojenim poročevalcem o našem zaščitnem zakonu) in celotno skupino DSL. Cesare Salvi je medtem pozabil na obljubo, da bo v odboru zastopal Slovence in usklajeval sta-lišča s senatorjem Darkom Bratino.
Nasprotovanje Hrasta je bilo tolikšno, pravi SKP, da so na desnici bili kar tiho, saj jim tokrat ni bilo treba po kostanj v žerjavico. Bitka seveda ni končana. O novi ustavi se mora izreči parlament, kjer bo glasovanje ponovljeno. Predvsem pa bo treba vprašanje zastopanosti narodnih manjšin razrešiti med sprejemanjem novega volilnega zakona.
Kajti skrčenje parlamenta na 400 poslancev in 200 senatorjev pomeni drastično spremembo volilnih okrožij, ki bodo tudi dvakrat večja od sedanjih. V takih pogojili in brez ustreznih norm, bodo manjšine izbrisane iz parlamenta. Tega ne smemo dovoliti.
Komunisti smo prepričani, beremo še v sporočilu, da je na levici potrebno razčiščenje, predvsem z DSL, ki je od upravičenih in utemeljenih pomislekov proti volilnemu »apartheidu«, prešla kratko-malo k nasprotovanju kakršnikoli ustavni omembi pravice manjšin do svojega zastopstva.
POLITIKA / OLJKA-DESNICA
Volilna zakonodaja: sporazum morda res že za vogalom
SSk zelo kritična do koalicije Oljke
Ce se ne bo kaj bistvenega spremenilo, Slovenci v Italiji tvegamo, da bomo že čez kako leto ob svojega predstavnika v rimskem parlamentu, in to tudi v tisti obliki, v kakršni nam ga je uspelo imeti od leta 1963 do danes s pomočjo italijanskih vsedržavnih strank, poudarja v tiskovem sporočilu deželno vodstvo SSk.
Dvodomna parlamentarna komisija za ustavne reforme včeraj namreč ni sprejela predloga poslancev Zel-lerja (Sudtiroler Volkspartei) in Cossutte (SKP), da bi reformirana italijanska ustava na nek način zajamčila zastopanost ustavno priznanih jezikovnih manjšin. Po drugi strani pa vse kaže, da bo število sedežev v reformiranem parlamentu manjše in da bodo torej volilna okrožja večja kot doslej, zaradi česar bo po vsej verjetnosti v bodoče za Slovenca izredno težko prodreti do rimskega parlamenta, in če se bo to le še zgodilo, bo težko reči, da gre za parlamentarca, ki je kakor koli odraz slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Kar se je pripetilo v komisiji je po oceni SSk zelo hudo. V razpravi so se med drugim predstavniki skorajda vseh strank, razen manjšinskih in SKP, izrekli proti zajamčeni zastopanosti ustavno priznanih jezikovnih manjšin, tako da sta Zeller in Cossutta naposled bila prisiljena umakniti svoj predlog, da ne bi doživela njegove formalne zavrnitve. S tem se je glavnina dvodomne komisije »de faeto« izrekla proti pravici narodnostnih skupnosti do soudeležbe v javnem življenju in do politične zastopanosti, kar velja za eno izmed njihovih temeljnih pravic tudi na rtsnovi mednarodnih listin in konvencij, katerih sopodpisnica je praviloma tudi Italija.
SSk je zaprepadena, da so se v razpravi proti zajamčeni zastopanosti jezikovnih manjšin v reformiranem parlamentu gladko izrekli tudi predstavniki levosredinske koalicije Oljke, ki se je pred dobrim letom med volilno kampanjo vsaj na deželni ravni drugače obvezala. V precejšnji meri se je ponovil scenarij , po katerem je predvčerajšnjim senatna komisija za ustavne reforme dejansko izvotlila predlog deželnega sveta FJK, da bi Slovenci v Italiji imeti minimalno zajamčeno zastopstvo vsaj na deželni ravni.
SSk ugotavlja, da se vse to dogaja ob skoraj popolni inertnosti trenutno najvišjih slovenskih izvoljenih predstavnikov, se pravi senatorja Darka Bratine in podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina. To bo gotovo terjalo globlje razčiščevanje tudi v vrstah slovenske manjšine in upati je le, da ne bomo Slovenci v Italiji v zadostni meri spoznati, da smo z ustavnimi in volilnimi reformami doživeti politično obglavljenje, šele takrat, ko bo prepozno.
SSk pa čuti dolžnost, da se posebno zahvali poslancu Zellerju prijateljske in zavezniške stranke SVP, ki dosledno zagovarja pravice in koristi vseh narodnostnih manjšin, vključno in še posebej slovenske. Zellerju se je med drugimi treba zahvaliti, da bo po vsem sodeč tudi FJK ohranila diferencirano avtonomijo.
SOCIALNA DRŽAVA / POLEMIKA SE JE VČERAJ SE POGLOBILA
RIM / PREISKAVA O SOMALIJI
Sindikati si zamišljajo povsem drugačno reformo kot vlada
Prodi miri duhove: Vlada ne namerava ničesar vsiljevati
Začeli z zasliševanjem marešala Valena Ercoleja
Minister Andreatta zagotovil »jasnost v pravičnosti«. Polemiko med tednikoma Ponoroma in Espresso
RIM - Glede socialne države ni nobenega spopada, vlada je le naredila svojo dolžnost in predstavila predloge, medtem ko sindikat upravičeno zastopa svoja stališča. Tako se je podpredsednik vlade Walter Veltroni včeraj trudil pomiriti duhove, ki jih je razgrelo sredino začetno srečanje pogajalskega maratona za reformo socialne države. Polemika, ki se je vnela okrog vladinih reformnih smernic, se je včeraj nadaljevala in poglobila, tako da je prišlo celo do prvih groženj s stavkami. Splošno mobilizacijo so napovedali najbolj radikalni italijanski sindikati, piemontski kovinarji, medtem ko je lider UIL Lariz-za včeraj šel tako daleč, da je Prodijevo vlado izenačil z Berlusconijevo. Zvečer je skušal ohladiti ozračje sam premier Prodi, ki je s televizijskih zaslonov zagotovil, da vlada ne vsiljuje ničesar, a da se ne more odreči svoji odgovornosti za ohranitev socialne države, kar brez njene reforme ne bo mogoče. Prodi
se torej zaveda pomena socialnega konsensa, brez katerega je skušal leta 1994 reorganizirati socialo tudi Berlusconi, pa se je potem hudo opekel. Toda po drugi strani je potreba po sanaciji državnih računov zdaj še bolj pereča in vsako odlašanje bi bilo za Italijo z maastrichtskimi ambicijami usodno.
Toda kaj pravzaprav sindikati očitajo vladinim predlogom za reformo socialne države? Lider CGIL Cofferati je prepričan, da je reforma potrebna, vendar se smernice, ki so jih izdelali sindikati, zelo razlikujejo od vladinih. Na prvo mesto so CGIL, CISL in UIL postavili potrebo po ločitvi pokojninskega sistema od socialnega skrbstva in po večji preglednosti pokojninskega varstva. Na drugem mestu je delo oziroma prioriteta, ki jo gre nameniti poklicnemu usposabljanju in službam za zaposlovanje. V ta okvir sodi tudi krajšanje delovnega časa, preureditev socialnih blažilcev in njihova razširitev na mala podjetja,
obrtništvo in storitve. Tisto, kar sindikati najbolj očitajo vladi je prav dejstvo, da problemov dela sploh ni uvrstila v svoj izhodiščni dokument o reformi vvelfara. Na tretjem mestu sindikalne platforme je pomoč družini, na četrtem pa pokojninski sistem, v zvezi s katerim je po mnenju sindikatov treba najprej preveriti učinke Dinijeve reforme in nato uskladiti različne pokojninske sisteme med seboj.
O reformi socialne države je včeraj govoril tudi guverner centralne banke Fazio, ki pa je tokrat podčrtal nujnost ustvarjanja nove zapoleno-sti, za kar je odgovorno tako gospodarstvo kot politika. Eno glavnih sredstev za povečanje zaposlenosti je po guvernerjevem mnenju preseliti prožnost dela, ki de faeto obstaja na sivem trgu dela, na legalni trg dela, kot učijo zgledi ZDA in jugovzhodne Azije. »Tam odpuščajo z dela z enako lahkoto, kot zaposlujejo, vendar se delo skoraj vedno najde,« je pribil Fazio.
RIM - Včeraj popoldne so začeli zasliševati marešala Valeria Ercoleja, ki je osumljen domnevnih mučenj v Somaliji. Obtožujejo ga povzrožitve hudih telesnih poškodb. Časnikarjem je dejal, da je »miren«, na vprašanje, kaj bo povedal, pa je odvrnil: »Resnico«. Njegov odvetnik je pristavil, da bodo sodniku ponovili to, kar so že dejali vojaškemu pravdniku Intelisanu.
Domnevna mučenja v Somaliji so bila včeraj v ospredju tudi v parlamentu, kjer je obrambni minister Beniamino Andreatta odgovarjal na razna vprašanja. Zagotovil je, da vlada in oborožene sile ne bodo oklevale in ne bodo nič zakrivale. Spomnil je, da je kazenska odgovornost v Italiji »vedno osebna«, in težave, v katerih je deloval mednarodni kontingent OZN v Somaliji, in torej tudi italijanski vojaki. Poudaril je, da ob posameznih primerih, ki jih proučujejo, in v enem od hujših primerov se je izkazala lažnost obtožb, ne gre pozabiti vsega dobrega, ki so ga italijanski vojaki naredili v Somaliji in v vseh misijah v podporo miru.
Oglasili so se tudi »zeleni«, ki zahtevajo razpustitev brigade »Folgore« in vseh tistih elitnih korpusov, »pravih telovadnic in akademij nasilja«, daleč od ustavnih določil. Številke, ki so jih navedli, so zastrašujoče: 25 samomorov leta 1995, 37 leta 1994, 35 leta 1993 in 29 leta 1992. Poleg tega so npr-predlanskim 1.375 vojakov obsodili žaradi dezerterstva, 1.293 pa je bilo tistih, ki niso hoteli služiti vojaškega roka. V Piši so potrdili, da bodo jutri na vsak način priredili demonstracijo za razpust brigade »Folgore«. Zaradi nenehnih napadov in blatenja brigade pa včeraj okrog 100 podčastnikov padalcev v nekaterih kasarnah v Livornu iz protesta ni šlo v menzo. Vnela se je tudi polemika med tednikom Panorama, ki je prvi objavil fotografije iz Somalije, ter tednikom Espresso, ki pravi, da so pri Panorami za fotografijo odšteli veliko več od tega, kar so zapisali-Pri Panorami so napovedali tožbo: zahtevali bodo najmanj pet milijard lij odškodnine, ki jih bodo namenili »Amnesty International«.
RIM / SLOVENSKI MINISTER ZORAN THALER OBISKAL LAMBERTA DINIJA
OBISK / NA POVABILO SDGZ
Italija podpira Slovenijo pri vstopanju v NATO in EU
Govor tudi o zaščiti manjšine, o špetrski šoli in o Primorskem dnevniku
RIM - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler se je včeraj dopoldne v Rimu sestal z italijanskim kolegom Lambertom Dinijem.
Santer pisal Drnovšku
LJUBLJANA- Premier Janez Drnovšek je prejel pismo predsednika Evropske komisije Jacguesa San-terja, v katerem je ta potrdil polno razumevanje za pripravljenost in prizadevanja Slovenije, da se uspešno vključi v Evropsko unijo, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Santer je v pismu zapisal, da Evropska komisija v ključni fazi dvostranskih odnosov veliko pričakuje od administrativne reforme v Sloveniji, ki naj bi državo ustrezno pripravila na kompleksno zakonodajno in druga področja. Ob tem je poudaril, da v Evropski komisiji‘s pozornostjo spremljajo dogajanje v Sloveniji, ki naj bi pripeljalo do polne uveljavitve Španskega kompromisa in s tem evropskega sporazuma.
Po uvodni ugotovitvi, da se odnosi med državama ugodno razvijajo, sta ministra v luči bližajočega se vrha zveze NATO v Madridu govorila o možnostih Slovenije za vključitev v Severnoatlantsko zvezo. Minister Dini je izrazil podporo prizadevanjem Slovenije za vključitev v prvi krog Širitve zveze NATO na podlagi geografskega ravnovesja procesa ter potrebe po okrepitvi varnosti in stabilnosti na področju jugovzhodne Evrope in Balkana. Dini je Se poudaril, da Slovenija s političnega, strateškega in vojaškega stališča izpolnjuje vse pogoje, da bi jo že danes lahko vključih v NATO, kajti konsenz o novih članicah, ki je potreben, Se ni bil dosežen.
Ministra sta poleg tega obravnavala pogajanja in predpristopno strategijo za vključitev v EU po nedavnem vrhu unije v Amsterdamu. V zvezi z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo je minister Thaler informiral svojega sogovornika o pripravah, kisov teku v Skloveniji, Dini pa je ponovil oceno, da Slovenija izpolnjuje osnove pogoje, ki ji omogočajo, da se poteguje za članstvo v EU in dejal, da ceni prizadevanja slovenske vlade v zvezi z ratifikacijo pridružitvenega sporazuma Evropski uniji. Thaler in Dini sta se dotaknila tudi položaja v Albaniji in pozitiv-
no ocenila dejavnost mednarodnih sil, v katerih poleg Italije in Številnih drugih držav sodeluje tudi Slovenija.
Na srečanju je bilo govora Se o dvostranskih odnosih. Minister Dini je poudaril pripravljenost Italije, da še naprej utrjuje in razvija dvostranske odnose s Slovenijo na vseh področjih skupnih interesov in je povedal, da je zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji že v proceduri, kar je Thaler z zadovoljstvom vzel na znanje in izrazil pričakovanje, da bo postopek tekel brez ovir. Thaler je Dinija tudi opozoril na finančne težave Primorskega dnevnika, poleg tega pa je izrazil zadovoljstvo zaradi priznanja dvojezične šole v Spetru. Slovenski zunanji minister je svojega italijanskega kolega tudi informiral o dejavnostih za zaščito italijanske manjšine v Sloveniji.
Govor je bil tudi o nekaterih drugih bilateralnih vprašanjih, med temi o dogovarjanju notranjih ministrstvev Slovenije in Italije o tem, kako urediti prehod meddržavne meje, potem ko bo Italija začela uveljavljati načela Schengenskega sporazuma.
Ministra pa sta tudi izrazila zadovoljstvo nad okrepitvijo trilateralnega sodelovanja med Slovenijo, Italijo in Madžarsko, so še sporočili z italijanskega zunanjega ministrstva.
Danes se v FJK mudi delegacija Dižavnega zbora
TRST - Delegacija slovenskega parlamenta, v kateri bodo člani odbora za mednarodne odnose in za gospodarstvo ter komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, bo danes na povabilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja obiskala slovenske gospodarstvenike in podjetnike v Furlaniji-Julijski krajini. Namen obiska je, da se parlamentarci po-bliže seznanijo s težavami in možnostmi za razvoj manjšinskega in obmejnega gospodarstva.
Na mejnem prehodu Fernetiči bo goste pozdravil repentabrski župan Križman, nato pa bodo imeli na tovornem terminalu pogovor o zunanji trgovini, prevozih in špediciji. Naslednji etapi obiska bosta ogled Zadružne kraške banke na Opčinah in obrtne cone Dolina, opoldne pa bo imela delegacija Državnega zbora v spremstvu generalne konzulke Vlaste Valenčič Pelikan na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
osrednji pogovor, ki se bo sukal okrog strateških interesov manjšinskega gospodarstva in odnosov z matično državo.
Po delovnem kosilu, na katerem bo sodeloval tudi podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin, se bo obisk nadaljeval na Goriškem in Videmskem. Poleg gospodarstvenikov, bodo slovenski parlamentarci spoznali župane Repentabra, Doline in Sovodenj ob Soči, v videmski pokrajini pa se bodo sestali z gospodarskimi in kulturnimi predstavniki Benečije. Kot rečeno, bodo glavne teme pogovorov interesi manjšinskega gospodarstva in odnosi z matico, s posebnim ozirom na zunanjo trgovino, obrtništvo, gostinstvo in turizem. Obisk bo pomemben tudi v perspektivi uresničevanja Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov v Republiki Sloveniji.
DEZEINI SVET / ODGOVOR
Cmder za okrepljeno sodelovanje s Slovenijo
TRST - Predsednik deželne vlade Giancarlo Cmder je na včerajšnji seji deželnega sveta poudaril, da se Furlanija-Ju-lijska krajina zavzema za vsestransko okrepitev sodelovanja s Slovenijo in Koroško. V ta okvir sodi tudi nedavno tržaško srečanje s slovenskim zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem.
Cmder je povedal, da je na srečanju s slovensko delegacijo tekla beseda tudi o šolskih institucijah slovenske manjšine, o napovedani
spremembi deželnega volilnega zakona ter o letnih finančnih prispevkih, ki jih Dežela v imenu države deli manjšinskim kulturnim organizacijam.
Predsednik odbora je s tem odgovoril na vprašanje goriškega svetovalca Nacionalnega zavezništva Adriana Ritos-se, ki je prosil za pojasnila o srečanju s Thalerjem in tudi vprašal Cmderja, ali je bil podtajnik na zunanjem ministrstvu Pie-ro Fassino seznanjem s temami ter dnevnim redom pogovorov.
ZASEDANJE / NA POBUDO FJK IN SKUPNOSTI EVROPSKIH OBMEJNIH DE2EL
Nove perspektive medregijskega sodelovanja
Kmalu novo financiranje iz Bruslja za sodelovanje s Slovenijo, zastajajo pa prispevki za sodelovanje s Hrvaško
TRST - Perspektive čezmejnega sodelovanja dežel Evropske unije s sosednjimi državami so bile v ospredju včerajšnjega mednarodnega srečanja, ki sta ga priredili deželna uprava Furlanije-Julijske krajine in Delovna skupnost evropskih obmejnih dežel. Seminar so posvetili izvajanju programov hiterreg in Phare, ki sta namenjena premoščanju težav, ki jih povzroča postopno zmanjševanje vloge mejnih prehodov, obenem pa razvoju in uveljavljanju novih možnosti za obmejne dežele v odnosih do sosedov, ki jih prinaša isto odpiranje med državami.
Deželni odbornik za mednarodne odnose Isidoro Got-tardo je naglasil, da se možnosti medregijskega sodelovanja Sirijo, in v tem okvim Furlanija-Julijska krajina meri k vzpostavljanju novih stikov s širšim balkansko-podonav-skim zaledjem, seveda ob utrjevanju že vpeljanega sodelovanja z neposrednimi sosedi. Deželi so doslej namenih iz Bruslja 10 milijard lir za razvojne načrte s Slovenijo, še ta mesec pa naj bi odobriti nov načrt v skupnem znesku 45 milijard lir, medtem ko ni še na vidiku odobritev lanskega predloga, da bi finansirati s 4 milijardami lir sodelovanje s Hrvaško.
LJUBLJANA / PRIPOROČILO KOMISIJE DRŽAVNEGA ZBORA ZA NARODNI SKUPNOSTI
Slovenija naj podpiše Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih
Slovenski pristop naj bi zadeval italijansko in madžarsko manjšino
LJUBLJANA - Komisija DZ za narodni skupnosti je na včerajšnji seji podprla pobudo za podpis Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, dopolnila program dela komisije v tem mandatu ter se seznanila z neurejenim financiranjem narodnih manjšin, ki se zaradi nesprejetja proračuna nahajajo v težkem položaju.
Po besedah direktorja Urada za narodnosti RS Petra Winklerja je bila omenjena evropska listina sprejeta v Strasbourgu 22. julija 1992, začela pa bo veljati, ko bodo izpolnjeni zahtevani pogoji o najmanj petih ratifikacijah. Do septembra 1996 so listino ratificirale štiri države: Finska, Madžarska, Nizozemska in Norveška, podpisalo pa jo je 17 držav. Listina je ti. evropski standard na področju zagotavljanja pravic do uporabe manjšinskih ali regionalnih jezikov. Njen namen pa je varstvo in spodbujanje regionalnih in manjšinskih jezikov kot ogrožene-
mu vidiku evropske kulturne dediščine. Po VVinklerjevih besedah so značilnosti listine, da se nanaša na varstvo regionalnih in manjšinskih jezikov, ki se tradicionalno uporabljajo na določenem območju države, ne vključuje pa jezikov migrantov. Obenem poudarja potrebo po varstvu ogroženih manjšinskih ati regionalnih jezikov in ne potrebe po varstvu posameznikov ali skupin, ki te jedke uporabljajo. Listina se nanaša tudi na t.i. neterito-rialne jezike, kot je npr. pri nas romski jezik, pri katerem ni mogoče uveljaviti običajnih zaščitnih ukrepov in zagotoviti njegove rabe v javnosti. Obenem listina ponuja državam različne možnosti uresničevanja pravic, t.i. menu sistem, pri čemer država ni dolžna izbrati istih možnosti za vse manjšine znotraj njenih meja, temveč lahko izbiro vsakokrat prilagodi specifičnim okoliščinam, v katerih manjšina živi. Vsebinsko zajema listina področja vzgoje in izobraževanja,
delo pravosodnih organov in administrativnih oblasti ter javnih služb, medijev, kulturne dejavnosti in olajšave, ekonomsko in socialno življenje ter izmenjavo s tujino. Kot način uresničevanja predvideva listina pošiljanje periodičnih poročil. Če bo Slovenija ob ratifikaciji izjavila, da se zaščitne norme uporabljajo za jezika italijanske in madžarske narodne skupnosti, potem sprejem listine ne bo imel materialnih posledic, niti ne bo potrebno v ničemer dopolnjevati veljavnih predpisov.
Zadržke v zvezi s podpisom omenjene evropske listine je izrazil le predstavnik SKD Marijan Schif-frer, saj je menil, da preveč hitimo v podpis, saj se lahko zgodi, da kakšna naša sosednja država omenjene listine ne bo podpisala, kar bi po njegovem pomenilo, da bi bil naš boj za pravice manjšin brez podlage. Temu je med drugim oporekal tudi Ciril Ribičič (ZLSD), ki je menil, da Slovenija lahko na druge
države vpliva tudi z dobrim zgledom in moralnimi pritiski, da tudi same to listino podpišejo. Predsednik Obalne samoupravne skupnosti Italijanov Silvano Sau pa je predlagal, da naj bi ob podpisu omenjenega dokumenta skupaj z manjšinami organizirali posvet o tem, v katerem delu je vsebina listine tudi dejansko prisotna v naši zakonodaji in praksi. (STA)
POPRAVEK
Pri objavi tiskovnega poročila Slovenske skupnosti o sklepu senatne komisije o volilni zakonodaji v deželi Furlaniji - Julijski krajini na 3. strani včerajšnje številke Primorskega dnevnika je prišlo do neljube napake. V začetku 3. odstavka je bilo zapisano, da predstavlja določilo »velik korak naprej«, medtem ko bi se moralo pravilno glasiti »velik korak nazaj.« Za napako se opravičujemo.
Koroška: Tolmajer izstopil iz sosveta
CELOVEC - Dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze na Koroškem (KKZ) Nužej Tolmajer je odstopil kot član narodnostnega sosveta za koroške Slovence pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Izstop je Tolmajer utemeljil z zdravstvenimi razlogi, hkrati pa ni prekrival svoje razočaranje in kritiko na račun najvišjih predstavnikov koroških Slovencev, še posebej v obeh osrednjih političnih organizacijah koroških Slovencev. Tako je Tolmajer v pogovoru za slovenski spored avstrijskega radia poudaril, da je nesoglasje med NSKS in ZSO prav v zadnjih tednih doseglo nov višek in da ima teh prepirov zadosti. »Niti v Celovcu doseženi minimalni dogovori med obema organizacijama niso držah na sejah na Dunaju«, je kritiziral tajnik KKZ ter v zvezi z globokimi razhajanji med NSKS in ZSO v zadevi Memoranduma avstrijskih narodnosti dodal, da je Sturm »bolj poslušal vlado in stranke, namesto da bi kot predsednik sosveta za koroške Slovence dal prioriteto težnjam slovenske narodnostne skupnosti«. Tolmajer je kritiziral tudi NSKS, ki je bojkotiral komisijo, ki je pripravila spomenico. »Po toči zvoniti je prepozno«, je dejal tajnik KKZ in ob tem izrazil prepričanje, da bi memorandum ob sodelovanju Narodnega sveta »drugače iz-gledal«. Kdo bo Tobnajerja nadomestilše ni znano. (I.L.)
Mohorjeva umaknila tožbo
CELOVEC - Kot poroča glasilo Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Slovenski vestnik v svoji najnovejši izdaji, je celovška Mohorjeva umaknila tožbo proti Marjanu Sturmu, predsedniku ZSO, zaradi »težav pri dokazovanju inkriminiranih izjav«. Sturm je namreč na predzadnji seji narodnostnega sosveta za koroške Slovence izjavil, da naj državna finančna kontrola preveri, ah so Mohorjevi resnično potrebne podpore iz javnih sredstev. Ob tem je Sturm poudaril, da ne gre, da bi Mohorjeva z dobički prosto razpolagala, izgube pa pokrivala iz denarja za manjšino. Mohorjeva je zaradi teh izjav vložila tožbo proti predsedniku ZSO, ki hkrati predseduje tudi sosvetu za koroške Slovence, zdaj jo pa po pisanju SV spet umaknila.
Preuslroj naše šolske mreže
Razmišljanje z naslovom Prijetni in manj prijetni spomini, ki ga je v nedeljskem Primorskem dnevniku objavil Marjan Kemperle, zasluži poglobitev in dodaten razmislek. Kemperlov prispevek nosi sicer podnaslov »ob izteku letošnjega pouka«, a obravnava v glavnem upravno - politična vprašanja slovenske šole v Italiji. Tudi sam se mislim v svojem prispevku omejiti na ta vidik. Zlasti se mi zdi potrebna komentarja trditev, »da načrta z našimi zahtevami Se nismo izdelali in ga zato nismo mogli še predstaviti šolskim (in tudi občinskim) oblastem, da bi ga argumentirano zagovarjali.« Gre, kot se bralci gotovo spominjajo, za načrt preustroja šolske mreže, o katerem teCe beseda v naši javnosti že veC let in zadeva zlasti osnovno in nižjo srednjo Solo, čeprav je letos pozornost pritegnil v prvi vrsti (kasneje umaknjeni) predlog tržaškega Šolskega skrbnika o pridružitvi pedagoškega liceja »A. M. Slomšek« znanstvenemu liceju »F. Prešeren«.
Teza, da bi bilo nujno in koristno, da bi manjšina sama izoblikovala nadt omenjenega preustroja, se na sploSno uveljavlja v naši javnosti. To ima seveda primeren medijski odmev, tako da bi se slovenska javnost lahko upravičeno vprašala, zakaj torej takega naCrta še ni, ko pa bi bil za bodočnost naše Sole tako koristen.
V naslednjih vrsticah bi rad zato pokazal, da se zadeva izkaže za precej bolj zapleteno, Cim se s splošne ravni spustimo na raven stvarnih okoliščin in izbir. Vtis imam namreč, da je. načelo naglašanje potrebnosti naCrta v obratnem sorazmerju z iznašanjem stvarnih predlogov. To je najbrž opazil tudi sam Kemperle, ko je v nekem svojem prejšnjem Članku napisal, da »ostajajo take pobude (mišljeni so bili posveti idr., op. piš.) nekonkretne«. Sama Študija SLORIja, ki se večkrat omenja v tem okviru, je vsekakor dragocena in koristna, ne nudi pa že pripravljenih in uporabnih receptov.
Da ne bo nesporazumov, povem takoj, da se tudi sam vedno bolj nagibam k mnenju, da bomo morali kot manjšina - v okviru sprememb, ki se na vsedržavni ravni obetajo v Šolstvu - naposled res tudi sami nekaj predlagati in da se ne bomo mogli v nedogled omejevati na obrambo »postojank«. Toda, da se ne prenaglimo, je po mojem mnenju potrebno najprej stvarno oceniti okvir, v katerega se umešCa naše morebitno načrtovanje, pa ne zato, da bi
se nacru odpovedali, ampak da bi pri njegovem oblikovanju upoštevali vse vidike.
1) Izhajam iz prepričanja, da smo kot slovenska manjšina v odnosu do italijanske države še vedno ogrožena skupnost. Da je trenutno na oblasti nam naklonjena vlada, je za nas sicer pomembno, a ne odločilno dejstvo, tudi zato, ker se lahko politična slika v državi kadarkoli spremeni. Res odločilno je to, kar je sklenjeno na institucionalni ravni. Zato ne bo odveč spomniti, da govoriti o lastnem naCrtu šolskega preustroja pri nas ni isto kot na primer na Južnem Tirolskem ali v Dolini Aoste: tam imajo ustavno zajamčena sredstva, s katerimi lahko načrt ne le izdelajo in predlagajo, ampak ga tudi dejansko izvedejo, mi teh sredstev nimamo, razen če se vsakokrat ne zatečemo na sodišče, kjer se sklicujemo na mednarodne dogovore, pa Se to z negotovim izidom.
Snovanje lastnega šolskega naCrta nas bo neizbežno postavilo pred vrsto zagat in problemov, med katerimi bo najbrž prvi ta, kdo naj ga sploh izdela ali predlaga: šolski odbor, kolegij ravnateljev, enotna delegacija, deželna komisija, Sindikat slovenske šole, Republika Slovenija kot naslednica Jugoslavije, podpisnice osimskega sporazuma? Kaj Sele, Ce bi bilo treba načrt udejaniti in bi se postavilo vprašanje, kako pri njegovem izvajanju sodelovati brez primernih pravnih instrumentov. Zato bi bilo prav, da bi slovenska manjšina med šolskimi prioritetami še naprej postavljala na prvo mesto avtonomijo, in sicer zahtevo po intendantu (ali drugače imenovanemu funkcionarju) za slovenske šole in samostojnem zbornem organu, vsekakor pa - tudi v primeru prenosa pristojnosti na deželno raven - samostojnem uradu za slovenske šole v okviru dežele Furlanije - Julijske krajine. Nedavno sprejeti zakon o decentralizaciji jevne uprave nudi kar nekaj izhodišč v tej smeri, nenazadnje tudi s poudarkom na t. i. subsidiarnosti, kar ne pomeni nic drugega kot to, da »višja« instanca (npr. državna skupnost) omogoči »nižji« (npr. narodni manjšini), da sama od-loCa o stvareh, ki se je neposredno tičejo.
Tudi v morebitnem načrtu preustroja šolske mreže bi morala torej zahteva po avtonomiji ostati na prvem mestu. Morda bi bilo za začetek celo dovolj, da bi parlament sprejel zakonsko dopolnilo, po katerem bi mnenje deželne komisije za slovenske šole v zadevah »reorganizacije
Šolske mreže« od obveznega postalo obvezujoče. Tako bi pri obravnavi teh vprašanj vsaj ne imeli občutka, da nenehno visi nad nami Damoklejev meč ukinjanja podolgem in počes, in bi v nekem smislu bilo zadoščeno če ne črki, pa vsaj duhu londonskega memoranduma iz leta 1954. Skratka, če je manjšina že pozvana, naj izoblikuje svoje predloge, mora najprej imeti instrument, ki ji bo omogočal, da jih tudi dejansko izpelje.
2)	Toda niti morebitna avtonomija najbrž ne bi prinesla dokončne rešitve vprašanja. Obstaja namreč še drug vidik celotne zadeve, v katerega se je potrebno zamisliti, preden se lotimo snovanja takega ali drugačnega načrta. Minister za šolstvo Berlinguer je na svojem aprilskem obisku v Trstu povabil slovensko majšino naj sama izdela »konkretne predloge za ovrednotenje in obogatitev manjšinskega šolskega sistema.« Toda okvir, znotraj katerega nas šolske oblasti vabijo, naj iznesemo svoje predloge, ostaja »racionalizacija«, katere glavni namen je krčenje javnih izdatkov. Izrecnih pravnih izhodišč za obogatitev slovenske šolske ponudbe v tem okviru ni. Ce ostanemo ujeti v okvire »racionalizacije«, zato tvegamo, da ostane učinek našega načrta omejen na sa-moukinjanje prež protiuslug.
3)	Tretja težava je internega značaja. Nanjo me je po seji na ministrstvu za šolstvo aprila letos opozoril član naše delegacije: o preustorju šolske mreže so mnenja znotraj manjšine deljena. Pa ne le v smislu, da so eni za manjše, a po teritoriju kapilarno razmeščene Sole, drugi pa za večje šolske centre, ki naj bi nastali z združevanjem večjega števila manjših šol. Težave se bodo po mojem mnenju pojavile posebno tedaj, ko bomo od načelnih izbirah prešli k stvarnim korakom in se bomo morale nekatere krajevne skupnosti odpovedati svoji šoli. Prepričan sem, da bo vse prej kot enostavno v tem pogledu doseči soglasje »uporabnikov«.
Konkretnih predlogov v svojem prispevku niti sam nisem nakazal. Želel sem le pojasniti, da so za odlašanje pri oblikovanju našega načrta preustroja naše mreže določeni razlogi. Nekatere težave so pohticne narave. Za njegovo premostitev bi se morali resno zavedati politiki. O stvarnih rešitvah in predlogih pa bomo morali razmisliti tudi šolniki, o njih pa se bodo morali izreči zlasti naše družine, katerim je naša šola namenjena.
UMRL JE VLADIMIR KENDA
Topel pozdrav, dragi Miro!
Odšel je še eden iz naših starih novinarskih vrst. Po dolgi bolezni je včeraj v Trstu umrl v starosti 82 let Vladimir Kenda - Miro, eden najlepših in najbolj doslednih likov primorskega antifašizma, dolgo let jetnik italijanskih zaporov, partizanski borec, vnet ljubitelj planin in od prvih povojnih let časnikar pri tržaškem italijanskem in slovenskem naprednem tisku.
Vlado je izviral iz idrijske proletarske družine matere kmetice in očeta rudarja, katerima se je rodil 29. junija 1915. Po domači osnovni šoli je obiskoval pripravnico v go-riškem Alojzevišču in gimnazijo v goriškem Malem semenišču do šolskega leta 1933/34. Ker so se starši zaradi ekonomske krize in zaradi fašizma leta 1931 izselil v Bosno, jim je dve leti pozneje sledil še sam. V Zenici, kjer je bil oče rudar, je prišel v stik z drugimi napredno usmerjenimi rojaki, po dobrem letu pa se je vrnil v Slovenijo. Povezal se jp z znanim ilegalcem Kolarjem, članom SKOJ-a in Tigra, se skupaj z njim odpravil oborožen čez mejo v Idrijo in bil pri sabotažni akciji na neko vojaško postojanko 30. oktobra 1934 ujet. Po zaporih v Gorici, v Kopru in v Regina Coe-li, je bil 20. marca 1936 pred Posebnim sodiščem za zaščito države pod obtožbo požigov in iredentistične dejavnosti v okviru organizacije »Branibor«, obsojen na 18 let ih 2 meseca zapora. Kazen je prestajal v Castelfranco Emi-liano do decembra 1943. Skupno je tako presedel v ječah dobrih devet let. V zaporu je prišel v stik z mnogimi uglednimi italijanskimi in pozneje tudi slovenskimi protifašisti, se skupaj z njimi posvetil učenju in se tudi vključil v jetniški kolektiv komunistov.
Po izpustitvi iz zapora bi se moral z izgnanskim listom javiti na kvesturi v Gorici, toda iz vlaka je izstopil že v Ronkah in se s partizanskim kurirjem odpravil čez doberdobski Kras in Jamlje na Vojšči-co na Kras in se tam vključil v Tržaški bataljon, ki so ga sestavljali v glavnem italijanski delavci. Po dveh mesecih je postal nemestnik komisarja bataljona, ko pa je bataljon prerasel v XIV. udarno brigado Garibaldi v sklopu IX. korpusa, je postal namestnik brigad-nega komisarja. Ob reorganizaciji italijanskih enot v sklopu slovenske NOV, je bil avgusta 1944 poslan v Belo krajino in bil od septembra 1944 do sredine januarja 1945 starešina v podoficirskem tečaju pri VB. korpusu za italijanske borce in med organizatorji italijanske brigade »Fontanot«, ustanovljene na Suhorju januarja 1945. Do aprila je bil član štaba brigade »Fontanot«, potem pa je odšel na Radio OF v Cer-nomelj za urednika italijanskih oddaj.
V Trstu je takoj po osvoboditvi dober mesec sodeloval na tržaškem radiu potem pa časnikarsko
PISMO UREDNIŠTVU
Se o nezaupanju v Zadrugo PD
Vsakomur, ki opazuje dogajanje okoli zadruge Primorski dnevnik, je na dlani, da nekaj ne deluje tako, kot bi bilo nujno potrebno za rešitev dnevnika. To, kar manjka, je zaupanje bralcev in naročnikov časopisa v pobudo, ki naj bi rešila naš dnevnik oziroma v način vodenja te pobude.
Naj mi bo dovoljeno, da poizkusim nakazati razsežnosti tega nezaupanja. V zadnjih časih je bilo slišati, da ima zadruga dvatisoč članov. To lahko ocenjujemo kot veliko ali malo število. Ce upoštevamo napor in propagando, ki sta bila vložena v včlanjevaje, je število članov res majhno. Ce upoštevamo nekatera druga dejstva, pa je še manjše.
Desetletja je bilo slišati, da je povprečna naklada Primorskega dnevnika sedemtisoč
(7000) izvodov in da gre ogromna večina naklade naročnikom: torej lahko računamo, da je bilo v povprečju letno vsaj pettisoč (5000) naročnikov. Bilo bi torej logično, da ima danes zadruga vsaj 2500 članov. Ker pa se je v zadrugo včlanilo tudi po več članov iste družine, bi pri upoštevanju zelo skromnega kriterija, da se samo vsak drugi naročnik včlani v zadrugo, morala imeti zadruga najmanj 3000 članov. Primanjkljaj je torej najmanj 33%.
Ob upoštevanju drugega izhodišča je dosedanje število elanov zadruge še bolj porazno. Samo v tržaški pokrajini je bilo pri popisu prebivalstva 24.10.1971 zabeleženih 24.707 oseb, ki so v družini uporabljale slovenski jezik. Ce upoštevamo, da so imele takrat družine v povprečju 2, 8 elana ali zaokroženo 3 člane,lahko računamo na skoraj 8.000 slo-
venskih družin. Ce naj bi se samo polovica navedenih slovenskih družin včlanila v zadrugo Primorski dnevnik, bi zadruga morala imeti že 4000 elanov. In če upoštevamo dejstvo, da se je v zadrugo včlanilo tudi po več članov iste družine, bi zadruga morala imeti že 5000 elanov. Primanjkljaj je po tem izračunu že 60%. Ker pa enotno predstavništvo slovenske manjšine ne priznava rezultata navedenega popisa prebivalstva, ker naj bi bilo v tržaški pokrajini neprimerno več Slovencev, je na dlani, da znaša primanjkljaj najmanj 80%.
Navedni strahoviti primanjkljaj 80% pa bi veljal samo, ko bi zanikali obstoj Slovencev izven tržaške pokrajine. Za goriško pokrajino vemo, da so italijanske oblasti cenile leta 1946 število Slovencev na
9.000	oseb, leta 1954 pa na
10.000	oseb. Ce računamo
dalje po ključu, ki sem ga uporabil za tržaško pokrajino, dobimo 3.000 do 3.333 slovenskih družin, katerih polovica znaša od 1.500 do 1.666 družin, zaradi česar bi druga morala imeti že od 6.875 do 7.084 članov. S tem se primanjkljaj v članstvu zadruge Primorski dnevnik zviša na približno 71%, odnosno, če upoštevamo, da ne moremo sprejeti cenitev v bistvu sredin-sko-desničarskih vlad iz časa hladne vojne, na najmanj 85%.
Ce končno upoštevamo, da se je kljub preteklim razmeram včlanilo v zadrugo tudi nekaj Slovencev iz videmske pokrajine, lahko sklepamo, da bi bilo tudi njihovo število večje, ko bi vodenje zadruge vzbujalo večje zaupanje.
V pismu z dne 28.marca 1997 sem napisal: »Da se izniči malodušje in nezaupanje naših ljudi do zadruge Primorski dnevnik, mora vodstvo za-
druge odločno nastopiti, da razbremeni zadrugo strahovitega dolga, zaradi katerega bi Primorski dnevnik moral izhajati kar nekaj let v okrnjeni obliki«. Kaže, da vodstvu zadruge ni do tega, da bi se nezaupanje v zadrugo izničilo. Mislim, da gornji izračuni jasno kažejo, kako bi se položaj zadruge spremenil, ko bi si vodstvo pridobilo zaupanje Slovencev v Italiji.
Verjetno bo tudi pričujoče pismo kdo ocenil kot napad na Primorski dnevnik, ljudje, ki trezno presojajo položaj, pa bodo razumeli, da bi lahko računal na vpis 75% naročnikov ali slovenskih družin v zadrugo, kar bi dalo še poraznejšo sliko dosedanjega neuspeha vodstva zadruge.
Videant consules ne res puhlica quid detrimenti capiat!
Samo Pahor član Zadruge Primorski dnevnik
deloval pri italijanskih glasilih »II Lavoratore« do informbiroja, pri listu »La nostra lotta« v Kopru, pri tedniku »La voce di Trieste«, pri »II Pro-gresso« in nazadnje do ukinitve leta 1959 pri dnevniku »II Corriere di Trieste«. Potem je prišel v uredništvo Primorskega dnevnika in pri njem ostal do upokojitve leta 1976. V italijanskih listih je pisal največ o političnih vprašanjih, pri Primorskem dnevniku pa je bil urednik za kroniko, pisal je reportaže iz partizanskega življenja, in kot navdušen planinec še posebej o turah po Julijcih.
Pohtično se je udejstvoval najprej v organih Osvobodilne fronte in v KP STO, v Slovensko - ita-lijanski antifašistični uniji, pri Neodvisni sociahstični zvezi in pri Slovensko gospodarski zvezi, Nekaj let je bil tajnik in do smrti član pokrajinskega odbora VZPI - ANPI. Za svoje zasluge je prejel več vojaških in civilnih odlikovanj, leta 1986 pa od takratne SZDL Slovenije Odličje Osvobodilne fronte.
Vsem nam iz starejše pa tudi iz časnikarske generacije srednjih let, bo Vlado Kenda ostal v trajnem spominu kot čudovit tovariš v neštetih političnih narodnostnih bitkah, kot dosleden v svojih stališčih, pošten do vsakogar, razgledan in preudaren. Poleg stanovskih, časnikarskih doživljanj me nanj vežejo še nepozabni osebni spomini. Prvič sem ga srečal v Branici na čelu bataljona brigade Garibaldi, drugič na Suhorju v Beli krajini v vlogi prevajalca ob ustanovitvi brigade »Fontanot«. V novinarskih sedemdesetih letih mi je bil izkušen vodič pri vzponih na Triglav, na Jalovec čez Veliko Dnino pa še kam. Ob vsaki taki izkušnji sem sodoživljal njegovo neizmerno ljubezen do čistega planinskega sveta, kot je bil skozi vsa leta življenja čista njegova vest, svetel njegov v življenjskih izkušnjah izklesan značaj.
Počivaj v miru svoj p°' slednji sen, dragi Miro!
Jože Koren
ŠOLSTVO / VIŠJE SREDNJE ŠOLE
PREDSTAVITEV / NA POBUDO OBČINE IN VRSTE ZDRU2ENJ
Učni uspehi dijakov liceja F. Prešerna
Danes izidi na drugih višjih srednjih šolah
Jutri na Tftaškem praznik glasbe
Popoldne koncerti po mestnih trgih, zvečer brezplačno na vaje Vesele vdove
Na liceju Franceta Prešerna so včeraj objavili učne uspehe. Izdelali so:
Znanstveni licej Franceta Prešerna
1.	A razred: Vania Biloslavo, Jelka Bogateč, Daša Bresciani, Vasilij Cociancich, Shobha Giaconi, Jadranka Mingot, Zulejka Paskulin, Katia Peruzzo, Boštjan Romano, Micol Rosa-Dose, Katja Sancin, Kristina Skerk, Lara Spinazzola, Tomaž Stefani, Andraž Strekelj, Tatjana Udovič, Inka Žerjal, Jan Žerjal.
2.	A razred: Ana Allegra, Bandi Marialisa, Janja Del Linz, Mira Fabjan, Sharon Kante, Johana Križnic, Matej Lupine, Erik Masten, Nataša Milic, Jana Obad, Matjaž Pečar, Matevž Peterlin, Petra Segi-na, Sara Skerk, Anja Smotlak, Anja Strekelj, Tomaž Sirca. Dve dijakinji nista izdelali.
3.	A razred: Ester Brezovec, Vanja Glavina, Saša Jančar, Mascia Kukanja, Caterina Macho, Ivana Meula, Fjona Mezgec, Mitja Stefančič, Primož Sturman, Igor Zobin. Štirje dijaki niso izdelali.
4.	A razred: Erika Balde, Alex Blasina, Mara Bogateč, Žarko Bukavec, Dunja Fabjan, Tamara Giorgi, Irena Jelercic, Matthias Mauri, Kristian Miliani, Alessan-dra Pavlica, Irina Perosa, Vera Re-pini, Valentina Sancin, Alessio Stoka, Tanja Tomaselli, Vasja Vavpetič. En dijak ni izdelal.
K zrelostnemu izpitu so bili pri-puščeni vsi dijaki 5. A razreda razen enega.
1.	B razred: Alessandra Carli, Denis Cossutta, Erika Cossutta, Stefan Grgič, Miloš Kalc, Matjaž Kodrič, Saša KrCaliC, Petra Kukanja, Elisa Macarol, Igor Pison, Borut SardoC, Martin Scarcia, Lorenzo Riccardo Scichilone, Bojan Simo-neta, Elvia Zobec.
2.	B razred: Danilo Bosari, Daniel Capponi, Goran Floridan, Ja-noš.Grilanc, Gorazd Milic, Vanja Milic, Rok Oppelli, Roby Paoletic, Peter Primosi, Kristina Šemi, Olga Sosič, Martin Strani, Denis Useni-ch. Trije dijaki niso izdelali.
3.	B razred: Dario Cossutta, Mitja Giaconi, Karin Mezgec, Goran Obad, Dean Rebecchi, Maša Stranj, David Šušteršič, Sandi Vato vani. En dijak ni izdelal.
4.	B razred: Sara Brezovec, Tibor Drassich, Gorazd Husu, Jadranka Križman, Andrej Petaros, Peter Se-nizza, Christian Slavec, Katerina Sossi, Andrejka Starec. En dijak ni izdelal.
Vsi dijaki 5. B razreda so bli pri-pušCeni k zrelostnemu izpitu.
1.	C razred: Jana Ban, Barbara Burlin-Mali, Martina Carpani, Mat-teo Femglio, Erika Floreancig, Matija Gregori, Matjaž Jaklič, Dejana Kočevar, Luca KocjanCiC, Petra KrizmanCiC, Mitja Malalan, Alenka Možina, Majna Pangerc, Niko Stokelj, Gerardo Tolentino, Tanja Tuta, Giulia Valassi, Marko Zupan.
2.	C razred: Dean Carli, Elisa Frandolic, Sara Illich, Manuela Kresevich, Erik Kuret, Katja Legiša, Sara Posar, Valentina Smotlak, Ivana Terčon.
3.	C razred: Sabina Caris, Valentina Ciacchi, Sara Ferluga, Ivana Flego, Aljoša Fonda, Jan Gregori, Erika Hrovatin, Karen Kante, Monica Kete, Jana Miličevič, Tjaša Rogelja, Giulia Sadlotvski, Neda Sancin, Anja Starec, Nawal Taha, Klara Vodopivec, Irina Žagar.
4.	C razred: Nina Cociancich, Karin Gabrovec, Alja Hrvatic,
Tinkara Kovač, Sara Pertot, Veronika Pertot, Tanja Sternad, Milena Udovič, Luisa Vigini.
Dve dijakinji nista izdelali.
K zrelostnemu izpiti je bilo pri-puščenih 9 dijakov 5. C razreda, dva pa nista bila pripuščena.
2. C razred: Ilenia Bak, Maja Ber-zi, Aleš Brce, Jaš Gregori, Erik Lakovič, Vama Pečenik, Tomaž Pipan, Tomaž Špacapan, Marjan Stopar, Vari Zeriali, Ivan Zobec. Dve dijakinji nista izdelali.
Klasični licej Franceta Prešerna
4.	višja gimnazija: Ana Tina Petkovšek, Gea Zuppin.
5.	višja gimnazija: Noemi Bet, Iztok Cergol, Giulia Chendi, Susanna Gilotta, Janez Peter Grom, Jasmina Kermolj, Ivo Lachi, Marko Mikolj, Pamela Predonzani, Erik Sancin.
1.	klasični licej: Barbara Antoni-ni, Igor Bogateč, Dana Furlani, Irene Gilotta, Nataša Grom, Valentina lacopich, Lara Komar, Ivan Miku-lus, Matej Santi, Jasna Simčič, Ivana Sossa, Mitja Tretjak.
2.	klasični licej: Miriam Čermelj, Lara Gibi, Martina Gregoretti, Mi-chela Gregoretti, Virginia Macor, Laura Sgubin.
K zrelostnemu izpitu je bilo pri-pušCenih 16 dijakov, dve dijakinji pa nista bili pripušCeni.
Danes dopoldne bodo objavili učne uspehe tudi na drugih višjih sredjih šolah.
V sinji dvorani tržaške občine so včeraj dopoldne predstavili »praznik glasbe«, ki se bo odvil jutri v Trstu, po drugih mestih Italije in po Evropi nasploh. Praznovanje dneva glasbe se je v Italiji pričelo lani in letos mu je vlada dala svoj uradni pečat z namenom, da bi ta glasba pridobila na pomenu v vsej družbi in ne samo med ljubitelji te kulturne zvrsti.
Podžupan Roberto Da-miani in koordinator »praznika glasbe« Alessan-dro Capuzzo sta spregovorila o pomenu pobude, pri kateri sodelujejo poleg tržaške občinske uprave še Cgil, Cisl in Uil, Arci, glasbena šola Anagrumba, Združenje dijakov, Arcira-gazzi, pristopih pa sta tudi mestni orkester na pihala G. Verdi in Glasbena matica, ki jo je na tiskovni konferenci zastopal ravnatelj Bogdan Kralj.
Poleg nastopa, ki ga bo jutri priredila Glasbena matica (o Čemer poročamo v drugem članku), bo popoldne ob 18. uri na Trgu Hortis koncert gojencev šole orkestra G. Verdi, ki bodo izvajali Praetoriusovo Bourre, Bachovo Fugo št. 17, pa tudi koncert na orgle mestne Capelle Civice, od 19. do 20. ure bo na Trgu Cavana koncert tržaškega pevca Umberta Lupija, ob 20. pa bo v okviru odprtja Festivala operete publika lahko brezplačno sledila prvi skupinski vaji Vesele vdove. Jutri bo v boljunškem gledališču od
17.	do 19. ure glasbena animacija za najmlajše, drevi po 21. uri in jutri po
18.	uri pa bo na pomolu Pescheria nastop rock glasbenih skupin
llly sopredsednik Odbora za promocijo visoke hitrosti
Včeraj so v Padovi izvolili tržaškega župana Riccarda Illyja za novega sopredsednika Odbora za promocijo železniške visoke hitrosti. Upravni svet Odbora, ki se je sestal po zasedanju o razvoju italijanskih železnic, je potrdil drugega sopredsednika Sergia Pininfarino, medtem ko je Illy nadomestil na čelu Odbora torinskega župana Valentina Castellanija.
Illy je ocenil kot nesprejemljive dosedanje zamude pri realizaciji hitre železniške povezave na evropski osi Vzhod-Zahod in to predvsem na odseku od Lyona prek Turina in Trsta do Ljubljane. Rimska vlada ni izpolnila svojih obljub in bi jo morale tudi krajevne uprave jasno opozoriti, da gre za nujno vprašanje, ki bo pogojevalo razvoj še zlasti italijanskega Severovzhoda.
PROSTOZIDARSTVO / OBISK NAČELNIKA »ORIENTE DNTALIA«
Lože se odpirajo Sloveniji
Načelnik (Gran maestro) osrednje italijanske fr amazonske skupine »Grande Oriente dTtalia« Virgilio Gaito (na sliM-Foto KROMA) je sinoči v hotelu Savoia predstavil zbirko esejev znanega tržaškega framazona Lodovica To-masea, pred tem pa se je na županstvu sreCal s podžupanom Robertom Damianijem. Knjigo To-maseovih spisov je uredil Manlio Cecovini, dolgoletni voditelj krajevnih prostozidarjev, ki so tudi v Trstu doživeli razkol. Na eni strani imamo »Grande Oriente«, na drugi pa fr amazonsko organizacijo, ki jo na vsedržavni ravni vodi Giuliano Di Bernardo. Pri nas, kot drugod po državi, je daleč vplivnejša Gaitova struja.
Ob priložnosti Gaitovega obiska so prvič odprli novinarjem frama-zonski »tempelj« v Ul.S.Nicolo 30. »Gran maestro« se je obregnil ob vse tiste (predvsem politike in novinarje), ki po njegovem neupravičeno blatijo in obrekujejo fra-mazonsko gibanje. Mi nimamo kaj skrivati, je dejal, bomo pa objavili sezname naših članov, ko bodo to naredile stranke, sindikati in Opus Dei. Framazoni so po njegovem lojalni italijanski državljani,
ki strogo spoštujejo republiško ustavo.
Gaito je podčrtal, da se na Tržaškem framazonske lože zavzemajo za sožitje in sodelovanje med raznimi jezikovnimi in narodnostnimi komponentami, vzpostavile pa so tudi stike z »brati« iz Slovenije ter iz drugih držav iz nekdanje SFRJ. Predstavitve knji-
ge o Tomaseu se je udeležila tudi delegacija framazonskih lož iz Slovenije, ki se na novo organizirajo in utrjujejo tudi s pomočjo Italijanov. Gaito se je spomnil žrtev Rižarne in fojb, v parku Sv.Ju-sta pa je počastil spomin framazona Gabrieleja Foschiattija, ki je umrl v Dachau.
»Grande Oriente« torej počasi razkriva javnosti svojo dejavnost, ker se hoče očitno s tem tudi braniti pred kritikami tistih, ki očitajo prostozidarjem skrite in tudi nezakonite posle. V Trstu so imele v glavnem zelo nacionalistično opredeljene lože (zlasti t.i.skrite) velik vpliv na mestno politično, družbeno in gospodarsko življenje. Pomislimo samo na listar-skega voditelja Cecovinija in na druge vidne politike (zlasti iz vrst sredinskih strank PLI in PRI, a tudi PSI), ki so krojili tržaški politični vsakdan.
Krščanska demokracija ni nikoli marala framazonov v svojih vrstah. Pred leti sta se v vrtincu polemik znašla odvetnik Emilio Ter-pin (eden od pobudnikov Illyjeve liste) in sam Adalberto Donaggio, ki se je vsekakor takrat opredelil za »spečega framazona«.
Dan glasbe tudi na Glasbeni matici
Enaidvajseti junij je podpredsednik italijanske vlade Veltroni poimenoval za »Dan glasbe«.
Enaindvajseti junij se v celi Evropi praznuje kot »Dan glasbe«. Letos se je v to vključila na predlog podpredsednika italijanske vlade Vel-tronija tudi Italija, ki je prepustila posameznim ustanovam in organizacijam, da na najbolj primeren način obeležijo ta dan.
V praznovanje »Dneva glasbe« se tako vključuje tudi GM iz Trsta, in sicer šola »M. Kogoj«.
Jutri bo v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29 koncert, na katerem bosta nastopila dva letošnja diplomanta šole.
Ob 10. uri bo nastopil najprej harmonikar Adam Selj iz razreda Eliane Zajec, ki bo na klasični harmoniki izvajal dela Zubitskega, Lapin-skega in Senderova; ob 11.30 pa bo nastopil pianist Marko Sancin iz razreda prof. Aleksandra Rojca, ki bo izvajal dela Musorskega, Chopina, Beethovna in Chabriera.
NOVICE
Confesercenti pri županu lllyju
Delegacija pokrajinske stanovske organizacije Confesercenti se je včeraj sestala s tržaškim županom Illyjem in z odbornikom za ekonomat Fabiom Nerijem. Srečanje je bilo posvečeno načrtom za gospodarsko oživitev in za prihodnost Trsta, pri Čemer je delegacija izrazila veliko zadovoljstvo za ponovno izvolitev Illyja na župansko mesto. Stanovska organizacija terciarnega sektorja že po svoji naravi, je bilo rečeno, ne more drugače, kot da se prepričano postavi na stran tistih, ki hočejo preporod tega mesta, in po svojih močeh enakopravno prispeva k uresničenju zastavljenih ciljev. Zato Confesercenti pričakuje, so povedali njeni predstavniki, da bo povabljena k vsem mizam, na katerih se bo načrtovala prihodnost Trsta in katerim bo lahko prispevala svoje predloge in zamisli.
Cruder o izvolitvi Vremca (SSk)
Deželna vlada ni pristojna za oceno zakonitosti izvolitve pokrajinskega svetovalca SSk-Oljke Vladimirja Vremca. Tako je predsednik Giancar-lo Cruder odgovoril na vprašanje Sergia Giacomellija (NZ), ki je kontestiral VremCevo izvolitev, češ da se je na nekem procesu dogovoril za kazen, kar po njegovem pomenu priznanje krivde. Giacomelli je prepričan, da Vremec ne more sedeti v pokrajinskem svetu. Mnogi ugledni pravniki pa so nasprotnega mnenja. Zanimivo je, da je pokrajinski svet na umestitveni seji brez kontestacij in pripomb uradno potrdil izvolitev slovenskega predsednika. Nobenih pripomb niso imeli niti Giacomellijevi somišljeniki.
Gobbijeva in dražba v Devinu
V zvezi z dražbo v devinskem gradu, kjer so med drugim prodali tudi vse knjige bogate grajske knjižnice, je deželna svetovalka Elena Gobbi (SKP) predsedniku deželnega odbora in pristojnemu odborniku naslovila vprašanje, v katerem opozarja na pristojnosti Dežele pri zaščiti redkih ali dragocenih knjig. Zako Gobbijeva sprašuje, zakaj Dežela ni uveljavila svojih pristojnosti bodisi glede celotne knjižnice kot posameznih izvodov. Gobbijeva med drugim še sprašuje deželni odbor, po kakšnih kriterijih se je ravnalo nad-zomištvo za spomeniško varstvo, ki je poseglo prepozno, in Ce res ni bilo nobene možnosti, da bi Dežela odkupila del dragocene notranje opreme grada za svoje reprezentančne sedeže.
Pokrajina Trst in javna varnost
Ustanovitev že predvidenih centrov kriminalpo-la in oddelkov za preventivo proti kriminalu, tako da bi se lahko uspešno soočali s povečanjem števila ropov, trgovino z mamili in orožjem, ilegalnimi prehodi: to so glavne točke dokumenta, ki ga je podpredsednik Pokrajine Trst Pariš Lippi v prejšnjih dneh izročil notranjemu ministru Giorgiu Napolitanu. Dokument se nanaša na vprašanja javne varnosti v Trstu in je bil izdelan ob konferenci, ki jo je v Benetkah sklical tamkajšnji župan Cacciari in ki so se je poleg ministra udeležili predsedniki dežel in pokrajin (tržaško je zastopal prav Lippi) ter zainteresirani župani.
SREČANJE / PRIREDILA GA JE OBČINA
Dragocena služba v Dijaškem domu
Gre za sprejem mladostnikov brez spremstva
V Dijaškem domu poteka že nekaj let služba, ki predstavlja za Italijo pravcato novost: prvi sprejem mladostnikov brez spremstva, ki prihajajo iz drugih držav. Služba je zaCela delovati v začetku devetdesetih let ob prvem navalu albanskih beguncev v Italijo, nadaljevala pa kako leto kasneje ob tragediji narodov nekdanje Jugoslavije. V obeh primerih je Dijaški dom široko odprl svoja vrata potrebnim, to pa počenja še danes na podlagi konvencije, ki jo je bil podpisal s Tržaško občino.
Prav obnovitev konvencije je bila povod za srečanje, ki jo je Občina priredila sinoči v prostorih Dijaškega doma. Sprejemanje mladostnikov brez staršev in drugega spremstva pa ne zadeva le Dijaškega doma in službe za mladoletnike Tržaške občine, paC pa povezuje še mnogo drugih dejavnikov. V prvi vrsti sodišče za mladoletnike, ki odloCa o sprejemu mladostnikov. Zato ni Čudno, da se je srečanja udeležila tudi njena predsednica Alessandra Bottan.
Po mnenju tržaškega odbornika za socialne službe Giannija Pecol Co-minotta je delo, ki ga opravlja Dijaški dom nekakšen laboratorij za me-detnicne in medkulturne izmenjave. Občina je podpisala s slovensko ustanovo enoletno konvencijo, ker pred volitvami še ni bilo jasno, ali bo lahko nadaljevala z upravljanjem občine. Po ugodnem volilnem rezultatu ni dvoma, da bo v prihodnje pripravila veC-
Udeleženi sinočnjega sprejema v Dijaškem domu (foto Balbi/KROMA)
letno konvencijo, je napovedal.
Vodja občinske službe za mladoletnike Isabella D’Eliso je poudarila, da je Občina oh »navalu« Albancev izbrala Dijaški dom za njihov sprejem zaradi velikih izkušenj, ki jo je imela ustanova na področju multikulturnosti. Dodala je, da bi morali sedaj izboljšati postopek za urgentne sprejeme, v to službo pa hi morali v večji meri vključiti tudi druge mestne dejavnike.
Po kratkem pozdravu ravnateljice Dijaškega doma Sonje Babic in posegu njenega predhodnika Edvina Švaba, pod vodstvom katerega je zrastla služba za sprejem mladostnikov brez spremstva, sta vzgojiteljici Erika Košuta in Fausta Sisti spregovorili o lastnih izkušnjah z mladimi begunci.
NA STADIONU »GREZAR«
Finančna straža slavila 2234etnico ustanovitve
NOVICE
Boljše skrbstvo za ostarele
Včeraj dopoldne so na sedežu zdravstvenih služb v Ul. Fameto predstavili 6 novih fizioterapevtk in 4 asistente, s katerimi so ojačili 55 Člansko ekipo, ki se že ukvarja s skrbstvom na domu ostarelih, ki živijo sami in niso veC samozadostni.
Gre za službo, ki so jo uvedli lani, in ki po prvem letu delovanja skrbi za preživetje na domu približno tisoC ostarelih, ki bi se morali sicer velikokrat zateci v bolnišnico. Približno 200 jih že razpolaga s službo Televita, s katero lahko v vsakem trenutku s samim pritiskom na gumb pokličejo na pomoC reševalno ekipo.
Zaključek konference raziskovalnih parkov
Včeraj dopoldne se je na Pomorski postaji zaključila 14. svetovna konferenca znanstvenih in tehnoloških parkov, ki se je je udeležilo približno 300 strokovnjakov iz 45 držav z vseh celin. Kongresniki so si ogledali znanstveni park pri PadriCah, ki se uveljavlja kot pomembno središče za najsodobnejše raziskave.
Jutri podelitev nagrade bazovski šoli P. Trubarja
V dvorani italijanskega klasičnega liceja Dante Alighieri se bojutri ob 9. uri zaCelo nagrajevanje natečaja z naslovom Povej mi zgodbo, ki ga je priredil licej Dante v sodelovanju s šolskim skrbništvom. Med dobitniki nagrad bodo tudi uCenci osnovne šole Primoža Trubarja iz Bazovice.
Včerajšnje slovesnosti finančne straže ob 223-letnici ustanovitve so se zaCele s polaganjem vencev pri spomeniku padlim pri Sv. Justu in pri bazoviški fojbi, nakar je sledila osrednja svečanost na stadionu »Grezar«, kjer so ob prisotnosti številnih vojaških in tudi najvišjih deželnih oblasti so izročili moralna priznanja vsem tistim finančnim stražnikom, ki so se v zadnjem letu še posebej odlikovali. Obračun delovanja finančne straže je podal general Ezio Pie-rotti, poveljnik področja FJK (IX. cona). Med drugim so ugotovili, da na 130 milijard lir osnove niso bili poravnani neposredni davki, na skoraj 18 milijard lir pa ni bil plačan davek IVA. Nadalje so zaplenili več kot 3 milijarde lir v gotovini, dobrih 100 ton tobaka, 100 kg raznih mamil (heroin, kokain, marihuana, hašiš ter veC kot 46 tisoC tabletk ecstasyja), 202 kosa orožja, veC kot 14 tisoC nabojev, opravili so 977 davčnih pregledov in ugotovili, da so bile dobre tri milijarde lir utajene v zvezi s prevarami na račun EU. Kontrol v zvezi z varstvom okolja je bilo 184, prijavljenih oseb 68. V 29 posegih na morju so pomagali so 44 oseham, v gorah je bilo takih akcij 134, pomagali pa so 148 osebam. Zaradi
oderuštva so prijavili 17 oseb, a nedovoljeni posli so znašali 6 milijard lir. Prijeli so tudi 412 oseb, ki so ilegalno prestopile mejo.
_____DOLINA / KD VALENTIN VODNIK_
Junijski glasbeni večeri na K’luži
Danes v Dolini tudi predstavitev treh knjig
V Dolini se nadaljujejo Junijski glasbeni veCeri, ki jih prireja KD Valentin Vodnik. Po uspešnem začetku s sobotnim koncertom Dvojezičnega zbora iz Celovca sta ta teden na vrsti kar dve večerni srečanji. Prva bo nocoj, ob 21. uri, ko bo na Kluži zaCel igrati Long Zlunk Big Band: svojevrstna in pravzaprav v našem prostoru edinstvena godba, ki jo sestavljajo pravi navdušenci tovrstne glasbe. Skupina dvajsetih godcev igra predvsem zabavne melodije, stare lenderje, valčke, s katerimi so godbe nekdaj poživljale plese na raznih vaških šagrah. Za lastno zabavo in seveda razvedrilo poslušalcev pa se preizkuša tudi v raznih izvajalskih veščinah, ki prav gotovo dosežejo svoj učinek. Pobudo za nocojšnje srečanje z glasbo pri vaški Kluži je dal upravitelj preurejene dolinske pivnice Pri Studencu; poleg razvedrilne glasbe bo torej nocoj na voljo tudi okusno in sveže pivo, ki v vsakem primeru dobro de v teh poletno soparnih dneh!
Ze jutri v soboto, 21. trn., pa bo na vrsti drugi od napovedanih glasbenih večerov tega tedna. Koncert se vključuje v praznovanje Evropskega dneva glasbe, oblikovala pa ga bo Tatjana Jercog, mlada in obetavna pianistka, ki se je že večkrat uspešno predstavila občinstvu ob posameznih priložnostih, tokrat pa suve-
reno na-stopa s celovečernim klavirskim recitalom. Na vrsti bodo skladbe Beethovna, Schumanna, in Brahmsa, koncert pa bo v cerkvici Sv. Martina z začetkom ob 20.30.
Kot rečeno, je Tatjana Jercog ena izmed boljših mladih glasbenikov našega prostora. Študij klavirja je zaCela pri Glasbeni matici in pod mentorstvom prof. Ksenje Brass jeseni 1994 diplomirala na tržaškem konservatoriju. Po diplomi se je izpopolnjevala najprej pri prof. Lauri Palmieri v Veroni, sledila seminarjem priznanih profesorjev, kot so Risaliti, Lanfranchi, Bartuž, Gadžijev. Po odlično prestanem lanskem izpitu za Diplomo Supe-rior se pravkar pod mentorstvom prof. Igorja Lazka pripravlja na diplomo v drugi stopnji - Diplome Excel-lance - na Evropskem konservatoriju v Parizu. Veliko nastopa v raznih komornih zasedbah, kot je Trio GM, ki ga poleg nje sestavljata še klarinetist Marko Stoka in flavtiska Errika Bu-zeCan, ukvarja se z raziskovanjem slovenske sodobne glasbe v sodelovanju s trobentačem Fulviom Sgubinom, VeC let je igrala v harmonikarskem orkestru GM Synthesis 4. Že drugo šolsko leto poučuje tudi na Glasbeni matici - Soli Marij Kogoj, ob tem pa se posveča še zborovskemu petju, saj med drugim že nekaj let vodi tudi dekliško skupino Va-
OBISK / BOLJUNČANI
Izlet v bolnico Franja
Partizanski klub ARCI iz Boljunca je pred dnevi organiziral izlet v bolnico Franja. Izletniki so se z dvema avtobusoma napotili preko Idrije do bolnice. Nemci, ki so med vojno vedeli, da obstaja, a je niso mogli odkriti, jo odkrivajo danes kot turisti. Med izletniki je bil tudi Romano Tul iz MaCkolj, ki je 28. februarja
1944 prebil v bolnici nekaj noči, preden so ga z letalom prepeljali v Bari.
Po obisku v bolnici so se BoljunCani podali na kosilo v Most na SoCi, kjer so jih Veseli godci, seveda iz Boljunca, razveselili z glasnimi zvoki.
(Na sliki Alberta PeCarja: del izletnikov v bolnici Franja)
lentin Vodnik v Dolini.
Ob koncertnih prireditvah se bo danes v Dolini zvrstila še predstavitev treh knjig, ki jo pod pokroviteljstvom občinske uprave na dolinskem županstvu prirejata Sekcija VZPI-AN-PI Dolina-MaCkolj e-Pre-beneg in KD Valentin Vodnik. Srečanje je napovedano za 17.30, ob prisotnosti avtorjev bo prvo in drugo knjigo Silva GrgiCa Zločini okupatorjevih sodelavcev in Borivoja Laha Od Kobarida do Trsta predstavil Marij Cuk. Zapela pa bo dekliška pevska skupina Valentin Vodnik.
V večernih urah pa bo v galeriji Torkla še možen ogled fotografske razstave Marija Magajne Z Majenco v srcu. (dam)
PRIREDITVE
CAR NARODNIH NOS in LEPOTA ČLOVEŠKEGA GLASU, izjemen večer, ki ga prireja pevsko društvo Vesela pomlad danes, 20. junija ob 20.30 v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Predstavitev novih narodnih noš, ki so namenjene pevkam zborov Vesela pomlad, bodo s svojim nastopom obogatile gojenke solo petja iz razreda prof. Vesne Topič pri Glasbeni Matici v Trstu Matejka Bukavec, Martina Feri, Alenka Hrovatin, Sara JablanšCek, Rossana Paliaga, Tamara Stanese in Darja Vitaz.Va-bljeni!
SKD GRAD in VAŠKA SKUPNOST FERLUGI
priredita danes, 20. 6. 1997, ob 21. uri v ferlu-govski cerkvi koncert MePZ Igo Gruden iz Nabrežine pod vodstvom Bojane Kralj. Toplo vabljeni.
KD VALENTIN VODNIK - Junijski glasbeni večeri - prireja jutri, 21. junija ’97, ob 20.30 v cerkvici Sv. Martina klavirski recital TATJANE JERCOG. Na sporedu skladbe Beethovna, Brahmsa in Schumanna. Koncert se uokvirja v pobude ob Evropskem dnevu glasbe. Prisrčno vabljeni!
KD LIPA v sodelovanju z	MLADINSKIM
KROŽKOM iz Bazovice in SD ZARJA vabijo vse vaščane na večer »Pesem na M’zarju« v izvedbi otroškega zbora Slomšek in M1PZ Bazovica in MePZ Lipa jutri, 21. junija, ob 21. uri.
!3 ŠOLSKE VEŠlj
DANES, 20. t. m., ob 10. uri bo pri Sv. Ivanu zaključna šolska maša za vse višje šole.
OTROŠKI VRTEC BORŠT vabi na ogled razstave likovnih in ročnih izdelkov še danes, 20. junija, od 9. do 16. ure.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul-Carducci 8, tel. 370301. redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.

KROŽEK 1991
vabi na predstavitev knjige
Nabrežina
skozi čas
O zgodovini vasi,
o njenem kulturnem in gospodarskem razvoju bodo spregovorili avtorji.
Danes, 20. junija 1997, ob 18. uri
na »borjaCu« VValterjeve domačije, Nabrežina - Stara vas št. 10.
SKD FRANCE PREŠEREN FANTOVSKA IN DEKLIŠKA IZ BOLJUNCA
prirejajo
Šagro na jami
Danes, 20. t. m., ob 20. uri v občinskem gledališču F. Prešeren koncert TPPZ Pinko Tomažič, sledi ples s skupino Free Shop.
Jutri, 21. t. m., ob 15.30 na Jami ex-tempore za otroke, od 20.30 ples s skupino Status Symbol.
Nedelja, 22. t. m., ob 9.30 LOV NA ZAKLAD za odrasle - zbirališče na Jami; ob 18. uri kulturni program in nagrajevanje udeležencev ex-tempore in lova na zaklad, ob 20.30 ples s skupino Happy day.
Ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 ples s skupino Peter Lovšin in Križarji.
Toplo vabljeni!
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
20.	junija 1997
JULKA
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.31 - Luna vzide ob 20.44 in zatone ob 5.31.
Jutri, SOBOTA,
21.	junija 1997
VEKOSLAV
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,3 stopinje, zračni tlak 1012,1 mb pada, veter 33,5 km na uro vzhod-nik-severovzhodnik, burja, vlaga 62-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 18,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: France-sco Starc, Francesco Mar-tinolli, Melissa Moseni, Francesco Troha.
UMRLI SO: 88-letni Carlo Delben, 70-letni Aronne Godina, 67-letna A da Ciuch, 75-letna Neri-na Ursini Bissi, 59-letni Aldo Damiani, 75-letni Paolo Milanese, 97-letna Maria Giuseppina Urši, 68-letna Niv^s Genzo, 60-letni Sergio Del Conte, 76-letni Ubaldo Solvesi, 86-letna Giustina Bembi, 86-letna Roma Demarchi.
I :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 9. do SOBOTE, 14. junija 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. delPOrologio 6 (na začetku Ul. Diaz) (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. delPOrologio 6 (na začetku Ul. Diaz), Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX Septembra 6, Milje -Mazzinijev drevored 1.
PROSEK	(tel.
225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Drevored XX septembra 6 (tel. 371377).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 21.30 (na prostem) »Dante’s Peak«.
EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Perversioni femminili«, i. Tilda Swin-ton, prepovedan mladini pod 18. letom.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 18.20, 20.10, 22.00 »II pianeta verde«, r. Coli-ne Serrau.
AMBASCIATORI -
17.00,	19.30, 22.00 »Se-gretti e bugie«, r. M. Lei-gh, i. M.J. Baptiste, B. Blethyn.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Petere assoluto«, i. Clint Ea-stvrood.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Inso-liti criminali«.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.30	»Lilli e il vagabon-do«, risanka, prod. Walt Disney, 19.00, 20.30, 22.15 »II ciclone« i. L. Pieraccioni
NAZIONALE 4 -16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Hamlet«, r. K. Branagh.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Biggi, perversioni al sexy party«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.30,
19.00,	20.30, 22.10 »Bu-giardo bugiardo«, i. Jim Carrey.
ALCIONE -	18.30,
20.15, 22.00 »Trainspot-ting« r. Danny Boyle. Jutri »Jerry Maguire«, i. Tom Cruise.
2] OBVESTILA
KD VALENTIN VOD-
NIK - Junijski glasbeni večeri - v sodeluvanju z novo pivnico »Pri Studen-
ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT
prireja
23. ŠAGRO V PRAPROTU
20., 2122. in 23. junija 1997
Danes, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom -Status Symboi.
Jutri, ob 15. uri odprtje kioskov in tekma v briškoli s 64. pari, ob 17. ex-tempore za mladino db 16. leta, ob 20.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet.
Nedejja, ob 20.30 tekma v skrlah, ob 14. odprtje kioskov, ob 17. tekma v košnji, ob 19. igre za otroke, ob 20. ples z ansamblom Kraški kvintet.
Ponedeljek, ob 17. odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Adria kvintet, med plesom tekma v žaganju, v slučaju slabega vremena se praznik nadaljuje v torek.
cu« vabi na zabavni in razvedrilni večer z LONG ZLUNK BIG BAND PRI STUDENCU, ki bo danes, 20. junija ’97, ob 21. uri na KTuži. Zajamčeno osvežilo ob okusnem pivu in primernih prigrizkih!
SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina-Mackolje-Prebeneg in SKD VALENTIN VODNIK pod pokroviteljstvom OBČINE DOLINA vabita na predstavitev knjig Silva Grgiča »Zločini okupatorjevih sodelavcev« (prvi in drugi del) in Borivoja Laha - Borisa »Od Kobarida do Trsta«. Srečanje bo danes, 20. t. m., ob 17.30 v dvorani občinskega sveta v Dolini. Ob prisotnosti avtorjev bo knjigo predstavil Marij Cuk, s pesmijo bo dogodek popestrila dekliška skupina Valentin Vodnik pod vodstvom Tatjane Jercog.
KROŽEK BRIN vabi danes, 20. junija, elane in prijatelje na redno letno zborovanje, ki bo v Ljudskem domu v Križu ob 18. uri. Sledila bo družabnost.
ODBOR KRAŠKE OH-CETI vabi vse, ki so zainteresirani, da bi sodelovali na Kraški ohceti z osmica-mi na sestanek danes, 20 t. m., ob 20.30 v Bubničev dom v Repnu.
SKD PRIMOREC trebce prireja vaški poletni praznik, 20., 21. in 22. junija, ob nogometnem igrišču v Grizi. Danes, 20. t. m., ob 17. odprtje kioskov nato ples z ansamblom Guba Libre. Jutri, 21. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, razstava uCencev GOS Pinko Tomažič Trebce ter zabava z ansamblom Kraški kvintet od 20. do 24. ure. Nedelja, 22. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 17. uri nastop Godbe iz Domžal in od 20. do 24. ure zabava z ansamblom Status Symbol. Pijače in specialitete na žaru.
SVETOIVANSKA SKU-
PNOST vabi na praznovanje župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika. Jutri, 21. junija, bo ob 20.30 v župnijski cerkvi koncert, ki ga bodo oblikovali otroški zbor Kresnice, mešani zbor Cappella Ter-gestina in mešani zbor F. B. Sedej iz Steverjana. V nedeljo, 22. junija, bo ob
9.	uri procesija po svetoi-vanskih ulicah, nato ob
10.	uri slovesna maša v slovenščini v župnijski cerkvi. V ponedeljek, 23. junija, bo ob 20. uri v stari cerkvici sv. Janeza in Pela-gija tradicionalna slovenska maša, nato kresovanje na stadionu 1. Maj v organizaciji SKD Slavko Škamperle. V torek, 24. junija, bo ob 18. uri slovenska maša v župnijski cerkvi.
RADIJSKI ODER in FINŽGARJEV DOM vabita na premiero odrske igre »Male dame« (Piccole donne), ki jo je po delih Male dame in Male dame dorašCajo Louise Alcott za oder priredila in režirala Lučka SusiC. Scena Magda Satnec, izvajajo elani Slovenskega odra. Finžgarjev dom na Opčinah, Jutri, 21. junija, ob 19. uri.
SKD GRAD vabi jutri,
21.	t. m., ob 20.30 v društvene prostore pri Banih, na svetoivanski praznik s PREDSTAVITVIJO BROŠURE in OTVORITVIJO RAZSTAVE o RODBINI KREVATIN - BENEČANOVE, BANE 1795 -1997. Nastopil bo dekliški vokalni tercet VER LAE-TUM. Urnik razstave: od ponedeljka, 23. do petka, 27. junija od 18. do 20. ure, sobota 28. od 17. do 20. ure, nedelji, 22. in 29. junija od 16. do 20. ure. Toplo vabljeni!
KD ZVEZDA prireja v Podlonjerju, 21. in 22. junija, SVETOIVANSKI PRAZNIK. Ob prijetni glasbi bodo delovali dobro založeni kioski. V nedeljo
22.	ob 18.30 nastop folklorne skupine S tu ledi.
KD F. PREŠEREN iz Boljunca priredi v okviru vaške šagre v nedeljo, 22. t. m., lov na zaklad za odrasle. Za informacije in vpisovanje tel. na št. 228266 vsak dan od 19. do 20. ure.
MLADINSKI DOM BOL JUNEC vabi na otvoritev razstave Maria Magajne »20 let delovanja škofa Bellomija med nami ter motivi iz doline Glinščice«. O delu Marija Magajne bo spregovoril g. Dušan Jakomin. Razstavo bomo otvorili ob priliki vaškega patrona Sv. Janeza Krstnika v nedeljo, 22. junija, ob 11.00. Razstava bo odprta v nedeljo popoldan, od 16. do 19. ure, med tednom vsak dan od 17. do 18.30 in nedeljo 29. od 10. do 12. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi ob sklepu letošnje sezone na zaključni večer, na katerem bodo predstavili zbornik »Naš glas pri vas doma« in zgoščenko »Glasovi za spomin«, ki ju je Radijski oder izdal ob petdesetletnici svojega uspešnega delovanja. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30.
KD SLOVAN - KRESOVANJE 97 - PadriCe (Zad-zakal), ponedeljek, 23. junija ob 20.30 nagrajevanje najlepšega venčka (venček mora biti sestavljen iz poljskega cvetja in obešen na kTuonjo dan pred sv. Ivanom), nastop plesne skupine Jazz in MPZ Slovan, fotografska razstava »Lanski venčki na Pa-dricah«, prižig kresa in družabnost. Ob 21.30 »Lov na Čarovnice« po vasi. Sledi nagrajevanje skupine, ki bo ujela največ Čarovnic.
SKLAD MITJA CUK vabi na KRES v ponedlejek,
23.	junija 1997, od 20. ure dalje na Openski »Pikic« -nasproti strelišča. Kresovali bomo s pomočjo slovenskih zamejskih skavtov ob petju, igri, prigrizku in zabavi.
KD RDEČA ZVEZDA vabi na srečanje pri Budi-novih (Salež 32) v ponedeljek, 23. junija 1997, ob 20.30. Na vrsti so odprtje RAZSTAVE NOS, ki so jih izdelale udeleženke teCaja pod mentorstvom Marte
Košuta, predstavitev priročnika »Kadar v nošo se oblečem« (besedilo Marta Košuta in Silva PerCiC-Lo-vrenčic, fotografije Miloš Zidarič) in prireditev druge izvedbe POLETNIH VEČEROV V ZGONISKI OBČINI. Z glasbo bo srečanje obogatil TROBILNI KVINTET Godbenega društva Prosek.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da od 23. junija do 5. septembra bo knjižnica odprta s poletnim urnikom in sicer, od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 28. julija do 14. avgusta bo zaprta zaradni letnega dopusta.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. junija ob
20.30	na šempolajski kal na kresovanje. '
ŽUPNIJA SV. JANEZA KRSTNIKA v Boljuncu vabi na slovesno somaševanje ob priliki farnega zavetnika v torek, 24. junija, ob 20. uri. Somaševanje bo vodil g. škof Evgen Ra-vignani. Po sveti maši se bomo srečali z gospodom škofom v prostorih Mladinskega doma Boljunec.
DRUŠTVI SKL IN ORL obveščata, da bo ponovno izhajalo glasilo »Strup«. Za informacije Peter, 413036.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
PRIZNANO PODJETJE s področja vgradnih gospodinjskih strojev išče vajenca za svoj razstavni prostor v Trstu. Zahteva se:, diploma trgovskega zavoda ali slično za bodoče zadolžitve, znanje hrvaščine in/ali slovenščine, oproščen vojaščine, starost izpod 20 let. Telefonirati na St. 040/311485.
ISCEM DELO kot hišna pomočnica.	Tel.
003866789311
PODARIM malo črno muco. Tel. 200079.
POHIŠTVO KORŠIČ, ul. S. Cilino, 38 - Trst. Raznovrstno pohištvo po zelo ugodni ceni.
PODJETJE ZAPOSLI-gospo za delovno mesto prodajalke. Delavni urnik 8V30-12.30 ter 16.00-19.30. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 3, 34137 - Trst, pod šifro »rada prodajam«.
PRODAJAM nove strešnike po polovični ceni. Tel. ob večernih urah na št. 040/299577.
PRODAJAM harmoniko Victoria, 120 basov, »bassi sciolti« po polovični ceni. Tel. ob večernih urah na št- 040/299577.
NE VES KAM z družabnimi igrami (domino, puzzle, lego kocke, žoge itd.)? Daruj jih SKLADU MITJA CUK! Dobrodošle bodo otrokom v poletnih centrih. Opčine - Narodna 126 - tel. 212289 - med 8. in 15.,uro.
IŠČEMO izkušeno in prijazno gospo za družbo in nego priletne, okretne ženske in za pomoč pri gospodinjskih delih. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ulica Montecchi, 6 - 34137 Trst pod šifro »Prijazna gospa«.
NA TRODNEVNEM TABORJENJU RMV je
nekdo izmed taborečih tik pred odhodom pomotoma pospravil tudi mojo plavo majico z napisom Rod modrega vala. Kdor jo ima me lahko poklice na tel. št. 225083.
MLAD PAR išCe hišico z dvoriščem ali vrtom, tudi potrebno popravil za najvišjo ceno 150 milijonov lir. Tel. 040/421106 ali 040/226900 ob uri kosila.
PRODAM sobno omaro, visoko 2,45 m in dolgo 2,15 m. Tel. 212313.
PRODAM dvonadstropno hišo na Kontovelu št. 439. Kralj Dora tel. 229155.
POHIŠTVO KORŠIČ
pri Sv. Ivanu v Trstu vam nudi po ugodni ceni raznovrstno novo ter rabljeno pohištvo. Tel. 54390 -575145.
PRODAJAMO kmečko zemljišče, možna zazidava kmečke hišice. Tel.: (040) - 231868.
HIŠICA na Krasu priključena, 60 kv.m, 60 kv.m kleti, 700 kv.m terena, možna razširitev 60 + 60 kv.ma Lavrova.
HIŠA na Krasu, 140 kv.m, 140 kv.m. kleti, možna razširitev 60 + 60 kv.m, 3000 m terena, 500 milijonov lir. Tel. 229121.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 200898.
IGOR in DARIA sta odprla osmico v Zgoniku št. 4. Točita belo in Cmo vino ter nudita domač prigri-
OSMICA KOSMINA,
Brje pri Komnu, je odprta do 29. junija 1997.
OSMICO v Bazovici sta odprla Boris in Nada.
OSMICO sta odprla Olga in Ladi Rebula v Re-pnicu št. 2.
V SLIVNEM imata odprto osmico Andrej in Ivo Kralj.
BRUNO IN MARIJA
Zahar sta v Borštu odprla osmico.
PRI MISKOTU na
Opčinah, ulica Peonie 3, smo znova odprli osmico. Prijazno vabljeni stari in novi prijatelji, ljubitelji domače kapljice.
OSMICA je odprta v Dolini na št. 233.
OSMICO je odprl Grgič Igor, PadriCe 193.
PRISPEVKI
Ob 1. obletnici smrti brata Kiljana Ferluge daruje Hermina 20.000 lir za Društvo Slovencev milj-ske občine.
Ob 1. obletnici smrti dragega Kiljana daruje Mira Stoka z družino
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Marijo Ravbar vd. Fabris darujeta Anica in Stano (Repen 78) 30.000 lir za Skupnost Družina OpCine.
V	spomin na Tončko Gorkič prispeva družina Tomažič 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
Rudko Stranj daruje
100.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI	Dolina,
MaCkolje, Prebeneg.
V	spomin na Ucija Starca darujeta Sandra in Dean 50.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na Ucija Starca darujeta Valerija in Mariza z družino 50.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na Ucija Starca darujeta Zofka in Silvester Gregori 50.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na Bruno Frassinelli darujeta dekleta Trim-Bor 65.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob svakinje in tete Marice Pertot darujejo Aurelija, Slavica in Mila 100.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade.
Ob izgubi dragega očeta Vladimirja izrekajo njegovi ženi in Lidiji iskreno sožalje
družine Bandelj, Gregori, Pertot in Pieri.
Ob izgubi drage mame izrekajo iskreno sožalje kolegici Mari Verša
ravnateljica, učno in neuCno osebje didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini
Po dolgi in muCni bolezni nas je zapustil
Vladimir Kenda -Miro
ČASNIKAR
Pogreb bo v soboto, 21. junija, ob 12.20 iz mrtvašnice v ul. Costalunga.
Za njim žalujejo žena Felicita, hčerka Lidija, zet Mario in vnuk Rado
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Idrija, Trst,
20. junija 1997
Žalovanju se pridružujejo
Marija Šušteršič in družine Bassani
Ob izgubi dolgoletnega delovnega tovariša
Mira Kende
izrekajo svojceirf občuteno sožalje
novinarji Primorskega dnevnika
Ob izgubi Mira Kende izrekajo prizadeti družini iskreno sožalje
uprava in uslužbenci Primorskega dnevnika
Ob bridki izgubi Vladimirja Kende sočustvujejo z Lidijo, Feli, Mariom in Radom
družine Abram, Furlanič, Gruden, JurkiC, Koren, Kufersin in Miot
Iskreno sožalje izreka tudi
družina Civardi
Vem, kaj so ti težki trenutki. Sočustvujem z mamo Kendo, hčerko Li-dio, Mariom in Radom Šušteršičem.
Neva Dolgan
Ob smrti uglednega protifašističnega in partizanskega borca, Časnikarja
Vladimira Kende
dolgoletnega odbornika in tajnika pokrajinskega odbora VZPI-ANPI v Trstu izrekajo ženi, hčerki in drugim svojcem občuteno sožalje
pokrajinski odbori VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA
_____PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL_
Pestra ponudba festivala na Obali
GORICA / RAZSTAVA HERMABA KOSIČA V GALERIJI ARS
Začarana ujetost človeka v strašnem sodobnem svetu
Vrsta zanimivih predstav od 30.6. do 30.7
Razstava bo do 10. julija po urniku Katoliške knjigarne
Primorski poletni festival, ki se bo odvijal od 30. junija do 30. julija 1997, želi s pestro ponudbo zapolniti pomanjkanje redne poklicne gledališke dejavnosti na slovenski obali, s kvalitetnim izborom pa prikazati pričakovanje in potrebe obmorskih mest.
Festival je v treh dosedanjih izvedbah dosegel zavidljive rezultate: odličen sprejem pri občinstvu in strokovni kritiki ter množično ponudbo izvajalcev iz vsega sveta, ki si želijo sodelovati. Vodstvu festivala je uspelo navezati plodno zavezništvo s podjetji, ki se zavedajo, da se v kulturni odprtosti, zrcali gospodarski razcvet. Kulturno sporočilnost festivala izdatno podpira tudi koprska občina, letos pa so ga uvrstili še med projekte nacionalnega pomena, ki jih-podpira ministrstvo za kulturo.
Po izteku Evropskega meseca kulture v Ljubljani, bo torej slovenska kulturna prestolnica postala Obala, oz. njena mesta, vsako glede na zmogljivost in občutljivost za plemenitenje občanov in gostov. Se en pomemben dosežek je treba omeniti: od letos je Primorski poletni festival elan Mednarodnega združenja mediteranskih festivalov, kar posebej označuje njegovo umetniško raven in pronicljivost povednosti izbranih predstav.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je koprska županja Irena Fister toplo pozdravila festival, poudarila njegov dopri-
nos k odpiranju in vzpostavljanju novih stikov, ki višajo splošno kakovost življenja. Direktorica festivala Neva Zajc je napovedala, da se bo največ predstav odvijalo v Kopru (na ulicah, v palačah in trgih starega mestnega jedra), posamezne pa še v Izoli in Portorožu. Na letošnjem 4. festivalu bo vsega petdeset prireditev, vse so zanimive, tako da bodo prireditelji z njimi zadostili potrebam vseh gledalcev, ki jih je bilo v lanski izvedbi okoli
5.000.
Pri izboru je bilo seveda treba upoštevati ob kakovosti predstav še njihovo ambientalno uprizorljivost. To nelahko nalogo je opravil umetniški vodja Branko Kraljevič, ki je med dvaindvajset celovečernih predstav uvrstil najzanimivejše stvaritve v domači gledališki produkciji in odmevnejše predstave iz Skopja, Splita in Beograda. Na sporedu bo Kralj Richard tretji v izvedbi Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica in Slovenskega stalnega gledališča Trst, Bacchanalia Gorana Ste-fanovskega v izvedbi MKC Skopje - festival Ohridsko leto, Machbet Centra za kulturno dekontaminacijo iz Beograda, Ukročena trmoglavka v režiji Janusza Kiča, ki je svoj poetičen nadih vnesel tudi v Kafkovo Ameriko. Ta predstava, ki jo bo mariborsko gledališče obnovilo nalašč za festival in odigralo v Luki Koper, bo po vsej verjetnosti predstavljala višek dogajanja.
Za zaključek pa je organizatorjem uspelo pridobiti znamenito skupino Nueva compania Tangueros in Buenos Airesa, ki jo odlikuje strastno izrazje telesnega giba ob zvokih avtentičnega tanga. Pozneje bo ta skupina gostovala tudi v Trstu.
Letošnji Primorski poletni festival predstavlja tudi dve koprodukciji. Obe pripadata t.i. gibalnemu gledališču. Prva z naslovom Ko si še nismo lagali, vsaj ne toliko, je nastala v slodelovanju s plesno skupino Fourklor, ki jo vodi koreograf Branko Potočan, druga pa je plod sodelovanja Slovenskega mestnega gledališča Ljubljana: gre za krstno uprizoritev drame Tirza Damirja Zlatarja Freya v režiji Matjaža Pograjca. Poseben programski sklop predstavlja uliCno gledališče, z mednarodno udeležbo iz vse Evrope. Vrhunski lutkarji, pantomimiki, igralci in glasbeniki bodo v dopoldanskem in popoldanskem Času oživili ulice v Kopru, Izoli in Portorožu s predstavami, kot so Pulcinella, Punch in Judy in Petruška.
Lanskoletni obiskovalci festivala so večkrat ostali na cedilu, ker so bile vstopnice razprodane, zato organizatorji priporočajo predhodno rezervacijo. ToCen spored predstav bomo objavili v prihodnjih dneh, vsi podatki o festivalu pa bodo še pred 30. junijem vnešeni v mrežo internet.
V prostorih likovne galerije Ars v Katoliški knjigarni na Travniku v Gorici bo do 10. julija letos razstava goiiškega slikarja Hermana Kosiča, ki se nam tokrat predstavlja z desetimi olji na papirju večjega formata, dvemi portreti in desetimi grafičnimi listi v tehniki jedkanice. Razstava je od-pr.ta med obratovanjem knjigarne, na otvoritvi razstave v petek, 13. junija, pa je umetnika predstavil prof. Joško Vetrih.
Hermana Kosiča, ki že leto dni živi in dela na Kanarskih otokih in se je tam dobro vključil v likovno ustvarjanje ih v špansko kulturno življenje, saj je imel v Španiji že nekaj razstav, poznamo kot slikarja velikih platen, pretežno olj na platno in akrilov, pri katerih je slikar iskal navdih pri svojem velikem vzorniku, enemu največjih slikarjev 20. stoletja Francisu Baconu.
Pa vendar je svoje slikarstvo Hermanu KosiCu uspelo tako samosvoje opredeliti, da ga imamo upravičeno za enega boljših in vidnejših likovnih umetnikov mlade generacije pri nas. Na Goriškem je za to Hermanovo razstavo vladalo veliko zanimanje, saj je umetnik pred slabim letom dni za stalno odselil z družino na Kanarske otoke, kjer dela v družinski trgovini, vse bolj pa se poklicno posveča tudi umetniškemu ustvarjanju. Izredno dobro se je tudi vključil v špansko kulturno življenje, tako da sedaj zelo resno razmišlja o študiju slikarstva in življenju v Barceloni, kjer je že dvakrat tudi razstavljal. Jeseni se namerava za stalno preseliti v Barce-
lono in tam zaCeti trdo slikarsko pot uveljavljanja, predvsem pa umetniškega dozorevanja.
Tokrat nam Herman Kosič predstavlja deset olj na papirju večjega formata, katerim je dal skupni naslov Fly od love-Let ljubezni. Slike vnašajo v umetnikovo likovno govorico nove slikarske prvine, saj je slikar tokrat uporabljal novo paleto barv, med katerimi dominira vijoličasta barva z nadihom zemlje in pa črni, debeli, mastni nanosi in zamahi s čopičem, s katerim ustvarja izrazito novo ekspresionistično kompozicijo, a obenem ostaja zvest svojim tematikam, ki jih je že upodabljal pred leti. Gre nameC za poskus naslikave večnega boja Človeka z nasiljem in neprijaznim svetom, v katerega je hočeš noCeš postavljen. Herman Kosič nam namreč v desetih oljih na papir in dveh manjših portretih govori zgodbo o tem, kako se človek rodi, a je že ob rojstvu zaznamovan z nasiljem, ki ga umetnik nakazuje na slikah s kriCeCo rdeCo barvo, le-ta pa izredno močno deluje na gledalca, saj je dominantna barva vseh slik vijoličasta in temna, prvinsko Cma barva. Z veseljem tudi opažamo, da je Hermanu sedaj dokončno uspelo korenito otresti se prevelikega vpliva Baconovih slikarskih elementov likovnega ustvarjanja in je našel svojo slikarsko govorico, s katero nam naslikava našo nasilno družbo, naš neiskreni potrošniški svet, v katerem je malo prostora za človečnost.
V svetu ni nobenega spoštovanja do življenja, še manj pa do ljubezni, to je glavno sporočilo najnovejših slik in grafik Hermana Kosiča. Pozornega spremljevalca njegovega dosedanjega slikarja predvsem preseneti nova vijoličasta, zemeljska barva, za katero Herman sam pravi, daje v bistvu to barva, »v kateri mi je uspelo združiti vse barve, ki sem jih doslej uporabljal.« Zavestna vrnitev k elementnosti in poenostavljeni slikarski govorici, ki hoCe biti angažirana in opredeljujoča! KosiCevo slikanje je angažiran upor proti nasilju v naši družbi, proti onesnaževanju tako okolja kot tudi človeškega duha.
Slikarski slog Hermana Kosiča pa je spoznaven takoj, saj na vsaki sliki vidimo čisto njegove moške in ženske torze, čisto njegovo zaobljeno obliko človeških teles, povsod pa je tudi nakazan angel, ki gledalcu le daje upanje, da se iz tega mračnega sodobnega sveta vseeno da uiti. Izredno prepričljive oči obeh portretov (na enem spoznamo avtorja samega) nam govorijo o tem, da slikar še verjame v človeka, saj bi si drugače njegovih izjemno ekspresivnih slik ne znah drugače razlagati.
Pravo presenečenje za ljubitelja slikarstva Hermana Kosiča pa je deset grafičnih listov, saj se Kosič tokrat prvič predstavlja z grafičnimi stvaritvami. Vsi grafični listi so narejeni v tehniki jedkanice in na razstavi si lahko ogledamo tudi sploh prvo avtorjevo-grafiko, ki ji je dal nevsakdanji naslov Dudaizem. V pogovoru mi je Herman povedal, da je to malce za lase privlečen naslov, v katerem hoče povedati le to, da je ob izdelavi svoje prve grafike sploh imel zelo veliko dvomov. Z grafiko se je goriški rojak začel ukvarjati šele v umetniškem centru Biblioteca expre-sion contemporanea Anto-nin Artaud v kraju san Juan de la Rambla, Tene-nerife, na Kanarskih otokih. Tam se je namreč srečal in spoprijetaljil z dvema umetnikoma, ki sta ga uvedla v poetičen svet grafičnih listov in z njima plodno sodeluje: Javier Belmonte je že priznani španski slikar in grafik. Kosiču pa je z nasveti stal ob strani tudi umetnik Ch-ris Van Hove, oba sta mu tudi pomagala natisniti grafične liste in mu vseskozi stala ob strani s koristnimi nasveti.
S prepričljivostjo dobrega slikarja, ki je ujet v eksistencialno stisko sodobnega sveta, se Herman Kosič posveča grafiki. Če se dan po jutru pozna, lahko zapišemo, da bo Hermanu uspelo postati zelo dober grafik, saj ima veščo roko in nadarjenost slikarja, ki se odziva na svet in predvsem pa skozi risbo, grafiko, sliko kaže na tiste težave in nasilje, ki uničujejo v vsakem izmed nas človeč-
nost in vsako ljubeznivost. Hemanu KosiCu pa gre predvsem za človeka, za človeško bitje, ki je na njegovih slikah in grafikah predvsem v nasilju zmaličeno in trpeCe bitje. V svojih grafikah je Hermanu uspelo prikazati svet, ki nas obdaja in se ga ne ali pa premalo zavedamo.
S pronicljivostjo nadarjenega slikarja nam Herman Kosič riše začarano ujetost sodobnika, ki se že v materinem telesu navaja na nasilje in tako se ne smemo čuditi, Ce bomo na eni od njegovih grafik spoznali obris fetusa, otroškega zarodka, ki k sebi preveč ljubeče stiska puško... Zato pa bomo povsod tudi bolj zaslutih, kot pa videli krila angelov, izhod iz tega sveta.
To ni slikarstvo krajin in mirnih pejsažev, to ni uglajeni in nikogar moteči modernizem ali pa manieri-zem naših dni, to je angažirano, udarno slikarstvo, ki te ne pusti hladnega, saj lahko pred vsako sliko in tudi grafiko Čakaš umetnikovo dobro odmerjeno brco v dimlje ah pa v trebuh. Herman Kosič ostaja zvest angažiranemu slikarstvu, s svojimi deli nam sporoča, kakšen je naš svet, pa Ce si to priznavamo ali ne.
Marsikdo pravi, da je Hermanov slikarski svet strašen, a vseeno mora obenem vsakdo tudi pošteno priznati, da to je: (vseeno, tudi) naš svet, naša zahodna družba, v kateri ni prostora za Človeka in ne za pogovor z njim.
Hermanu naš Cas in našo družbo uspe odlsikati na način, kakršnega pri nas nismo vajeni, gotovo pa je to pot, ki bo umetnika zaradi izredne marljivosti, delavnosti in tudi iskrenega slikarskega in grafičnega iskanja pripeljala do novih odkritij in v prihodnosti tudi do večje umirjenosti v slikarski kompoziciji iu likovni govorici, tudi v srcu samem.
Razstavo je Herman Kosič posvetil svojemu, pred nekaj meseci rojenemu nečaku Nicoli, kateremu Herman želi, da bi mu bilo v življenju dobro, gotovo veliko lepše, kot se godi njegovim ljudem - nam na njegovih grafikah in slikah-Jurij Paljk
BK
V SODELOVANJU Z UNIVERZO V KANSASU
Nova slovenistična revija
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU ter Center za humanistiko Joyce in Elizabeth Hall univerze v Kansasu sta izdala prvo številko slovenistične jezikovne revije Slovenski jezik -Slovene Linguistic Studies, ki sta jo uredila glavni urednik dr. Marko Snoj in urednik za Severno Ameriko dr. Marc L. Greenberg.
Omenjena izdaja je večjezična jezikoslovna slovenistična revija, ki bo odslej izhajala vsako drugo leto. Od svoje imenske vzornice, revije Slovenski jezik, ki je v letih 1938 do 1941 izhajala v Ljubljani, in od drugih slovenističnih revij se razlikuje predvsem v tem, da je samo jezikoslovna, od druge jezikoslovne periodike pa v tem, da prinaša le slovenistične prispevke. Prostor in s tem smisel revije je torej v matematičnem preseku množic jezikoslovje in slovenistika. Njen drugi razpoznavni znak sta večjezičnost - revija objavlja članke, napisane v slovenščini, angleščini ali še kakem drugem jeziku - in mednarodni značaj, lastnosti, s katerima bi radi spodbudili dialog o predmetu, ki presega državne in jezikovne meje. Z izdajanjem take revije že-
limo prispevati k nastajanju kakovostnih slovenističnih jezikoslovnih raziskav, obogatenih z idejami in dognanji raziskovalcev različnih strokovnih usmeritev, izobrazbe in kulturnih pogledov. Prva številka revije prinaša prispevke z mnogih področij slovenističnih prizadevanj, od kontrasti vne analize in problemov sodobnega knjižnega jezika, prek vprašanj zgodvinskega značaja do etimoloških in primerjalnojeziko-slovnih študij. Prispevki so dela avtorjev, ki živijo in delajo v Sloveniji in zamejstvu, v ZDA, Kanadi, Nemčiji, Italiji, Estoniji in Izraelu. Besedila so napisana v slovenščini, angleščini, nemščini in ruščini - pač glede na avtorjev materni jezik in/ali njegovo mnenje o tem, s katerega govornega področja pričakuje večino ciljnega bralstva. (STA)
Nova revija:
Femando Pessoa in Alfred de Musset
Pri založbi Nova revija sta v zbirki Samorog izšli dve novi deli, in sicer v prevodu Cirila Berglesa izbor pisanja portugalskega pe-
snika Fernanda Pessoe z naslovom Zadnja Čarovnija in avtobiografski ljubezenski roman francoskega avtorja Alfreda de Musseta Izpoved otroka našega Časa, ki ga je prevedla Marjeta Novak-Kajzer.
"Ne vem, kdo sem, kakšna je moja duša... PoCutim se mnogokratnega... Zdi se mi, da živim druga življenja, v sebi, nepopolno, kot da moja bit jemlje nekaj od vsakega človeka in je v seštevku nekakšen nejaz, nekakšen umetni jaz, " med drugim razmišlja Pessoa (1888-1935), ki - za Časa življenja precej nepoznan - danes velja za najpomembnejšega modernega portugalskega pesnika. Prevajalec Bergles se je za predstavitev v slovenskem jeziku odločil za izbor pesmi Pessoe in njegovih treh heteronimov ter za nekaj avtorjevih (v vseh štirih osebah) razmišljanj o poeziji.
Po poeziji in dramatiki se zdaj francoski romantik Alfred de Musset (1810-1857) v slovenščini predstavlja še z najobsežnejšim delom svoje proze: z avtobiografskim romanom, v katerem ima osrednje mesto avtorjevo ljubezensko razmerje s pisateljico George Sandovo. (STA)
DENVER / OB NARAŠČANJU RAZPONA MED BOGATIMI IN REVNIMI DRŽAVAMI
Najbojgatejši od danes do nedelje o načrtovanju globalnega razvoja
Med temami gospodarstvo, socialno vprašanja in posledice staranja prebivalstva
DENVER - Danes se v tem mestu ameriške dišave Kolorado zaCne vrh predsednikov sedmih najbolj razvitih držav na svetu,. katerim se bo pridružil ruski predsednik Jelcin. Njegova polnopravna udeležba na vrhu je bila namreč cena, ki so jo ZDA plačale za »mehko« zadržanje Rusije do širitve vojaške zveze NATO.
Sedmerica razvitih prihaja v Denver z dobrimi pokazatelji. Napoved gospodarske rasti, povprečno 2, 6% v letih 1997-98, je zadovoljiva, inflacija (2, 3%) je pod nadzorom, javni primanjkljaji upadajo.
Seveda, Ce potem pogledamo stanje v posameznih državah, so razlike veCje in seveda so večji tudi problemi. Politični jedilnik tega tridnevnega vrha je tako zelo pester in obsega demografske dinamike, socialno državo, mehasnizme za preprečevanje globalnih finančnih kriz, postopno integracijo Rusije v mednarodne inštitucije in pobude za razvoj Afrike. Tem glavnim temam je treba seveda dodati še nešteto drugih, saj bo vsak državnik postavil na krožnik probleme svoje države oziroma svoje celine.
Predsedniki bodo prepustili finančnim ministrstvom nalogo, da preučijo bogat ekonomski dosje. Sami se bodo zadržali- samo pri najpomembnejših aspektih z namenom, da spodbudijo tiste iniciative, ki terjajo večjo koordinacijo.
Na področju konjunkture ostajajo seveda razlike. ZDA so odloCno v najboljši poziciji: njihova gospodarska rast dosega 3 do 3, 5 odstotka letno, deficit ne preseže 1, 1% BDP, brezposelnost je s 4, 8 odstotki najnižja v zadnjih 23 letih, inflacija pa ne presega 2, 5 odstotkov.
Evropski partnerji se seveda ne morejo pohvaliti s takimi pokazatelji. V treh od štirih držav (Francija, Nemčija in Italija), ki so moCno angažirane za skupno evropsko denarno enoto, so šele sedaj na vidiku prvi pokazatelji premostitve stagnacije v gospodarstvu, obenem pa se te države sooCajo s številnimi problemi, med katerimi je tudi visoka, približno 12-odstotna stopnja brezposelnosti. Na Japonskem so recesijo premostili, vendar je gospodarski razvoj odvisen predvsem od izvoza, saj notranja potrošnja še vedno stagnira. Posledice neravnovesja v plačilnih bilancah bi lahko škodljivo vplivale na odnose med Japonsko in ZDA.
Vendar pa bodo bolj kot na trenutna vprašanja oci velikih uprte predvsem v srednjertoCno in dolgoročno obdobje. Globalna ekonomija ponuja Čedalje veCje možnosti razvoja tudi najbolj zao-
Clinton bo slavil vzpon ZDA in postopno »normalizacijo« Rusije
DENVER - Bill Clinton bo seveda najpomembnejša osebnost vrha v Denverju. Čeprav ima znobaj dežave predsednik čedalje veCje težave s kongresom, kjer imajo večino republikanci, je v svetu v zadnjem Času Čedalje moCneje občutiti težo, ki jom imajo Združene države Amerike. Zgovoren primer je v dejstvu, da je Clinton prehitel zaveznike s tem, da je sam napovedal, katere države naj bi na madridskem vrhu sprejeli v zvezo NATO. Sicer pa bo na področju zunanje politike Clinton posvetil veliko pozornost tudi Rusiji in se bo tudi zasebno sestal z Jelcinom. Pričakujejo, da bo zmanjšanje oborožitve osrednja tema tega pogovora. Sicer pa v Denverju napovedujejo, da želi Clinton proslaviti dva svoja uspeha: ponoven vzpon ZDA kot velesile in postopno vključevanje Rusije v zahodni sistem.
Jelcinova naloga: Rusija naj postane osma članica
MOSKVA - Osrednja naloga Borisa Jelcina bo vztrajanje pri zahtevi, da Rusija postane polnopravni elan skupine G7, ki naj bi se preimenovala v G8. Clinton mu je na nedavnem srečanju v Helsinkih priprl vrata, ki jih bo treba v Denverju dokončno odpreti. Jelcinu v korist govorita dve dejstvi, ki naj bi bih že dogovorjeni: besedo bo imel že na otvoritvenem zasedanju, kjer so običajno govorili le predstavniki polnopravnih članic, in konCni dokument bo podpisalo vseh osem voditeljev in ne veC samo sedem tradicionalnih Članic. Vsekakor pa po zahodnih virih Jelcin ne bo sodeloval na zasedanju, ki bo danes popoldne obravnavalo gospodarska vprašanja. Sicer pa naj bi bila razširitev vrha na Rusijo že dokončna, saj so tudi Japonci - edini, ki so ji nasprotovati - umakniti svoje pridržke.
stalim predelom, vendar z integracijo tržišC naraščajo tveganja, da izbruhnejo »sistemske« krize. Na to nevarnost je monetarni sklad že pogostokrat opozoril ter še zlasti govoril o nevarnostih za bančne sisteme številnih razvitih držav.
Vrh G7 bo nadaljeval z delom, ki so ga zaceli v Neaplju leta 1994, ko so se soočili z »mehiško« krizo. Gre predvsem za povečanje transparentnosti tržišč in s sprotnim informiranjem o premikih, obenem pa za povečanje sodelovanja med organi, ki v posameznih dežavah skrbijo za nadzor nad gospodarskimi gibanji. Govoriti bodo tudi o reformi socialnih držav, upoštevajoč dejstvo, da predstavljajo demografska gibanja moCan pritisk na socialo. V zvezi s tem bo Clinton podal poročila o gospodarskih in socialnih posledicah staranja prebivalstva.
Na področju odnosov s tretjimi državami bodo največ pozornosti namenili postopni integraciji Rusije in Kitajske. Medtem ko so Rusiji že odprli vrata v vrh najbogatejših, so s Kitajsko še številne težave. Prav včeraj je namreč Kitajska voditelje Članic skupine G-8 pozvala, naj spoštujejo naCelo nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je pojasnil, da so srečanja G-7, oziroma zdaj s priključitvijo Rusije G-8, namenjena usklajevanju makroekonomskih politik, ne pa reševanju vseh svetovnih problemov. Za to po njegovem obstaja vrsta drugih forumov, vsaka država pa mora svoje notranje zadeve reševati sama.
Ta kitajska reakciuja je tudi posledic a dejstva, da je japonski premier Rjuta-ro Hašimoto že napovedal, da bo zahteval, da na dnevni red uvrstijo tudi položaj Hong Konga, potem ko bo 1. julija prešel pod kitajsko upravo.
DENVER / 20 MILIJONOV DOLARJEV STROŠKOV
Vse pripravljeno za »veliki cirkus«
10 milijonov dolaijev zasebnih prispevkov
Velike ameriške družbe so prispevale z veC kot 10 milijoni dolarjev k stroškom za organizacijo vrha v Denverju, ki znašajo skupno 20 milijonov dolarjev. Cek za 300 tisoč dolarjev' je podpisal predsednik družbe Telecommunication Inc iz Englevvooda v Koloradu, ki je tudi brezplačno nastavil vse kable za televizijske prenose. »Kralj piva« Bill Coors je prispeval s stotisoc dolarji, vsem gostom pa nudi brezplačno pivo. NajveCja krajevna banka Colorado National Bank je dala na razpolago 350 tisoC dolarjev.
Na večerjo niso povabili lastnika ugledne vile
SinoCi se je v Buell Manson odvil sprejem za diplomate, ki se udeležujejo vrha, pozabiti pa so povabiti... lastnike te najlepše in najrazkošnejše vile Kolorada. Gre za nepremičninsko podjetje Perhnutter-VVitkins Properties, katerega zastopnik je minimiznal pozabljivost organizatorjev, denverske občinske uprave, in pojasnil, da so izvedeli šele po objavi programa vrha, da bo slavnostni sprejem ravno v tej viti, okoli katere se razprostira 50 hektarjev parka.
Kaj bodo jedli predsedniki
»Jelcinu svetujem bivolov jezik, ker vsebuje izredno malo holesterola,« je povedal 70-letni Sam Arnold, ki bo pripravil jutrišnjo večerjo za šefe osmih držav. Chiracovi svetovalci so na pokušnji že izbrali posebno bivolovo pečenko za francoskega predsednika, vsem predsednikom pa bo na razpolago tudi cvrta kaCa klopotača.
Na vrhu tokrat brez cigaret
Kolorado je zvezna država, kjer je kajenje najstrožje. prepovedano. »Predsednikom že ne bomo strgali cigarete iz ust,« pravijo, vendar jim zelo toplo priporočajo, naj ne kadijo.
Se zlasti hudo bo za novinarje: v press-centru je kajenje sploh prepovedano, kakor tudi v vseh hotelih, zadnje od maloštevilnih sob za kadilce pa so že oddali pred nekaj meseci.
Posebni stoli za maxi
predsednike
Za Helmuta Kohla, Billyja Clintona in Borisa Jelcina so posbrbeli posebne, zelo vzdržne stole glede na njihovo nadpovprečno težo, okrog velike konferenčne mize pa bodo postavili naslanjaže iz Črnega usnja s pnevmatskim sistemom, M se avtomatično prilagodi na težo gosta. Vsak naslanjač stane 2.000 dolarjev, vendar so jih za to priložnost prodati za samih tisoC dolarjev (milijon 700 tisoC tir).
DENVER - Dvajset milijonov dolarjev oz. 34 milijard lir: toliko bodo potrosili v glavnem mestu Kolorada za »veliki cirkus«, kot že pravijo tridnevnemu vrhu osmerice liderjev najbolj industrializiranih držav. 4.000 kuharjev, zdravnikov, cow-boyev in varnostnikov je že nekaj dni na delu za pripravo vseh podrobnosti organizacije: »Vsekakbr bomo potrosili polovico manj kot na lanskem vrhu v Lyonu,« je pojasnil izvršni direktor srečanja Harold Ickes.
Z razliko od lyonskega vrha, kjer so stregli svetovnim voditeljem naj finejšo francosko kuhinjo, jih bo tokrat gostil Larry Di Pasquale, kralj verige Arapahoe County, restavracij z vnaprej pripravljeno hrano v stilu Divjega zahoda, za svečano večerjo jutri zveCer pa jim bo pripravil pečeno bivolovino in ogromno torto, ki ponazarja najbolj znane spomenice prestolnic držav udeleženk vrha (na sliki, telefoto AP). Za tipično ameriški pristop se je odločil sam predsednik Bill Clinton, ki bo goste povabil tudi na rodeo v National We-stem Events Centru.
Poleg kuharjev in cow-boyew se na izredno delo pripravljajo tudi zrdavniške ekipe, saj Denver leži na 1.600 metrov nadmorske višine, kar lahko povzroči pri udeležencih dihalne težave. Se najbolj zaposleni pa bodo varnostniki: pravijo, da so izbrali Denver, ker so tega mesta že vajeni, saj se je v zadnjem letu odvil obisk papeža in proces zaradi atentata v Oklahoma Cityju, tako da »ostrostrelci poznajo vsak pokrov kanalizacije in vsako streho,« kot je dejal vi-cešerif Tom Sanchez.
POKRAJINA / SREČANJE Z GOSPODARSTVENIKI
Dialog o usklajevanju
gospodarskih posegov
Zeleni opozarjajo Brandolina na obveznosti Pokrajine glede termoelektrarne Enel v Tržiču
VRH / OTROŠKI NI MLADINSKI ZBOR
Mladi pevci lepo zaključili sezono
Na večeru sodelovali tudi gojenci glasbene šole Emil Komel in igralca PD Štandrež
PolitiCno-upravno življenje beleži dvoje novosti s Pokrajine, kjer je predsednik Brandolin srečal predstavnike gospodarskih in družbenih organizacij, Zeleni, ki so po izločitvi iz uprave zapustili večinsko koalicijo, pa opozarjajo predsednika ne obveznosti Pokrajine glede termoelektrarne Enel v Tržiču.
Na srečanju z gospodarstveniki je Brandolin, ki ga je spremljal podpredsednik Brancati, predstavil namene nove uprave glede gospodarskega razvoja in prometnih infrastruktur. Želel je prisluhniti potrebam družbenih sil v skladu z obvezami, ki jih je prevzel v volilni kampanji. Prišlo je do koristne izmenjave mnenj, ki jo je okrog 30
sodelujočih na srečanju pozitivno ocenilo. Pri tem je Brancati poudaril namen po izbiri prednostnih posegov, zato da ne bi razprševali sredstev in ener-,gij. To ne pomeni privilegirati nekatere in zapostavljati druge, pač pa smotrno in koristneje kot doslej usmerjati sredstva.
Gospodarstveniki so iznesli svoje poglede, pri čemer so industrijci opozorili na oceno, da je s primerriimi ukrepi možno spodbuditi odprtje kakih 5 srednje velikih obratov letno. Trgovci so se zavzeli za razvoj turizma in storitev v korist dejavnosti na drobno, predstavniki zadrug pa za ovrednotenje vloge neprofitnih organizacij.
Zeleni (pisno vlogo sta podpisala svetovalca Fio-
relli in Zentilinova ter neizvoljeni Quarantotto) opozarjajo na dekret ministrstva za industrijo izpred poldrugega leta, ki narekuje do 30. junija letos občutno zmanjšanje škodljivih emisij iz termoelektrarne Enel v Tržiču, ki danes zlasti iz dveh agregatov na premog težko onesnažuje okolje in ogroža zdravje ljudi. Brandolina sprašujejo, ali je seznanjen z morebitnimi ukrepi Enela v tem smislu, ali se namerava zavzeti za spoštovanje zakonskih določil in ali namerava stopiti v stik z deželo in ministrstvom za industrijo, da bi prišlo do posvetovanja s krajevnimi upravami pri določanju novih določil glede onesnažujočih emisij.
Tradicionalno trikotno srečanje jamarjev iz Furla-. ni j e - Julijske krajine, Koroške in Slovenije - pobudo so že pred leti dali Kraški krti in doslej priredili že več srečanj - bo od danes do nedelje v Selcah v organizaciji tržiškega kluba “Gruppo speleolo-gico monfalconese” in Pokrajinske zveze speleo-loških društev. Predavanja, srečanja in pogovori bodo na prireditvenem
V prostorih KSC Danica na Vrhu so otroci v ponedeljek zapeli svoj Glasbeni poklon ob koncu sezone otroškega in mladinskega pevskega zbora Vrh sv.
prostoru v Selcah, jutri pa si bodo udeleženci ogledali najzanimivejše jame in kraške pojave na Do-berdobskem in Tržaškem krasu.
Današnji del srečanja se bo pričel ob 15. uri, ob 20. uri bo predavanje o uporabi naravnih jam v vojaške namene med prvo svetovno vojno. Jutri dopoldne bo obisk jam in muzeja na gružu nad Tržičem, ob 15. uri okrogla miza o novih tehnikah raziskovanja jam, ob 18. uri pa predavanje o geologiji krasa. Zvečer je napovedano “veliko slavje”.
Zanimiv je tudi nedeljski program srečanja, ki je že 17. po vrsti. Zjutraj se bodo jamarji podali na vodene oglede jam, na prireditvenem prostoru pa bo ob 10. uri okrogla kiza o znanstvenih aspektih kraških fenmomenov. Na srečanju bodo prisotni tudi Kraški krti, ki bodo postavili priložnostno razstavo.
Mihaela ter gojencev glasbene šole E. Komel. Večer je uvedel 25-članski otroški zborček pod vodstvom Marje Feinig s pesmimi Moj očka, Moj rdeči avto in
Na goriškem gradu (zaradi vremena v grofovi dvorani in ne na odprtem) se je predsinoči začel niz petih koncertov srednjeveške glasbe. Člani akada-mije “Jaufre Rudel” iz Gradišča, ki so tudi organizatorji prireditve, so predstavili izbor veseljaških skladb (povezovalna nit je bilo vino) skozi stoletja srednjega veka. Nocoj ob 21. uri bo na nastop skupine Ensembla 1492 iz Milana, ki bo na koncertu z naslovom “Canzon de piffari” predstavila plesno glasbo iz italijanskih in se-vemoevrposkih dvorcev iz konca srednjega veka.
Marko skače. Člani so prikazati številnemu občinstvu zelo bogato delovanje minule sezone.
Sledil je nastop gojencev šole E. Komel, ki so jih pripravili prof. Damijana Gevdek, Fabio Devetak, Marja Feinig, Mitja Pernarčič in Miloš Rijavec. S harmonikami so se izkazali Alex, Manuel in Morena Visintin ter Kristjan Lavrenčič; s pozavno se je predstavil Damjan Fantin; krstne nastope s kitarami so opraviti Manuel, Ivan in Tatjana Devetak. Na klavir je samozavestno zaigrala Karen Ulian, spored pa je sklenila flavtska družina; Tadej Devetak, Ivan Černič, Sara Doliani in Matija Cotič.
Bogatemu sporedu, ki ga je zaokrožilo ubrano petje mladinskega zbora Vrh sv. Mihaela pod vodst-' vom Damijane Cevdek, je sledila še veseloigra Človek brez smeha. Igralca PD Štandrež Božidar Tabaj in Majda Zavadlav sta z odličnim nastopom stalno spravljala v smeh prisotne. (MAK)
Srečanje in kresovanje SKRD Jadro
Slovensko kulturno in rekreacijsko društvo jadro iz Ronk bo jutri praznovalo 10-letnico delovanja s trojnim srečanjem na kmečkem turizmu Samsa pri Polaču v občini Poljan. Ob 15.30 so nekdanji učenci in učenke slovenske osnovne šole v Romjanu vabljeni na družabno srečanje. Ob 19.30 bodo predstaviti priložnostno publikacijo Jadro 87/97, v kateri so zbrali gradivo o desetletnem delovanju in zanimivosti. Ob 21.30 pa se bodo člani in prijatelji društva zbrali okrog svetoi-vanskega kresa. Možna je tudi rezervacija za večerjo (pri odbornikih).
KINO
GORICA
VTTTORIA 1 in 3 Danes zaprto.
CORSO 18.30-20.15-22.00 »II corvo 2«. V. Perez.
RAZSTAVE
NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V GORICI je do 24.
junija na ogled razstava fotografija Flavia Moset-tija na temo Kamen.
S_______________IZLETI
SPDG priredi 28. in 29. junija izlet na Monte Saldo nad Gardskim jezerom. Prevoz z lastnimi sfbdstvik Prijave na sedežu do 25. t.m.
KD KRAS DOL -POLJANE priredi 6. julija izlet v Belo krajino. Prijave po tel. 78179 (Igor Kmlc) samo še danes od 17. do 19. ure.
KD BRIŠKI GRIČ priredi 29. junija avtobusni izlet k jezeru Garda. Prijave: Silvan Pittoli (tel. 884226).
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da je še nekaj prostih mest za tridnevni izlet 27., 28. in 29. junija. Informacije in prijave pri Miti.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da je samo do 15. -julija rok za prijavo za izlet na Poljsko (z avio-nom). Informacije na sedežu.
I j LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MORANDINI, Ul. Cri-spi 23, tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul. DC Giugno 36, tel. 410340.
POGREBI
Danes: 11.00, Anita Piemonti por. Grauner iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče; 15.30 (z zaprtjem krste ob 13.15), Dominik Cotič iz splošne bolnišnice na Vrh.
NOVICE
Na Pokrajini javna razprava o sodelovanju med Goricama
»Gorica in Nova Gorica: sestrski mesti skupaj v Evropo«je tema javnega srečanja, ki ga prirejata danes ob 17.30 v sejni dvorani goriškega pokrajinskega sveta študijski center sen. A. Rizzatti iz Gorice in Forum za Goriško iz Nove Gorice. Gre za prvega iz niza pogovorov, ki naj bi obravnavali perspektive tesnejšega povezovanja med mestoma in razvojne možnosti, ki jih s tem v zvezi ponuja vključevanje Slovenije v Evropo. Svoje spomine in poglede naprej bosta danes prispevala nekdanja župana Michele Martina in Joško Štrukelj, ki sta bila med glavnimi akterji goriške politike odprte meje že od 60. let dalje.
Prijava pokojnin iz tujine
Sindikat upokojencev SPI/CGIL - občinska zveza v Sovodnjah obvešča, da imajo upokojenci s stalnim bivališčem v Italiji, ki prejemajo pokojnine od zavarovalnih zavodov v tujini in prejemkov niso vključili v prijavo na obrazcu 730 ali 740, možnost, da to naredijo do konca junija, ne da bi plačali sankcije. Treba je narediti le dodatno prijavo. Upokojenci, ki menijo, da so v takšni situaciji, naj se čimprej zglasijo na sedežu patronata CAAF-CGIL v Gorici vsak dan od ponedeljka do petka od 9.30 do 12.00 (razen srede) in od 15.30 do 18.30 (razen srede in četrtka).
Petje in glasba pri sv. Ivanu z nastopom gojencev E. Komel
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel vabi danes na tretji in zadnji glasbeni poklon ob zaključku šolskega leta, ki nosi naslov Petje in glasba pod cerkvenim obokom. V cerkvi svetega Ivana v Gorici se bodo ob 20.30 predstavili zbor, solisti in instrumentalne skupine, ki bodo izvajati spored sakralne glasbe Vivaldija, Brahmsa, Biebla in Copija. Izvajalci so učenci solopev-skega oddelka, instrumentalisti glasbenega ateljeja E. Komel in društva Nova iz Nove Gorice ter mešani pevski zbor Lojze Bratuž, ki se bo predstavil v obnovjeni zasedbi. Dirigent je Stojan Kuret. Kot gost večera bo igral tudi godalni ansambel Glasbene matice iz Trsta.

«La Goriziana»
PREVOZNIŠKO PODJETJE
Mednarodni
Mejni Prehod štandrež
34170 GORICA tel. 0481/527111 fax.: 0481/527150
Domači in mednarodni prevozi
Prevzem manjših pošiljk Izredni prevozi Prevozi blaga klas. ADR Ekspresne storitve
SPEDICIJSKO PODJETJE Sedež in skladišče:
Ul. M. Hermada, 8 - 34170 GORICA tel.: 0481/21440,0481/21795 Operativni uradi:
Mednarodni mejni prehod Štandrež tel.: 0481/528711, fax: 20522
Spedicijsko podjetje Carinske usluge Skladiščenje
Razkladanje, nakladanje blaga Etiketiranje, pakiranje Razpakiranje Čistilno podjetje
KRONIKA / ZARADI DEŽJA
Pet oseb lažje ranjenih v številnih trčenjih na cestah
Spolzke ceste so bile povod za vrsto trčenj večinoma z lažjimi posledicami. Po predsinočnjem trčenju štirih vozil na Ločniškem mostu (ranjeni sta biti dve osebi iz Čedada in Vidma), so včeraj ob 10.10 trčili trije avtomobili v Ul. IV. novembra v Podgori. Ranjen je bil potnik v škodi (na stiki) Emil Paulin iz Gorice, ki bo okreval v 5 dneh. Uro kasneje se je na križišču Ul. Cascino-Korzo Italia ranil mopedist Maurizio Milotti, ki ga je zbil na tla citroen ZX. Malo pred 12. mo so v trčenju v Ločniku bile ranjene tri osebe: Giordano Marega in Isolina Blason iz Vileša in Barbara Guella iz Gorice.
Prometna policija je sestavila zapisnike še nekaj drugih nesreč v Gorici, v katerih ni bil nihče ranjen, o nekaj lažje ranjenih v trčenjih pa poročajo tudi s Tržiškega.
GLASBA / NOCOJ ŽE DRUGI KONCERT
Srednjeveška glasba na gradu
Niz koncertov je predsinoči uvedel ansambel "Jaufre Rudel"
SELCE / IZ TREH DEŽEL
Srečanje jamarjev
Med sodelujočimi tudi Kraški krti
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191	'
Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
artneriev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
PRIREDITVE / SLOVESNO ODPRTJE BO DANES OB 11. URI
Teoški mednarodni vzorčni sejem letos v družbi salona T4
Pod naslovom Dva sejma v enem bo odprt do 29. junija
TRST - Pod naslovom Dva sejma v enem se bo danes zaCel tradicionalni tržaški mednarodni vzorčni sejem, ki doživlja letos predjubilejno 49. izvedbo. Slovesno odprtje prireditve, na katerem bo rimsko vlado zastopal podtajnik v njenem predsedstvu Sergio Zoppi, bo ob 11. uri na sejmišču pod Montebellom. Sejem bo trajal do vključno 29. junija. Kot pove sam naslov, gre tokrat v bistvu za dva sejma, ker bo poleg osrednjega vzorčnega
sejma potekal tudi specializirani sejem 4T (Trieste Trade Techno-logy Transfer), ki bo letos posvečen turizmu.
Turizem bo sploh ena glavnih tem razstavne prireditve, na kateri pa seveda ne bodo manjkali sektorji, ki so že po tradiciji v ospredju vzročnega sejma, v prvi vrsti kava, les in obrt. Med razstavljale! bo zastopano 36 držav z vsega sveta, saj gredo od južnoameriških in afriških do vzhodnoevropskih in azijskih, medtem ko
bo podjetij, ki neposredno ali posredno predstavljajo svojo dejavnost, kar 307. Mednje ni všteto skoraj sto tvrdk, ki so se prijavile za dve poslovni srečanji o turizmu v okviru salona 4T.
Med novostmi, ki jih prinaša letošnja izdaja vzorčnega sejma, bo za obiskovalce (in seveda tudi raz-stavljalce) posebno ugodna ta, da so v paviljonih D, G in H končno uredili klimatizacijske naprave in torej ne bodo veC spominjali na savno.
FIERA Dl TRIESTE
URNIK: OB DELAVNIKIH OD 16. DO 23. URE / V SOBOTO IN NEDELJO OD 15. DO 24. URE
TEDENSKI KOMENTAR

ENI in ENEL priložnost za varčevalce
Elio Fornazarič
Državni veledružbi EM in ENEL bosta kakor znano kmalu privatizirani. Obe ustanovi, Ente Nazionale Idrocarburi, ki jo je svoj Cas ustanovil E. Mattei, in Ente Nazionale per 1’Energia Elettrica, ki je nastal pred dobrimi tridesetimi leti po po-državljenju cele vrste električnih družb, se udejstvujeta na občutljivem področju energije: ENI predvsem s predelavo ogljikovih vodanov, ENEL pa s proizvodnjo in distribucijo električne energije.
Obe si sedaj prizadevata, da bi se pred skorajšnjo privatizacijo predstavili tako imenovanim instituciolnalnim investitorjem in zasebnim vlagateljem v najlepši možni luCi, da bi jih tako pripravih do Cim širšega pristopa, kar bo seveda vplivalo tudi na ceno, po kateri bodo šle v promet njune delnice in torej tudi na končni kapitalni iztržek. Za kakšen »ma-quillage« pa sta se ENI in ENEL v tej predprivatizacijski fazi odločila? Seveda za tradicionalnega, ki je najbolj zanesljiv in učinkovit in ki se oslanja predvsem na »ogledalo«, ki ga predstavlja poslovna bilanca.
Vsakoletna poslovna bilanca gospodarskih organizacij, pa naj bodo zasebna podjetja ali javne družbe, pa bi morala biti nic drugega kot rezultanta prometa, ustvarjenega med poslovnim letom v okvira obstoječih aktivnih in pasivnih postavk. Gre torej v bistvu za knjigovodsko sintezo, ki bi po logiki morala biti ena in ena sama. V resnici pa so zakonski predpisi glede sestave bilančnih prikazov v Italiji še vedno tako ohlapni, da si spreten knjigovodja ob konucu poslovne dobe lahko omsli ne samo vse, tudi več bilančnih variant. Ko so nekega vodilnega zasebnega podjetnika iz Severne Italije vprašali, kako je pravzaprav s to stvarjo, je prizadeti odgovoril preprosto takole: Na rezultate poslovnega leta lahko vplivajo razne politike davčne in amortizacijske narave. Zaradi tega lahko zasleduje podjetnik veC ciljev: bankam na primer mora dokazati, da je podjetje trdno; davčni upravi, da je poslovalo praktično brez profita; osebju, da je v krizi; večinskim delničarjem, da bodo dividende nizke; manjšinskim delničarjem pa, da bodo dividende nasprotno kar visoke.
Pred privatizacijo je treba torej v bilanci prizadetega podjetja ali družbe če je le mogoCe potisniti v ospredje pozitivne aspekte poslovanja, morebitne negativne sestavine pa nasprotno minimizirati in relegirati v okvir obrobnih postavk osnovnega bilančnega dokumenta. No, in tako izkazuje ENI ob koncu lanskega poslovanja kar 4.451 milijard lir Čistega dobička in napoveduje bajno dividendo 240 lir. V reklamnih oglasih polek tega pou-
darja, da so delničarji, ki so vložili svoje prihranke v njene delnice novembra 1995, ko je stekla prva faza privatizacije, do danes povečali investirani kapital v razmerju 72, 5% (Od novembra 1995 do danes je poteklo približno 18 mesecev, tako da se je vrednost teb delnic večala v rezmerju 24% na leto. Katera alternativna naložba nam lahko zagotovi tolikšen zaslužek?)
ENEL pa je s svoje strani v lanskem poslovnem letu ustvaril Cisti dobiček v višini 1271 milijard, kar predstavlja - pravi njegova predprivatizacijska reklama -napredek za 10, 9% v razmerju z letom 1995. In delegirani upravitelj F. Tato zagotavlja, da bodo rezultati letošnjega poslovanja še ugodnejši.
Kdor ima kaj prihrankov, naj torej ne zaumdi te edinstvene priložnosti in naj se takoj oglasi, ko bodo banke začele zbirati prijave investitorjev, ki želijo sodelovati pri privatizaciji omenjenih dveh vodilnih državnih dražb. Donosnost njunih delnic je praktično zgotovljena, čeprav si. seveda ni pričakovati, da bo tolikšna, kolikor obetajo pravkar objavljene bilance. Poleg »nepredvidenih zapletov«, ki bodo zanesljivo prišli na dan, kakor hitro se bo unesla privatizacijska vročica, bo namreč treba voditi račun tudi s posebno vladno »authority«, ki je bila pred kratkim ustanovljena z namenom, da bdi nad delovanjem zasebnih družb, ki poslujejo na izrazito javnem področju. In to je prav primer proizvodnje, distribucije in potrošnje energije na celotnem državnem ozemlju. Authorty bo namreč - tako zagotavlja vlada - budno spremljala tudi delovanje joint - venture, ki jo nameravata v kratkem izoblikovati ENI in ENEL, in strogo pazila, da bo taista joint - venture zares spoštovala vse predpise, ki jih vsebuje tako imenovani »antitmst - pravilnik«. To pomeni, da bo javni revizor po-bliže nadzoroval delovanje zasebnikov, da ne bi pri svojem poslovanju zasledovali le dobiček, temveč upoštevali tudi dejanske potrebe in interese javnosti. Da ne bo torej ostala brez ekektrike kakšna zakotna vasica, ki ne zagotavlja dobavite-lu »donosnega« števila porabnikov, ah da bi se iz špekulativnih razlogov ne ponovile grozljive »naravne ujme« a la Longa-rone.
Vse to bo najbrž nekoliko zmanjšalo donosnost novih delnic privatiziranih družb ENI in ENEL, javni nadzor nad delovanjem zasebnikov na področju javnih storitev pa bo v zameno zajamčil italijanskim porabnikom primarnih storitev približno iste pogoje, kakršni veljajo za porabnike drugih držv, članic Združene Evrope.
	19. JUNIJ 1997	v LIRAH	
S	valuta	nakupni	prodajni
5	ameriški dolar	1676,00	1721,00
m n	nemška marka	968,00	988,00
Z	funt šterling	2754,00	2809,00
5 o	švicarski frank	1156,00	1186,00
01 i—	belgijski frank	46,42	48,42
r"	francoski frank	285,00	295,00
(8 w	danska krona	252,00	262,00
5 D) UJ	norveška krona	229,00	239,00
•3 |*	švedska krona	213,00	223,00
"■■P* Tl	kanadski dolar	1197,00	1237,00
	portugalski eskudo	9,21	10,11
Z3 fsi	nizozemski gulden	855,00	880,00
oc	avstrjski šiling	136,60	141,10
o	španska pezeta	11,11	12,21
<	grška drahma	5,89	6,69
rsi	irski šterling	2510,00	2690,00
z"! Pn	japonski jen	14,46	15,36
I	avstralski dolar	1218,00	1288,00
H r	madžarski florint	8,75	11,50
	hrvaška kuna	230,00	280,00
	slovenski tolar	10,60	11,00
			
		
19. JUNIJ 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1679,00	1709,00
nemška marka	971,00	989,00
francoski frank	285,00	295,00
nizozemski gulden	856,00	881,00
belgijski frank	46,65	48,45
funt šterling	2731,00	2811,00
irski šterling	2510,00	2605,00
danska krona	253,00	263,00
grška drahma	6,01	6,61
kanadski dolar	1197,00	1232,00
švicarski frank	1157,00	1182,00
avstrijski šiling	136,79	141,29
slovenski tolar	10,60	11,55
MILANSKI BORZNI TRG
19, JUNIJ 1997	INDEKS MIB-30: +1,11%
delnica
cena var. % delnica
cena var. %
	
19. JUNIJ 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1693,220
EKU	1914,690
nemška marka	978,460
francoski frank	289,970
funt šterling	2780,270
nizozemski gulden	869,480
belgijski frank	47,416
španska pezeta	11,603
danska krona	256,960
irski funt	2554,730
grška drahma	6,190
portugalski eskudo	9,717
kanadski dolar	1215,700
japonski jen	14,955
švicarski frank	1171,540
avstrijski šiling	139,040
norveška krona	233,690
švedska krona	219,070
finska marka	326,750
Alleanza Ass.	12.441	+3,70
Bca di Roma	1.239	+3,59
Bca Fideuram	4.800	+6,00
Benetton	27.124	+4,32
Comit	3.630	+2,48
Credit	3.064	+4,28
Edison	8.575	+2,94
Fiat	6.199	-2,39
Generali	29.930	+1,73
Imi	15.637	-1,86
Ina	2.630	+0,53
Italgas	5.559	+2,71
La Fondiaria	6.719	+3,88
Mediaset	7.378	-2,57
Mediobanca	10.364	+3,59
Mediolanum	18.111	+3,46
Montedison	1.107	+4,04
Olivetti	462	-2,36
Parmalat	2.557	+2,07
Pirelli Spa	4.238	+2,13
Ras	13.800	-0,30
Rolo	18.780	+5,02
Saipem	8.773	-0,09
San Paolo To	11.727	+3,65
Sirti	9.973	+2,88
Štet	9.763	+4,33
TIM	5.585	+2,98
Telecom Ita	5.327	+4,77
NOVICE
SREDOZEMSKE IGRE / NOGOMET
KOŠARKA / PRED EP V ŠPANIJI
Nesreča Morbidellija med testi na Magny Coursu
MAGNY COURS - Med poskusnimi vožnjami na dirkališču v Magny Coursu, kjer bo 29. junija dirka za veliko nagrado Francije v formuli 1, se je včeraj poškodoval voznik ekipe Sauber - Pe-tronas Gianni Morbidelli, ki je s s vojim vozilom zletel s proge in se zabil v zaščitno ograjo. Pri tem si je Morbidelli zlomil levo zapestje. Odpeljali so ga v bolnišnico, počivati pa bo moral najmanj šest tednov.
Agnolutto dobil 3. etapo in prevzel vodstvo
LA CHAUX DE FONDS - Francoz Christoph Agnolutto je zmagovalec 202 kilometra dolge 3. etape kolesarske dirke po Švici od Basla do Chaux-de-F ondsa.
Agnolutto je zmagal z neverjetno prednostjo 11 minut in 34 sekund pred glavnino ter tako prevzel prvo mesto v skupnem seštevku. Francoz je Se s štirimi kolesarji pobegnil po 129. kilometru, glavnina pa tega pobega ni jemala resno, kar mu je omogočilo prepričljivo zmago. Tako je Agnolutto pobegnil še svoji skupinici in 30 kilometrov vodil sam. Drugi je bil Nizozemec Max van Heeswijk, tretji pa Italijan Valentino Fois. Oba sta za zmagovalcem zaostala dobri dve minuti in pol.
Lippiju nagrada »fair-play«
AREZZO - Juventusov nogometni trener Marcel-lo Lippi je vCeraj prejel nagrado »fair-play« za korektnost in športnost v teku svoje igralske in trenerske kariere. To nagrado so že prejeli Ma-nuela Di Centa, Sara Simeoni in drugi.
Blanc v Marseille
MARSEILLE - Član francoske nogometne reprezentance Laurent Blanc je prestopil iz Barcelone v 01ympique Marseille, je sporočil športni direktor francoske ekipe Marcel Dib. Prestop enaintridesetletnega nogometaša je veljal skoraj 4 milijarde lir.
Mary Pierce zaradi poškobe predčasno končala turnir
ROSMALEN - Francoska teniška igralka Mary Pierce je zaradi poškobe desnega komolca predčasno končala turnir v Rosmalenu na Nizozemskem, kjer je bila druga nosilka.
Francozinja si želi pozdraviti poškodbo do turnirja za grand slam v Wimbledonu. Nezgoda se ji je pripetila prejšnji veCer v zadnji polfinalni tekmi dvojic, ki jo je igrala skupaj z Nemko Anke Huber. Pred tem je Piercova med posameznicami v drugem krogu premagala rojakinjo Sarah Pitvvoski s 6:3 in 7:5 in se uvrstila v Četrtfinale.
Belgija odpovedala prijateljsko tekmo s Slovenijo
BRUSELJ - Slovenska Članska nogometna reprezentanca bi se morala 20. avgusta v Bruslju pomeriti z Belgijo na prijateljski tekmi, vendar tekme ne bo. Belgijska nogometna zveza je slovenski poslala opravičilo, v katerem piše, da predvideni stadion ne bo nared, ker ga prenavljajo, in da bo težko zbrati vse nogometaše, ki igrajo v tujih klubih.
Slovenski selektor Zdenko Verdenik je zaradi odpovedi razočaran, saj bi bila tekma bila odmevna in prava priprava pred kvalifikacijsko tekmo za SP proti Bosni 10. septembra v Sarajevu. Zdaj bodo Slovenci skušali najti drugega nasprotnika.
Leon Štukelj na obisku v ZDA
LJUBLJANA - Najstarejši olimpionik na svetu Leon Štukelj bo danes odpotoval v ZDA v Los Angeles in Oklahomo. Štukelj je prejel tudi povabilo za obisk Mehike in Ekvadorja, vendar se je odločil, da potovanja, ki bo trajalo od 21. do 30. junija, ne bo podaljšal.
Na povabilo Častnega konzula Slovenije s sedežem v Los Angelesu Marka Rijavca bo Štukelj, ki ga bo spremljal Tomaž Zajc, sodeloval na praznovanju dneva ameriške neodvisnosti, obiskal bo olimpijski stadion iz leta 1932 (Colloseum), udeležil pa se bo tudi sprejema ameriškega Rotary kluba. V Oklahomi bo kot gost Nadje Commanechi odprl Mednarodni gimnastični center Hall of Farne, na otvoritvi pa bodo poleg amerških vrhunskih športnikov tudi številni olimpijci iz drugih držav.
Prihodnji teden v Lignanu 5. tekma SP v biljardu
VIDEM - Lignano Sabbiadoro bo od 26. do 28. junija gostitelj 5. tekme svetovnega prvenstva v biljardu (pet kegljev) za poklicne igralce. Tekmovanje bo v Kursaalu v Rivieri. To bo doslej najpomembnejše biljardno tekmovanje v naši deželi. V skupni uvrstitvi po štirih preizkušnjah vodi Italijan Giovanni Triunfo pred rojakoma Nocerinom in Belluto, Argentincema Torregia-nijem in Žitom in Urugvajcem Berruttijem.

■

111
111
Italija brez težav ugnala Albanijo
To je bilo prvo srečanje za »azzurre« - Med gledalci je bilo tudi nekaj sto Albancev
Italija - Albanija 4:0 (1:0)
Strelci: v 13. Ventola, v 61. Baronio, v 68. Baronio, v 69. minuti Fiore.
ITALIJA: Buffon, Inno-centi, Dal Canto, Grando-ni, Coco, Binotto (v 46. lannuzzi), Baronio, Gian-nichedda (v 55. Fiore), De Ascentis, Totti, Ventola (v 71. Campolonghi).
ALBANIJA: Telaku, Da-shi, Hushi, Gum (v 46. Dri-za), Haxhiay, Peco (v 82. Marini), Baholli, Miloti, Mukaj, Halili, Martini (v 67. Pinari).
Sodnik: Čelik Sabri (Tur); 4000 gledalcev.
FOGGIA - Start Italije na nogometnem turnirju na sredozemskih igrah je bil izredno lahek. Nasprotnik je bila Albanija, ki se je sicer nekaj Časa kar dobro upirala, toda v drugem delu so »azzurri« s tremi za-
Francesco Coco je večkrat streljal na gol Albanije (AP)
detki dokončno strli odpor Albancev, ki so od 42. minute igrah tudi z igralcem manj.
Kot zanimivost lahko dodamo, da je bilo med maloštevilnimi gledalci tudi nekaj sto Albancev, ki so prišli navijat za svojo re-
ATLETIKA / HELSINKI
Bubka na povratku komaj peti, »kralj« palice zdaj Botha
Naboljši izid Hattestadove v kopju
HELSINKI - Nor-vežanka Trine Hattestad, ki je bila tretja na olimpijskih igrah v Atlanti, je na atletskem mitingu za veliko nagrado druge kategorije v Helsinkih sinoči zmagala v metu kopja. Orodje je zalučala 69, 66 metra daleC, kar je najboljši letošnji rezultat na svetu. V moški konkurenci je v tej disciplini prepričljivo slavil Britanec Steve Backley (87, 96), svetovni prvak in olimpijski zmagovalec Čeh Jan Zelezny pa je bil šele Četrti (83, 30).
Doživel je enega redkih porazov, ker je imel velike tehnične težave.
Dvakrat je orodje vrgel celo izven predpisanega prostora za mete.
Tudi v skoku s palico so gledalci v Helsinkih videli dokaj presenetljiv razplet in poraz Sergeja Bubke iz Ukrajine. Zmagal je Južnoafričan Riaan Botha (5, 90), ki je bil boljši tudi od olimpijskega zmagovalca Francoza Jeana Galfiona (5,
80). Prvič po desetmesečnem premoru je nastopil svetovni rekorder Bubka in s 5, 60 zasedel šele peto mesto. Bubka se je na tekmovališčih pojavil prvič po odstopu na OI v Atlanti, kjer si je poškodoval ahilovo tetivo.
Na 5.000 metrov je bil najavljen poskus svetovnega rekorda, vendar je Maročan Šalah Hissou tekel le 13:07, 16. Na treh kilometrih je Maročan še tekel tako hitro, da bi izboljšal dosežek Etiopijca Haileja Gebre-selassieja (12:44, 39), vendar je v zadnjih 2000 metrih popustil.
Rezultati, moški: 100
m: 1. Fredericks (Nam) 10, 05; 2. Montgomery (ZDA) 10, 09; 3. Lewis (ZDA) 10, 27; 400 m: 1. Richardson (VB) 44, 91; 2. Thomas (VB) 45, 08; 3. Kamoga (Zam); 800 m: 1. Rodal (Nor) 1:45, 53; 2. Konchellah (Ken) 1:46, 03; 3. Sepeng (JAR) 1:46, 26; 1.500 m: 1. Kibovven (Ken) 3:33, 27; 2. Balazs (Mad) 3:37, 78; 3. Andersen (Dan) 3:37, 79; 5.000 m: 1. Hissou (Mar) 13:07, 16; 2. Gitahi (Ken) 13:11, 76; 3. Behar (Fra) 13:18, 60; 110 m ovire: 1. Kovač (Sik) 13, 21; 2. Fenner (Nem) 13, 29; 3. Pieters (Bel) 13, 53; 400 m ovire:
1.	MašCenko (Rus) 48, 99;
2.	Robinson (Avs) 49, 13;
3.	Eriksson (Sve) 49, 48; daljava: 1. Sosunov (Rus) 8, 02; palica: 1. Botha (JAR) 5, 90; 2. Galfione (Fra) 5, 80; 3. Vaeaerae-niemi (Fin) 5, 70; krogla: 1. Halvari (Fin) 20, 56; 2. Toth (ZDA) 19, 55; 3. Be-ionog (Ukr) 19, 45; kopje: 1. Backley (VB) 87, 96; 2. Parviaenen (Fin) 85, 48; 3. Hakkaraenen (Fin) 84, 62; ženske, 100 m: 1. Vo-ronova (Rus) 11, 49; 2. Gainsford (Avs) 11, 53; 3. Sergent (ZDA) 11, 62; 200 m: 1. Gainsford (Avs) 22, 75; 2. Freeman (Avs) 22, 80; 3. Lešova (Rus) 23, 21; 800 m: 1. Formonova (Češ) 1:59, 59; 2. Ewer-loew (Sve) 2:00, 42; 3. Duhnova (Blr) 2:00, 67; 5.000 m: 1. Wayerman (Svi) 15:18, 51; 2. Worku (Eti) 15:22, 17; 3. Anders-son (Avs) 15:26, 40; 400 m ovire: 1. Knoroz (Rus) 55, 41; 2. Smith (Irs) 55, 79; 3. Eeskivi (Est) 55, 96; daljava: 1. Nielsen (Dan) 6, 65; kopje: 1. Hattestad (Nor) 69, 66.
prezentanco iz bližnjih zbirnih centrov za albanske begunce, nekaj pa jih je prišlo tudi iz bolj oddaljenih krajev v Italiji.
Italija bo jutri igrala proti Jugoslaviji, ki je Albanijo premagala s 3:1. Za uvrstitev v naslednjo fazo zadošča Tardellijevim izbrancem že neodločen rezultat
Rajmond Debevec osvojil še en bron za Slovenijo
Na sredozemskih igrah so slovenski športniki so vCeraj osvojili še eno kolajno. Pristreljal jo je Rajmond Debevec, ki je bil v streljanju z malokalibrsko puško v trojnem položaju tretji za Jugoslovanom Mi-rosavljevičem in reprezentantom BiH Fazlijem. Debevec s svojim nastopom ni bil zadovoljen, saj je precej zaostal za zmagovalcem.
Po šiesetih regatah pa sta slovenska jadralca Čopi in Marngon v vodtsvu v razredu »470«.
V moškem rokometu pa se bo Slovenija danes v Četrtfinalu pomerila z Jugoslavijo.
»Azzurri« so po več letih spet med favoriti za eno od kolajn
MILAN - »Italija končno ima ekipo«, tako je zadovoljno izjavil zvezni trener italijanske košarkarske reprezentance Ettore Messina pred skorajšnjim začetkom evropskega prvenstva, ki bo v Španiji.
»Azzurri« so namreč na predprvenstvenih turnirjih in tekmah kot za stavo premagovali nasprotnike, tako da je Messina upravičeno zadovoljen.
»Delo prenove je dokončano. Če se bomo v Španiji dobro odrezali, bo moj naslednik Tanje-vič imel dobro skupino igralcev, ki jo bo lahko dopolnil z drugimi košarkarji. Če bomo v Španiji odpovedali, bo to dokaz, da je pravilno, da poskusi nov trener. Tako ali drugače, na dlani je, da ta skupina igralcev predstavlja ogrodje reprezentance, pa naj bo to za morebitno svetovno prvenstvo prihodnje leto, za evropsko prvenstvo leta 1999 in za olimpijske igre leta 2000. To je ekipa, katere glavna značilnost je v tem, da vsak košarkar lahko igra na dveh pozicijah. Pred nastopom v Atenah smo se zelo bali, saj je ekipa igrala okrnjena, in bil je tudi problem vključitve Esposita. Nato se je vse odlično izteklo. Sedaj pa ostaja nevarnost, da bi igralci popustili,« je še dejal Messina.
Predprvenstveni nastopi so bili za Italijo odlični. »Azzurri« so namreč osvojili kar osem zaporednih zmag. Premagali so tudi favorite za kolajne na EP, kot so Jugoslavija, Grčija, Rusija
in Slovenija. Messina je zanikal nevarnost, da bi ekipa prerano dosegla optimalno formo. Ne samo: »azzurri« lahko še bolje igrajo kot v tem obdobju in njihova prednost je tudi v tem, da imajo na razpolago več enakovrednih menjav.
Messina je medtem sporočil imena 12 igal-cev, ki bodo potovali v Španijo. Le-ti so: play-makerja: Coldebella in Bonora, branilci: Myers, Moretti in Abbio; krila: Fučka, Pittis in Galanda; centri: Frosini, Caresa in Gay. Rezerve doma: Am-brassa, Chiacig in TržaCan Pozzecco.
Reprezentanca bo odpotovala v Barcelono v nedeljo in prvič po več letih je ena izmed favoritinj za eno od kolajn.
Nevio Scala tolik Bomssii iz Dortmunda
BERLIN - Peru-gin trener Nevio Scala je potrdil nemškim časnikarjem, da je pripravljen prestopiti k Bomssii Dortmund. »Krasno bi bilo, da bi treniral najboljšo evropsko ekipo,« je dejal 49-letni italijanski trener. Dodal je še, da bo nemudoma vprašal predsednika Perugie Luciana Gauccija, da bi lahko razveljavil pogodbo, ki ga veže še za nadaljnja tri leta za Perugio.
NOGOMET / AMERIŠKI POKAL
Tudi Bolivija in Peru v četrtfinalu
Domačini so v predtekmovanju dobili vsa tri srečanja
Veselje igralcev Peruja po prvem zadetku Domingueza (Telefoto AP)
LA PAZ - Nogometni reprezentanci Bolivije in Pemja sta se na pokalu Amerike, ki poteka v Boliviji, iz predtekmovalne skupine B uvrstili v Četrtfinale. V zadnjem, tretjem krogu predtekmovanja je gostiteljica tekmovanja Bolivija premagala Urugvaj z 1:0 (1:0) in se brez poraza uvrsti-
la v nadaljevanje tekmovanja. Edini zadetek je v 29. minuti dosegel Juho Cear Bal-divieso. Pem je ugnal Venezuelo z 2:0 (1:0). Oba zadetka je dosegel Paul Domin-guez (v 12. in 59. minuti).
Končni vrstni red: Bolivija 9, Peru 6 Urugvaj 3, Venezuela 0.
r 21. SREČANJE ŠPORTNIKOV OBMEJNIH DEŽEL / BREŽICE
Glavni poudarek na druženju mladih
Tekmovalna plat prireditve je v ozadju Nastopajo športniki do 15. leta starosti
Olimpijski komite Slovenije skupaj s Športno zvezo in Zavodom za šport Brežice (pokrovitelj je brežiški župan Jože Avšič) bodo danes in jutri v Brežicah gostili mlade slovenske športnike in športnice iz zamejstva, in sicer iz Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenske športne zveze s Koroške in madžarskega Porabja, ki se bodo udeležili že 21. srečanja športnikov iz obmejnih dežel.
V zadnjih letih se športnih srečanj udeležujejo mladi do 15. leta starosti, temeljni namen pa ni tekmovanje, ampak druženje mladih v matični domovini, medsebojno spoznavanje in izmenjava izkušenj vodstev posameznih delegacij. Srečanje je finančno podprl tudi Urad za Slovence po svetu, mladi športniki in športnice pa se bodo v Brežicah pomerili v nogometu, zenski odbojki, moški košarki, namiznem tenisu in ženskem rokometu. Program za danes predvideva otvoritev srečanja, tekmovanja pa bodo na sporedu jutri.
Zamejsko delegacijo bo vodil predsednik ZSSDI Jure Kufersin, v njej pa bodo še odbornik Goraz PuCink in funkcionarja Ksenja Slavec ter Branko Sain.
Športni del zamejske odprave pa bodo sestavljali nogometaši Mladosti, košarkarji Doma, namiznoteniški igralci in igralke Krasa, pri odbojki pa bodo reprezentanco Trsta sestavljale po tri igralke Brega, Kon-tovela in Sloge ter ena odbojkarica Bora.
SESTAVA EKIP ZSSDI
Nogomet: Simon Assi, Martin Bagon, Kristjan Cotič, Tadej Devetak, David Ferle-tic, Martin Figelj, Havir Gergolet, Erik Lavrenčič, Danjel Mauri, Aljoša Pavšič, Mitja Pintar, Mitja Piras, Nejc Spacal, Robert Tomšič in Saša TomsiC; Trener: Dario Frandolic; spremljevalec: Dario Zanier.
Košarka: Diego Abrescia, Dejan Klanjšček, Miha Gravner, Martin Figelj, Fedrico Golob, Alexis Paraschos, Saša Ra-dikon, David Tacco, Luka Bresciani; tre-ner: livio Semolič.
Odbojka: Alessandra Ban, Valentina Battigelli, Sabrina Bukavec, Martina Car-pani, Karin Crissani, Roberta Gollia, Jasna Kalc, Mara Sossi, Monika Zeriali, Inka Žerjal.
Namizni tenis: Sara Sardo, Nataša Doljak, Bojan Simoneta, Uroš Fabiani; trener: Katja Milic.
KOTALKANJE / DP UISP
Ckmica Vipave M. Ouaggiato dosegla s petim mestom lep uspeh
Na državnem prvenstvu Italijanske unije Šport za vse (UISP) v umetnostnem kotalkanju v Padovi je rezultatsko dokaj uspešno nastopila tudi Članica SKD Vipava Martina Quaggiato (letnik 1988). Tako v obveznih kot v prostih likih je osvojila peto mesto med 54 tekmovalkami. Čeprav predstavlja peto mesto lep uspeh, pa kotal-karice Vipave ni povsem brezhibno izpeljala programa, kar jo je morda stalo še večjega uspeha.
Quaggiatova si je nastop na državnem prvenstvu zagotovila z uspešnim nastopom na deželnem prvenstvu, v Padovi pa je naslov v prostih likih osvojila VidemCanka Francesca Trezza.
Martina Ouaggiato med tekmovalnim nastopom
NOVICE
Jutri v Štandrežu in Sovodnjah že 7. balinarski turnir »Mak«
Jutri ob 8. uri zjutraj organizira štandreško balinarsko društvo MAK na svojem igrišču v Štandrežu in na balinarskem igrišču v Sovodnjah 7. turnir »Mak«.Nastopilo bo 12 ekip, od Idrije preko obeh Goric do Tržaškega, in sicer: Idrija, Grgar, Nova Gorica, Mip, Šempeter, Prosek, Kraški dom, Sokol, Danica, Sovodnje in dve ekipi Maka. Če bo slabo vreme bo turnir na pokritem igrišču v Gradišču. Balinarsko društvo Mak je pred nedavnim imelo svoj četrti redni občni zbor. Pri pregledu delovanja je predvsem izstopalo dejstvo, da si je društvo v kratki dobi svojega obstoja s prostovoljnim delom in ob podpori in razumevanju rajonskega sveta iz Standreža, uredilo dve igralni stezi in končuje slačilnice. Objekte, ki se nahajajo za telovadnico v Štandrežu, nameravajo še pred avgustom svečano otvoriti.
Novi odbor društva sestavljajo: predsednik Danilo Peterin, podpredsednik Franjo Devetak, tajnik Emil Nanut, blagajnik Giorgio Braini, odborniki: Edi Ta-baj, Antonio Lovini, Ivan Krpan, Danilo Klanjšček in Celestino Terpin; nadzorni odbor: predsednik Aldo Tabaj, Doro Pelicon in Dario Nanut; častni član: Dino Roner. (D.R.)
Uspešen nastop balinark Gaje
Zenska balinarska ekipa Gaje, ki trenira skupaj od lanskega leta, je v postavi Sonja in Stana Lazar ter Ondina Kalc na svojem prvem letošnjem uradnem nastopu osvojila zelo dobro drugo mesto na turnirju ob 10. obletnici delovanja kluba Miramare. Turnir je potekal na baliniščih Ponziane, Gaja pa je najprej premagala Muggio s 13:6, Edi Mobili z 11:4, nato pa je igrala neodločeno z Maddaleno 9:9. S tem so se gajevke uvrstile v finale, kjer pa jim je po skoraj petih urah neprekinjenega balinanja zmankalo moči in Miramare je tako slavilprecej gladko z 11:2.
NOGOMET / NAJ MLAJŠI
Združena ekipa Gaje premagala tudi Aris San Polo
V nedeljo na Padričah odločilna tekma za osvojitev deželnega pokala
NAJMLAJŠI
DE2ELNI POKAL
Aris San Polo - Gaja 1:3 (1:2)
Strelci za Gajo: Strajn, Pavletič, Giralcfi
GAJA: Furlan, Guštin, Grgič, Ivo Križ-mančič, Škabar, Švara (Martini), Cemjava, Pilat (Kapun), Strajn, Giraldi, Pavletič (Merlak).
Na zelo težkem gostovanju v Tržiču je naša združena ekipa Gaje premagala domači Aris San Polo s 3:1 in s tem potrdila, da resno računa na osvojitev deželnega pokala. Odločilna tekma bo v nedeljo doma proti ekipi Sant’ Odorico iz okolice Pordenona. Neugodne oko-lištine so tokrat izredno močno vplivale na tekmo samo, saj jo je sodnik s težavo speljal do konca: najprej je hud naliv povsem razmočil igrišče, ki je bilo po-vrhvsega še izredno kratko in ozko. Bilo je tudi zelo slabo označeno, saj črt skoraj ni bilo • videti. Vsemu temu se je pridružil še izredno slab sodnik, ki je s čudnimi odločitvami oškodoval predvsem naše nogometaše. Zato je bila igra občasno tudi groba in raztrgana. Ko so naši fantje že vodili z 2:0, je sodnik dosodil v korist domačinov zelo sumljivo 11-metrovko. Aris San Polo je darilo seveda izkoristil in zmanjšal zaostanek.
Po odmom je bil protagonist spet sodnik, ki je zahteval, da se vse slabo označene bele črte na igrišču spet zariše in ko se je po dolgi preki-
nitvi znova zaigralo, se je raztrgana igra nadaljevala. Zaradi ozkega, kratkega in spolzkega igrišča je bilo lepih akcij bolj malo. Zelo lep pa je bil tretji zadetek Giral-dija, ki je Pavletičev predložek z glavo preusmeril v mrežo in s tem dokončno odločil zmagovalca srečanja, (d. gr.)
NARAŠČAJNIKI
Turnir »Ciao ragaz-zi« v Foljanu
Zarja - Natisone 2:0 (1:0)
Strelca za Zarjo: Man-zin, Berce.
Zarja: Jaš Gregori, KrižmanCiC, Jan Gregori, Batti, Zornarja (Damjan Gregori), Longo, Berce, Kariš, Škerl, Manzin (Mase), Primosi.
Srečanje ni odločalo o ničemer, saj je Zarja že osvojila prvo mesto v skupini A, medtem ko je Natisone zasedel zadnje mesto. Zarjo, ki je imela skozi vso tekmo vajeti v svojih rokah, je torej opravila še zadnjo formalnost. Proti koncu prvega dela je Manzin popeljal zarjane v vodstvo, po odmoru pa je Berce dosegel še drugi gol in tekme je bilo v bistvu konec. Natisone je sicer poskušal doseči vsaj častni zadetek, toda poskusi niso bili preveč nevarni, saj so streljali samo od daleč.
Tako bo naša združena ekipa igrala prihodnji teden polfinalno tekmo proti poražencu tekme Fiumi-cello - San Canzian. Naj omenimo, da je Zarja v treh tekmah dala 11 golov, prejela pa ni nobenega. (d. gr.)
KOŠARKA / TURNIR POKRAJIN
Postavnejši igralci ekipe Vidma zasluženo premagali Tižačane Naši igralci povsem zadovoljili
Od naših je bil Denis Doglia (12 točk) najboljši strelec
Kontovelca Doglia in Šušteršič ter borovci Gaburro (poškodovan), Lavriha in Štokelj
Na včerajšnji drugi tekmi košarkarskega turnirja pokrajin za naraščajnike v Miljah je videmska reprezentanca zasluženo premagala tržaško z 80:75 (45:41). V tržaški selekciji so igrali tudi štirje naši košarkarji, ki so povsem zadovoljivo opravili svojo nalogo. Kontovelca Denis Doglia in Danijel Sušteršiš sta dala 12, oz 7 točk, borovca Niko Štokelj pa 3 in Emanuel Lovriha 1 točko.
Trener Norbedo, ki je vodil tržaško selekcijo, se je pohvalno izrazil o naših predstavnikih, ki so igrali vidno vlogo v moštvu. Nioč pa niso mogli proti telesni premoči, tako da so bili Tržačani predvsem pod košema v hudih težavah. Videmčani bodo igrali odločilno tekmo za 1. mesto jutri proti Gorici.
Naj omenimo še, da je bil naš najboljši strelec
Doglia, ki je skupno dosegel 26 točk (14 na prvi tekmi z Gorico + 12 na
1.	dirka (Rim): Kramer boy (X) je izrazit favorit, seveda pa bo moral paziti na Tinak Mo
(1)	in Top the gan (2);
2.	dirka (Firence); naš fovo-rit je Robin Hood Ms (X), ki je zelo hiter. Opozarjamo pa še na No Smoke (1) in Rockfel-lerja (2);
3.	dirka (Firence): Marchi-no (1) v nižji kategoriji ne bi smel imeti problemov, Čeprav sta Macabel (X9 in Pešca Rab
(2)	lahko zelo nevarna;
4.	dirka (Firence): Rogliano (X) bo skušal po uspešnem povratku zmagati, v boju za zmago pa bosta tudi Meteur Pluss (1) in Permauro (2);
5.	dirka (Taranto): One d’Are (2) je eden od možnih favoritov, brez možnosti pa nista niti Scippo (X) in Sveva d’Asolo;
6.	dirka (Treviso): San Malto (1) je najmočnejši, toda Ru-ben Pereira (X) in Perseo ami (2) sta v izvrstni formi.
drugi), sledita Štokelj s 15 (12+3) in Šušteršič s 14 (7+7) točkami.
DIRKA IRIS Varese 23.00
Naši favoriti: 6. Love, 3. Royal interval, 1. Referro; dodatek za igralce sitemov: 14. San Sebastian, 4. Pariš Circus, 2. Aposodakis.
1. — prvi	X
drugi	12
2. — prvi	X2
drugi	1
3. — prvi	1
drugi	X2
4. — prvi	1
drugi	X2
5. — prvi	X2
drugi	1
6. — prvi	12
drugi	X
Konjsko dirko	Giorgio Plettersech
Obvestila
MOSPDT
organizira jutri, 21. junija, gorsko-kolesarsko turo na Pokljuko. Zbirališče na Opčinah ob tramvaju z odhodom točno ob 7. uri. Informacije Maksi Kralj na tel. 229463 ob večernih urah.
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in SZ SLOGA
organizirata v nedeljo, 22. t. m., vzpon na Breško goro. Za informacije tel. 208373 (Luciano) ali 226283 (Viktor).
SDBREG
sklicuje redni občni zbor, Id bo v sredo, 25. junija na sedežu SD Breg v Dolini ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
SK DEVIN
priredi zaključni večer v soboto, 28. trn. na sedežu v Cerovljah. Nagrajevanju atletov bo sledila družabnost z običajnim prigrizkom. Iz tehničnih razlogov prosimo, da potrdite svojo prisotnost v tajništvu, tel. 2916004 do vključno, 27. trn. Začetek točno ob 20. uri.
ORGANIZATORKE TURNIRJA
24 UR ODBOJKE, Id bo v soboto, 5. in nedeljo 6. julija 1997 v Nabrežini obveščajo, da se je začelo vpisovanje. Število ekip je omejeno na 12, zato pohitite s prijavami (Tel. 212267 ali 299632).
KKBOR
sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 23. trn. na Stadionu 1. maj ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. otvoritev; 2. predsedniško poročilo; 3. blagajniško poročilo; 4. razreSnica staremu odboru; 5. volitve; 6. razno. Vabljeni elani in prijatelji!
SD POLET - KOŠARKARSKI KAMP 97 bo tudi letos v Prosvetnem domu na Opdnah in sicer od 23. do 28. trn., od 9.00 do 17.00 za letnike 1983 in mlajše. Udeleženci se lahko vpišejo kar prvi dan na kampu, vsak dan bodo vozili tudi kombiji in sicer ob 8.00 Sesljan, (bencinska Črpalka), 8.00 Prosek (Kržada), 8.10 Nabrežina (trg), 8.20 Trst (Trg Oberdan), 8.30 Dolina (telovadnica).
PRVO JUTRO PREVOZA NI.
Danes igra za vas Totocalcio
Casale - Verbana X Mariano - Sanremese 1 Savogna - Legnano 12 Derthona - Montichiari X Pordenone - Rovigo IX Trento - Sanvitese	1X2
Imola - lesi	1
Sansepolcro - Narnese X Riccione-Sambbened. 12 Potenza - Maglie	1X2
Ragusa - Polero	IX
Civitdvecchia - Isola liri X Giugliano - L’Aquila 1
Dario Sardoč Četnik 1940) se je začel ukvarjati z nogometom pri 16 letih pri mladinski ekipi S. Anne, nato je igral za člansko ekipo Carsica iz Nabrežine, ki je igrala v 2. AL. V sezoni 1962/63 je prestopil k Primorju in igral do leta 1968 v 2. in 3. AL. Treniral je tudi naraščajnike Primorja in bil v odboru društva (kot odbornik in podpredsednik). Treniral je tudi žensko ekipo Primorja ob 50-letnici društva. Odgovoren je za krožek SZ Primorje na Proseku in je še vedno odobmik društva.
Prejšnji teden je Ange! Tence pravilno napovedal 8 rezultatov.
Dario
Sardoč
Mario Magajna bo razstavljal v Sežani
V torek, 24. junija 1997 ob 19. uri bo K C »S. Kosovela« Sežana odprl pregledno razstavo fotografij z naslovom: Mario Magajna - Fotoreporter - Dela 1944 -1955. Gre za 8 del našega priljubljenega fotoreporterja Maria Magajne, ki je lansko leto praznoval svojo osemdetletnico.
Trst se je po 2. svetovni vojni znašel ne samo na meji dveh držav in narodov, temveč tudi na skrajnem jugo - zahodnem robu železne zavese in je preživljal enega najburnejših obdobij svoje zgodovine. Mario Magajna je bil
R A Z
m
S I A V A
MARIO
MAG A IN A
DELA
VVORKS
i 944 ■ 195 5
.	.	i SEŽA
24.6	18.7.97:
kot poročevalec Primorskega dnevnika dnevno priča ševilnim množičnim 'manifestacijam in pouličnim neredom, ki so spremljali politično in socialno stisko nemirnega mesta in tako ustvaril dokumente, ki sodijo v sam vrh slovenske povojne fotoreportaže. V matični domovini se ta zaradi cenzure namreč ni mogla svobodno razvijati.
ob tem, ko je zvesto spremljal življenje, boj in delo slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem, pa so se med klasične posnetke fotoreportažnega žanra tu in tam prikradle podobe, ki razkrivajo subtilnejše poteze Magajnovega opusa. Gre za nastavke subjektivizirane fotoreportaže z novorealistiCnim in celo nadrealističnim nadihom, ki so v poročevalski nuji in v dinamiki dnevne politike ostali neopaženi. Nekateri posnetki bodo na tej razstavi zato prvič predstavljeni javnosti.
razstava bo opozorila tudi na etnološko vrednost Magajnovega dela, saj je veC desetletij beležil spreminjanje naCine življenja na podeželju v tržaškem zaledju, kjer je slovenski živelj še posebej strnjeno naseljen.
EMK: v nedeljo premiera videofilma Eme Kugler
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo v nedeljo, 22. junija, premiera video filma Eme Kugler z naslovom Postaja 25, ki je nastal v produkciji Foruma Ljubljana in Video produkcije Kregar.
Za scenarij in režijo, kostume in sceno je poskrbela Ema Kugler. Snemalec je bil Izidor Farič, za montažo je bil odgovoren Neven Korda, za glasbo Goran Majcen, za zvok Boris Romih, za masko pa Alan Hranitelj in Alenka Nahtigal. V video filmu igrajo Blaž Bertoncelj, Manca Dorrer, Janez Habič, Primož Jeza, Mihaela Klarič, Suzana Kon-
cut, Andrej Lutman, Jonika Mar-flak, Katja Martinc, Jana Menger, Sanja NeškoviC, Una Lara Pečovnik, Ivan Peternelj, Andreja Podlogar, Siva Poglavšek, Brane Potočan, Sebastjan Starič, Janez Škof in Metoda ZorCiC.
Video film Postaja 25 je posnet po istoimenskem perfor-mansu, ki ga je Ema Kugler oktobra 1996 postavila v surovem industrijskem prostoru opuščenega skladišča na obrobju Ljubljane. Avtorica posega v sistem moCi, ki se generira v odnosu med oblastjo in subjektom ter v intimnem razmerju med partnerjema. Tako kot se subjekt izmika vrisanemu teritoriju oblasti, tako se ženska vedno znova odlepi iz moške fantazme pričakovanj in mu dobesedno spolzi iz rok. Učinek moči je zgrajen na pogledu in priznavanju avtoritete tistih, ki jim je pogled namenjen. A ko se oCi -Poglej me! zahteva moški od ženske - izmaknejo zaslepujoče-mu blesku avtoritete, ko se začno izmikati kontroli sistema oblasti, ta vrne udarec in z bolečo, s surovo lekcijo posameznika uniči simbolno in nemalokrat celo fizično.
Na koncu ostane telo - prazno, pomena oropano telo, ki lebdi v mehkih fantastičnih svetovih zunanje in notranje človekove narave, kamor ne seže nepopustljiva, a v temelju iraciolnal-na, podivjana taktirka dirigenta oziroma koordinatorja kodiranega, od večine sprejetega reda. Na koncu je svoboda - a svoboda zunaj vpisa v simbolni red - svoboda ne-obstoja, meni Mojca Kumerdej. (STA)
Poletni grajski večeri s Štanjelu
Tudi letos prireja Turistično društvo Štanjel že tradicionalne poletne kulturne prireditve, znane pod imenom Poletni grajski večeri. Vse prireditve, ki zajemajo glasbene, pevske, gledališke in fotografske storitve, se bodo pričele ob 21. uri, razen zadnje, ki bo potekala ob 19. uri. V prijetnem hladu štanjelskega grajskega dvorišča bodo lahko ljubitelji kulture uživali kar pet večerov, ki se bodo zaključili 13. julija.
Letošnji grajski večeri se bodo pričeli prvi dan poletja, jutri, 21. junija, s komedijo Franja Frančiča z naslovom Od vrat do vrat v režiji Katje Pegan, izvedlo pa jo bo KUD Domovina iz Ospa, ki je že dober poznavalec štanjelskega občinstva. V soboto, 28. junija, bodo predstavili projekcijo diapozitivov udeležencev letošnjega ex-tempora, ki se je v organizaciji sežanskega fotografskega študijskega krožka Žarek odvijal 7. in 8. junija prav v Štanjelu. Na tej svečanosti bodo podelili tudi nagrade najboljšim posnetkom, ki jih je izbrala tričlanska strokovna komisija. V juliju se obetajo tri prireditve. V petek, 4. julija, bo dramska skupina društva Mavrični most mladih iz Klanca pri Kozini uprizorila pravljico za odrasle avtorja Antoine de Saint Exn-pery z naslovom Mali princ, ki jo je prevedla in režisirala Tanja Trebeč. Naslednji dan pa bodo na svoj račun prav tako prišli ljubitelji gledališča, saj bosta Miranda Caharija in Livijo Bogateč v sodelovanju z Alojzem Miličem in ostalimi v režiji Marja UršiCa uprizorila komedijo Eduarda de Filippa z naslovom Filomena Maturano. Grajske prireditve se bodo zaključile v nedeljo, 13. julija s koncertnim veCerom Miniatur, na katerem bodo ruske glasbenice violonče-listka Alla Vasiljeva, pianistka Lena Litvinova in kontrabasistka Inna Lavrova predstavile bogat repertoar iz svetovne glasbene zakladnice.	Olga Knez
Bogat kulturni konec tedna na Sežanskem
Ta konec tedna se na Sežanskem obetajo številne kulturne prireditve, ki bodo razveselile ljubitelje plesa, likovne in glasbene umetnosti.
Tako bo danes ob 18. uri v kulturnem centru SreCka Kosovela v Sežani zaključni nastop gojenk baletne šole Sežana.
V	galeriji Marijana Miklavca bodo tudi danes ob 20.30 uri odprli razstavo slik z naslovom Sprehodi po Avstraliji, na kateri se bosta predstavila domačin in lastnik galerije Marijan Miklavec in slikarka Veronika Rakuš s Ptuja, ki sta lani gostovala skupaj v Avstraliji. Tudi tokrat bosta v kulturnem programu spremljala Tržaški oktet Aleksij in pesnik Pregare iz zamejstva. Razstava bo na ogled en mesec.
Ljubitelji diatonične harmonike pa lahko prisluhnejo jutri, 21. junija, s pričetkom ob 16. uri v Majcnih godcem na frajtonarico, ki se bodo pomerili na tradicionalnem tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečna v štirih starostnih skupinah (do 16 let, do 35 let, do 60 let in veterani), med katerimi bo strokovna komisija izbrala najboljše za polfinalno tekmovanje.
Komorni nastop učencev komornih skupin in orkestrov sežanske glasbene šole bo v kulturnem domu v Sežani v ponedeljek, 23. junija, ob 20. uri ob zaključku šolskega leta.	Olga Knez
Poletni festival komorne glasbe Vivat Gallus 97
V	baročni cerkvici sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pri Domžali bo danes zvečer (ob 20. uri) koncert Evropskega koncertnega tria v zasedbi Vladimir Hrovat (ustna harmonika), Sofia Ristič (harfa) in Paolo Pegoraro (kitara). Na koncertu, ki sodi v okvir 27. mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe Vivat Gallus 97, bodo izvajali baročne sonate nemškega skladatelja Philippa Telemanna ter predstavili male oblike francoske glasbe 19. in 20. stoletja.
Vladimir Hrovat je elan Simfonikov RTV Slovenije. Poleg violine igra še celo vrsto drugih glasbil, kot koncertni solist pa se, zlasti zadnjih nekaj let, precej ukvarja z mandolino in ustno harmoniko. Sofia Ristič je diplomirala na Konservatoriju v italijanskem Vidmu in se izpolnjevala na mojstrskih tečajih pri Veseli Selevi, Elieen Malone in Susanni Mildonian. Je dobitnica prvih nagrad na mednarodnem tekmovanju v Parizu ter nacionalnih v Assi-siju in Saviglianu. Kot komorna glasbenica redno igra v triu s flavto in violo. V zadnjem Času pogosto sodeluje s Simfoniki RTV Slovenija v vlogi prve harfistke. Paolo Pegoraro je diplomiral na Konservatoriju B. Mar-cello v Benetkah in bil kot najboljši študent izbran za številne koncertne nastope z orkestrom konservatorija v tujini. Prejel je mojstrsko diplomo na glasbeni akademiji Chigiana v italijanski Sieni. Zmagal je na številnih tekmovanjih.
V	dobrem mesecu dni, koliko naj bi trajal poletni festival komorne glasbe, se bodo na različnih lokacijah v Ljubljani, Mengšu, Kamniku, Domžalah, Moravčah, Lukovici in Komendi, predstavili številni domači in tuji komorni glasbeniki in orkestri. Festival se bo sklenil s koncertom madžarskega komornega orkestra Mendelssohn Strings, ki bo 29. julija v Gradu Brdo pri Kranju. (STA)
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST
Gledališče Verdi Festival operete
V	soboto, 28. t. m. ob 20.30 premiera operete »Vesela vdova« (La vedova allegra). Nastopajo orkester, zbor in balet Gledališča verdi pod vodstvom Nikse Bareza.
Ponovitve 2., 10., 12. in 15. julija ob 20.30 ter 6. julija ob 18. uri.
Prodaja vstopnic že je v teku pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500); v teku je tudi predprodaja vstopnic za sledeče operete: »Kneginja čardaša« (od 11. do 27.7.), »V deželi zvončkov« (od 26.7. do 3.8.), »Zizi« (17., 18. in 20.7.), Broadway Memories (22. in 23.7.) ter »Mi-longa Boulevard (od 7. do 10.8.).
Folkest
Mednarodni festival entične glasbe
V	sredo, 26. t. m., začetek manifestacij v Padovi - Arena Romana: nastopili bodo »Boxs of the Lough« in »La piva dal corner«.
GORICA
Mittelmonitor ’97
V	soboto, 28. t. m., ob 18.30 bo v prostorih goriskega sejma - Spazio Multimedia predstavitev CD plošče »Smarnamisa: Resia Val-
ley Musič«; ob 21.30 na glavnem odruglasba in plesi iz Rezije.
___________SLOVENIJA______________
SEŽANA
Kulturni Center Srečka Kosovela
V	torek, 24. t. m., ob 19. uri, ob otvoritvi fotografske razstave Maria Magajne, bodo tudi predstavili knjigo Milana Gregoriča »Politični ciklon nad Istro«. Avtorja bo predstavil dr. Jože Hočevar.
V	torek, 24. t. m., ob 21. uri bo v amfiteatru KG večer s pevskimi zbori iz zamejstva, Krasa, Postojne in Ilirske Bistrice »Pevski zbori kresni noči«.
PORTOROŽ
Avditorij - letno prizorišče
Danes, 20. t. m., ob 20.30 gostuje Slovensko narodno gledališče Opera in balet Maribor: Marko Vezovišek »Faust TV«, musical z Vladom Kreslinom.
UUBUANA
Evropski mesec kulture Cankarjev dom: v nedeljo, 22. t. m., ob 22. uri v Kosovelovi dvorani cikel »Lepota in ekstrema«: nastopil bo Jerome Bel.
SNG Drama: v nedeljo, 22. in v ponedeljek, 23. t. m., gledališče Neumarkt s predstavo »Senčna domačija v Neumarktu«.
__________KOROŠKA______________
CELOVEC
Mestno Gledališče: danes, 20. t.m., ob 19.30 ponovitev musicala »Elvis«. Vse predstave so zaradi obnove gledališkega poslopja v hali 7 celovškega sejmišča
VETRINJ
Samostanska cerkev: danes, 20. t. m., ob 20. uri gala koncert zbora Donskih Kozakov.
PLIBERK
Farna dvorana: danes, 20. t. m., ob 20.30 koncert »S pesmijo skozi stoletja«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&k center: jutri, 21. t. m., ob 20. uri Open Air »Kurt Ostbagn & Die Kombo«.
SUHA
Na susškem gradu: jutri, 21. t. m., ob 20.30 5. srečanje oktetov.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Bar »II Pošto delle ffagole« v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu
V četrtek, 26. t. m., ob 21. uri koncert jazz glasbe na katerem bosta nastopila Andrea Allione in Monica Blaže.
DOLINA
Cerkvica sv. Martina
Jutri, 21. t. m., ob 20.30 klavirski recital Tatjane Jercog ob Evropskem dnevu glasbe. Koncert prireja KD Valentin Vodnik
BOUUNEC
Gledališče France Prešeren
Danes, 20. t. m., ob 20. uri koncert »Tržaškega partizanskega zbora Finko Tomažič.
__________SLOVENIJA_____________
IZOLA
Od 28. t. m. do 30. avgusta se bo na Manzio-lijevem trgu odvijal festival Miditeran.
UUBUANA
Evropski mesec kulture Cankarjev dom: danes, 19. t.m., ob 19.30 bo v Gallusovi dvorani koncert Orkestra Slovenske Filharmonije. Dirigent: Milan Horvat, solistka Dubravka Tomšič (klavir). Ponovitev jutri, 20. t. m., ob 19.30..
Frančiškanska cerkev: danes, 20. t. m., ob 20. uri nastopi vokalna skupina Singer Pur.
V torek, 23. t. m., ob 20. uri koncert Komornega zbora RTV Slovenije.
Slovenska filharmonija: danes, 20. t. m., ob 19.30 koncert Simfoničnega orkestra hrvaškega radia in televizije.
Križanke: danes, 20. t. m. »Da best od nov’ga rocka 91-96«.
Mestni trg pred Magistratom: jutri, 21. t. m., ob 20. uri koncert Big Band RTV Slovenije. Slovenska filharmonija: v nedeljo, 22. t. m., ob 20. uri otvoritveni koncert Slovenskih glasbenih dnevov. Nastopil bo Simfonični orkester RTV Slovenije.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: v torek, 23. t. m., koncert Romantic Tria.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere,
C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. . turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Muzej Revoltella: do 31.8. bo ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je raz-stava-laboratorij Bruna Munarija »L’arte di tutti«. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«.
Grad Sv. Justa - Bastione fiorito: na ogled je skupinska razstava z naslovom: »Secondo Trofeo Paolo Diffidenti«.
Galerija Lipanjepuntin: na ogled so dela S. Etkin, B. Fitzgeralda in N. Guattija. Razstava bo odprta do 10. julija.
Studio d’arte Nadia Bassanese: do 30. t.m., razstavlja Luciano Trojanis. Urnik ogleda: ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 17. do 20. ure.
Razstavna dvorana Krožka generali (Trg Duca degli Abruzzi 1): do 20. t. m. razstavlja Aliče Psacaropulo.
GORICA
Kulturni dom: do 20. tm. je na ogled samostojna razstava ilustratorke Vesne Benedetič.
Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava -Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure).
Ars Galerija - Katoliška knjigarna (Travnik 25): razstavlja Herman Kosič.
RONKE
Dvojezična občinska knjižnica: na ogled je razstava Claudia Giannantasia v organizaciji KD Jadro.
SPETER (BENEČIJA)
Beneška galerija: do 21. t. m. razstavlja Car-luccio Rossi.
ČEDAD
Galerija Banca Popolare: do 28. t. m. razstavlja Andrej Kosič.
___________SLOVENIJA______________
SEŽANA
Kosovelova knjižnica: do 20. t.m. je na ogled razstava Lojzeta Spacala.
KC Srečka Kosovela: v torek, 24. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave fotografa Maria Magajne »Dela 1944-1955«. Fotografovo delo bosta predstavila dr. Peter Krečič in mag. Primož Lampič.
ŠTANJEL
Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« .
NOVA GORICA
Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Jaglenke M. Leban in Božidarja Ščurka.
___________KOROŠKA________________
CELOVEC
Deželna galerija: do 30. t.m. razstavlja Sol LeVVitt.
Kavarna Karner: odprta je razstava T. Jenko. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7):
do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija. Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K + K center: do 31.10. bosta na ogled etnološka in zgodovinsko-socialna razstava »Krivi lov v Karavankah« in pa razstava slik in risb Antona Repnika.
TINJE
Galerija Tinje: razstavlja Hartvvig Bischof.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 22. t.m. razstavlja Franco Vecchiet.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Zverinice iz Rezije TV dnevnik
® RAI 1
6.30
9.55
11.35
12.25
12.35
13.30
14.25
15.05
15.55
17.30
18.00
18.45
19.20
20.30
20.35
20.50
22.45
22.55
0.05
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Uno strano cam-pione di football (kom., ZDA ’76, i. Ed Asner, Don Knotts), vrneš (11.30) dnevnik Aktualno: II meglio di Verdemattina, vmes Zeleni nasveti, astrologija Dnevnik in vreme Nan.: Gospa v rumenem -Polnočno jajce (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: Velika dolina Dok.: Passaggio a Nord-Ovest
Variete za najmlajše: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro serio), vmes risanke Richard Scarry, Highlander in nan. Boy meets vvorld (i. Ben Sa-vage)
Dresura: Pavarotti International, vmes aktualna oddaja A bordo campo Dnevnik
Variete: Luna Park Vreme in dnevnik Šport
Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca)
TV film: Mia per sempre (dram., It.-Irska ’97, r. G. Soldati, i. Lise Hearns, Tobias Moretti, 2. del) Dnevnik
Film: Mario, Maria e Mario (dram., It. ’93, r. E. Scola, i. G. Scarpati) Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme
RAI 2
I Nad.: La traidora M Variete za najmlajše, H vmes nan. Lassie Jaz pišem, ti pišeš M Tg2 zdravje 33 iMckl Nad.: Quando si ama, 11.00 Santa Barbara Dnevnik 2
KOI Variete: Ci vediamo in
Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti)
Nan.: Bonanza 17.15 dnevnik Nan.: Zdravnik med medvedi Dnevnik in šport Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Hunfer Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja Večerni dnevnik Tg2 Variete: Furore (vodi Alessandro Greco)
I Tg2 Dosje
KM Dnevnik in vreme 1 Danes v parlamentu j j Šport
J Aktualno: Zgodbe (vodi | Gianni Mina)
m, RAI 3
6.00
8.30
12.00
12.10
14.00 14.50
15.00 15.30
18.25 18.30 19 00
20.15
20.40
22.30
22.55
0.30
1.10'
1.15
[Dnevnik, vreme Aktualno: Magazzino, 10.30 Avtorska zgodba, 11.00 Grand Tour (vodi Mino Damato)
Dnevnik 3
Aktualno: Telesogni, 12.40 Eureka Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Znanstveni dnevnik Sredozemlje
Športno popoldne, vmes kolesarstvo, 15.55 Sredozemske igre Vremenska napoved i Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Od 20. do 20. ure j Variete: Blob TV film: Deaed Bang - A colpo sicuro (krim., ZDA i ’89, i. Don Johnson, | Frank Military)
| Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Maastricht, ! Italija
Dnevnik, kultura, vreme Variete: Fuori oraio Sredozemske igre
g? RETE 4
Nad.: Lasciati amare J Film: Annunci personali (dram., ZDA ’92)
IjljlJl Pregled_ tiska
Nad.: Vendetta d* amore,
10.00	Perla nera, 10.30 I due volti deli’ amore,
11.00	Regina, 11.45 Mila-gros, vmes (11.30) dnevnik
Nan.: Hiša v preriji ■El Dnevnik
Nad.: Sentieri - Steze TV film: Incubo in alto mare (dram., ZDA ’92)" Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat Film: La patata bollente (kom., It. ’79, i. R. Poz-zetto, E. Fenech)
Film: Fenomeni paranor-mali incontrollabili (dram., ’84, i. D. Keith), 1.10 Pregled tiska
CANALE 5
6.00
9.00
11.30
13.00 13.25 13.40
14.10
15.30
17.30
18.00
18.45
20.00
20.30
20.50
23.15
1.30
1.45 2.00
Na prvi strani
Nan.: VVonder Woman,
10.00	La donna bionica,
11.00	V osmih pod isto streho
Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery) Aktualno: Domini e don-ne -Moški in ženske (vodi Maria De Filippi)
TV film: L’ ccasione del-la mia vita (dram., ZDA ’95, i. Leslie Nielsen, Betty VVhite)
Nan.: Blondinka za oCeta (i. Patrick Duffy)
Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Kviz: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete:	Paperissima
Sprint (vodi Michelle Hunziker)
Film: Lassie (pust., ZDA ’94, i. T. Guiry, H. Slater) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.30) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani Paperissima Sprint Pregled tiska
%> ITALIA 1	|r Slovenija 1 fr* Slovenija 2
	Otroški variete Ciao ciao		Vremenska panorama		Euronevvs
	mattina in risanke		Euronevvs		Tedenski izbor: Mostovi,
	Nan.: A-Team, 10.15 Ma-		Včeraj, danes, jutri		11.20 Oddaja madžarske
	gnum P.I.		Videoring		TV: Slovenski utrinki ,
	Aktualno: Planet		Otroški program: nan.		Oddaja o računalništvu
	Nan.: Mc Gyver		Poslednji dinozaver		Realna resničnost
	Šport studio, 12.25 Odpr-		(ZDA, zadnja epizoda)		Dokumentarna oddaja:
	ti studio, 12.50 Fatti e		Tedenski izbor: nad. Lju-		Heinrich Boli (Francija)
	misfatti		bežen boli (VB, 2. epiz.)		Evropski kulturni maga-
	Nan.: Happy Days		Film: Alas de mariposa		zin: Aliča
	Variete za njamlajse:		(Španija)		Pisave
	Ciao Ciao Parade in ri-		Poročila		Forum
	sanke Street Sharks		TV igrica - Kolo sreče		Zgodbe iz školjke
	Glasba: Free Pass		(ponovitev)		Tedenski izbor: Film
	Variete: Colpo di fulmine		Videostrani		Other Side of Mountain
	(vodi A. Marcuzzi)		Omizje		I. (ZDA)
	Nan.: Alta amrea		Mladi virtuozi: Dejan		Nan.: Frasier (ZDA, 17.
	Variete za najmljaše Bim		'Glamocak - Trobenta (1.		epizoda)
	Bum Bam, risanke, 17.25		del)		Nanizanka:	Izzivalci
	Giovani intraprendenti		Gore in ljudje		(Francija, 47. epizoda)
	Nan.: Prvi poljubi, 18.00		Videostrani		Avstralska nanizanka:
	Helene in njeni prijatelji		Obzornik		Snežna reka - Saga o Mc-
IFkiI	Odprti studio, vreme,		Otroški pr.: Lahkih nog		Gregorjevih (16. epizoda)
	18.50 Šport studio		naokrog		Kanadska nadaljevanka:
|Mjj]	Nan.: Baywatch Nights		Po Sloveniji		Jake in Ben (5. del)
	Variete: Edizione straor-		TV prodaja		Znanje je kljuC
	dinaria! (vodi E. Papi)		TV igrica: Hugo		Francoska nanizanka: Iz-
	Odprti studio		Včeraj, danes, jutri		zivalci (48. epizoda)
	Nan.: Mike Land, detecti-		Risanka		Včeraj, danes, jutri
	ve - Nova zemlja		TV Dnevnik, vreme, šport		Film: La femme de 1’
	Film:	Assassination		Planet In		amant - Zena ljubimca
	(krim., ZDA ’87, i. C.		Dok. serija: V krvi - Pra-		(Francija, 1991, r. C.
	Bronson, Jill Ireland)		vila zaroke (VB, 2. del)		Frank, i. Nicole Garcia,
	Aktualno: Fatti e misfatti		Včeraj, danes, jutri		Jacques Perrin, Florence
	Italija 1 šport		Odmevi, vreme, šport		Pernel, D. Flamand)
			Humoristčna nanizanka:		Včeraj, danes, jutri
			Murphy Brown (ZDA, i. v		Oddaja o modi in vizual-
S TELE 4			Candice Bergen, Pat Gor-		ni pop kulturi: trend
			ley, 23. epizoda)		Slovenski jazz v jazz klu-
			Film: South Central		bu Gajo: 3 Big Band Or-
			(ZDA, 1992, r. S. Ander-		chestra
	16.45, 19.30, 23.00 Do-		son, i. Glenn Plummer,		
	godki in odmevi		B. Keith Minus)		
	Gospodarstvo		Oddaja o računalništvu:		
	Nad.: La ribelle		Resnična resničnost		
	Film: La Primula rossa		Videoring		
	Dnevnik v nemščini		TV jutri, videostrani		
	A tu pčr tu				
	Film: Codice d’ onore				
	Film				
		B Koper			
® MONTECARLO ,					
					
			Euronevvs		
			Tedenska oddaja o morju: Spazio mare		
	19.30, 22.450, 1.20 Dnev-		Aktualna tema: Meridiani, 17.30 Otroška oddaja: Peter Pan Club		
	nik, 13.30, 19.50 Šport		Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin		
	Due come voi		Gost tedna, 18.45 Primorska kronika		
	Nan.: Ironside		Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport		
	Film: Dominique		Risanke: Baba Malu		
	Variete: Tappeto volante		Filmi, ki jih delajo otroci: Oscar Junior		
	Nogomet: Brazilija - Ko-		Aktualno: Vsedanes, 20.30 nan. Police News		
	lumbija		Sredozemlje		
	Check Point Otto		Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme		
	Film: Baciami, stupido		Rhvthm & News (vodi Andrea F.)		
	(’64, i. D. Martin)		Mednarodna obzorja		
	Film: La bisbetica doma-		Vsedanes - TV Dnevnik		
ta (kom., It. ’67)
r
'A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00,
12.00.	13.00.14.00, 18.00,19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio ga-ga; 9.45 Ringa-raja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.15 Pregled tiska; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila;
15.30	DIO, šport; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu - v živo!; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled;
8.05	Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve;
10.00	Avtomobilske minute; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost, kult. drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.50 črna kronika; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00;
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Nedrja Zemlje; 13.30 Glasb.
\POj'
tradicija; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa;
17.00	Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Opera: Križar v Egiptu; 19.30 Koncert Slov. filharmonije, vmes Glasb, globus;
22.05	Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 410.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev;
6.30	Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan; 7.45 Ever-green; 8.45 Delo, 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije, vreme, razmere na cestah; 11.15 Za in proti; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informnativni servis; 17.00 Računalniška rubrika: Radionet; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pet neresnih;" 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; •10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly;
11.00	Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna;
13.00	L' una blu* Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14,33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00,
13.00,	19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg?; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, r. M. Sosič, 6. del); 9.40 Jezikovno ogledalo; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba. Čarobni svet bolgarske glasbe (pripr: J. Radovič); 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba, (18.45) Jezikovno ogledalo; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30.12.30.18.30	Poročila v ital.;, 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18.10	-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510. fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANT1-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.52.
Dolžina dneva 15.30.
Luna vzide ob 20.44 in zatone ob 5.31.
MORJE
Morje razgibano, temperatura morja 18,5 stopinje.
X_

PLIMOVANJE
Danes: ob 4.13 najnizje -65 cm, ob 10.45 najvisje 33 cm, ob 16.00 najnizje -18 cm, ob 21.53 najvisje 54 cm. lutri: ob 4.46 najnižje -68 cm, ob 11.21 najvisje 37 cm, ob 16.41 najnizje -18 cm, ob 22.29 najvisje 51 cm.
J
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
BIOPROGNOZA 8
Vreme bo dopoldne na počutje in razpoloženje vremensko občutljivih ljudi se vplivalo obremenilno, popoldne pa bo vremenska obremenitev postopoma ponehala in spanec bo globok.
'LJUBLJANA
1A/25 N. MESTO 14/26
POSTOJNA	o
O 11/23
	°C		°C
500 m			17	2000 m				6
1000 m			13	2500 m 			3
1500 m			9	2864 m			1
V soboto dopoldne se bo zjasnilo, Cez dan bo večinoma suho. Tudi v nedeljo bo vroCe in soparno.
				
rl				
Izstrelili sedem satelitov iridium
BAJKONUR - Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so včeraj nekaj po 16. uri po srednjeevropskem času, na 18. izstrelitveni ploščadi, izstrelili rtisko nosilno raketo proton K, ki jo je izdelalo rusko Državno raziskovalno in proizvodno vesoljsko središče M. V. Hru-ničov. Raketa je proti t.i. nizki tirnici okoli Zemlje ponesla sedem ameriških telekomunikacijskih satelitov vrste iridium za mednarodno združenje Iridium LLC, v katerem ima vodilno vlogo ameriška družba Motorola.
Ni povsem jasno kdaj je bila izstrelitev, ki je bila sicer napovedana za ob 16.02 in 45 sekund po srednjeevropskem času. Po nekaterih podatkih se je to zgodilo ob 14.07, po drugih pa ob 14.02, oziroma ob napovedanem času. Dve uri po izstrelitvi naj bi bili v 518 km visoko polarno tirnico uspešno utirjeni že vsi sateliti. Vsak satelit je dolg 13 m in širok 4 m, ima maso 654, 9 kg, življensko dobo pet do osem let, stane pa 40 milijonov dolarjev. Naslednja takšna izstrelitev protona K bo septembra, tretja pa prihodnje leto. Za vse tri izstrelitve bo Rusija prejela, po poročilu Itar Tassa in AFP, skupno 174, po drugih podatkih pa celo 179 milijonov dolarjev. V načrt Iridium, ki bo s telefonskimi zvezami povezal tudi
nekdanje sovjetske republike, je vložila 80 milijonov dolarjev tudi ruska vesoljska družba Hruničov.
Gre za vzpostavljanje svetovnega omrežja 66 satelitov, ki bo omogočalo uporabo prenosnih telefonov, pa tudi podatkovnih, telefaks in pagerskih telefonskih prenosov, kjerkob in ka-darkob na celotnem planetu. Zemlja. Nov satelitski komunikacijski sistem bo začel delovati predvidoma prihodnje leto jeseni, ko naj bi bili utirjeni že vsi načrtovani sateliti.
Prvo izstrehtev satelitov iridium so izvedli prejšnji mesec: nosilna raketa delta 2, ki so jo izstrelili v ameriškem vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Ka-hfomiji, je v sosednjo polarno tirnico, utirila prvih pet telekomunikacijskih satelitov vrste iridium. "Sozvezdje" satelitov na nebu bodo pomagale sestaviti tudi kitajske rakete dolgi pohod 2C. Z njimi bodo lahko utirjab največ dva satelita hkrati. Vrednost celotnega načrta Iridium ocenjujejo nekateri viri razbčno. Po enem zadnjih podatkov naj bi samo vtirjanje satelitov stalo 1,3 milijarde dolarjev.
V zadnji stevlki revije Življenje in tehnika piše, da bo minuta pogovora, ki jo bo s pomočjo novega satelitskega sistema opravil telefonski naročnik, stala tri dolarje. (STA)
Protesti zaradi včerajšnje usmi
mehiškega kaznjenca v Hi
Ji
LrtESfAPOS ON!DOS Lo	^ sv
Usmrtitev mehiškega kaznjenca Tristana Montoye v teksaški kaznilnici v Huntsvillu je vzbudila val protestov še zlasti med njegovimi rojaki, ki so prepričani, daje leta 1985, ko je bil star 18 let, ubil nekega moškega. (AP)
Tisti, ki smrčijo, povzročijo več prometnih nesreč
SAN FRANCISCO - Ameriški znanstveniki trdijo, da so ljudje, ki smrčijo in ki se kmalu potem, ko se zbudijo, vsedejo v avtomobil, bolj izpostavljeni prometnim nesrečam zaradi prevelike utrujenosti. Smrčanje je namreč pogosto znak motnje "spanje apnoa", ko človek med spanjem večkrat preneha dihati. Ko se prekine dihanje, se prekine tudi spanec, to pa povzroča utrujenost in težave s krvnim obtokom. Raziskovalci z medicinske fakultete iz San Francisca ugotavljajo, da so ljudje z blago obliko apnoe trikrat bolj nagnjeni k prometnim nesrečam z avtomobilom kot ljudje, ki te motnje nimajo. Ljudje z zmerno obliko apnoe pa so k prometnim nesrečam sedemkrat bolj nagnjeni. Motnja apnoa je pogostejša pri moških, saj je pri njih pojavlja kar dva in polk-rat bolj pogosto kot pri ženskah. (STA/Ibna)
Tri tedne star dojenček med najmlajšimi milijonarji na svetu
LONDON - Britanski dojenček je postal eden najmlajših milijonarjev na svetu. Dedek Paul Shar-pe, lastnik mreže športnih trgovin JJB Sports, ki je po ocenah vredna 683 milijonov dolarjev, je namreč tri tedne staremu vnuku Davidu VVhelanu podaril enajst milijonov dolarjev. Britanski dnevniki so tudi poročali, da je Paul Sharpe vsem članom družine podaril 1, 5 milijona delnic po nominalni vrednosti 7, 6 dolarja, da bi se izognil morebitni spremembi zakonov o dedovanju. Enajst milijonov dolarjev so tako dobili tudi dojenčkovi starejši bratje in sestre - enajstletna Laura, devetletni Matthevv in šestletni David. Denarja pa ne bodo mogli uporabljati do polnoletnosti. (STA/AFP)
Nič več poljubov v mestnem parku
MONREALE - V javnem parku majhnega sicilskega mesteca Monreale velja prepoved poljubljanja, je odredil tamkajšnji župan Salvino Caputo in kot vzrok za svojo odločitev navedel spodobnost. Popotovalni cilj v bližini Palerma se mora prilagoditi navadam v drugih evropskih turističnih središčih, je še povedal konservativni mestni oče. Njegova izjava je med prebivalci naletela na posmeh. "Kot da je v Parizu, Londonu in Madridu prepovedano poljubljanje, " se pridušajo meščani. Nekateri zaljubljeni pari v Monrea-lu pa so kljub grožnji z denarno kaznijo napovedati ofenzivo poljubljanja v parku. (STA/dpa)
S "pogledi" prepričati NATO
BUKAREŠTA - Priljubljena romunska zasebna televizijska postaja Pro-TV je pozvala Romune, naj se vsako nedeljo do 8. julija, ko bodo na vrhunskem srečanju zveze NATO v Madridu odločali o sprejemu novih članic, "obrnejo z obrazom proti Zahodu in s tem izrazijo podporo prizadevanjem vlade" za sprejem Romunije v NATO. Televizijska postaja je Romune pozvala, naj se 22. in 29. junija ter 6. julija ob 20. uri za minuto obrnejo v smeri Zahoda in na ta način povečajo njegovo občutljivost za njihovo željo. (STA/AFP)