191. štev. V Ljubljani, sreda 11. avgusta 1920. Poštnina plačana v gotovini. Velja v Ljubljani in po pošti: •do leto yol leta letrt leta ra mesec K 240'-» 120 — n C0— .. 20- Za inozemstvo: celo leto pol leta. četrt leta ta mesec K 400--„ 200 -„ 100 — .. S5-- im ID. leto. Za Ameriko: celoletno . . 8 dolai. polletno . . . 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja Novi naročniki naj poiiljajt narečnino po nakaznici. Oglas: se zaračenajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 55 mm iiiok prosto: za enkrat 2 K . ta večkrat popest. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6,1. Telelon štev. 360. — Upr&vništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. ======= Izhaja vsak dan zjutraj, Poserr.ezrta številka velja 1 krčno. Vprašanjem glede inserstov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Irankirajo. — ' 1 Rokopisi se ne vračajo. -' ■ ■■ -- Regent posreduje v vladni krizi. Beograd. 10. avgusta. (Izvirno poročilo.) Danes dopoldne so posetl-li ministri Davidovič. Draskovič in Pribteevič dr. Vesniča in mu sporočili odklonilni odgovor demokratske zaiednice na radikalne Docoie. V raz-eovoru. ki sc ie razvil Dri obisku, se ie nato konstatirnlo. da nima smisla oogaiania še nadalievati in Vesnič ie izlavil. da bo vrnil svol mandat regentu, ki se ie nenadoma vrnil v Beograd. A ie nredno ie Vesnič svo-io namero izvršil, ga te regent sam oozval k sebi in mu snoročil. da hoče še enkrat poskusiti z osebnim posredovanjem. Poklical te nato 'k se- bi zastopnike parlamentarne in za niimi zastopnike demokratske za-jednice. Oboiim ie priporočal zmernost in sporazum. Radikalci so izjavili. da so pripravlieni popustiti glede izvoza, nikakor oa ne glede ola-čevanla haka. demokrati bi bili pripravljeni se novaiati o drueih vpra-šaniih. glede agrarne reforme in izvoza oa ne moreio več popuščati, ker so šli že do skrainosti. Jutri dopoldne bo seia parlamentarne zaiednice. ki bo zavzela stališče do demokratskih zahtev. Od izida sefe bo odvisno ali bo Vesnič vrnil mandat ali ne. Italija odobrila senžermensko pogodbo. Trst. 10. avgusta (Izv. por.) Po dvodnevni splošni debati ie rimska poslanska zbornica odobrila sarižer-mensko mirovno nocodbo ter zakon O aneksiji iužne Tirolske in Gorenie Adiže s 178 glasovi proti 56. Za oba zakona ie glasovala tudi večina ita-liianskih sociialistov. ki šteleio v zbornici 156 poslancev. Poslanec Treves ie predlagal k aneksijskemu zakonu dodatek, nai se aneksiia izvede še le po predhodnem plebiscitu Ta predlog ie orooadel. zanl le glasovalo samo nekai nad 50 poslancev — Aneksiia se ie svečano proglasila z zakliučimi govori Sforze in Gio-tittiia. LDU. Trst. 10. avgusta. Danes ie zbornica nadalievala in zaključila razpravo o sanzermenski Pogodbi Razprava ie bila zelo burna. Opozicija le odločno branila svole stališče proti odobritvi pogodbe, dočim sc vladne stranke zahtevale ne samo anckslio Tirolskega, temveč tudi Primorskega s Trstom. Posredovala sta ministrski predsednik Oiolitti in zunanii minister Sforza. ki sta po-udariala. da usoda' Primorskega m nikakor še rešena in da nima torei Italiia v zasedenem ozemltu ne le pravice do aneksiie. temveč niti do ikakršnegasibodi suverenskega čina. Predlog sociialnih demokratov Tre-vesa in Modiglianila. ki odklaniata odobritev mirovne pogodbe in oo-udarlata. da se mora ored sklepanjem o aneksiji vršiti lludsko glaso-vanic. ie bil odklonjen s 176 glasovi proti 59 glasovom. PRIHOD MEJNE KOMISIJE V MARIBOR. Maribor. 9. avgusta. (Izvirno poročilo.) Kakor se doznava. dosoc an-tantina mcina komisiia 12. t..m. v Maribor. Nastanila se bo v hotelu Meran. V Mariboru ostane kakšen mesec dni. V komisih bodo zastopane Franciia. Angliia. Japonska. Itali-la. Avstriia in Jugoslaviia. Jugoslo; vanski zastopniki so že dospeli m stanuieio v hotelu »Pri zamorcu«. dr. TRUMBIC dospel v BEOGRAD. LDU. Zagreb. 10. avgusta. Zunanii minister dr. Trumbič ie dospel v Beograd. ___________ PREGNANI ITALIJANSKI AEROPLANI. lDU. Bakar, 10. avgusta. Včeraj ie plulo pet italijanskih aeroplanov nad Bakrom. Naše straže so otvorile ogenj na aeroplane in jih pregnale. Aeroplani so se vrnili proti Reki. BOJI Z ROPARJI V MACEDONIJI LDU. Beograd. 10. avgusta. Oddelek za lavno varnost v ministrstvu notranjih del priobčule: Dne 29. p. m ie več kot sto dobro oboroženih roparjev iz kacenškeea okrožla napadlo selo Llubinle. ki leži na severni strani Sare planine. Poskušali so odoeliati živino. Domači prebivalci »o se iim postavili v bran. oiačeni z orožniki, po dveurnem hflju porazili roparie In oteli živino. Nato le bil v tem kraiu mir. Na begu preko Šare planine so rooarii napadli selo KodeS In ugrabili 400 ovac. Orožniki in prebivalci so vdrli za niimi ter iim pobrali živino. Kasneje- so rooarii napadli vas Brod ter ugrabili Jali Osnuinoviču niegovega sinka ir mnogo živine. Prebivalci pa so iim kmalu vse pobrali nazaj. Nato so vdarili za niimi orožniki, ki so lih razpršili, a orebvalstvo preži na roparie. da iim zada zadnli odločilni udarec. Prebivalci in orožniki nimaio izgub f POLJSKI ODPOR PRED VARŠAVO. LDU Pariz, 10. avgusta. (Brezžično.) Potiski In bolJievlSkl komunikeji se strinjalo v tem, da poljska vojska uspešno reagira na boUševBke navale na najbolj ogroženem ozemlju, v okolici Varšave. Na nekaterih krajih so Poljaki s srečno ofenzivo odbili rdeče čete. M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. (Dalje.) IX. Smola in Sreča. Ko se ie vitezu Capestangu po dolgi omedlevici vrnila zavest ie bila nlegova prva misel takšna: Postella. ki ležim na nli. le trda lakor srce gosoe Nikolete pri »Ta-Unski sraki«. Vsa rebra me bole. cor-bacoue!« Potipal ie z rokami okrog sebe ter spoznal, da ni o nostelii ne duha ne sluha. »Glel hudimana.« ie deial. »na tla aem padel' Zdai se ne čudim več. da me le tlačila m6ra. Kakšne sanje! — Kakšni stekleži so mi bili za petami in kakšni udarci so padali, morblcu! Žskobacaimo se zopet v postelio. — udtio. kako buči po glavi. Kai vraga sem neki pil zvečer?« Tako govoreč sc ie hotel Capestang pobrati: v tem hipu ra le začudi na več Uraiih svojega telesa takšno skelenie. da se Je stokale zgrudil nazai: »Joi! Strela bežia! Da bi te zlo- EkspOze grofa Sforze. ITALIJANI VABIJO JUGOSLOVANSKE URADNIKE. LDU. Split. 10. avgusta. Iz Zadra se doznava da italianski admiral Millo namerava pozvati vse uradnike. tudi one. ki se nahaiaio v Jugoslaviji. nai se vrnejo na svola mesta MADŽARI PONUJAJO POMOČ POLJAKOM. LDU Varšava, 10. avgusta. Listi javljajo, da Je ministrski predsednik naznanil, da Je madžarska delegacija Izjavila, da bo madžarski narod pomagal Poljski. Gre za več desettisoč mož, ki bi »e mogli odposlati na Ironto proti boljševlkom. Poteg tega so ponudili Madžari večje množino vojaškega gradiva ter munlclje In oddelek madžarskega rdečega križa. SHOD JAVNIH NAMEŠČENCEV. V veliki dvorani »Uniona« le bil vČeral zvečer zelo dobro obiskan shod lavnih nameščencev. Predsednik e. Lilleg ie uvodoma 'Kratko očrtal fioložal lavnih nameščencev in obsodil rostODanie centralne vlade v pogledu vprašanja pasivne volilne pravice, katero ima vsak cigan, ki pa Jo odrekalo uradništvu. TalnSr g BekŠ Je očrtal bo! za pragmatiko. novdariaioč. da hoče vlada uvesti reakcionarni Popovičev načrt. G. Voiska ie bičal korupcijo vlade in vladinega sistema. G. Deržič ie izrazil solidarnost jugoslovanskih že-lezničariev z iavniml nameščenci in žigosal korupciio v ministrstvu sa-obračaia pod vodstvom dr. Korošca. Shod ie soglasno sorelel resolucijo z nasledniimi točkami: 1. sprejem do komisih predložene službene pragmatike. 2. priznanic pasivne volilne pravice vsem lavnim nameščencem. 3. protest proti podraženju premoga in povišanju železniških tarifov. Resoluciia dalie ugotavlla brezdelnost vlade in Narodnega predstavništva ter zahteva razpust parlamenta ter razpis volitev v kon-stituanto in naposled takojšnjo izplačilo 25% draginiske doklade. — V vrstah zborovalcev ie vladalo znatno boino razpoloženje. Italijanski zunanji minister, grol Storža bi hotel delati čast svojemu Imenu (Sforza pomeni krotilca). V svojem ckspo-zeju o Jadranskem vprašanju, ki ga le podal v rimskem parlamentu, sc Je postavil prav v dresersko pozo proti Jugoslaviji. Po njegovih trditvah gre edinole Italiji zasluga, da Je bila habsburška monarhija razbita. Meje — seveda strateglčne — ki Jih Italiia zahteva proti nam, odgovarjajo najčlsteišim tradicijam Italijanskega naroda, duhu Mazzinija In Cavourja. Grol Sforza ni pozabil citirati niti Danteja, oziroma njegove znane terclne o laškem kvarnerju; človek sl pač mora pomagat’ kakor ve In zna In če ne gre drugače tudi z bukvami stare Šibile. Tak ekspoze Italijanskega zunanjega ministra, ki nam pravzaprav ničesar novega ne pove, bi pred par meseci ml lahko mirno poslušali In čakali boljših časov. Toda v današnjih razmerah Je Izjava grofa Sforze Izredno važna vsled prav posebnih okolnostl. Položaj v Italiji ni tako, da bi smeli biti rimski mogotci na zunaj preveč tn-translgentnl, če bi se zanašali le na lastno silo. Ton ministra Slorze nam odkriva skrivnostne kombinacije rimske diploma-clje. Grol Slorza Je v Italijanski zbornici govoril tudi o Rusiji kot prav prijateljski državL Laško časopisje zavzema za obnovitev vsakoršnlh zvez s sovjetsko republiko. In moskovska vlada Je že akreditirata v Rimu svojega diplomatskega zastopnika, Vorovskega, ki bo gotovo najsvečanejše sprejet. Vse to se godi sedaj, ko se Je vrnila Iz Rusije Italijanska »študijska« misija s ScrratUcm na čelu. Lahko rečemo, da Ima Italija dva železa v ognju; zagrabila bo s tlsilm, ki JI bo bolj kazal. Na eni strani antanta, ki mora v strahu pred popolnim razpadom dovoliti Italiji vsako ekstraturo, na drugi Rusija, kamor so usmerjeni socijallstl. V kratkem se snideta tudi Glolittl in Lloyd-George, ki sc sam pripravlja na konferenco s sovjetskimi delegati. Ta sestanek bo seveda le zunanja forma in manifest popolnega sporazuma med Rimom ln Londonom. Odtod najnovejši pogumni bojni ekspoze Italijanskega zunanjega ministra o Jadranskem vprašanju. Da Je antantina podpora Italiji proti našim zahtevam zagotovljena, o tem ni dvoma. Vsak dan se nam to očitneje In občutneje kaže. Spomnimo se le postopanja »Zaveznikov« na Koroškem. Ni pa verjetno, da bi sc bila Rusija vezala v tem oziru. NI verjetno — že vsled tega ne, ker kaj takega ne bi odgovarjalo načelom moskovske vlade, načelom, ki Jih sovjetski režim doslej zelo konsekventno izvaja. Toda Italija gleda v bodočnost ln za svoje načrte na Jadranskem morju bi sa zatekla ob času in po potrebi tudi k Rusiji. Vezi, ki jih spleta danes Rim z Moskvo, moramo zasledovati z vso pozornostjo. Vse države pošiljajo v Rusijo svoje misije. Baje (mi seveda verujemo) Je šla celo ena iz Beograda, ki se pa o nji ničesar ne ve ln se sploh ne oglaša. Pa naši gospodi roje po glavi vse dre-ge skrbi, predvsem finančni načrti za Izžemanje naroda prav po turškem receptu. — Kdo bi Imel časa misliti na Rusijo. če bo šlo tako naprej, utegnejo dožl-| veti beograjski ministri lepega dne prav j neprijetno Iznenadjenjo. Pa, kdo bi mislil na intril NOVA BOL.IŠEVIŠKA MIROVNA PONUDBA ROMUNIH. LDU Beograd. 9. avgusta. Da-našnia »Pravda« doznava iz romunskih diplomatskih krosov, da ni točna vest o ostavki romunske vlade, ter o boliševiškem nanadu na Ro-muniio. Te dni le boliševiška vlada nredložila Romuniji novo mirovno notnidbo. Romunska vlada Je odgovorila da nc more sklecah miru. Dreden ne store tega zavezniki. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI VIDMU. Berlin. 9. avgusta. (Izvirno poročilo.) Iz Lučana poročalo, da ie skočil v bližini Vidma z naivečio br-zino iz Trsta prihaiaioči brzovlak f« tira Dn čemur so se Drevalili trite vaeoni Dreko železniškeea nasipa ln se popolnoma razbili. K sreči ie bil vlak le slabo zaseden. Doscdai so DOtecnili izpod razbitih vozov 6 mrtvih in 18 ranjenih oseb. OTVORITEV ŽITNE BORZE V BEOGRADU. LDU. Beograd. 10. avgusta. Danes so v Beogradu otvorili Žitno borzo, ki bo kupčevala s Dšenico. koruzo. slanino, nekmezom in drugimi Doliskimr pridelki. Borza ie nastanjena v Kneza Mihaila ulici. BORZA. LDU Zaereb. 10. avcusta. Devize: Berlin 185—187, Italiia 460—465, London 325—0. Nevvvork 85—86. Pariz 630—640, Prača 153—154. Du-nai 39.40—39.85. Valute: Ameriški dolarii 84.50—85. avstrijske krone 42—43. carski rublii 127—130, čeho-slovaške krone 155. aneleški funti 305. francoski franki 635, napoleon~ dori 331—335, nemške marke 190— 191. romunski Ieii 190—192. švjcar-ski franki 1385. italijanske lire 475. Zsradl štrajfca brzojavnih la telefon-j sklb uslužbencev v Avstriji so Izostala da-• nes najnovejša mednarodna poročila. * dei!« In ves zamišljen le dodal: »Ni se mi sanialo!« Spomin mu le začel pomalem delovati. Videl le v duhu svol vhod v Pariz, srečanle z Rinaldotn. obraz ubogega Smole, ki ca ie bil rešil iz Lahovih rok. svol sprejem pri mar-šalu, sobo s kamenim tlakom, divii boi s Concinijevimi moriveh svoj bec 00 stopnicah, vrata na koncu hodnika ln končno trenotek. ko le obrnil kliuč. »Pa nai reče kdo. da nisem srečal Smole!« Je zamomljal srdito. »Mari bi ca bil pustil zadaviti! Žela me. da še nikoli tako. Oh!« Je vzkliknil zdai-ci. »In mol uboci Blisk 1 Kai so storili Ž niim? Iiu. kako ie tema: pa ne da bi me položili v crob?« Lasie so se mu zaiežili. »Hudiča, morda sem res mrtev in me bo žeialo takole vso večnost do sodnieea dne!« Uboci Ca-pestanc ie vztrepetal od croze. »Toda če bi bil mrtev, ne bi slišal samega sebe. Daimo, zavuilmo kal. da vidimo ... Smola!« le kriknil na ves glas. »Aa?« se ie oglasil nekdo odda- leč. Vitez ca ni slišal: pač na ie slišal sebe. I11 to mu ie zadoščalo. »Mrtev nisem.« ie deial. »Moja ušesa so živa in ostalo nalbrže tudi. Celo bobnanic slišim.« Toda bobnanie ie bilo v resnic' Je neprestano rožljanje po strehi; vitez ie zaman ueibal. kai bi pomenilo. »Kai delam tu?« ie povzel čez čas. »Pomnim, da sem obrnil ključ in se nekam zaprl. Ah! Oh! Da bi te kuca!« Capestang se ie spet poizkusil vzdigniti, kar ca ie stalo novih bolečin. V tem silnem naporu pa ie zdaici odprl trepalnice, čeprav so bile težie od svinca. Spoznal ie, da se nahaia v tesni podstrešni luknii. v katero ie padala skozi špranje med posameznimi opekami slabotna luč. Streha ie bila skoro navpična, tako da ie mocel človek stati povsod razen čisto v kotu med podom in strešnim naklonom. Sila volie ca ie spravila po dolgih prizadevanjih na noge. Težko dihaie se ie nasloni! na vrata, obrisal si znoj. ki mu ie curlial po čelu. in vzkliknil iz dna svoie večno prekipevajoče na= tUT »Corbacdue! Pomalem se vendar vrača sreča!« »Aa?« ie ponovil skrivnostni glas. Ali Capestang ga tudi zdai ni slišal. Z obema rokama se ie obesil na kliuč in stokal toliko časa. da ca ie obrnil. Vrata so se odprla! V tem tenolku ie okusi! naš vitez prvikrat v svoiern živlieniu. kai se Dravi smrtni strah. Zamižal Je. pritisnil roke na sence im zahropel: »Zazidan! Zazidali so ine živega! Umrl bom tu od lakote in žeje! Uro za uro. minuto za minuto bom čutil, da umiram! Nisem se motil, ko sem mislil, da ležjm v grobu: živeča so me položili vanJ... In žela. strašna žela. ki me žce po grlu! Oh vode, eno samo drobceno kanilo!« ,V svoii crozl te odskočil pred zidom. ki ie zapiral vrata, kakor odskoči obsojenec nehote, ko mu poka-žeio morivni oder. Pri tem le udaril z clavo ob trdo reč in se omamljen zgrudil na kolena. Se tisti hip le postalo v brlocu svetleie. In hkrati se ie začul rooot predmeta, ki ie zdrčal 00 strehi navzdol ter se razbil v globini. Trda reč. ob katero se le udaril mladi mož. ie bila streha: rooot oa ie povzročil kos opeke, ki ca ie pri tem izbil z clavo. Skozi nastalo odprtino Je planila vnania svetloba, in tik pod nlo se ie zgrudil Capestang na tla. Preden na le utecr.il oasti^ v omedlevico, ie začutil na čelu neka! prelestno svežega: nocledal Je kvišku in videl, da dežuie v potokih. Dobrodejna voda te lila Izpod neba. prinašala mu rešitev in močila njego- vo razbelieno glavo... Čutil ie. da se vrača vanj živlicnie: srce se mu ie umirilo, urno se ie pobral, izdrl še eno. še dve opeki, pomolil glavo skozi odprtino in začel streči hladilno mokroto z usti in dlanmi. »Ah. kako si dobra.« ie mrmral, tešeč si neznosno želo. »kako blaga Si. vodica izpod neba!« Ko Da te pobesi! oči proti zemlji, ca ie iznova stresel mraz. Videl je. da Je vsaka misel na beg izključena po tei strmi strehi, kier se ni bilo za kai priieti. ne kam upreti noče. Ca-pestancov grob se ie nahajal Šestdeset črevliev nad tlakom ozkeca dvorišča, ki ie ločilo zadnie krilo Conciniievega dvorca od sosednje hiše! Le nekai ga te moglo rešiti lakotne in žejne smrti: razširiti odprtino. skočiti s strehe in si razbiti clavo na tleh... »Debro!« te vzkliknil brez oma-hovania. »Nihče nai ne poreče o Ca-Destancu. da ie crknil kakor lisiaK. ki se ne upa Iz brloga: ako ne drugega, vsai smrt si lehko izberem, hvala Bogu! Ne. razbojniki, teca veselln ne doživite! Capestang zna umreti, kakor in kadar ie nismu drnca — tega mu ne vzame vsa smola sveta « »Aa?« ic vprašal že tretjič Skriv- nostni cias u It f i /l*- • 191. štev. Prometna konferenca v Mariboru. Maribor. 9. avgusta 1920; Prometna konferenca le v svoilK Štiridnevnih posvetovanjih dovršila malodane ves svof nos el in bo naJ-brže že iutrl zaključena. Glavne točke. o katerih se fe dosegel sporazum so: V blagovnem in osebnem prometu se delilo proge v poslovalne oone katerih vsaka sega tudt na ožemite sosednje države. Taiko bo naše železniško osobte vozilo na nrogi Llub-Hana-Dunaj do Spilla. na koroški progi iužne železnice dio Celovca in isto-tako na državni železnici preko Jesenic do Celovca. Nemško osobie bo soremlialo svoie vlake vsmeriene s Dunala do Maribora, vsmeriene iz Zeltwega do Spod. Dravograda in vsmeriene iz Beliaka do Podrožčice Pri prestopu državne meie se bo moralo obojestransko železniško osobie posluževati Jezika dotične sosednje države. Tako bo torei tudi avstriisko železniško osobie dolžno govoriti slovenski Na vsaki zadnH postati, do katere bo vozilo naše ali avstriisko železniško osobte. bodo ustanovljena zastopništva sosednje države, ki bodo imela pravico do označbe v svojem Jeziku in v svoiih barvah. Tako bomo Imeli svoie zastopnike v Špiiiu in Celovcu. Avstriia na v Mariboru. Spod. Dravogradu in Podrožčici. Te obojestranske ugodnosti te bilo treba iz nuJnta tehničnih razlogov priznati, le carinski in policijski pregled se bo vršil za vsako državo na lastnem ozemilu. V koroški glasovalni coni A le službeni Jezik slovenski in se bodo posta ie (tudi od avstrijskega Železniškega osobia) klicale le v slovenskem leziiku. V glasovalni coni B Je službeni Jezik nemški. Za morebitno škodo ali DrimanJ-kliaie. ki se bodo ugotovili kjerkoli na železniškem gradivu, ie odgovorna ona uprava, katere osobie Je povzročilo škodo. Ako bJ se kdo izmed službo vršečih članov na tujem ozemJin ne vedel dostojno in bi domače oblasti zahtevale nlesrov odpoklic. se mora te! želH ugoditi. Službenim zahtevam in odredbam žetez-niškeva osobia k! se nahala na tujem ozemilu. se mora osobie diotlčne postale pokoriti in se mu moralo dati Jamstva in možnost, da se vsako zoperstavljanje zatre. Vojaštvo nima pravice prestopiti tega ozemlla Veliko neorilik bodo delale potnikom. ki stanuleio severno od Maribora. določbe. Id se nanašalo na potovanje v Avstrijo, ker se postat Pesnica in St. 111 za direktni promet v Avstrijo zapreta In se uvedejo za Drogo Maribor-Spilje-Radgona-Ljuto. mer ta obratno posebni znaki, ki bodo služili potnikom za potovanje v JugoslavJJo. Kdor bi se hotel podati v Avstrijo. bo moral priti n. pr. Jz St. Ilia natorele v Marihpr, kler se vrši carinski pregled in bo mogel šel« nato odpotovati z vlakom določenim za Avstriio. Se slabše bodo prometne razmere za Prebivalce n. pr. Južno od Cmu-reka. ker ie to mesto z železniško progo na avstrijskem ozemilu in ne more tamkaj noben jugoslovanski državlian vstopiti, dasiravno Ima postalo le nekoliko minut onstran Mure pred seboi. Ako želi tore! potovati v Ljutomer ali Maribor, mora §11 do Radgone (6 ur) neš. ali pb v St. Dl (3 ure) in šele od tam more odpotovati na cili. Po pogajanjih med našim zastopnikom dr. Pltamicem in avstrijskim zastopnikom dvornim svetnikom dr. Olanzem ni bilo nič podrobnega znano, in le ta neoriientiranost nepovoll-no unftgala na potek razprav o progi Spilje-Radgona, ker so Avstrijci skušali izvabiti od naših zastopnikov razne komoenzacte glede omenjene proge. Naši zastopniki so te zahteve odklonili. skUculoč se tta določbe mirovne novodbe ki nam lamči za možnost prehodnega prometa v Radgono in l iutomer. Še nocoi se podpiše skupni zapisnik o konferenci, nakar se bo skle-nleni dogovor začel uveljavljati. takoj. ko ga odobrita naša in avstrijska vlada. _______________• Pozor na štajerske meje. Kaplla nad Dravo. 8. avg. 1920. Citali smo. da začne te dni poslovati komisila za* določevanje severne meie. Veseli nas. da Je vendar enkrat prišlo do tega — pa vendar Imamo pomisleke proti tel komisJJJ. Kakor se nam zdi. bo komisila o naših obmejnih kraHh slabo informirana, ker se od naše strani do danes ni še nihče na licu mesta prepričal o gospodarski važnosti tega ali onega kraja. Ker ima komisila pravico, krate. ki po mirovni pogodbi pripadalo naši državi. prisoditi AvstriJi. aH narobe, zato bi bilo natančno poznavanje teh obmelnih kraiev umestno. Nemci se z vso vnemo pripravljalo za komisijo, imaio od vsake najmanjše vasi natančne podatke, načrte itd. O občini Kanila, ki spada do mirovni oocodbl k naš! državi, in le bila orel pod okrainim glavarstvom Lipnica, imalo poleg natančnih podatkov bale celo oodotse (naJbrže ponarejene). Za to občino se zanima na tihem okraino glavarstvo Upnica, ki Dlačule tudi huiskače: trite so bili že aretirani in so izpovedali, da dobe 5000 kron na mesec za svoie propagandno delo. S oodnisi prebivalcev, ki so kupovali pretekli mesec v Av-stritJ ceneJšo moko. hočeio dokazati gospod, odvisnost Kanile od Avstrije kar seveda ne odvovaria resnici, ker Je ta občina gospodarsko odvisna od Drave, do kateri se spravila letno do 20 vagonov lesa in koder se dovažalo potrebna živila. Da te za nas edožat glede te občine zelo orasen. Je razvidno tudi iz tega. da Ima okraino glavarstvo Upnica za to občino v Arnovžu posebnega referenta, pri katerem se celo štajerski deželni glavar v Gradcu, dr. Rintelen, večkrat informira o položaju. Ker pa ie orebivalstvo popolnoma slovensko in tvori naravno meto sedanja demarkacijska črta. zato le potrebno. da naše zastopstvo ne odie-nla niti za ped zerolle temveč se brani dlo skrajnosti proti nemškim predlogom. Nikakor se ne sme dopustiti kak kompromis z Nemci, ki delaio. kler Ie moreio. zahrbtno. Naše obmejna ljudstvo stoli trdno In si nikakor ne želi priti pod nemški Jarem. Potruditi se ie treba, da se oddelita naši državi tudi občJni Gradišče in Klanec z letovtščarsko točko sv. Duh. kamor do svoti legi spadata. Nemške solze. Celovec. 7. avgusta. »Freie Stimmen« z dne 7. avgusta Dlšelo v uvodnem članku pod naslovom : »Demarkacijska črta le pogojno odprta«. Medzavezniška plebiscitna komisija ie odredila otvoritev demarkacijske črte. da nastopi zopet \ Sokolska nedelja. Pretekla nedelia le prinesla celo vrsto izborno uspelih sokolskih prireditev. Bilo Je res. kakor da se hoče sokolstvo odzvati bolnim kHootn. »j s?. nadali na orlovskem taboru v Mariboru. Med mnogimi več ali mami lokalnimi prireditvami so bile tudi štiri večJe. katerih priobčujemo dosedai dospela poročila: Zlet sokolske žuoe Ljubljana I. Neumorno delujoča žuoa Ltab®#-na I. le priredila svoi letošnji župni zlet v Stepanji vasi pri Ljubljani. — Zlet le bil združen z župno tekmo, fcl le pričela v nedelto zlutraf ob 5. uri Tekmovalo ie okrog 140 Sokolov in Sokoli c. Tekma fe pokazala zelo zadovoljiv uspeh sokolskega delovanja pretečene sezone. Prvo mesto le dlo-segel med člani K. Cepuder (Sokol I.) med članicami pa M. čukova (Sokol II.). Tudi zunanja društva, ki so bila nji tekmi dobro zastopana, so ‘dosegla častne uspehe. Ponoldne ob 3. uri se le vršil impozanten sokolski sprevod izpred Narodnega doma v LlubUani na telovadišče »na planirlu« pri Kodeljevem. Sprevoda se Je udeležilo okrog 1000 oseb. Ob 4. uri Dopoldne se Je začela na smotreno prireienem telovadišču Javna telovadba. Nastopilo le 90 članov s Hofmanovimi. 160 članic s češkimi prostimi vaiami. moški naraščal (okrog 70). ženski naraščal z loki (okrog 70) ženska deca (80) in moška dec a (90). Vse vaie so bile od občinstva, ki se ga ie nahralo 5 do 6 tisoč, navdušeno sprelete, posebno Da nastop naraščala. Pri orodni telovadbi ie nastopilo dvanaist vrst hkratu. Po zaključku so se izvajale še Vidmarjeve proste vaie »Osvobo-ienle«. to ooka ')bč>»e kandidirajo Flifo* Filipoviča, za podpredsednika Mihajla To. doeovKSa. 'm železničarski kongres v Beograda, K t ffl. sc Je v Beogradu otvorli kongres narodnih železničarjev. 2eiezn!čarjl so s« posve. tovall o svojem gmotnem stanju in so btil ogorčeni nad dejstvom, da še danes ni izdelana službena pragmatika. Zahtevali so, da s« Izda pragmatika v smislu nilhovtt predlogov. Sprejete so bile ostre resoluciie proti nekaterim načelnikom v ministrstvih, ki so s svojim postopanjem zakrivili, da ni mogoče razviti uspešnega dela. Ba| pri občinskih volitvah v Beograd* Radikalci in demokrati so medsebojna pogajanja glede vprašanja občtoskft voHtev v Beogradu prekinili In bodo pri volitvah dne 22. t. m. nastopili s samostojnimi kandidatnimi listami. Sestanek vseh pravoslavnih škofov Jo. goslavlje. Na dan praznika vseh srbskih pravoslavnih svetnikov dne 30. avgusta t L se sestanejo na posebni konferenci val pravoslavni škofi Jugoslavije, da fzvrše uledl-njenje vseh pravoslavnih avtonomnih cerkva Jugoslavije v enotno srbsko pravoslav. no cerkev. Istočasno se povzdigne ujedinje. na srbska pravoslavna cerkev na stoonfo patrijarhlje. Razna poročila. »Odprava« cenznre na Reki LDU. Reka, 9. avgusta. S 1. avgustom je bila bale odpravljena cenzura na reškl pošti, in sicer po nalogu D’ Annunzija samega. Zanimivo Je, da se Je v Italijanskem časopisju temu dejstvu posvetilo zelo mnego skrbi Zdi se, da se za vsem tem skriva nekakšna lokavost. Razglasili so, da Je cenzura opravljena, dasi se vrši še nadalje. T<- so storiti zaradi tega, da bi lažje prišli na sled morebitnim zaretanr. » Nemški Ifoančnl mtalMer o potoiaKi Finančni minister Nem.SU« dr. Wlrth se Je 9. t. in. na konferenci razgovarjal o raznih vprašanjih nemške notranje in zunanje politike. Po njegovem mnenju mora Nemčija v rusko poljskem konfliktu ohraniti mirno kri in ostati nevtralna. Nemški delavci hi Rusija. Berlinski listi priobčujejo poziv Cičerina iz Moskve, v katerem se svarijo nemški delavci pred s*, lltvfjo na Rusko v večjih skupinah. Clče* rin povdarja, da Je nemškim delavcem dovoljeno potovati v Rusijo samo z vizumom ruskega zastopnika. Revizija ustave v Belgijk Belgijski parlament Je revidiral ustavo svoje države In je med drugim spremenO tudi votanl zakon. Sedaj Imajo volilno pravico vsi Belgijci moškega spola, ki so dovršOt 21. leto In stanujejo vsaj 6 mesecev v občini, kjer se vršijo volitve. Predlog o ženski votlini pravici Je propadel. Horthr diktator madžarske voJSf* 4. t. m. Je ime! madžarski parlament sejo, na kateri Je pojasnil grof Teleky notranji la zunanji politični položaj. Dalje je od parlamenta zahteval, na) dovoil HorthyJu glede uporabe madžarske vojske popolnoma proste roke. Parlament je po kratki razpravi na to pristal. Gospodarstvo. Borza. LDtJ. BeJ.TMd, 9. avgusta. 20 dinarjev V zlatu 27.30, fra*>co*kl franki 166—167, dolarji 22.10—22 30, Italijanske lire 116 da 117, nemške marke 49 50—50, drahme 240 do 250, čehosi ivaške krone 41—42, avstrijske krone 10^0-11.50. Za vzdrževanje naše paroplovbe v Jadran* LDU Beograd, 9. avgusta. Oospodarsko finančni odbor ministrstva je sklenil, da se Jadranski banki votira 12 milijonov lir v svrho, da bi z ladjami družb »Dalmacije« ln »Oceanije« še nadalje vzdržala paro< plovbo na Jadranskem morju. Italija le Jadranski banki odrekla kiedlt v nadl, da bo dobila v svoje roke delnice teh paro-plovnih družb. Nakup dinarjev m avetrilsko valuto. LDU. Beograd, 9. avgusta. Na prošnjo generalnega komisarja avstrijske republike, na) se uredi način, po katerem bi se mestno hl$o vršili pozdravni nagovori. Ob 3. uri popoldne »e te vršite na Loki iavna telovadba, pri kateri ie nastopilo okroir 90 članov s Hofmanovimi. ter 50 članic % češkimi, oraar dobro izvalanimi vaiami. Nastop članov na bi bil. kar se tiče kritla in skladnosti lahko še boljši. Moški naraščal ie nastopil z dolffimi palicami ženski s cvetnimi loki. Deca te nastopila skupno z venci ta zastavicami. Zlasti nten nastop ie bil od občinstva iskreno in navdušeno pozdravljen. Po orodni telovadbi članov in članic (impoolrala Je zlasti vzorna vi sta na drostu) ter orodnih val mo-§kecra naraščaia. ie zaključila Javno telovadbo izborno aranžirana skupi. ■na. Po kratkih in krepkih nagovorih staroste novomeške žuoe dr. Vašičr in staroste karlovškega Sokola dr. Vinkoviča se te večtisočglava množica do večini napotila na sokolske veselica ki te dostojno zaklluČM te po uspelo slavnost. . (Koaec prlhodnjlčj kupovali dinarji za plačevanje žita, nakupljenega v naši državi, Je gospodarsko-finančni odbor ministrstva odredil, da se Avstriji dovoil, da sme nakupiti dinar]« * avstrijskimi kronami do višine 40 milijonov. Kupovanje dinarjev se mora vršiti preke devizne centrale Narodne banke In drugtli denarnih zavodov, katerim bo Izdalo finančno ministrstvo za to posebno dovoM ljenje. Avstrijska vlada pa mora prevzet) obveznost, Id bo sestavni del sklenjenega sporazuma, da bodo avstrijske tvrdka, pri katerih bodo naša posamezna mtntstr. stva naročala blago, sprejemala avstrijske krone kot ekvivalent za naša plačtta po sklenjenih pogodbah. Obrtna banka v Ljubljani bo imela svoj ustanovni občni zbor v ponedeljek dne 23. avgusta 1920 ob 11 url dopoludne v ve-liki dvorani mestnega magistrata v Ljub. Mani, z običajnim dnevnim redom. Potrdil* o dodelitvi delnic Je položiti pri Ljubljanski kreditni banki v LJubllaoI In njenih po. družnlcah v Borovljah, Celju, Maribor* 1» Ptuj«. + Nabava različnega materljata za v«n JašLo upravo. Artilerijsko tehnično odjello-nje v Beogradu razpisuje nabavo različnfli potrebščin kakor konsistentne masti, vazeline, valvollna, glicerina, parafina, rib)* masti, tera, kolofoni}*, surove vazeline, pl čevtne, bukovih dog za sode, konjskih žete ljev, kolarskega, mizarskega, puškarske«« ln drugega orodja, raznih usnjatih potreb-ščin za opravo vojsk* itd. Ponudbe Je poslati artilerijskemu tehničnemu odelenju naj« i kasneje do 15. avgusta L 1. Nabavni razpl\ vsebujoč natančnejše podatke in pogoje, || interesentom v pisan« trgovske ta obrtniške zbornice na vpogled. ‘+; Zakup guberjeveca vrelca pri Sds bralci Deželna vlada za Bosno ln Hercegovino bo dala za dobo 10 let guberiev vrele« pri Srebrnici za Izkoriščanje v zakup. P. Pred nedavnim časom je prldr-^ v Ljubljano po Južni železnici brhka -7m a'. V Ljubljani Je hotela plodonosno izmenjati cunjasti tlgočak avstrijski. Za ta menjal skl posel M Ji Je ponudil neki dobričina b Udmata, zatrjujoč joj, da bode skušal ta papir spremeniti v boljšo Jugoslovansko valuto nad dnevnim kurzom. Valutna transakcija pa ni šla tako gladko izpod rok in gospa Je v grdih sumnjah zadevo naznanila gospodom na Blelwetsovl cesti. V strahu Je dobričina prišel na urad ter tam položil umazani avstrijski tisočak gospe] K. na razpolaga — V pojasnilo. Pri zadnjem obračunu za cvetlični dan 19. tn 20. junija, se Je nejasno naznanilo, da s« znašali stroški 23.000 K. Priključno na cvetlični dan prodajale ao naše dame cel teden prt Prešernovem spomeniku 'zastavice, lampijončke ta sveče. Vse to le odbor za cvetlični dan kupil In plačal 21.200 K pri različnih trgovcih. Prodajalo se Je to z 20* dobičkom. Godba v Zvezdi za promenadni koncert pa Je stala 1500 K. To vse brea malih, neizogibnih stroškov, ki se jih ima pri takih prilikah in bres peciva, k se Je ▼ Zvezd prodajalo. To v pojasnilo. — Odbor. — Ogenj. V drvarnici hlšneza posestnika Valentina AUča na Selu št. 28 Je nastal ogenj. Domačini so nevarnost pravočasno opazili ln Jo odstranili. Ogenj Je na-stal na selo sumljivem mestu. Povzročitelj Je doslej nepoznan. — Na prvi občal zbor kluba »Soča«, ki se vrfi 14. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma, se vabijo brez razlike stanu in strank vsi moškt in ženske tac zasedenega ozemlja. Dnevni red: Nagovor sklicatelja ln pojasnilo • namenu ustanovitve kluba, poročilo blagajnika, volitev, slučajnosti. Shod posetljo tudi poslanci Iz zasedenega ozemlja, ki bodo govorilL Pridite vsll K — Sokol L Prijave za zlet v Martbo. ru se sprejemajo do 18. avgusta vsaki dan od 15.—19. ure zvečer v društvenem prostoru Trg Tabor. Bratje telovadci oddajo prijave v telovadnici. Istotam vsa tozadevna pojasnila za Izkaznice, prenočišča, sedeže na tribunah Itd. a — Predenlca, Mestni magistrat Uub-llansld opozarja na razglas o zatiranja Predaniče, ki Je nabit po mestu. Maribor. Mariborski nemškutar« še uDaio da bo antantina komisija za določitev mel med Jueoslavito in AvstrJto odločala tudS Se o oriDadnosti Maribora Nekal veleizdajalskih razširievalcev teh bedastih vesti, te že Dod ključem Tem Hudem, ki se nikakor ne moreio vživeti v nove razmere, te res tTeba oonbvno novdarlat! da o pripadnosti našeea Maribora ne .bo odločevala prav nobena komisita več. Odsek za določevanfe cen v Maribora Je v seji 8. t m. sklenil: L Cene v Izložbah morajo biti natančno označene v kronah ta ne v vinarjih, ter morajo natanko odgovarjati onim cenam, po katerih se blago taktično prodaja. 2. Nove cene najnujnejšim žlvljensklm potrebščinam se določijo: t) za mčso: goveje od 20—23 K za kilogram, telečje od 20—22 K za kg, svinjsko 30 K za kg; b) slanine 42 K za kg; c) kruhu: hlebec belega pol kg težkega-kruha 8 K, hlebec črnega 70 dkg težkega kruha 5.40 K, 5 dkg težke žemlje 80 vin.; gostilne ta drug! preprodajalci smejo zahteva« 10 vin. več. Celje* Stanovanjsko vprašanje v Celju. Celjski mestni sosvet Je v svoji zadnji seji skleni nuditi onim, ki bi bili pripravljeni zidali stanovanjske hiše znatno olajšavo s tem, da hm da v bližini Lanovža brezplačno na razpolago stavbišča In sicer vsakemu toliko prostora, da zadostuje za hišo s najmanj 4 stanovanji po 2—3 sobe in kuhinjo, ler za majhen vrt okrog hlSe. Zavezati pa se morajo dotičnlkl, da zgradijo poslopje najpozneje tekom enega leta. Interesenti naj se prijavljajo pri mestnem magistratu. . * 1knrfevsko čepico v nemških bar-vedm> Ce,)u »ta umrlega S o'*^h!‘n,5kut>ri' P1111* Mlade*» teh martr teme,,,tl naSta kaditi Hrvatsko pevsko društvo Sloboda priredi v Celju povodom sestanka obrtnih zadružnih ta društvenih načelnikov dne » septembra Instrumentalni koncert Pri kopanju Je vtonH 8. t m. pekovski Vajenec Leopold Leskovar v Savinji blizu Izliva Voglajne. Zašel Jo v vrtinec Iz ka. terega ni mogel ve« ven. Neki knjigovez, Jd Je pogumno skočil y vodo, da ga rešf, Je potegnil že mrtvega lz vof' Koroško. Kloplnjsko Jozero Je nudilo dosedaj poleg drugih Idiličnih udobnosti tudi to, da nisi naletel na vsak korak na švabčarenje Abrahamovih sinov z našega juga. V zadnjih dneh pa se začenja tudi naš KloplnJ v tem oziru uvrščati med druga naša letovišča, na čelu Jim Slatina ln Bled. Saj bi privoščili radi tudi žldora oddiha ln okrepčila v naših lepih in svežih letoviščih. Samo malo manj naj b! nemškutarill in malo manj-oblastno nastopali. Tako pa zagrenijo s svojim vedenjem ostalim nežidovskim gostom prav vsak užitek, če bo šlo tako naprej bodo morali gostje res pose« po samopomoči ln začeti z neizprosnim bojkotom neljubih letoviščarjev. ODPRTO PISMO a ORADBE-NEMU RAVNATELJU KLINARJU V LJUBLJANI. Podpisani slovenski montanist! protestiramo odločno proti načinu, s katerim ste odbili prošnje naših kolegov za ferlfal-no prakso v letošnjih počitnicah. Razloga, ki sta Vas odločila k temu, ste navedli dva; flnancljelnl razlog In Vašo Izjavo: »Mi ne bomo plačevali študentom letovišč.« Oba sta prazna, ker ne re-flektiramo niti na letovišča, niti na bajna plača, marveč hočemo vstopiti v ferlašao prakso kot navadni delavci ta se zadovoljiti tudi z njihovo minimalno plačo. Kako si g. ravnatelj predstavlja letovišče z mesečnimi 800 K, osemurnim delavnikom, V slabem zraku, vročini in vodi, ne verna, vemo pa, da sam v tako ličnem letovišč« še ni bil In tudi v bodoče ne bo želel prltt Konštatiramo, da Je Trboveljska premogovna družba sprejela letošnje počitnice kot privatnik šest tovarišev, najbrže tudi ne samo zaradi tega, da bi llm plačevala prijetna letovišča, niti pod pogojem, da bi so zavezali ostati pri njej v službi. Poudarjamo končno, da smo zaprosili fertjalno prakso pri državnih obratih, ker smo bili uverjenl, da nas bo državna oblast podpirala, ker ]t manjka Inženerjev ln ker smo smatrali za njeno dolžnost, da sl takih preskrbi tudi v tej težki krid ljubljanske tehnike. Zahtevamo torej, da sprejmete v prihodnjem letn slušatelje rudarskih fakultet brezpogojno v fer. praks« ta se o rudarskih potrebah Informirate pri g. rudarskih inženirjih, ker ste kot gradbenik očivldno slabo poučeni o razmerah našega bodočega poklica, ter upamo, da nas v bodoče ne boste prisilili, da rabimo la energičnejša sredstva. PHbramskl In ljubljanski montanlsti. SPREJEM V TEHNIČNO PODČASTNIŠKO ŠOLO V ZAGREBU. Na podlagi naredbe ministra za vojno mornarico J. J. br. 215 se bo I. okt t t otvorlla v Zagrebu tehnična podčastniška šola, v katero se bode sprejelo 150 prosilcev (civilistov in vojakov.) Civilni kandidat mora izpolniti, če hoče biti sprejet v te šolo, sledeče pogoje: 1. biti podanik kralj*, vine SHS; 2 šteti nad 16 ta ne preko 22 let; 3. Imeti najmanje 2 razreda gimnazije aH realke In le v skrajnem slučaju 4 razrede ljudske šole; 4. ne sme bltl 2e obsojeni B. neoženjen. Predvsem se bo oziralo na one prosilce, ki so dovršili več razredov, kot zahtevano. Prosilec - vojak mora Izpolniti sledeča pogoje: 1. da Je dovršil rekrutno šolo; 3. njegovo poveljstvo ga mora priporočiti kot dobrega vojaka; 3. da še hi bil obsojen; 4. da Je dovršil vsaj 4 razrede ljudske šole. Izpolnitev pogojev mora prosilec dokazati z dokumenti, katere naj civilni prosilci skupno z lastnoročno pisano prošnjo pošljejo ali osebno prinesejo »Načelniku Inženje-rlje IV. armijske oblasti« v Zagrebu. V prošnji mora, Izjavit), da sprejme vse pogoje predpisane po uredbi za podčastniške šole. Prosilci vojaki naj se mesto proia)« javijo na svojem poveljstvu, kl jih bo zaslišalo ln njihovo prošnjo s priloženimi dokumenti poslalo na zgorajšnjl naslov. Vsi prijavljeni prosilci se morajo dne 28. septembra t. L ob 3. dopoldne osebno Javiti pri načelniku šolo v Zagrebu radi Zdravniško preiskave ln Izbora. Sprejeti prosilci ostanejo v šoli, nesprejetim pa s« vrnejo prošnje ln dokumenti ln dobijo brezplačni vožnl listek domov. ORLOVSKO MAŠČEVANJE NA BLEDU. Bled, avgusta 1920* V javnosti se je že mnogo pisalo o J«* gredih, ki so se baje vršili na Bledu oh priliki orlovskega obiska pretekli torek Orozodejstva, katera sta bobnala »Slovenec« ta »Večerni list« s svojimi trabanti širom sveta, so se dogodila največ samo v domišljiji urednikov In dopisnikov. V resnici Je zgledala cela stvar, razun večernega napada z gnojnico na poverjenika Ser-neca, kl ga tudi ml obsojamo, precej nedolžno. O IzžvilganJu rnarzeljoze ali cele narodne himne ni bllp niti govora. A še d« teh demonstracij ne hi prišlo, če ne M bffl klerikalci tako neprevidni, da so razburjali in Izzivali občinstvo z vojaškimi strojnicami, ki so Jih odnekod privlekli na Bled in o katerih namenu so se širile vse drugačne govorice kakor so pozneje Izjavljati prireditelji. Ko so torej prebivalci zvedril, da postavljajo civilisti vojaške strojnice, so odšli razburjeni na lica mesta in zahtevali, da se streljanje opusti. Orlovski redi* telil so tozadevne proteste turovo In nedostojno zavračali. V tem sta prišla še poverjenika dr. Verstovšek ta Sernec, tas oblastno izjavila, da prevzameta vso odgovornost. Kmalu nato so strojnice rez začele grmeti. V splošnem pa Je bila prireditev zelo klaverna ta brez navdušenosti. Sedaj se hočejo klerikalci maščevati. Kakor že prej v svojih listih, so se lotit! tudi to pot Sokola. V petek Je dospel M Bled sam okrajni glavar Ig Radovljice dr. Hubad in začel strogo iakvizlcUo. Poklical Je pred sebe najprej starosto blejskega Sokola Tomca ln ga kratkomalo obso- dil na 14 dni zapora, češ, da Je na prostoru pri strojnicah nespoštljivo govoril o državni oblasti. Iz istega vzroka ta na Jedna-ko kazen Je obsodil predsednika blejske podružnice strokovne organizacije NSS Marolta. Nekega Sokola je samo vprašal, če je bil zvečer na jezeru in če Je član Sokola, pa mu brez nadaljnih dokazov prisodil 48 ur. In tako Je šlo naprej. Ze 18 obsodb Je Izrekel dosedaj. Zadostuje samo, da si član Sokola, pa t! ne uide zapor. Celo več članov naraščaja, 10—141etnlh dečkov, Je obsodil na zapor. V naj grli luči pa at kaže klerikalno maščevanje nad orožnikom Raknšom. Qo-spod Je znan kot dostojen orožnik in le bil — redka izjema — tudi med vojsko ves Čas narodom Klerikalcem se Je zdelo, da J« nastopal v torek premalo surovo, pa so gs brez vsake preiskave prestavili kazensko na oddaljeno gorsko postajo ta mu vrhu tega še odvzeli vodstva No, uverje-ni smo, da tudi drevo klerikalne maščevalnosti ne zraste do neba, ampak da se mu prav kmalu postrižejo veje. Ig naposled še skromno vprašani* Kako so prišli Orli do vojaških strojntof Odkod so te strojnice? Kako pride vola« ška oblast do tega, da prepusti nevarn« vojaško orožje v porabo civilnim osebamf V pomlrjenje Javnosti Je vsekakor potreb« no da dado odgovorni faktorji na ta vpra« Sanja zadovoljive odgovora Šport in turistika. Reprezentanca Ljubljane j repreze«. tanca Maribora. Jugoslov. nogometni s»> vez je tekmo reprezentanc Subotica tal Ljubljana nepričakovano odgodil na 20. t m. Ljubljanski nogometni podsavez t« vsled tega za termin 11. t m. odredil tete« mo reprezentanc Ljubljana ta Maribor, Maribor bo pri tej tekmi pokazal, če ra». polaga s igralci, kl se morajo postaviti g reprezentativno moštvo L. N. P. — MarV borsko moštvo sestoji večjldel iz Igralce« Rapida, kl sl Je v nedeljo končnoveljavng priboril IL mesto v prvenstvu L. N. P. -« Mariborski klubi so v zadnjem času Igrat« no znatno napredovali; pričakovati Je lepe, zanimive tekme. g Pokrajinske vesti. Jeseolea Za 22. L m. napovedana Jubl-Icjska svečanost slovenskega pevskega dru štva »Sava« le odpovedana ln se ne bo vr. šila. Limbuš pri Maribora. Pri nas Je zaposlen kot delovodja nekdanji avstroogrskl podpolkovnik. Mož Je sicer rodom Hrvat, bil pa Je pod monarhllo hud nemškutar ta strah podrejenih vojakov. Tega še sedaj ne tmre zatajiti ta nastopa vsled tega 8« vedno neprijazno za našo državo. Prekmurk. VIŠJI šolski svet Jo poklical vse prekmursko učiteljstvo (domačine) n« 4 tedenski kurz, kl se bo vršil v St Vidu nad Ljubljano. Lepo Je to, a ml kl živimo tukaj ta poznamo naše kolege, smo prepričani, da bodo ostali tl tudi nadalje madža-ronf, čeprav se prluče v kurzu slovenščini. Mnogo bolj umestno bi bflo, dn bi vsaj za par let sploh izmenjali učiteljstva Sfn« prekmursko učiteljstvo naj bi nadomesti« po slovenskih šolah, kjer bi r '-hko popolnoma priu. !i slov-njimi in !;Jer bi n~ Imeli prilike vplivati na okolico v svojem mati« žarskem duhu. V Prekmurje pa na) bi prišli zavedni slovenski nčlteljl In učiteljica d« bi vlili v mlada srca pravi narodni duhJtko prepustimo vzgojo prekmurske mladine š« dalje ljudem, kl so bil svoj čas zagrizeni madžaronl, se spremenili pozneje v strast« ne komuniste ln ki hočelo bi” sedaj Trck« murd, samo Prekmurci ln Bog ne daj Slovenci ali Jugoelovani, potom šc dolgo fltf bomo dobili Prekmurju zavednih jugoslovanskih državljanov. Ce Je vlada uvidet« potrebo, da Je nadomestila ostalo uredništvo, ne razumem zakaj dela Izjeme * nčt> teljstvom. Mali oglasL Proda so: GODBENI GOSTILNIŠKI AVTOMAT se po primerni ceni proda. Zraven spada 48 kosov not Ogleda se v gostilni Velkavrh na Brezovici 1458 BENZIN-MOTOR 8-6 PH se proda. Proda se tudi 200 kg bcnztaa, 200 kg strojnega olja in 20 m gonilnega Jerme- ■ na. Več s* izve pri Fran Piškur trg. ta poa. na Trebelnem pri Mokronogu. 1488 EN VAGON LEPEGA APNA prodam. Vpraša se Hotri Vilson danes od 11-12 ure prt sobarici__________1483 "pozori Posestva hiše, vile, gostilne, hotel z kavarno, tovarne ima vedno za prodati na razpolage pisarna nepremičnin Zagorski Maribor, Barvarska ulica 3. Dopis le proti mamki. 1444 208 m SMREKOVIH TRAMOV. Dolžina 4-13 m ceno prodam. Poštno ležeča Zatlčlna pod Tič, Dolenjsko. ENONADSTROPNA fflSA • 7 sobami, 2 kuhinjami vrtom, njtvo, ribnikom, lepa lega vodovod in električna razsvetljava v hiši se proda Vprašati Ja pri tvrdki E. Hofman, Kočevje. DVE SLIVNI KADI ena 4373 I draga 4248 litrov v Slov. Bistrici Južni kolodvor. Restav. Soršak, se proda-sta. 1437 DOBAVI SE vsak teden več vagonov živega apna po znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno In debelo Franc PodlaJ, trgovec z apnom, Stranje pri Kamniku. 1421 Cisto svinjsko mast doma topljeno, razpošilja ln ponudb« sprejema od 50 kg naprej po najnlžj! dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Llubljana 1396 Kupi se: TELOVADNI TRIKO ln majed malo rabljeno kupim. Pismene ponudbe pod »Telovadec« na upravo. 1449 OTROČJI VOZIČEK se kupi, cenj. ponudbe Ha uprav, Jugoslavije pod »Voziček«. 1445 Služb®: TROOVSKI POMOČNIK soliden, vojaščine prost, resen M dober prodajalec, kakor tudi en učenec tz dobro kmečke blše ne pod 14 let star z dobrimi spričevali se sprejmeta od 16. septembra 1920 v trgovin! z manufakturo ln špecerijo Rudolf Anderlič Ormož. 1484 ~decek fz po Italijanih’ zasedenega ozemlja star 15 let Iz dobre slovenske rodbine, žel! vstopiti kot učenec z celo oskrbo k mojstru mehanične stroke. Naslov na »Zorko, Laško pri Celju.« 1452 GOSPODIČNA, Id Je absolvirala dekliški licej išče primera« služba Oovori slovenski, nemški ta itidb Janški Jezik. Or« tudi k otrokom. Cenjen« ponudbe m npravništvo »Jugoslavije« pod »Ablturijentka«. 1448 Razno: STANOVANJE zamenjam sredi mesta Maribor 3 sobe Job htajo, proti primernemu ali manjšemu « Ljubljani ako mogoče primerno lego. SetW tev takojšna. Naslov pove uprava »Jugo« alartje« v Maribora. 14H| KDO PRESKRBI * mirni stranki stanovanje 2-4 sob? Lepa nagrada zajamčena Dopisi pod »Strank« brez otrok« na anoačao ekspedicijo Al Ma» tellč, Ljubljana____________________1481 STANOVANJE DVEH SOB v vlil se zamenja a stanovanjem 3-4 sod Stranka mirna samo odrasti« oseba Po« audbe pod »Zamenjava 2-4« na Anončn« ekspedicijo, Al. Matelič, Ljubljana 1450 PLANINSKI SIR razpošilja vsako množino po pošti ta že« iezntal Mijo Grobotek, Bohinjska Bistrica 1447, . ■ ■ ■. -» PRIMEREN LOKAL Iščem v najem bodisi v Ljubljani ali na de« želi za trgovino • mešanim blagom. Cen]®« ne ponudbe prosim pod št. 1448 na uprav« Usta 1448 ZAMENJAM STANOVANJE iz 2 sob in pritiklinami v sredini mesta z« stanovanje obstoječe iz treh sob la pritikll-namL Cenjene ponudbe prosim pod šifra »C. 2.« na upravo lista _____________144E SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvršuj« najhitreje Hugon Hlbšer. fotograf Ljubljana Valvazorjev trg 7, nasproti Krt* lanske cerkve.__________________________„ UREDNIK »JUGOSLAVIJE« Išče meblirano sobo v Ljubljani. Ponudbe n« uredništvo »Jugoslavll«« pod štev. 1426. VIŠEK PRIPROST OSTI t Olajšano ta okrajšano dvojno knjlgovod* stva Takoj ta lahko uporabljivo za vsak« podjetja Sestavil Maks Kovač v Mariboru* Krekova ulica 6. Prospekt zastonj. 1401 URE ŽEPNE POPRAVLJA nasproti glavne pošte F. Čuden, sta, ural v Ljubljani > ZAHVALA. Gosp. Ivanu Dekanlču, operaterju kurliS očes V gara. bolnici v Ljubljani, se najtopleje zahvaljujem za odstranitev istih « vsemi koreninami vred popolnoma breg bolečin, ter ga vsakomur najtopleje prlpo« ročam.’ Ordtnlrsm od 1-3 uro popoldan. — Franc Škerjanc. 500 K NAGRADE onemu, ki ml preskrbi ali odstopi preprost« mesečno sobo v mestu, po mogočnosti takojt Ponudbe na upravništvo pod »Prej ko mo« goče«, ■ 1458 ' iJUGOSLAVIJA* dne 11. avgusta 1920. Zahtevajte »Jugoslavijo« v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivajte naročnikov! Novo! Marija Černe javlja v Imenu avojih otrok In ostalih sorodnikov, da Je njen iskrenoljubljeni soprog, oče, brat, svak stric, gospod IVAN ČERNE postajni odpravnik danes ob 6. drl zjutraj mirno v Oospodu zaspal. Pogreb predragega bo 11. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Dolenjski kolodvor. 13°3 Žalujoči ostali. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, stric 1 t. d. Alojz Gabriel strojni mehanik včeraj pop. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vržil v četrtek zjutraj ob 9. uri s tukajšnje garnizijske bolnice na pokopališče k sv. Križu. N. v m. p. Dobovec 15./8. 1920. Žalujoči ostali. Oglje r drva Ustavni načrt g. Stojana Proliča, ministra za ustnvolvornu skupščinu in izednačevanje zakonov. Ustavni načrt ustavno komisije, katero tvorijo pravniki-profesori univerz. 1289 Avtentično izdanje s predgovorom g. Stojana Protiča. Česna cSfss. Naručbo sprejema založnik Knjigarna GEZA KGHN Beograd Knez Mihajlova ulica 1. na drobno in debelo dobavlja SREBOTNJAK, Kolodvorska ul. 31 Cement dobavlja 1, A V A ** Lalko. po 16 in 20 kron knpnjc po najvišji ceni V. Kovač, Klcd-Gorcnjsko. Rabljene jugoslovanske Pisemske znamke knpnjc tso vrste V. Kovač, Bled-Gorenjsko. BBT Za Beograd se išče 'U Proizvod Prve hrvatske tvornlce clgaretpapira I tnljaka. — Zagreb, Mnkslmlrska c. br. 10. Tel. 9-56 Proda se veščega tudi srbskega jezika, vendar ne pogoj. Nastop takoj ali Čimpreje. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, plače in referenc pod »Lesna družba" na upravo tega lista. 1284 JURJEVO (Lenda 11 er). Na vpogled pri Franceta Janževič, St. Jernej, Dol. 1301 terpeutinovo čistilo za čevlje Proda se 800 ms smrekovih in jelovih desk od 20 do 85 mm debelosti. Ponudbe, franko vagon Podro-Žica, je vložiti do incl. 20. t. m. na podpisano upravo, kjer se dobiva natančna pojasnila. — Glavna uprava posestev Liechtensteina v Rožeku. 1295 Na veleposestvu grofice Lamezan-Salius v Kokri se proda 300 m9 smrekovih žaganic. — Ponudbe je zaprte in rcko-mandirano vpcslati na nadzorništvo tega posestva v Kokri do inkluzive 10. avgusta 1.1. Pogoji pod katerimi se bo oddal ta les so interesentom na vpogled pri oskrbništvu. Fotograf ima 1 razpošilja glavna zaloga M. TREBAR Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno „Zvezna tiskarna” v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravnišlvo »Jugoslavije* v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. OPEKA LJUBLJANA, Sv. Petra eesta 6. Telefon 689. svaka količina, franco vagon skrad, K 1800. — Od 1000 komada f ......................... Narucbe na - S ,GOR ANIN* industrija drva d. d. Zagreb. S M — 1 1 " Ulica baruna Jelačiča 2. ——- 5 Zidne opeke, Strangfalz — Biberschwanz — Strešno opeko dobavlja ,.AVA“. Ljubečno Izvrstno mrilo lepilo za karto-naže, knjigoveznice, slikarje, tapetnlke, ca leplenjc etiket na steklenice In za apreturo, kakor najboljše nadomestilo za dragi Tragantgumi za čevljarje. — Sal ■leali krist. Mavec (gips). Barve za obleko (Dalin). Loščilo (blks) za čevlje. Čistilo In prašek za kovine sc dobe pri A. JURCA & sinovi, Ptuj. Dospela mi je velika partija izbornega belega iz okraja Baje. —> K 1350 za liter. — V posodi kupca K 13*30 za liter. MILKO JESIH, veletrgovina vina, RUDNIK-LJUBLJANA, Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko-vič, Opatija, Sarajavo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsem večjimi kraji v tu-in Inozemstvu. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. 1W* Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Priporočajo se sledeče domače tvrdke Brezovnik & Pušenjak tovarna galanterijske robe, otročjih vozičkov in zavod za poni-Manje, nasproti obrtne šole. Avtogaraža Popravila vseh strojev Bušterlič & drug. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15, s čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. a8, Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telef. 366). z železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. Modni salon damskih klobukov Stuchly-Maschke, Židovska ul. 3. Elektrotehništvo »Svetla« Janko Pogačar, Ljubljana Mestni trg 25. Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4, Telefon št. 117. z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19. Kleparstvo Jakob Fliegl, Prešernova ulica. Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalcc vodovodov Poljanska cesta štev. 8. Jurman Karl, Selenburgova ulica, Slikarstvo, pleskarstvo Stare P. Franc, Florjanska ulica, Ivan Martinc, Poljanska c. 20. Arhitekt Pisalni stroji Kontrolne blagajne predaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5 Vglaševalec glasovirjev Feliks Povšc, Tržaška cesta 45. Vglalevanje in popravljanje glaco-virjev tudi na deželo. . Specialna trgovina z juveli in zlatnino Lud. Černe, V/olfova ulica 3. Krojači J, Gestrin, Poljanski nasip Restavracija varie, Prešernova ulica, Odg0.', orni urednik Apioa Pesek,