ZKB C 1908. Raíliliujemo se. www.zkb.it Na zavodu Stefan nižješolci spoznavajo kemijo E Deželni odbornik De Anna bo najbrž kmalu razdelil državne prispevke ustanovam slovenske manjšine /3 Primorski V manjšini nista samo SKGZ in SSO SandorTence Novica, da bo Italija prihodnje leto namenila slovenski manjšini celo več denarja kot letos, je zelo lepa novica. Krovni manjšinski organizaciji sta usklajeno delovali v odnosu do Rima, odločilna pa je bila pri tem vloga Slovenije, začenši z njenim veleposlanikom Iztokom Mirošičem. To smo napisali ko je zvišanje prispevkov odobrila poslanska zbornica, in to ponavljamo tudi danes, ko ugotavljamo, da je Berlusconijeva vlada z vplivnim podtajnikom Giannijem Letto držala besedo. Zanesljivo lahko dodamo še vpliv, ki sta ga pri tej zadevi zastavila predsednika Giorgio Napolitano in Danilo Türk. Finančna skrb je za sedaj mimo in odpira se spet vprašanje smotrne porazdelitve italijanskih prispevkov, saj za sredstva iz Slovenije veljajo drugi kriteriji in druga pravila, o katerih se zelo malo govori. Če ostanemo pri Italiji, sta krovni organizaciji SKGZ in SSO že večkrat povedali svoje mnenje, predstavili svoje predloge in se o njih večkrat javno soočili. Vsaka organizacija je potem ostala pri svojem, kar ne prejudicira njunega sodelovanja. Kar pogrešamo so stališča prejemnikov državnih prispevkov, ki se oglašajo le takrat, ko jim Rim krči denar. Če izvzamemo nekaj sramežljivih poskusov Glasbene matice in Centra Emil Komel, t.i. primarne organizacije v glavnem molčijo. Morda jim ustreza sedanje stanje ali se bojijo, da bi s svojim glasom prizadele ustaljena ravnotežja. Deželni odbornik Elio De Anna napoveduje po novem letu »dan poslušanja« slovenske kulture v Italiji. Navadno se posluša tiste, ki govorijo. projekti - Adria_A Trst in Koper se bosta zbližala po tirih TRST - V okviru čezmejnega projekta Adria_A, ki ga je EU financirala s 3,3 milijona evrov, je Slovenija prvič uradno privolila v železniško povezavo med Trstom in Koprom. Gre za odsek, ki bo del čez-mejne lahke železnice za potniški promet, s katero se bodo povezala mesta Gorica in Nova Gorica, Trst in Koper, letališča v Ronkah, Benetkah in Ljubljani. Vodja projekta je SEP, partnerji pa so deželi FJK in Veneto, Slovenija, pet univerz, tri letališča, pristanišči v Trstu in Kopru in cela vrsta lokalnih uprav. Na 4. strani dnevnik ČETRTEK, 9. DECEMBRA 2010 Št. 291 (19.998) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Napetosti pred »usodnim« 14. decembrom Fini pripravljen podpreti novo Berlusconijevo vlado A kot pogoj postavlja odstop predsednika, ki pa o tem noče ničesar slišati gorica - Otroško prepevanje na Mali Cecilijanki Ogreli srca in dlani Na odru nastopilo osemnajst zborov in skoraj 400 mladih in najmlajših pevcev GORICA - Nabito polna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž je včeraj spremljala Malo Cecilijanko, tradicionalno revijo otroških pevskih zborov z Goriškega in gostujočih skupin, ki jo vsako leto ob osmem decembru prire- ja Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Na oder je skupno stopilo skoraj štiristo mladih in najmlajših pevcev. Letošnja govornika - predsednik Sveta slovenskih organizacij za Goriško, Walter Bandelj, in predsednica centra Loj- ze Bratuž, Franka Žgavec, - sta nastopajoče spodbudila, naj s še nadaljnjim prepevanjem v zborih negujejo kulturno izročilo ter s pesmijo uveljavljajo med ljudmi solidarnost in kulturo miru. Na 15. strani RIM - Gianfranco Fini ne izključuje svoje podpore novi vladi Silvia Ber-lusconija, a pod pogojem, da ministrski predsednik odstopi pred »usodnim« 14. decembrom. Berlusconi je sinoči ponovil, da ne bo odstopil, v resnici pa se njegovi sodelavci pogajajo o predlogu predsednika poslanske zbornice. Poslanca Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Karl Zeller in Siegfried Brugger sta medtem v zvezi z vladno zaupnico napovedala belo glasovnico, o kateri menda razmišljajo tudi nekateri poslanci mešane skupine in celo opozicijske stranke Italije vrednot. Na 6. strani Komisija DZ 0 slovenskem šolstvu v Italiji Na 2. strani Dolina: koledar Pod oljkami v Bregu 2011 Na 7. strani Z dežele pritiski za • V • V, • I V I znižanje števila šol Na 14. strani Na Majskih poljanah zastala gradbena dela Na 14. strani V Gorici rekordna 1 I • V • I v« količina dežja Na 16. strani 2 Četrtek, 9. decembra 2010 ALPE-JADRAN / šolstvo - Komisija DZ o problemih manjšinskega šolstva v Italiji Žekš: Manjšina ne ve, kaj bi na tem področju dejansko rada Za avtonomijo slovenskega šolstva v sosednji državi - Tudi kritično o nedavnem dijaškem protestru LJUBLJANA - Člani komisije Državnega zbora Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu so se na včerajšnji seji zavzeli za avtonomijo slovenskega šolstva v Italiji. Več udeležencev seje je tudi menilo, da bi se morala manjšina poenotiti in da bi morala aktivno sodelovati v razpravah o spremembah šolskega sistema. To je v razpravi poudaril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ki je menil, da manjšina ne ve, kaj bi na tem področju dejansko rada in da bi morala to ugotoviti skupaj s predstavniki Slovenije. Da je bistvena avtonomija slovenskega šolstva v Italiji se je strinjal tudi Roman Gruden z ministrstva za šolstvo. Opozoril je, da se zakonodaja, ki to zagotavlja, trenutno ne izvaja. Spomnil je še na varčevalne ukrepe italijanske vlade na področju šolstva in poudaril, da je v tem šolskem letu stanje na slovenskih šolah v primerjavi z lanskim relativno stabilno. Dejal je, da letos ni bila ukinjena nobena slovenska šola v Italiji, niti nobena izobraževalna smer na teh šolah, pa tudi noben učitelj ni bil odpuščen. Višja pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik je opozorila, da so slovenski dijaki med razlogi za nedavne proteste proti reformi šolstva navajali tudi nepravilnosti. Tako združevanje ravnateljskih mest ni posledica nove zakonodaje, kot so omenjali, ampak pomanjkanja ravnateljev. Pogoji slabega dela pa so ena- ko slabi kot za italijanske šole, tu ni negativne diskriminacije, je zagotovila. Deželni tajnik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze Livio Semolič se je strinjal, da bi se morala manjšina poenotiti, sočasno pa tudi podvomil, da bo do tega poenotenja prišlo: »Za 50 odstotkov problemov je kriva Italija, za 50 odstotkov mi sami,« je menil. »Verjetno smo glede določenih vprašanj v manjšini že enotni,« pa je menil deželni svetnik Igor Kocijančič. Kot primer je navedel predlog zakona, ki ga pripravlja senatorka Tamara Blažina in bo med zahtevami vseboval tudi avtonomijo manjšinskega šolstva, ki bi Slovencem omogočila prosto izbiro znotraj meja šolske reforme. V pisnem prispevku pa je deželni svetnik Igor Gabrovec, ki se seje zaradi bolezni ni mogel udeležiti, poudaril potrebo po izvzemu slovenske šole iz vladnih krčenj, ločenem seznamu učnega osebja, vrnitvi k starim kriterijem glede oblikovanja razredov in določanja neučnega osebja ter nedotaknjenosti šolske mreže. Podpredsednik komisije Mirko Brulc (SD) se je strinjal, da je nujno vključevanje manjšine v spremembe v šolstvu. Sama Bevka (SD) je zanimalo, kakšne so možnosti, da se v Špetru, kjer so učenci zaradi neustreznosti šolske stavbe »razseljeni« na več lokacijah, spet vsi združijo na enem mestu. Sodelujoči v razpravi so mu pojasnili, da obstajata dve opciji: obnoviti obstoječo šolo ali jo preseliti v prostore sedanjega pokrajinskega šolskega zavoda. (STA+CR) hrvaška - Včeraj predstavitev v Zagrebu Nov zemljevid z mejo po sredi Piranskega zaliva ZAGREB - Direktor hrvaške državne geodetske uprave Željko Bačič je včeraj v Zagrebu sporočil, da se je končal projekt izdelave hrvaškega topografskega zemljevida v merilu 1:25.000. Ob tem je potrdil, da je na zemljevidu meja s Slovenijo narisana po sredini Piranskega zaliva. Hrvaške meje so narisali v skladu z dokumenti, ki jih Hrvaška obravnava kot svoje, in so bodisi potrjene, kot je v primeru Madžarske, bodisi so posledica nekdanjih dogovorov, kot je to v primeru BiH. Ko gre za mejo s Slovenijo, je narisana črta, ki je bila izhodiščna osnova za hrvaška pogajanja s sosednjo državo, je pojasnil Bačič po predstavitvi projekta v prostorih Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Bačič je še dejal, da je postopek izdelave novega topografskega zemljevida potekal 15 let, 40,5 milijona evrov vreden projekt je obsegal tudi obsežna snemanja iz letal ali digitalne reliefne karte. Na nov topografski zemljevid, ki vsebuje sredinsko črto v Piranskem zalivu, so se odzvali na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer so poudarili, da ta "ni v duhu arbitražnega sporazuma in drugih dogovorov med državama ter kaže na poskus prejudiciranja razrešitve mejnega vprašanja s strani Republike Hrvaške". Kot so še poudarili na MZZ, redno spremljajo aktivnosti Hrvaške v zvezi z mejo in se bodo kot vedno doslej primerno odzvali na neustrezen prikaz meje v Piranskem zalivu. Za SDS pa zemljevid ni presenečenje, jih pa preseneča, da je do takšne upodobitve meje prišlo po potrditvi arbitražnega sporazuma in da se slovenska vlada na "najnovejšo enostransko nezakonito manifestacijo" še ni ostro odzvala. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, bi morala slovenska vlada zahtevati, naj Hrvaška pred svetovno javnostjo izjavi, da ima Slovenija pravico do neoviranega dostopa do mednarodnih voda, sicer se bo Slovenija umaknila iz arbitražnega postopka. Po mnenju predsednika SLS Rado-vana Žerjava pa novica o hrvaškem topografskem zemljevidu "zgolj še enkrat dokazuje, da Hrvaška Sloveniji kljub arbitražnemu sporazumu oporeka njen obstoječi teritorialni stik z mednarodnimi vodami". ljubljana - Sojenje zaradi zadeve Patria Erjavec in Gutman znova zavrnila očitke iz obtožbe LJUBLJANA - Nekdanji slovenski obrambni minister Karl Erjavec in nekdanji načelnik Generalšta-ba Slovenske vojske Albin Gutman sta na ljubljanskem okrajnem sodišču včeraj prebrala svoja zagovora glede obtožb nevestnega dela v službi v postopku nakupa oklepnikov Patria. Očitke iz obtožnih predlogov sta v zagovorih vnovič zavrnila. Erjavčev odvetnik je po obravnavi povedal, da sta sta bila zagovora Erjavca in Gutmana dokaj obsežna, natančna in da sta pomenila "negacijo očitkov, ki so navedeni v obtožnem predlogu". Erjavec je za medije povedal, da je na sodišču ponovil, da je obtožni predlog neutemeljen, da ni kršil predpisov ali zakonov in da ni nastala nobena ško-da.Poudaril pa je, da je na obravnavi doživel presenečenje, saj mu je višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar izročila sklep, da je bila ovadba Sistemske tehnike proti njemu v zvezi z zlorabo uradnega položaja v isti zadevi zavržena. Kot je opozoril nekdanji obrambni minister, tudi kazenski postopek v zvezi z nevestnim delom v službi teče prav na podlagi ovadbe Sistemske tehnike. Ob tem pa je izpostavil tudi mnenje strokovnega sodelavca obrambnega ministrstva Erika Kopača, ki ga je poslušal na današnji obravnavi. S tem v zvezi je poudaril, da je bil šokiran, ko je iz tega strokovnega mnenja izvedel, da je Slovenija "spremenila svojo strategijo glede udeležb na mirovnih misijah". Kopač namreč v tem mnenju pravi, da bo Slovenija odslej vojake pošiljala "v bojne operacije zelo visoke intenzivnosti" in da zato potrebuje 56 30-milime-trskih topov. Če bi bilo to res, bi bilo po besedah Erjavca treba zagotoviti še dodatnih 50 milijonov evrov za nadgradnjo oklepnikov. Gutman poteka sojenja danes ni komentiral, tudi mnenje o strokovnem mnenju Erika Kopača je zadržal zase. (STA) Neznanci grozijo novinarju iz Furlanije RIM - Neznanci so v preteklih dneh grozili novinarju Espressa Tomma-su Cernu zaradi njegovega nedavnega članka o uporabi javnega denarja za zaščito furlanskega jezika. Novinar, ki je doma iz Vidma, je kritično prikazal nekatere nejasne aspekte in domnevne nepravilnosti pri delitvi državnih podpor ustanovam furlanske skupnosti. Na Fa-cebooku so glede te reportaže ustanovili skupino proti novinarju in rimskemu tedniku. Novinarska zbornica Furlanije-Julijske krajine izraža solidarnost Cernu in opozarja pristojne, da groženj proti novinarju nikakor ne gre podcenjevati. Pred zaposlitvijo pri Espresso je Cerno pisal za videmski časnik Messaggero Veneto. Lojze Peterle (še) ne ustanavlja nove stranke LJUBLJANA - Evropski poslanec Lojze Peterle je svojo kandidaturo za predsednika NSi pogojeval s tem, da bi bil edini kandidat za to funkcijo, razloge za nesoglasja v stranki pojasnjuje njena predsednica Ljudmila Novak. Peterle pa izpostavlja potrebo po močni demo-krščanski opciji, ki pa je znotraj NSi trenutno ne vidi. Peterle, ki je umaknil kandidaturo za predsednika NSi, pojasnjuje, da (še) ne ustanavlja nove stranke, pač pa je le opozoril, da je treba znova postaviti močno demokrščansko opcijo. Možnosti, da do tega pride, pa je več, pojasnjuje Peterle, ki meni, da NSi »samo z istimi ljudmi in načinom dela« tega verjetno ne bo dosegla. Kot pojasnjuje, je bil pripravljen prevzeti vodenje stranke, če se najprej dogovorijo, kaj in kako bomo delali. Sam je izrazil željo, da v stranki strnejo vrste in povečajo ambicije, a je prišlo do velikih razlik v razumevanju njegovih predlogov, del vodstva pa je njegove predloge celo razumel kot poskus prevzema. »Odločil sem se, da v takem ozračju in ob tako različnem pojmovanju politične logike ne bom kandidiral,« še pravi Peterle. Pojasnjuje, da ostaja član stranke, a dodaja, da »bomo videli, kaj se bo zgodilo«. Sobotnega kongresa stranke se Peterle ne bo udeležil. Predsednica NSi Ljudmila Novak pa pojasnjuje, da je imel Peterle vse možnosti, da bi kandidiral za predsednika stranke. A je svojo kandidaturo pogojeval s tem, da bo edini kandidat, s čimer pa se mnogo članov NSi ni strinjalo. Tako bi morala od kandidature odstopiti Novakova, a jo je za predsedniško kandidaturo predlagalo veliko občinskih odborov, ki so menili, da gre stranka pod njenim vodstvom navzgor. koper - Jubilej so počastili z razstavo v koprski knjižnici Srečka Vilharja Petnajstletnica krožka Beseda Slovenske Istre Člani krožka so na slovesnosti KOPER - Študijski krožek Beseda Slovenske Istre je v teh dneh praznoval 15.letnico svojega obstoja. Pomemben jubilej so počastili z razstavo v osrednji koprski knjižnici Srečka Vilharja, kjer sta ob vodji projekta Študijskih krožkov pri An-dragoškem centru dr. Nevenki Bogataj bili osrednji gostji prva in sedanja mentorica istrskega študijskega krožka Leda Do-brinja in Nadja Rojac. Razstavo, ki priča o bogatem in ustvarjalnem delu članov študijskega krožka, pa sta pomagala postaviti tudi vodja domoznanskega oddelka koprske knjižnice Peter Štoka in Ljuba Vrabec. Člani krožka Marija Andre-jašič Koren, Ivan Novak, Danila Tuljak Bandi in Marija Šavron Jerman so številne obiskovalce tudi tokrat obdarili s svojo ustvarjalnostjo in interpretacijo svojih pesmi. S pridihom preteklega časa je Metka Avdič Batista ob spremljavi pastirske harfice zapela nekaj starih slovenskih ljudskih pesmi. Na piščali je igral njen ded Slavo Batista, ki se posveča raziskovanju slovenskega ljudskega izročila, bajeslov-ja in ljudske glasbe. tudi prebirali svoje pesmi - Prva mentorica krožka je bila Leda Veliko pohvalo krožku je izrekla tudi dr. Nevenka Bogataj, saj je poudarila, da je koprski študijski krožek edini izmed 250 slovenskih krožkov, ki redno izdaja svoje glasilo Brazde Slovenske Istre v nakladi od 300 do 500 izvodov. »Od drugih slovenskih krožkov pa je drugačen vsaj v petih svojih značilnostih. Zmore voljo in drznost iskanja in objav tudi bolečih in zamolčanih resnic . Svojega delovanja si ne pusti motiti z mejo. V poročilih beremo o sodelovanju z domačimi ustvarjalci kot tudi z zgodovinskim odsekom Narodne in študijske knjižnice v Trstu, tržaške Zveze slovenskih kulturnih društev, društvom KRUT, KD Ivan Grbec v Šked- Dobrinja, zdaj pa ga že deset let uspešno vodi Nadja Rojac Študijski krožek Beseda Slovenske Istre že 10 let vodi Nadja Rojac (na posnetku desno) iz Trsta o.k. nju, s skupino 55 v Boljuncu, v hrvaški Istri pa s KD v Pulju, Labinu in Buze-tu. V bistvena vprašanja nas usmerja tudi brez besed - z zemljeno barvo Brazd. V krožku so domačini, odlični in-terpreti avtentičnih sporočil svojega prostora in ljudi, zato v bližini državne meje odpravljajo nenadomestljivo državotvorno poslanstvo. Ustvarjanje no- vega, žlahtnega, v živem in tudi zapisanem narečju razumemo kot izraz ustvarjalnega hotenja in moči, torej vitalnosti, ki smo jo žejni vedno in povsod,« je poudarila dr. Bogatajeva. Njihove prireditve so dobro obiskane, pride med sto in dvesto obiskovalcev. Spomnimo se polne dvorane v tržaškem Narodnem domu ob 10-letnici krožka, osuplega posluha na Karavani slovenskih študijskih krožkov v Kranju, uspelega literarnega večera na Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani leta 2008. Letos pa so jih izjemno lepo sprejeli na Ptuju in v Novem mestu ter v Kopru ob 15-letnici delovanja. Žal pa se soočajo s prostorskimi in finančnimi težavami. Posebna zahvala pa gre tudi Marijanu Tomšiču in Marku Udoviču, ki sta krožku pomagala na noge. Spregovorili sta tudi obe mentorici krožka. Prva mentorica je bila Leda Dobrinja, ki je študijski krožek vodila prvih pet let, celih 10 let pa ga uspešno vodi prizadevna mentorica Nadja Rojac, po rodu iz Gažona, ki sedaj živi v Trstu. Predstavili sta delovanje pripadnika slovenske kulture danes in razloge za nastanek krožka. Dotaknili sta se istrske »prebuje« na prelomu 19. n 20. stoletja, preko 1. in 2. sv. vojne ter sodobnih ustvarjalcev. »Človek na družbenem planu namreč obstaja toliko, kolikor obstaja njegova kultura. Če nimaš kulture, nimaš lastnega gledanja, ne obstajaš,« pravi Dobrinja. Krožek Beseda Slovenske Istre je bil na nacionalni ravni večkrat nagrajen. Prvič že tretje leto delovanja (1998) ob tednu vseživljenjskega učenja z izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih, drugič pa leta 2004 za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja. Olga Knez / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 9. decembra 2010 3 slovenska manjšina - Po odobritvi državnega finančnega zakona Deželna uprava bo Slovencem za leto 2011 razdelila dodatnih 240tisoč evrov prispevkov Odbornik De Anna bo sejo posvetovalne komisije morda sklical še pred koncem leta TRST - Deželna uprava bo v zelo kratkem času začela postopek za razdelitev državnih finančnih prispevkov slovenski manjšini. Ni izključeno, da bo odbornik Elio De Anna še pred koncem leta sklical sejo posvetovalne komisije za Slovence in ji posredoval predlog porazdelitve prispevkov za prihodnje leto, o katerem bo sicer na koncu odločala deželna vlada. Za letošnje leto je Tondov odbor prispevke Slovencem dokončno razdelil šele konec marca, potem ko je Silvio Berlusconi na priporočilo slovenskega kolega Boruta Pahorja dodal »manjkajoči« milijon evrov. Furlanija-Julijska krajina je iz Rima takrat dobila 5,06 milijona evrov, v svoji blagajni je takoj obdržala 75 tisoč evrov za letno odplačevanje dolgov Slovenskega stalnega gledališča. Preostala sredstva je takratni odbornik Roberto Molinaro namenil t.i. primarnim manjšinskim organizacijam ter t.i. manjšim društvom in krožkom. Porazdelitev prispevkov 2010 je zaznamovala izredna finančna pomoč Slovenskemu stalnemu gledališču, ki je dobilo 120 tisoč evrov več kot v letu 2009. Molinaro je sprva predlagal 700 tisoč evrov za gledališče, posvetovalna komisija se je opredelila za prispevek 500 tisoč evrov, deželna vlada se je na koncu odločila za »vmesno« pot Deželni odbornik Elio De Anna 600 tisoč evrov. Višji prispevek gledališču je posledično zmanjšal prispevke vsem ustanovam (najbolj sta bila prizadeta SSO in SSG), z izjemo Primorskega dnevnika, ki je dobil 1.800 evrov več kot leto prej. Zanimivo bo videti, če bo Dežela spet priznala teatru položaj krizne ustanove. Novost predstavlja dejstvo, da se bo v letu 2011 za dodatno enoto povečal seznam primarnih manjšinskih ustanov, v katerem bo sedaj tudi Inštitut za slovensko kulturo. Tudi denarja za manjšino pa bo več. razdelitev državnih prispevkov iz zaščitnega zakona USTANOVE PRISPEVEK 2009 v evrih PRISPEVEK 2010 v evrih Prae (Primorski dnevnik) 423.100 424.900 Goriška Mohorjeva 206.800 203.000 Novi Matajur 175.800 172.900 Mladika 69.300 68.200 Most (Čedad) 108.500 106.700 Založništvo tržaškega tiska (ZTT) 62.000 61.000 Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) 236.000 232.100 Slovensko stalno gledališče (SSG) 484.800 600.000 Narodna in študijska knjižnica (NŠK) 314.500 309.200 Glasbena Matica 779.400 766.400 Glasbeni center E. Komel 226.300 222.600 Zveza slovenskih kulturnih društev 195.200 191.900 Slovenska prosveta 65.300 64.200 Zveza slovenske katoliške prosvete 65.300 64.200 Združenje slovenskih športnih društev v Italiji 198.000 194.700 Kulturni dom-Gorica 98.000 96.400 Kulturni center Lojze Bratuž-Gorica 98.000 96.400 Dijaški dom S. Kosovel-Trst 163.200 160.500 Dijaški dom S. Gregorčič -Gorica 97.300 96.600 Kinoatelje-Gorica 54.700 53.800 Slovenska kulturno-gospodarska zveza 126.350 100.000 Svet slovenskih organizacij 126.350 100.000 Društva in krožki 671.800 600.000 koroška - Dvojezični krajevni napisi Ali bo na koncu prevladal predlog z le 150 napisi brez odprtostne klavzule? Državni sekretar Ostermayer napovedal pogajanja za januar 2011 rešitev pa leta 2012 Še pred nekaj leti so marsikje na Koroškem nasporotovali dvojezičnim krajevnim napisom; upamo lahko, da so ti časi minili in da bodo nemško govoreči Korošci mirno sprejeli napise tudi v drugem jeziku okolja prispevki - Ocena ministra Žekša »Sedaj moramo več pozornosti posvetiti splošnemu razvoju« Okrepljeni vsestranski stiki med Italijo in Slovenijo LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš pozdravlja odločitev italijanskega senata, ki je v torek sprejel finančni zakon za leto 2011. Ta pa med drugim predvideva financiranje kulturnih dejavnosti slovenske manjšine v skladu z zakonskimi določili v višini 5,3 milijona evrov. »Pozitivna odločitev senata kot tudi poslanske zbornice glede vladnega predloga je posledica okrepljenih stikov med Slovenijo in Italijo na vseh ravneh in korak naprej v prizadevanjih slovenske vlade za sistemsko ureditev financiranja slovenske narodne skupnosti,« je prepričan minister Žekš, ki je vseskozi v prvi osebi spremljal dogajanja okrog prispevkov slovenski narodni skupnosti v Italiji. V vladnem Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Minister Boštjan Žekš menijo, da se bo s postopno rešitvijo odprtih vprašanj slovenske manjšine pozornost obeh držav lahko usmerila na razvojna vprašanja, v katerih imata pomembno vlogo obe manjšini, slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji. CELOVEC, DUNAJ - Avstrijski državni sekretar Josef Ostermayer (SPO) je včeraj v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA ocenil, da bi se lahko pogajanja o dvojezičnih krajevnih napisih na južnem Koroškem začela januarja 2011 in uspešno končala najkasneje do leta 2012, sama pogajanja, vključno z oblikovanjem usklajenega seznama dvojezičnih krajev, pa naj bi se začela januarja prihodnje leto. »Menim, da še nikoli nismo bili tako blizu rešitvi,« je ocenil Ostermayer z urada zveznega kanclerja na Dunaju. Kot je še razkril, naj bi bilo sedaj v igri okoli 150 dvojezičnih krajevnih napisov. Ob tem je zavrnil zahtevo vodje koroških svobodnjakov (FPK) Uweja Scheucha o morebitnem referendumu, na katerem bi volivci odločali o predlogu rešitve in preštevanju manjšine. »Pri takšni tematiki bi to pomenilo samo prilivanje olja na ogenj in ne bi pripomoglo k rešitvi,» je še dodal državni sekretar, ki ga je avstrijski kancler Werner Faymann (SPO) imenoval za predstavnika zvezne vlade na pogovorih s sogovorniki s Koroške. Glede tako imenovane odprtostne klavzule, ki bi omogočala, da se tudi še kasneje postavijo dvojezične krajevne table v krajih, ki pri »prvi rešitvi« niso bili upoštevani, ki pa izpolnjujejo kriterij desetih odstotkov slovenskega prebivalstva kot ga je v svoje razsodbe zapisalo ustavno sodišče, po Osterjmayerjevem mnenju ne bo mogoče doseči. »Ljudje si želijo seznam, ki bo veljal,« je dejal član avstrijske vlade. Odpr-tostno klavzulo so vseskozi zahtevali predstavniki slovenske manjšine, odklanjajo pa jo predvsem svobodnjaki na čelu z deželnim glavarjem Gerhardom Dörflerjem in tudi ljudska stranka (ÖVP) podkanclerja Josefa Prölla, ki je konec preteklega tedna zahtevala rešitev na osnovi predloga Schüssel-Haider iz leta 2006 s 141 tablami, ki pa je še vseboval odprtostno klavzulo. Ostermayer, ki je se je v zadnjih mesecih večkrat mudil na Koroškem in se sestal s političnimi strankami, predstavniki slovenske manjšine in tudi zastopniki t.i. domovinskih organizacij in opravil poizvedovalne pogovore, naj bi z njimi po napovedih tiskovne agencije APA nadaljeval prihodnji teden, predvidoma v sredo, tudi v Sloveniji. Predstavniki slovenske manjšine na Koroškem (NSKS, ZSO in SKS) pa so napovedali, da bodo še v tem mesecu uskladili skupno stališče manjšine o dvojezičnih tablah in ga do konca leta posredovali zvezni vladi na Dunaju. Ivan Lukan ljubljana - Včeraj predstavitev na SAZU Slovenska krajevna imena v Avstriji spet zbrana v knjigi LJUBLJANA - Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti so včeraj predstavili knjigo Pavla Zdovca Slovenska krajevna imena na Avstrijskem. Knjiga - uredil jo je Vincenc Rajšp - je razširjena izdaja publikacije iz leta 1993, za razliko od prejšnje pa ni le imenik krajevnih imen, ampak obsega tudi več kot 100 strani opomb in trijezično študijo. Knjiga je bila izdana v sodelovanju SAZU ter Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Tokratna izdaja je bila pripravljena v enem letu, obsega pa tudi študijo v slovenskem, nemškem in ruskem jeziku ter nekatere razprave avtorja. Direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju in urednik knjige Vincenc Rajšp je na predstavitvi povedal, da pot do izida knjige ni bila enostavna. Dodal je, da je bil tudi avtor Pa- vel Zdovc presenečen, da je do njega prišlo; prvo izdajo knjige je namreč financiral sam. Kot je pojasnil Rajšp, je Zdovc, ki se predstavitve zaradi slabega zdravja ni mogel udeležiti, krajevna imena zbiral iz zapisov v časopisih, poleg tega pa je kar 20 let potoval po Koroškem in si jih zapisoval. Rajšp je prebral tudi besedilo, ki ga je poslal avtor; ta je zapisal nekaj zgodb o tem, kako je zbiral podatke za knjigo, in nekaj svojih pogledov na jezikoslovno bogastvo slovenskih krajevnih imen. Predstavitve se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. V nagovoru je opozoril na pritiske, ki so jih občutili zamejci, in poudaril, da so bili zaradi teh pritiskov bolj dejavni in so se aktivneje usmerili v znanost, šolstvo in kulturo. (STA) 4 Četrtek, 9. decembra 2010 GOSPODARSTVO infrastrukture - Zadovoljstvo deželnega odbornika FJK Riccardija Železniška povezava Trsta in Kopra za Slovenijo ni več tabu V okviru projekta Adria_A bosta FJK in Slovenija preučili usposobitev že obstoječe trase TRST - Železniška povezava med Trstom in Koprom je za korak bližje. Deželni odbornik FJK za infrastrukture Riccardo Riccardi je včeraj sporočil, da je Slovenija prvič podpisala nek »uradni dokument, ki se nanaša železniški odsek med Trstom in Koprom«. »Gotovo gre za uspeh, ki je dozorel na osnovi plodnega sodelovanja med Furlanijo-Julijsko krajino in sosednjo republiko,« je ocenil Ric-cardi, za katerega je omenjena železniška povezava »strateškega pomena, saj bo sposobna povezati ne samo dve mesti, ampak tudi dve logistični platformi«. Predhodno študijo o železniški povezavi za potniški promet med Trstom in Koprom bosta izdelali Dežela FJK in slovensko prometno ministrstvo, in sicer na osnovi konvencije z upravljalcem italijanske železniške mreže RFI, medtem ko bo celoten projekt Adria_A koordinirala Srednjeevropska pobuda (SEP). O čezmejnem projektu Adria_A smo pisali pred približno tremi tedni, ko mu je Evropska unija odobrila financiranje v vrednosti 3,3 milijona evrov. Projekt Adria_A - Dostopnost in razvoj, ima za cilj oživitev območja severnojadranskega zaledja. Konkretno gre za mestno železnico, ki bi povezala območje med Koprom, Gorico in Trstom, v prihodnosti pa tudi letališči v Ronkah in Benetkah, pozneje pa tudi v Ljubljani. V ta namen je bilo 22. novembra v Tržiču prvo uradno delovno srečanje, na katerem so ustanovili forum sodelujočih obmejnih mest. Cilji tega foruma, ki ga bodo sestavljali izvedenci in predstavniki občin Gorica, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Tržič, Benetke, Mestre, Koper, Sežana in Divača, predstavniki dežel FJK in Veneto ter Pokrajine Trst, bodo ugotavljanje in-frastrukturnih prioritet, usklajevanje prostorskih načrtov in izboljšanje prevoznega sistema v čezmejnem območju, v katerega je vključen tudi Kras. Partnerji projekta za jadransko mestno železnico so med drugimi deželi Furlanija-Julijska krajina in Veneto, Srednjeevropska pobuda (SEP), pristanišči v Trstu in Kopru, letališča v Ronkah, Benetkah in Ljubljani, Pokrajina Trst, številne italijanske in slovenske občine, univerze v Trstu, Ferrari, Ljubljani in Benetkah (Venice International University), tržaški zavod avtoceste - A4 Iter za tretji pas prešel v sklepno fazo TRST - Upravni svet družbe Autovie Venete, ki v koncesiji upravlja avtocesto A4 Benetke-Trst, je za 20. december sklical skupščino delničarjev. »Lahko bi jo opredelili za epohalno«, je zapisano v tiskovni noti družbe. Na dnevnem redu bo namreč glasovanje o dodatnem aktu k prenovi koncesije, ki vsebuje tudi finančni načrt za zgraditev tretjega voznega pasu na A4. Kot je povedal predsednik koncesionarke Emilio Terpin, so bili v zadnjih mesecih narejeni zadnji koraki postopka za začetek del: registracija sklepa medministrskega odloka CIPE na računskem sodišču, prenos predpisov CIPE v dodatni akt kon-cesionarke, objava sklepa CIPE v uradnem listu in odobritev na nadzornem odboru finančne družbe Friulia. Za uveljavitev dodatnega akta zdaj manjka samo podpis Anasa in koncesionarke na dokumentu o prevzemu predpisov CIPE. Odbornik Riccardi v Vidmu na nedavnem slovesnem odprtju nove remize za vlake, ki bodo vozili na progi Videm-Čedad arhiv za industrijsko cono Ezit in goriška razvojna agencija Informest. Čezmejna mestna železnica je vključena v evropski program Inter-reg Italija-Slovenija 2007-2013, omenjena dotacija v višini 3,3 milijona evrov pa je namenjena za preliminarno projektiranje infrastrukture. Stroške za študijo izvedljivosti, ki bo predvidoma stala 1,3 milijona evrov, pa bosta vsaka s 650 tisoč evrov krili Furlanija-Julijska krajina in Slovenija. Kot je včeraj povedal odbornik Riccardi, je lahka mestna železnica Adria_A zasnovana v čezmejni in in-termodalni logiki, torej z možnostjo kombiniranega prevoza. Infrastruktura bo v veliki meri uporabila že obstoječi železniški obroč, specifično pri odseku med Trstom in Koprom pa naj bi uporabili oziroma dopolnili in posodobili že obstoječo in opuščeno traso. Seveda bo mogoče dele obstoječe trase speljati na novo, da bi se izognili oviram, preštudirati bo treba možne vmesne postaje in njihov vpliv na okolje, prilagoditi obstoječe in že desetletja neuporabljane dele aktualnim varnostnim standardom. Kot je še povedal Riccardi, bo slovenska stran v fazi študije izvedljivosti preučila tudi možnost, da bi sedanjo železniško postajo v Kopru premaknili proti pristanišču oziroma proti pomorskemu potniškemu terminalu. (vb) Novembra v Sloveniji prodali več vozil kot pred letom LJUBLJANA - V Sloveniji je bilo novembra prvič registriranih 5197 novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, kar je 7,3 odstotka več kot novembra lani. Od tega je bila dobra polovica malih avtomobilov in avtomobilov srednjega spodnjega razreda, med posameznimi modeli pa so prodali največ Renaultovih cliov. Število prvič registriranih osebnih vozil se je novembra na letni ravni zvišalo za 4,6 odstotka na 4612, število prvič registriranih novih lahkih gospodarskih vozil pa za 34,8 odstotka na 585, kažejo podatki, ki so jih danes posredovali iz sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije. Cliov so novembra v Sloveniji prodali 253, kar je 22,4 odstotka manj kot novembra lani. Sledijo Renaultov megane (205 oz. 12-odstotni padec), Volks-wagnov polo (212 oz. 31,7-odstotna rast), Volkswagnov golf (151 oz. 33,8-odstotni padec) in Oplova astra (120 oz. 0,8-odstotni padec). Inovativnost je skupini Pellan omogočila pridobitev naročil za osem milijonov evrov KRMIN - Skupina Pellan iz Vigevana, ki ima proizvodni enoti v domačem kraju in v Krminu, je pridobila milijonski posel v ZDA, kjer bo tamkajšnjim velikanom verskega založništva dobavila umetno usnje za platnice biblije. Začetki podjetja iz Vigevana so vezani na proizvodnjo lateksa za žimnice, potem pa se je postopoma specializiralo za umetna vlakna oziroma za t.i. vlakna nevlakna, iz katerih izdelujejo delovno obutev, segajo pa tudi v zelo specifične sektorje, kot sta pomorski in vesoljski. Če bi se skupina omejila na domači trg, bi bila danes na kolenih, zato se je na krizo dobro pripravila z inovativnimi proizvodi, ki jih zdaj izvaža v tujino. Gre za nišno proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo, v kateri je skupina v zadnjih dveh letih vložila 2,5 milijona evrov in danes žanje lepe rezultate. Proizvodni obrat v Vigevanu se imenuje Fiscagomma, v Krminu pa tovarna So.Ge.Tec obdeluje surovino, kavčuk, ki ga predelujejo v naravno peno lateks. zavarovalnice - Predvidevanja Adriatic Slovenica računa na pozitiven poslovni izid Devetmesečni dobiček koprske zavarovalnice je znašal 6,5 milijona evrov KOPER - Zavarovalnica Adriatic Slovenica bo leto 2010 po prvih ocenah kljub številnim škodnim dogodkom -marčni škodi zaradi burje na Vipavskem in obsežnim septembrskim poplavam -končala s pozitivnim izidom. Devetmesečni dobiček je znašal 6,5 milijona evrov. V prvih enajstih mesecih je koprska zavarovalnica zbrala 237 milijonov evrov premij, največ na področju premoženjskih zavarovanj, kjer obvladuje 16,8-odstotni delež trga. Tržni delež pri zdravstvenih zavarovanjih znaša 23,3 odstotka, so sporočili iz zavarovalnice, ki jo je v devetdesetih letih ustanovila takratna tržaška zavarovalnica Lloyd Adriatico. V tem času je zavarovalnica izplačala za približno 156 milijonov evrov odškodnin. Zaradi dviga stroškov zdravstvenih storitev so se izplačila škod povečala predvsem na področju zdravstvenih zavarovanj, samo zaradi posledic septembrskih poplav, deževja in plazov pa so izplačali za več kot tri milijone evrov škod. Kljub pogostim naravnim nesrečam prihodnje leto ne načrtujejo dviga premij premoženjskih zavarovanj, ob tem pa opozarjajo na še vedno premajhno zavarovanost proti naravnim nesrečam. Zavarovalnica je v teh dneh praznovala tudi 20. obletnico poslovanja. Kot sta danes na novinarski konferenci v Kopru spomnila predsednik uprave Gabrijel Škof in član uprave Matej Cergolj, je bila novembra 1990 v Kopru ustanovljena zavarovalnica Adriatic kot prva zavarovalna delniška družba v Sloveniji, leta 2005 pa se je združila z zavarovalnico Slovenica. V tem času se je obseg zbranih premij povečal s 17 milijonov evrov v letu 1991 na predvidoma 262 milijonov evrov v letu 2010. Adriatic Slovenica si je tudi za leto 2011 zastavila ambiciozne poslovne cilje. Temeljili bodo predvsem na dvigu kakovosti poslovanja, razvoju zavarovanj in storitev za zavarovance in ne toliko na pridobivanju tržnega deleža ali večanju obsega premije. V naslednjem petletnem obdobju si želijo postati najbolj učinkovita slovenska zavarovalnica. banke UniCredit se bo širil na vzhodu, a ne v Sloveniji MILAN - Bančna skupina Unicredit bo odprla 900 novih poslovalnic v vzhodni Evropi, je ta teden napovedal pooblaščeni upravitelj banke Federico Ghizzoni. Največ novih poslovalnic, po okrog 300, bodo odprli v Romuniji in Turčiji. Zanima jih tudi širitev poslovanja na Hrvaškem in Češkem, ne pa v Sloveniji. Ghizzoni je napovedal, da načrtujejo tudi odprtje 120 poslovalnic na Madžarskem in 180 v Rusiji, Bolgariji in Srbiji. Poudaril je, da ne nameravajo vlagati v Slovenijo, Slovaško in v baltske države, ker se jim te države »ne zdijo privlačne za širitev«. Prvi mož banke je še ocenil, da se lahko UniCredit v primerjavi s konkurenco lažje in hitreje širi v vzhodni Evropi. Kot je še povedal, so v Unicreditu zainteresirani predvsem za rast v Rusiji, Turčiji in na Poljskem, pomembna trga pa sta tudi Hrvaška in Češka. EVRO 1,3200 $ -1,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. decembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 8.12. 7.12. ameriški dolar japonski jen 1,3200 111,08 1,3363 110,43 kitajski juan ruski rubel innnckn nirui?» 8,8734 41,2400 59,5283 8,8792 41,4672 59,6420 II 1U IJSKCl 1 ULJlja danska krona hrit^ncki ti int" 7,4545 0,83670 7,4527 0,84670 L-ll 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona U7OJ U / \J 9,1484 7,9625 9,0980 7,9660 1 1UI VCJIVU IVI Ul ]0 češka krona c\/i/~a rc K i Tra n K 25,090 1,3060 25,069 1,3062 jVlv.aljM llallh. estonska krona tnan7ar<:Ki TArint 15,6466 278,85 15,6466 278,00 1 1 IC1ULCI liM ll_>l II 1 L poljski zlot 4,0633 1,3386 4,0117 1,3366 l\a 1 laUSM UUlal avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3480 1,9558 1,3419 1 9558 UUIUai JM ICV romunski lev II1Y\\/CK I ifac 4,3005 3,4528 4,3005 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr^7i ICKI rpa 0,7098 2,2338 0,7098 2,2405 uiolimjm icai islandska krona ti ircki lira 290,00 1,9735 290,00 1,9714 LUljKa lila hrvaška kuna 7,3836 7,3832 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 8. decembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,26500 0,30344 0,46219 - libor (eur) - - - - libor (chf) 0,13500 0,16833 0,23833 - euribor (eur) 0,816 1,027 1,256 - _ ZLATO (999,99 %%) za kg 33.508,56 € -465,56 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 8. decembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREUROPA KRKA LUKA KOPER MERCATOR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 13,25 3,85 62,90 17,30 149,60 245,50 87,00 -0,38 -1,28 -0,32 -0,86 +0,40 -0,61 +1,16 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA ETOL ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST KOMPAS MTS NIKA PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 50,00 18,56 26,00 94,00 19,65 5,90 10,23 5,50 15,20 15,50 +0,00 -1,80 -0,95 SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 386,00 91,99 +0,26 -0,18 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,10 16,75 -0,89 MILANSKI BORZNI TRG 8. decembra 2010 FTSE MIB: +1,39 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,14 88,25 15 33 +1,79 +2,27 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 3,58 -0,52 +9,22 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,86 2,64 -0,80 +0,47 +1 48 EDISON ENEL ENI 0,89 3,73 1613 +1,22 FIAT FINMECCANICA 14,05 +0,75 +3,54 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,44 14,73 +0,65 +2,72 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,11 +1,44 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 9,35 21,71 +1,74 -0,46 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,47 6,81 1 94 +0,90 +2,25 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,38 12 46 +0,52 +1,03 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 34,02 +2,05 -0,35 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,70 7,58 +0,82 -0,13 TENARIS TERNA 0,97 17,42 +0,20 +0,93 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,09 0,07 -0,32 +0,51 UNICREDIT 6,95 1,69 +2,51 +2,36 SOD NAFTE (159 litrov) 88,36 $ +0,09 IZBRANI BORZNI INDEKSI 8. decembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 815,76 -0,23 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.855,38 914 34 +1,64 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.488,66 +0,04 +2,06 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 656,64 264,61 1.423,30 -0,88 -0,46 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.250,71 -0,09 +0,07 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.362,00 2.196,25 +0,03 +0,32 S&P 500, New York 1.233,23 +0,83 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.249,35 6.975,87 5.794,53 +0,37 -0,37 -0,24 CAC 40, Pariz 3.810,50 +1,63 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.795,45 1.165,9 2.781,77 -0,28 -0,78 Nikkei, Tokio 10.232,33 +0,90 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.191,88 2.875,86 +0,33 +0,65 Sensex, Mubaj 19.696,48 -1,19 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 9. decembra 2010 5 GLOSA i1 »Drugačni« spomini na Osimo Jo2e Pirjevec V ponedeljek smo se v Prešernovi dvorani Slovenska akademije znanosti in umetnosti spomnili 35. obletnice Osimskih sporazumov. Ker je bila cesta iz Trsta v Ljubljano zaradi vremena slaba, sem prišel z nekaj minutno zamudo, vendar na srečo še dovolj zgodaj, da sem ujel glavnino uvodnega govora predsednika Republike Slovenije Danila Turka. Že v pripravah na simpozij, mi je predsednik akademije, prof. Jože Türk je govoril na pamet, brez napisanega besedila, toda tako usklajeno in izbrano, kakor da bi ga imel. Seveda je govoril tudi z velikim občutkom za diplomacijo, saj je skušal prikazati slovensko-italijanske odnose v optimistični luči, ne da bi se preveč obremenjeval s spomini na preteklost. Trontelj, dejal, da se tega nastopa veseli, ker je Türk izreden govornik. Bil sem radoveden, ali to drži. Ni me razočaral. Türk je govoril na pamet, brez napisanega besedila, toda tako usklajeno in izbrano, kakor da bi ga imel. Seveda je govoril tudi z velikim občutkom za diplomacijo, saj je skušal prikazati slovensko-italijanske odnose v optimistični luči, ne da bi se preveč obremenjeval s spomini na preteklost. Jaz pa se tem spominom nisem mogel izogniti, saj so mi ob pisanju referata za simpozij, živo stopili pred oči ljudje izpred petintridesetih let. V prvi vrsti Mitko Šiškovič, predsednik Slovenskega raziskovalneg instituta v Trstu, in Boris Race-Žarko, predsednik Slovensko kulturno-gospodarske zveze. Še ju vidim, kako sta nam v dvorani v ulici Geppa razlagala vsebino Osimskih sporazumov in nas prepričevala, da ni treba preveč skrbeti zaradi njihovega ohlapnega besediš- ča, kar zadeva zaščito slovenske manjšine v Italiji. Poudarjala sta pomen proste industrijske co-ne,ki naj bi nastala na Krasu med Bazovico in Sežano, češ gospodarski vzpon, ki ga bo zagotovila Trstu bo sam od sebe vplival na izboljšanje me-detničnih odnosov v našem prostoru. Da iz te moke ne bo kruha sem prvič zaznal iz pogovora z Livijem Zenom-Zencovichem, ki je bil v preteklosti osebni tajnik grofa Carla Sforze, zunanjega ministra v De Gasperjevi vladi, pozneje pa diplomatski predstavnik Združenih narodov na Bližnjem vzhodu. Leta 1975 je kot upokojenec živel v rodnem Trstu, imel pa je še vedno odlične stike z lokalno in rimsko politično elito. Zaradi vrste okoliščin sem tudi jaz pristal v njegovem krogu, kar pomeni, da sva se večkrat pogovarjala o zgodovini in o sodobnih vprašanjih. Zeno je bil odločno proti prosti industrijski coni na meji med Italijo in Jugoslavijo, ker da je Kras kakor cedilo. Vse odpadne vode, je pravil, bodo pri-curljale v tržaški zaliv in ga zastrupile. To je bil prvi znak tiste ekološke propagande, ki se je nato izrodila v protislovensko Listo za Trst. Drug namig, ki mi je dal misliti, da Osim-ski sporazumi le niso tako obetavni, kakor sta trdila Šiškovič in Race, je bila Zenova pripoved o njegovem pogovoru z Giovannijem Spadolini-jem, enem najvidnejših italijanskih politikov tistega časa. Spadolini je z zadoščenjem ugotavljal, da imajo Osimski sporazumi pozitivno plat: zaščito slovenske manjšine so definirali namreč kot notranje italijansko vprašanje, brez bilateralnih obveznosti. To pomeni, da Beograd nima več pravice bedeti nad manjšino, ker je skrb zanjo v izključni pristojnosti Italije. Zaskrbelo me je, ker sem vedel, kako bo slednja to skrb udejanjala. VREME OB KONCU TEDNA V prihodnjih urah marsikje sneg, nato izboljšanje jff^/jj Dolgotrajna zelo mokra, vlažna in marsikje obilno zasnežena vremenska slika se bo v prihodnjih urah dokončno zaključila. Vremenske razmere se bodo od jutrišnjega dne bistveno spremenile in za več dni izboljšale. Za zaključek pa nam dosedanja vremenska faza pripravlja še zadnji udarec, nekakšen višek ob današnjem prehodu izrazite hladne fronte. V prihodnjih urah se bodo namreč vremenske razmere bistveno zaostrile, začele se bodo pojavljati padavine, ki se bodo krepile, možne bodo tudi plohe. Temperature se bodo naglo spuščale in bo prehodno zapihala močna burja. Meja sneženja se bo v popoldanskih urah spustila do nadmorske višine okrog 300 metrov, proti večeru pa lahko do morja. Nekaj ur pred zaključkom padavin bo začelo snežiti tudi na Kraški planoti, malo pred koncem padavin pa predvidoma tudi v Trstu. Naši kraji se bodo predvidoma za nekaj ur lahko znašli kar sredi snežne ujme. Po prehodu fronte, se bodo zvečer razmere umirile, temperatura pa se bo še naprej spuščala. Burja bo deloma popustila, zato bo noč mrzla. Ponekod na Kraški planoti bo lahko nastala poledica. To bo, kot smo zapisali, zaključno dejanje dolgotrajne vremenske faze, ki nas je spremljala s skoraj vsakodnevnimi padavinami, najprej ob mrzlem polarnem zraku, v zadnjih dneh pa s toplo in vlažno ter zelo občutno jugozahodno otoplitvijo. Ničta izoterma se je v nekaj dneh povzpela od nižin nad višino 2500 metrov, zato se je sneg v gorah naglo talil. Odslej bo več časa prevladovalo povečini severno do severovzhodno celinsko vreme, ki nam bo prineslo več jasnine in nižje temperature. Nekaj dni bo nova slika zagotovo suha, v srednjem in daljšem roku pa se morda odpirajo novi zimski scenariji, tudi z morebitnim sneženjem in dolgotrajnejšimi nizkimi temperaturami. V prihodnjih dneh bo nad Atlantikom nastal mogočen anticiklon, ki bo v prihodnjem tednu v svojem središču med Bri- tanskim otočjem in Skandinavskim polotokom presegel 1050 hektopaskalov. Atlantski tokovi za dalj časa ne bodo več vplivali na vreme pri nas, vremenska slika pa bo zadobila najprej severne in nato severovzhodne smernice. Proti nam bo pritekal mrzel in suh celinski zrak. Pred nami je dolgotrajnejše zelo mrzlo obdobje s severnimi do severovzhodnimi vetrovi, pogosto bo pihala burja. Najnižje temperature se bodo občasno tudi pri morju spustile pod ledišče. Ob spustu mrzlega celinskega zraka je možno, da bodo v prihodnjem tednu nad Sredozemljem lahko nastali posamezni cikloni, ki bi lahko prinesli občasne padavine. V pritrdilnem primeru bi s precejšnjo zanesljivostjo snežilo tudi ob morju. Po sedanjih izgledih je ob-čutnejše poslabšanje možno predvsem v drugi polovici tedna. Danes bo pretežno oblačno s padavinami, popoldne bo lahko povsod snežilo, zapihala bo močna burja, temperature pa se bodo marsikje spustile do ledišča. Od jutrišnjega dne do vključno nedelje bo prevladovalo pretežno jasno do zmerno oblačno vreme z nizkimi temperaturami in občasnim zmernim vetrom. Ponoči bo v višjih predelih lahko nastala poledica. Na sliki: še zadnja izrazita vremenska fronta, nato bo več dni prevladovalo suho vreme PISMA UREDNIŠTVU Spoštovani vsi bralci zapisov »forumovcev«! Izjemoma sem se le odločil, da preberem umotvore nekaterih. In zasledil sem, da sem kot župan preprečil zaposlitve 2000 delavk in delavcev v mega zabavišču, da so Američani zapustili Novo Gorico, ker je bila lokalna skupnost (beri občina) proti investiciji itd. Zato me je seveda potrebno odpoklicati s položaja, ki ga zasedam kot poslanec Državnega zbora. V razgovorih okrog megazaba-višča sem zelo malo sodeloval. Sem pa postavil nekaj vprašanj takratnim predstavnikom vlade in tudi načrtovalcem megazabavišča. Dovolite mi, da jih samo nekaj ponovim: kdo bo zgradil stanovanja za delavke in delavce, ki bodo prišli v nove službe; kdo bo zgradil dodatne prostore v vrtcih, šolah, kajti prišle bodo mlade družine, saj stari delavci in delavke niso zaželeni; kdo bo zagotovil nove kapacitete v bolnišnici in drugih zdravstvenih ustanovah, saj bo med deset milijoni obiskovalcev letno( to je bila njihova napoved števila obiskovalcev) nekaj tudi bolnih; kdo bo zagotovil vso infra-strukturo,dodatne velike količine pitne vode, čistilne naprave, prostor za dodatno deponijo odpadkov, dovolj električne energije itd. Saj veste, da se je govorilo o novem Las Vegasu, kazali so nam ogromne stolpnice itd. Postavil sem tudi vprašanje sponzorstva in drugih prispevkov za razvoj športa, kulture itd. Povprašal sem tudi, če so pripravljeni zgraditi ca 10.000 kv. metrov predavalnic za našo univerzo in fakultete v Novi Gorici. Odgovor je bil, »ja, nekaj bomo seveda donirali ...«. Takratno vlado sem vprašal, če so v stanju po hitrem postopku spremeniti namembnost zemljišča na Ajševici, ki je kmetijsko zaščite-no.Odgovora ni bilo. Mnogi so se dogovarjali s figo v žepu, sam sem pa moral skrbeti tudi za to, da bomo »domorodci« še vedno lahko živeli ob velikem igralniškem centru, da bomo v vrtcu in šoli imeli spodoben standard ob mnogih tujcih (problem jezika, kulturnih navad priseljencev), da ne bomo v bolnišnici odklonjeni, ker bodo imeli prednost tisti z denarci, da bomo še vedno govorili »po naše« ob vseh tujcih, ki bodo prali, kuhali, stregli, čistili po novih hotelih. Saj veste, koliko mladih se pri nas odloča za spoštovan in cenjen poklic kuharja, natakarja, sobarice in še katere druge storitvene dejavnosti? Po vseh naštetih dilemah in seveda iskreni želji, da bi prišlo do realizacije načrta ob upoštevanju naštetih in še mnogih drugih razmišljanjih in vedenju, da Las Vegas na Ajševici ne spada v to okolje, je gospa iz ZDA, prijazna in profesionalna, zapustila Novo Gorico in ni mi znano kaj več, razen to, da jih ni bilo več nazaj. Ali pa ja, kaj več ve seveda gospod Boris Nemec, saj je bil vedno prisoten. No, pa tudi to morate vedeti, da mene ni plačeval Har-rah's! Je mogoče koga drugega? Imamo še kaj pozitivnega v sebi, kaj optimizma, dobrih idej? Prepričan sem, da smo vsi delali v dobri veri, da bo iz tega kaj dobrega nastalo. Nismo vedno uspeli, velikokrat pa JA. Vem, da se bo vsul plaz, toda po osmih leti županovanja sem se naučil ločiti dobrohotno kritiko od kriti-zerstva, jamranja, pa tudi prepoznavati žalitve. Žal je tako! Želim vsem lepe praznike in kako že poje tista pesem? Saj po novem, saj po novem letu boljše bo ... Še vedno poslanec, Mirko Brulc Miklavž Spoštovano uredništvo! V PD z dne 7. decembra t.l. berem v naslovu Miklavževanja - Tra- dicionalni praznik po naših vaseh in društvih »Dobri dedek z zvrhanimi vrečami daril za otroke«... V svojem otroštvu sem nestrpno pričakovala sv. Miklavža. Bil je edini, ki me je bogato obdaril z mandarinami, orehi, lešniki in čokolado, kakšno drobno igračko pa kapo, rokavicami in šalom. V šoli so mi povedali, da je to dobrotnik in svetnik sv. Nikolaj, poznan tudi na italijanskem jugu (S. Nicolo di Bari che porta regali agli scolari,) in da imajo v Trstu celo Miklavžev sejem, medtem ko je bil nam bliže Andrejev sejem konec novembra v Gorici. Ko sem študirala v Ljubljani, sem se srečala in spoznala še z Miklavževimi popusti, marketinška domislica, ki naj bi privabila še dodatnih kupcev in potrošnikov v veselem decembru. Bil je že čas privatizacije. In tako nekateri obdarujejo pred božičem (sv. Miklavž), nekateri za božič in pravijo, da jim je Jezušček prinesel darilce pod jelko. Druge pa obišče pred novoletnimi prazniki dobri in radodarni Dedek Mraz, ki ga še posebno dobro poznajo na severu in v socialistično-sovjetskem okolju, ker je bil tam to edini dovoljeni dobrotnik, kot so mi pred dobrimi desetimi leti razlagali v Moskvi. O dobrem dedku, ki naj bi delil darila otrokom na god sv. Miklavža, pa berem letos prvič v PD 7. decembra na 6. strani. Res je, da se časi spreminjajo in mi z njimi, a še vedno velja, da je Cerkev ena, vesoljna in katoliška, da se njena izprijenost ni v stoletjih bistveno spremenila, o tem pa da bi imel Miklavž vnuke, res prvič berem. Z veseljem bi v vašem cenjenem dnevniku vseh Slovencev v Italiji brala tudi razpored nedeljskih slovenskih svetih maš po župnijah v tržaški škofiji in goriški ter videmski nadškofiji. Mogoče bi se to lahko zgodilo že za »Befano«? Z odličnimi pozdravi, Magdalena Pahor Vodnik po učni poti Iz dopisa Zulejke Paskulin, ki je bil objavljen 7. decembra, se ne razume prav jasno, kaj je narobe z Učno potjo Nabrežina. Predvsem naj pojasnim, da nima društvo Igo Gruden nič pri tem. Gre za projekt, ki ga je pred desetimi leti hvalevredno izdelala nižja srednja šola Igo Gruden. Za njim stoji triletno delo (1999-2002) mentorjev, dijakov, osebja in predvsem takratnega ravnatelja prof. Zvonka Legiše. Ko so letos Vodnik po Učni poti Nabrežina ponatisnili, so iz njega izrezali prav Predgovor/Pre-fazione, ki govori o opravljenem delu, od začetne ideje do realizacije tabel, zgibanke, dokumentarca, učnih listov in dvojezičnega Vodnika. Tam so našteta tudi imena profesorjev, ki so to dodatno delo rade volje opravili. Namesto tega je v novi izdaji le uvodna beseda sedanjega ravnatelja s sliko. In to se zdi vsem čudno, kajti v ponatisih navadno kaj popravimo in kvečjemu razširimo. Režemo pa ne. Vera Tuta Kras Beseda kras ima danes v slovenskem jeziku tri pomene.Pisana z veliko začetnico(Kras) pomeni pokrajina med Tržaškim zalivom,Goriškim poljem,Vipavsko dolino, Pivko in Brkini. Z malo začetnico pa pomeni kamnito ozemlje .Iz strokovnega vidika pa je beseda kras pridevnik za točno določene lastnosti ozemlja.(ja-me,apnenec,brinje,burja...). Mislim, da se vsi prebivalci Krasa v tržaški pokrajini,od Gročane do Nabrežine, lahko počutijo del Krasa, oziroma prebivalci na kamnitem ozemlju s točno določenimi lastnostmi, oziroma KRAŠEVCI. Torej že geografska slika oziroma narava določa da je ta prostror enotno,homogeno ozemlje. V preteklosti (katero je bolje ne obujati;gledajmo raje na prihodnost) se je to geografsko homogeno ozemlje večkrat ločilo. Na to se je človek-KRAŠEVEC navadil. Nudi pa se temu človeku enkratna možnost: ZDRUŽITEV KRASA. Ob tej priliki (referendumu) bomo lahko spoznali koliko so kraševci umni in enotni. Moj poziv gre predvsem zgoni-škim, repenskim in devinsko-nabre-žinskim kraševcem. Naj ne ostajajo privilegiranci, oziroma manjšina v manjšini, pač pa naj podprejo to edinstveno priložnost. V kraški zemlji videti ves svet: v njivah življenje, v ogradah sproščenost, v vinogradih veselje, v brinju zdravje, v skalah kljubovanje, v stezah iskanje, v gmajni trpljenje, v borih pesem v tolažbo za trenje, ki bode v srce! (A. Miklavec) Res se v kraški zemlji vidi ves svet, upam le, da ob tej priložnosti (združitev Krasa) ne bomo potrebovali "borov v tolažbo za trenje, ki bode v srce." Peter Primosi 6 Četrtek, 9. decembra 2010 AVTOMOBILI / politika - Napetosti pred »usodnim« 14. decembrom Finijevi pristaši ne izključujejo možnosti nove Berlusconijeve vlade Napolitano: Nisem prerok in ne vem, kaj se bo zgodilo - Poslanci SVP se bodo vzdržali RIM - Silvio Berlusconi lahko sestavi novo vlado, a mora odstopiti pred 14. decembrom, ko bo parlament odločal o zaupnici njegovi vladi. V pričakovanju »usodnega« torka je gibanje Prihodnost in svoboda (FLI) predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija prišlo na dan z novim predlogom, ki že ustvarja nove ugibanja, napovedi in polemike. Ministrski predsednik je doslej vedno trdil, da ne namerava odstopiti, tudi v prepričanju, da bo v torek dobil zaupnico. Sedaj se premier utegne premisliti, njegovi sodelavci pa medtem preštevajo poslance, ki bodo podprli zaupnico. V senatu Berlusconi nima teh problemov, saj ima desna sredina v Palači Madama še kar solidno večino. Poslanca Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Siegfried Brugger in Karl Zeller sta včeraj napovedala belo glasovnico o zaupnici, potem ko sta bila doslej formalno v opoziciji. Za takšno zadržanje ju je prepričal minister Roberto Calderoli, Berlusco-nijeva stranka pa računa tudi na belo glasovnico, če že ne na vzdržanje nekaterih poslancev mešane skupine in celo stranke Italije vrednot. Finijevi pristaši so vseeno prepričani, da Berlusconi v poslanski zbornici ne bo prejel zaupnice in bo moral posledično odstopiti. V tem primeru bi o usodi vlade, parlamenta in najbrž tudi zakonodajne dobe odločal predsednik republike Giorgio Napolitano. Tudi včeraj je državni poglavar spet pojasnil, da ni prerok in da ne more napovedati dogajanj v parlamentu. Na Kvi-rinalu so za sedaj zadovoljni, da je senat dokončno odobril finančni zakon, ki bo še kar zaščitil državno blagajno pred morebitno vladno krizo. Napolitano je vsekakor večkrat dejal in ponovil, da bi vladna kriza prizadela ugled Italije v mednarodni javnosti in na splošno ošibila njeno vlogo na go-spodarsko-finančnem prizorišču. Fini je včeraj pojasnil, da njegovo gibanje, ki je dejansko že stranka, ne bo sklenilo političnega zavezništva z Demokratsko stranko. Ni pa izključeno, da bo FLI v skrajnem primeru podprlo neke vrste institucionalno vlado, ki bi tako ali drugače uživala podporo aktualne levosredinske opozicije. To je eden od možnih rimskih scenarijev, gotovo pa ne edini. Silvio Berlusconi in Giorgio Napolitano med nedavnim srečanjem na Kvirinalu ansa raziskava - Po ugotovitvah Bankitalie Pet odstotkov družin ne more vračati stanovanjskih posojil RIM - V Italiji je leta 2007 natanko 13,1 odstotka družin najelo posojilo za nakup ali popravilo stanovanja oz. hiše. Kar 5 odstotkov teh - se pravi 0,65 odstotka vseh družin - pa ni bilo v stanju redno vračati posojil. Tako ugotavlja raziskava, ki sta jo izvedli strokovnjakinji italijanske centralne banke Banca d'Italia Silvia Magri in Raffaela Pico. Pri tem sta uporabili podatke evropskega statističnega zavoda Eurostat za leto 2007, se pravi za obdobje tik pred izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize. Raziskava je ugotovila, da je Italija s tega vidika v evropskem merilu v sorazmerno slabem položaju. Raziskava je namreč poleg Italije vzela v poštev še šest drugih evropskih držav, in sicer Veliko Britanijo, Francijo, Finsko, Nizozemsko in Irsko. Izkazalo se je, da ima težave pri vračanju stanovanjskih posojil toliko družin kot v Italiji le še v Španiji. Magrijeva in Picova sta poleg tega ugotovili, da je v Italiji izrazita povezava med višino obresti na posojilo in kreditnim tveganjem, se pravi tveganjem, da dolžnik ne bo mogel ali hotel delno ali v celoti vrniti posojila. Drugače rečeno, italijanske banke so zelo previdne pri nudenju posojil, saj izvajajo dokaj strogo selekcijo pri določitvi družin, katerim nudijo stanovanjsko posojilo, poleg tega pa tudi finančno manj zanesljivim družinam nudijo posojilo po izrazito dražjih pogojih. V Piemontu etični kodeks deželnih politikov TURIN - Predsednika deželne vlade in deželnega sveta Piemonta Roberto Cota in Valerio Cattaneo sta v torek kot prva podpisala etični kodeks, ki bo v bodoče obvezoval vse podpisnike, da etično neoporečno opravljajo svoje politične funkcije. Etični kodeks lahko podpišejo deželni odborniki, deželni svetniki, kandidati na deželnih volitvah in deželni voditelji političnih strank. 5 tem se obvežejo, da bodo spoštovali vrsto načel, ki gredo od finančne prozornosti do prepovedi zaposlovanja ožjih sorodnikov in prepovedi prevzemanja funkcij, ki bi lahko porajale konflikt interesov. Podpisniki, ki bi kršili kodeks, bi morali zapustiti svoje funkcije. Podpis kodeksa je prostovoljen, a deželna uprava Piemonta namerava objaviti imena podpisnikov pa tudi tistih upravičencev, ki kodeksa ne bodo podpisali. Božično drevo in jaslice v vsaki drugi družini RIM - Skoraj vsaka druga družina bo letos na svojem domu postavila božično drevo in jaslice. Tako izhaja iz javnomnenjske raziskave, ki jo je tržaška agencija SWG opravila za vsedržavno združenje trgovcev Confesercenti. Po podatkih raziskave bo letos 44 odstotkov družin okrasilo svoje domove z obema omenjenima božičnima simboloma, 3 odstotkov več kot leta 2008, vsaj z enim pa 87 odstotkov družin. Kar zadeva božična darila, pa so Italijani po izsledkih raziskave še precej zadržani. Moški nameravajo letos podariti povprečno po 6 daril, eno manj kot lani, ženske pa naj bi bile nekoliko bolj radodarne. Ultralahko letalo padlo na avtobusno remizo RIM - Včeraj popoldne se je v Rimu pripetila nenavadna nesreča. Ultralahko letalo je iz neznanih vzrokov strmoglavilo na avtobusno remizo podjetja ATAC v Ul. Grottarossa. Letalo je ob padcu zgorelo in v plamenih je umrl pilot na njem. Ogenj pa je zajel tudi halo mehanične delavnice, tako da je nastala velika škoda. Zaradi prazničnega dne je bilo v remizi malo ljudi. Verjetno tudi zaradi tega ni bilo drugih žrtev ali ranjenih. Na kraj nesreče je takoj prišla policija in uvedla preiskavo. Za zdaj ni znano, kaj je botrovalo nenavadni nezgodi. vreme - Italijanski polotok razdeljen na dvoje Na severu zaradi snega zaprta prelaza Na Siciliji se ob visokih temperaturah kopajo RIM - Italija je z vremenskega vidika razdeljena na dva dela. Medtem ko sta na severu države zaradi nevarnosti snežnih plazov zaprta dva prelaza, se na Siciliji zaradi nenavadno visokih temperatur ljudje kopajo v morju. Zaradi snega zaprta prelaza sta Giau in Fedaia v Venetu. Sploh je v Dolomitih zaradi poledice promet otežkočen. V nižinskih krajih pa dežuje in nalivi bi lahko povzročili zemeljske plazove. V deželi Emiliji Romagni so izdali opozorilo za reki Secchia in Parma, ki grozita, da bosta prestopili bregove. Dva mostova na Secchii sta zaprta. Hude nevihte so prizadele tudi druge severne dežele. Izruvano drevo je v Liguriji ubilo prometno policistko. Gre za 43-letno Terezso Marcocci, na katero je zgrmela težka veja, ko je včeraj okrog 3. ure zjutraj v kraju Fornola pri La Spezii sodelovala pri ugotavljanju dinamike neke prometne nesreče. Obilne padavine so včeraj zabeležili tudi v srednji Italiji, zaradi česar so narasli vsi vodotoki. Civilna zaščita še vedno pozorno nadzoruje Tibero, tudi na območju Rima. Kot uvodoma rečeno, pa je na jugu Italije skorajda poletno. To velja še zlasti za Sicilijo, na kateri beležijo temperature zraka odločno nad sezonskim povprečjem. Živosre-brni stolpec je včeraj v Palermu dosegel 27, v Catanii pa 25 stopinj Celzija. In tako so bile morske plaže marsikje polne. Večina ljudi se je sončila, nekateri pa so se tudi kopali, čeprav je morska voda sorazmerno hladna. Aosta pod debelo belo odejo ansa ob prazniku brezmadežne Benedikt XVI. v Rimu s tradicionalno molitvijo odprl božično sezono RIM - Papež Benedikt XVI. je včeraj v Rimu odprl božično sezono. Papeža je ob prazniku brezmadežnega spočetja, ki je v Italiji dela prost dan, med tradicionalno molitvijo k devici Mariji na trgu pod Španskimi stopnicami v Rimu spremljalo več tisoč ljudi. Papež je na trg prispel iz Vatikana v svojem znamenitem papamobilu. Ob poti so ga pričakali številni verniki in turisti. Papež je na trgu ob vznožju slovitih Španskih stopnic pokleknil in molil pod kipom device Marije. »Hvala ti, brezmadežna Mati, ker si vedno z nami,« je dejal papež. »Vedno bdi nad našim mestom, tolaži bolne, opogumi mlade, podpri družine. Daj nam moči, da bomo lahko zavrnili zlo v vseh njegovih oblikah ter da bomo izbrali dobro,« je še dejal papež. Papež je z včerajšnjim obiskom Rima tako začel božično sezono. V naslednjem mesecu ga čakajo še maša na božični večer, božični nagovor, novoletna večernica ter slovesni bogoslužji 1. in 6. januarja. Papež Benedikt XVI. 8. december - Škofov nagovor ob prazniku brezmadežnega spočetja »Potrebujemo čudež, da bomo spet zaupali vase« Tradicionalni blagoslov ob Marijinem kipu na Garibaldijevem trgu Po hudi gospodarski krizi, ki je prizadela tudi naše mesto, potrebujemo čudež, da bomo spet zaupali vase, v sočloveka in bodočnost. S temi besedami se je tržaški škof Giampaolo Crepaldi priporočil Mariji ob včerajšnjem obha-janju praznika brezmadežnega spočetja. 8. december je namreč v katoliškem koledarju dan, ko se verniki spominjajo verske dogme, da je bila Kristusova mati brezmadežno spočeta in torej obvarovana izvirnega greha: bog je njeno dušo ustvaril čisto, zato je lahko kasneje postala mati Jezusa Kristusa. Vsak 8. december se pod zlatoru-menim kipom matere božje na Gari-baldijevem trgu zberejo verniki. Pod visok kamnit podstavek položijo cvetje, na njegov vrh pa s pomočjo visoke lestve obesijo vence. Na častni straži so stali občinski redarji. Včeraj so nekaj pred 12. uro pod kipom donele molitve v italijanščini in latinščini, verniki so zapeli nekaj Marijinih pesmi. Prisluhnila sta jim tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in občinski odbornik Carlo Grilli. Točno ob 12. uri pa je prisotne nagovoril tržaški škof Giam-paolo Crepaldi. Škof je prosil, naj se iz src vernikov dvigne sočutje do tržaških družin in otrok, ki so se znašli sredi materialnih in moralnih težav. Marijo je prosil, naj prevzame pod svoje okrilje naše mesto, naj mu bo mati in mu dodeli posebno milost, da bo sposobno z zaupanjem zreti v bodočnost. Potrebujemo čudež, da bomo ponovno verjeli vase, da bomo zaupali bližnjim in Množico vernikov pod Marijinim kipom je nagovoril tržaški škof Giampaolo Crepaldi kroma bodočnosti, je dejal škof in ob razlogih za potrtost ob gospodarski krizi omenil tudi nekatere »bolj ali manj dostojanstvene dogodke« ... Vse prebivalce je pozval, naj z občutkom odgovornosti delajo za dobrobit mesta in skupnosti, ki v njej prebiva. (pd) leva sredina - Soočenje Cosolini, Andolina in Metz o usodi Trsta V Novinarskem krožku (Korzo Italija 13) bo danes ob 17.30 soočenje med Marinom Andolino, Robertom Cosolini-jem in Alessandro Metzom o evropski prihodnosti Trsta, če sploh ta bodočnost obstaja. Kandidati na nedeljskih primarnih volitvah v levi sredini bodo gostje združenja Dialoghi Europei. Trije kandidati bodo jutri sodelovali na podobnem srečanju, ki ga prireja združenje Bruno Pincherle. Srečanje (vodil ga bo Gabriele Pa-strello) bo ob 17. uri v dvorani Tessitori deželnega sveta na Oberdanovem trgu. Leva sredina bo svojega tržaškega županskega kandidata izbrala v nedeljo na notranjih volitvah, ki bodo med 9. in 21. uro. Volilno pravico imajo volilke in volilci tržaške občine, poleg njih pa tudi občani, ki so dopolnili 16 let, ter priseljenci iz drugih držav s stalnim bivališčem v Trstu. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 9. decembra 2010 1 7 APrimorski ~ dnevnik opčine - Demokratska stranka »Kras pepelka tržaške Občine« Popolna podpora Robertu Cosoliniju Niz srečanj Demokratske stranke na temo primarnih volitev se je zaključil z razpravo na sedežu strankinega vzhod-nokraškega krožka (foto KROMA). Številno občinstvo je uvodne besede tajnika krožka Uroša Korena in zaključne misli kandidata za tržaškega župana Roberta Cosolinija obogatilo z razpravo, v kateri so prišla na dan negodovanja in razočaranje kraškega prebivalstva nad dosedanjo tržaško upravo, ki je ta del ozemlja popolnoma zanemarila. Koren je v uvodnem posegu izpostavil pomen nedeljskih primarnih volitev, ki so kljub potencialni kritičnosti, ki jo uvaja neposredno soočanje med kandidati, inovativen postopek po katerem se upravitelje določa ne samo v strankarskih tajništvih, ampak tudi preko neposrednega sodelovanja volilcev. In Kras mora v tem primeru postati aktivni element, odprta vrata do sosednih teritorijev. Ne obroben člen torej, ampak ključni akter preporoda Trsta. Razprava je dala poudarek predvsem odprtim problemom Krasa iz različnih zornih kotov: negotovosti o rajonskih svetih (Milkovič), razočaranju o besedičenju upraviteljev okoli nove zdravstvene izpostave, o kateri se ne govori več (Cola), o obubožanju življenjskih pogojev na Opčinah zaradi nesmotrne urbanizacije (Crismani), o potrebi po dialogu, ki ga je s Krasom vzpostavila llyje-va uprava za razliko od današnje (Mon-teleone, Nabergoj, Simič), o pomanjkanju socialne oskrbe na Krasu (Guglielmi), opustošenju Padrič, ki so izgubile identiteto (Kalc), razlikah med uslugami, ki jih nudijo manjše občine in tržaška, čeprav je slednja dosti dražja in o premajhni pozornosti do domačega podjetništva (Grgič), o pomanjkanju strategije za naslednjih 20 let in pogojev za mlade, ki morajo iskati delo drugod (Iscra, Saviano). Cosolini je srečanje zaključil s predstavitvijo metodologije, še prej kot detajlnega programa, s katerim predstavlja svojo kandidaturo. Spomnil je, da so pobuda o vprašalnikih in številna srečanja na terenu del postopka, po katerem bo program, ki ga bo pripravil on pa tudi cela koalicija, sad soočanja in pripomb volivcev. Vse skupaj mora nujno sloneti na čutu skupnosti in vzajemnosti, ki naj bi odpravil dosledno razkrajanje družbenega tkiva, ki je sad desnosredinske uprave mesta (in dežele in države). Mesta, ki ni samo nabrežje, kot bi zgledalo po delovanju sedanje uprave, ampak tudi posamezni rajoni in kraški teritorij, ki so bili vsi popolnoma zanemarjeni. dolina - V dvorani občinskega sveta predstavitev desetega »oljčnega koledarja« Pod (tisočletnimi) oljkami v Bregu Fotografije najstarejših oljk v enajstih sredozemskih državah je posnela Jasna Pangerc - Ob oljki-rekorderki s Krete tudi domača oljka iz Martinjevca pod Borštom Predstavitev koledarja Pod oljkami v Bregu v dvorani dolinskega občinskega sveta kroma V bližini mesta Hamija na Kreti raste ogromna oljka. Bogato razkošna je bila, še preden je Homer začel pesniti svojo Iliado, saj ji pripisujejo častitljivo starost od tri do štiri tisoč let. Ta svetovna naravna znamenitost bogati letošnji koledar Pod oljkami v Bregu 2011, ki so ga včeraj predstavili v dvorani dolinskega občinskega sveta. Oljko je s svojim fotografskim aparatom ovekovečila Jasna Pangerc, avtorica tudi vseh ostalih fotografij letošnjega že desetega breškega »oljčnega koledarja«. Njegova poanta so prav stare, sto in tisočletne oljke na območju Sredozemlja. Pangerčeva jih je poiskala v enajstih državah. Slovenijo »zastopa« 400-letna oljka iz Padne, Hrvaško 1.600-let-na oljka na Brionih, Črno goro oljka pri Starem Baru (kakih 2 tisoč let). Sledijo oljke-rekorderke iz Bosne in Hercegovine (v Čapljini), iz Turčije, Tunizije, Španije, Francije in Grčije (že omenjena absolutna rekorderka s Krete), medtem ko zastopata Italijo dve oljki: tisočletna s Sicilije in domača, mnogo mnogo mlajša oljka iz Martinjevca pod Borštom. Poleg koledarja so si lahko udeleženci predstavitve ogledali tudi vrsto fotografij, ki jih je fotografka posnela na svoji sredozemski turi od oljke do oljke. Koledar je izdal Odbor za ovrednotenje ekstradeviškega oljčnega olja tržaške pokrajine v sodelovanju z dolinsko občino, tržaško trgovinsko zbornico, vsedržavnim združenjem Mesta olja ter pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst. Uredil ga je - desetič zapovrstjo -Boris Pangerc, ki je na predstavitvi najavil, da je to bilo njegovo zadnje ured-nikovanje. Dolinska županja Fulvia Premolin je opozorila na pomen oljkarstva kot pomembne proizvodne stvarnosti v občini; predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je zagotovila, da bo njena ustanova še nadalje podpirala domače vse bolj kakovostno oljkarstvo, koledar pa je Luigi Caricato, novinar in oleolog, eden največjih izvedencev za oljke in olje v Evropi. Predstavitev so zvočno zaokrožile pesmi Okteta Škofije. 8 Četrtek, 9. decembra 2010 AVTOMOBILI / šolstvo - V okviru vsedržavnega načrta za znanstvene diplome Na zavodu Stefan tudi kemija za nižješolce Prijavljenih je približno štirideset učencev drugega letnika NSŠ Srečka Kosovela Izobraževalni zavod Jožefa Štefana je, skupaj z zavodom Kennedy iz Pordenona, edina višja srednja šola v Furlaniji-Julijski krajini oz. na Tržaškem, ki je pristopila k večletnemu načrtu za znanstvene diplome, ki ga italijansko ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje vodi v sodelovanju z univerzami in združenjem industrialcev in katerega cilj je krepiti znanstveno kulturo ter ohraniti oz. povečati vpis študentov na znanstvene fakultete, kot so predvsem kemija, fizika, matematika in vede o materialih, poleg tega pa še krepiti povezavo med šolo, univerzo in svetom dela. Načrt, ki je zaživel že v obdobju 2005-2008, je namenjen predvsem dijakom višjih srednjih šol, katerim naj se nudi priložnost poznavanja tematik, problemov in postopkov, ki so značilni za znanstvene vede, poleg tega pa naj se jim nudi tudi možnost samopreverjanja, med cilji pa je tudi izpopolnjevanje profesorjev. V okviru načrta za obdobje 2009-2012 pa se poudarja tudi posodobitev vsebin in metodologij učenja oz. poučevanja znanstvenih predmetov tudi upoštevajoč nove vsedržavne smernice za osnovne in nižje srednje šole. Prav tu se vključuje tudi zavod Štefan, ki je skupaj s Fakulteto za kemijo Univerze v Trstu pomislil na dveletni projekt približevanja kemije učencem drugega in tretjega letnika nižjih srednjih šol, katerega prvo srečanje je potekalo v torek popoldne v prostorih začasnega sedeža zavoda Stefan na Vrdelski cesti, kjer so profesorji in dijaki smeri za okoljske biotehnologije radovednim nižješolcem orisali značilnosti kemije, na sporedu pa so bile tudi laboratorijske vaje. Gre za pilotni projekt, ki ga zavod letos nudi približno štiridesetim prijavljenim učencem drugega letnika Nižje srednje šole Srečka Kosovela (gre za učence 2.A in 2.B razreda openskega sedeža in za učence 2. razreda proseškega sedeža). Ti se svetu kemije približajo v okviru pravega tečaja, ki poteka po programih, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Prijavljeni učenci imajo tako na voljo eno uro teoretskega pouka kemije na teden, kateri je treba dodati še laboratorijske vaje (slednje sicer niso obvezne) v okviru štirih srečanj po tri ure in pol. V kemijskem laboratoriju zavoda Stefan je bilo v torek vse živo kroma srečanje - Praznovanje »deklet z učiteljišča« 35-letnica mature Na slovesni, jubilejni večerji na Proseku so udeleženke obujale spomine na pretekla leta Letos mineva 35 let odkar smo diplomirale na »učiteljišču«. Čeprav nas je bilo na srečanju malo, smo se vse dobro ujemale, veliko klepetale in vedno lepo imele. Občasno se še vedno srečujemo, letos pa je bila večerja kar se da slovesna, saj smo praznovale pomemben jubilej. Zbrale smo se na Proseku in se ob slastni večerji spominjale preteklih let. Na fotografiji: Mirella, Evelina, Lidia, Marisa S., Marisa S., Rossana, Alenka in Marisa D. ul. valerio - Usad včeraj ob 13.30 Nad Sv. Ivanom se je usul zid Usadu je botrovalo obilno deževje - Poseg tržaških gasilcev, mestni redarji so ogradili ovirano cestišče Nov usad na Tržaškem. Po torko- Prizorišče usada v Ul. Valerio kroma vem plazu pri Sv. Ani je včeraj popoldne zgrmel na cesto obcestni zid v Ul. Valerio nad območjem nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Približno ob 13.30 se je usul del kamnitega obcestnega zida in z zemljo delno zasul del cestišča Ul. Valerio. Tako je bil promet po tej ulici v smeri proti mestu močno oviran. Na kraj so prihiteli tržaški gasilci, ki so pod vodstvom vodje ekipe Adrianom Armocido pregledali pobočje, da bi ugotovili vzroke nesreče. Po vsej verjetnosti je tudi v tem primeru, kot v primeru usada pri Sv. Ani, »odgovorno« za usad slabo vreme, predvsem dež, ki je namočil zemljo, da je s svojo težo pritisnila na očitno že majavi kamniti zid in ga prebila, da se je usul na cesto. Tržaški mestni redarji so ogradili ta odsek ceste, po katerem je bil od včeraj popoldne možen le izmenični promet. Nesreča vsekakor ni povzročila velike škode. La citta dei venti Veita Heinichena in Ami Scabar V knjigarni Minerva (Ulica San Nicolo) bo drevi ob 18. uri novinar Pierluigi Sabatti predstavil knjigo Trieste - La citta dei venti Veita Heinichena in Ami Scabar. Za glasbeno kuliso bo poskrbel saksofonist Piero Purini, medtem ko bo Matej Lupinc ponudil svoja vina, Ami Scabar pa nekaj kulinaričnih dobrot. Knjiga o težavah ločenih parov Deželno združenje ločenih staršev vabi drevi v kavarno San Marco, kjer bodo ob 20.30 predstavili knjigo Danieleja Dameleja »Vola figlio mio«. V novem knjižnem delu, ki ga je izdala založba Minerva, se Damele poglablja v odnose do otrok, ki že vrsto let doživljajo ločitev staršev. Tržaški novinar se v svojem delu posveča tudi potrebi po podpori staršev v ključnih letih odraščanja. Zaslužke ob prodaji knjige bodo namenili v dobrodelne namene, in sicer Fundaciji Tommasino Bacciotti. O tržaškem povojnem vprašanju Deželni zavod za zgodovino osvobodilnega gibanja FJK (IRSML) prireja danes ob 16.45 v veliki dvorani liceja Dante Alighieri (Ul. Giustiniano 3) debatno srečanje Il secondo Irredentismo, ki bo posvečeno tržaškemu povojnemu vprašanju. Posegla bosta predstavnika zavoda IRSML Roberto Spazzali in Diego D'Amelio. Zločini in okusi Mednarodno kulturno združenje Palačinka vabi na tridnevni niz Zločini in okusi oziroma niz treh enogastronomskih vdorov v včerajšnji Trst. Tekste in režijo je podpisal Andrea Orel, v predstavi pa bodo nastopali Petra Bla-škovič, Valentina Rivelli in Paolo Fagiolo, medtem ko bo na harmoniko igral Carlo Moser. Prvi vdor bo na sporedu jutri v restavraciji Daneu (Opčine - Dunajska cesta 76, tel.040-211241), drugi v soboto v gostilni Mario (Draga, 040/228193), zadnji pa pri gostilni Il Pettirosso (Križ, 16, tel.040/220619). Vsak večer se bo začel ob 20. uri. Svojo udeležbo na predstavi oz. večerji je potrebno predhodno rezervirati na telefonski številki izbrane restavracije. Pobuda Teran in rdeča vina Krasa Konzorcij za zaščito vin DOC Kras prireja od 16. do 19. decembra za ljubitelje žlahtne kapljice pobudo Teran in rdeča vina Krasa. Štiridnevno dogajanje se bo začelo z dnevom za novinarje - srečanjem z Auroro Endrici, v ostalih dneh pa bo lahko vsakdo na Borznem trgu degustiral, spoznal in kupil vina vinarjev s tržaškega, goriškega in slovenskega Krasa. Ob vinu pa bodo na voljo tudi tipični kraški proizvodi - pršut, sir, ekstradeviško oljčno olje in med. Zasežen ribji plen v dobrodelne namene Pristaniška kapitanija je v noči na sredo v pristaniških vodah zasačila ribiški čoln, ravno v trenutku, ko je posadka na krov privlekla 200 metrsko mrežo. Kapitana čolna je doletela denarna kazen, mrežo so agenti zasegli, ujete ribe pa so darovali malim gostom neprofitne organizacije Fundacije Luchetta Ota D'An-gelo Hrovatin. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 9. decembra 2010 1 7 slovensko stalno geledališče - Gostovanje Gledališča Koper Boris Kobal in Gojmir Lešnjak zabavala tudi tržaško publiko Veliko zanimanje za Poslednjega termina(l)torja - V soboto enkratno gostovanje ljubljanske Drame Da bi javnost prepričal, da je papež še živ, mu je Stanko v roke položil izvod Primorskega dnevnika miela - Ti amo e ti amero per sempre Grenka in srhljiva zgodba o nasilju v družinskem krogu Razvoj brez napredka - taka je današnja družba, ki se stalno spreminja in hkrati nazaduje v skoraj barbarske sheme. Iz razmišljanja o usodni involuciji sta Laura Bussani in Ivan Zerbinati (na fotografiji) ustvarila svoj štiriročni gledališki prvenec, predstavo, ki sta jo napisala (s sodelovanjem Stefana Don-gettija), režirala in premierno izvedla konec novembra v gledališču Miela v Trstu. Produkcija zadruge Bonawen-tura ni komedija, saj je nastala na pobudo Pokrajine Trst ob dnevu ozaveš-čanja o problematiki nasilja nad ženskami in verjetno sta se igralca s tem izzivom otresla klišeja komičnosti, ki ju zaznamuje zaradi večletnega in uspešnega sodelovanja s kabaretsko skupino Pupkin Kabarett. Ti amo e ti amero per sempre je enodejanka, ki prikazuje srhljivo zgodbo iz vsakdana italijanske province, odlomek črne kronike, katere se mediji in ljudje pohlepno in včasih neokusno hranijo do nasičenja. Tudi ta element se pojavi v tekstu, ki v prvi vrsti pripoveduje eno od mnogih zgodb o nasilju v družinskem krogu. Onkraj zaprtih domačih zidov se skrivajo vaški prazniki (za sprostitev, oddih, izživljanje), zabava ob tipičnih dobrotah in vrtiljakih na sejmu, obsedenost z lepo postavo, puhli televizijski vzorniki, radovednost sosedov, vsiljivost televizije, ki ob policijskih preiskavah drega v zasebnost protagonistov tragedije. Moški izgine in zapusti ženo ter sina s posebnimi potrebami. Njegov motor s kapljami krvi daje slutiti, da je prišlo do nasilne smrti, krivca pa od nikoder. Srhljiv zaključek družinske kriminalke je kruto presenetljiv - nesumljiv sin se naposled izkaže za materinega maščevalca, ki je v tišini in izolaciji skrivala resnico o odnosih z možem in zafru-strirano zamolčala svoja čustva. Predstava je preprosta, direktna in takoj prehaja k bistvu z minimalnim razvojem dogodkov, prikazuje in pripoveduje zgodbo z majhno gledališko nadgradnjo, z efektom nenavadnega, sklepnega odkritja in z nekaterimi simboličnimi podobami, ki se razvijajo okrog poročne obleke (inštalacijo je izdelala Blinda De Vito), ki je najprej spomenik neizpolnjenih poročnih obljub, za odraslega otroka pa varni šotor, v katerem poteka samotno življenje tihega opazovalca. Igralca odigrata vloge pro-tagonistke, njene prijateljice neofemi-nističnega kluba, sina in banalno povprečnega prijatelja očeta, ki uteleša nazadnjaško, žal še razširjeno moško mentaliteto v odnosu do žensk. Kreacije so kredibilne, prepričljive, pred- vsem pa neizumetničene tako v pato-su žene, ki vsak večer čaka izginulega moža s toplim obrokom, kot v tipizaciji sebičnega in grobo stereotipnega prijatelja ter psihično motenega sina. »Vsaka hišica ima svoj križ,« si po starem italijanskem pregovoru ponavlja protagonistka te grenke pripovedi, ki vabi k odpovedi »tradicionalni« podrejenosti ženske, ki so jo prejšnje generacije priporočale mlajšim, da bi se vsaka družina od zunaj kazala kot »normalna». Sprejem publike je bil zelo dober na obeh ponovitvah predstave z neposredno, nepretenciozno jasno govorico in sporočilom. (ROP) narodni dom - Jutri ob 17. uri Priznanja in darilo najbolj strastnim bralcem Z novinarjem Ervinom Hladnikom Milharčičem se bo pogovarjal Peter Verč Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic (20. novembra) se je zaključila pobuda Primorci beremo, h kateri je letos prvič pristopila tudi Narodna in študijska knjižnica iz Trsta, jutri pa bo ob 17. uri v Narodnem domu sklepno dejanje - podelitev priznanj bralcem, ki so prebrali predpisano število šestih knjig. Od junija dalje so si obiskovalci knjižnice izposojali dela, ki so jih izbirali med 54 knjigami proze in 10 pesniškimi zbirkami pretežno sodobnih slovenskih piscev. K pobudi je na Tržaškem pristopilo 31 bralcev, uspešno pa so jo zaključili v dvajsetih. Skupno so prebrali dvesto knjig iz seznama, na jutrišnjem srečanju pa bodo prejeli priznanja in knjižno nagrado. Njim na čast bo potekala zaključna prireditev v Narodnem domu, na katero so organizatorji povabili novinarja Ervina Hladnika Milharčiča, avtorja knjige Pot na Orient, ki je pri Tržača-nih vzbudila precejšnje zanimanje. Z njim se bo o knjigi in še o marsičem pogovarjal Peter Verč. Ervin Hladnik Milharčič je Primorec, Novogoričan, ki ima svoje korenine tudi na Tržaškem. Trenutno živi v Ljubljani, njegova poklicna pot pa ga je popeljala v mnoge države in kontinente, od Severne Irske, Nemčije, Italije pa do Avstralije, Afrike, ZDA in Bližnjega vzhoda. Piše za slovenske in tuje medije. Za svoje delo je prejel več nagrad. Kot pozorni opazovalec dogajanja se ne zadovolji s površnim nizanjem dejstev, ampak hoče razumeti dinamiko in ozadje dogodkov. To pride do izraza tudi v njegovi knjigi Pot na Orient, v kateri se sooča s problematiko bližnjevzhodnih konflik-tnih situacij, z odnosi med manjšinami in večinami, z verskimi in drugimi funda-mentalizmi. Razlage išče tudi v stiku s preprostimi ljudmi, ki živijo na tem območju, njegove ugotovitve in razmišljanja pa nikakor niso enostranska ali preprosto črno-bela. Zato se je prirediteljem večera zdelo primerno, da povabijo medse pisca, ki so mu blizu meje in zapleten položaj, ki nastane v stiku med različnimi kulturami, religijami in državami. Tržaški Slovenci ostajajo navezani na Borisa Kobala in njegov humor. Potrditev smo dobili v torek zvečer, ko je poln Kulturni dom sprejel enkratno gostovanje predstave Poslednji termina(l)tor, v kateri sta nastopila Boris Kobal in Gojmir Lešnjak-Gojc. Nagradno predstavo za podporne abonente Slovenskega stalnega gledališča si je ogledalo veliko ljudi, tudi takih, ki niso redni obiskovalci slovenskega gledališča. Z glasnim smejanjem in navdušenim ploskanjem so spremljali dogajanje v zamejskem stanovanju Stanka Škerjanca-Scherianija, v katerem se je nepričakovano znašel papež Celestin VI, nekoč poznan tudi z imenom Ivan Vinodolski ...ali John Wine. Iz poročanja radia Slovenija izvemo, da je v Trst prišel zato, da bi blagoslovil nov plinski terminal v Žavljah. Med papežem, ki je »pobegnil« pred vatikanskimi spletkami, in večnim idealistom, ki se preko svojega svobodnega radia Juriš bori za pravice slovenske manjšine, se splete prijateljstvo. Fanatični Stanko, ki ostaja zakoreninjen v duhu NOB, postopoma spoznava nelahko življenje papeža, ki nima v resnici nobene politične avtonomije in moči. Cerkveni dostojanstvenik, ki je sposoben tudi ironije na račun Cerkve, pa odkriva zamejske spletke, neizpolnjene obljube italijanske države in preziranje slovenske ... Med raznimi radijskimi spoti (na radiu Juriš oglašuje sicer samo družina Šker-janc-Scheriani ...), med poročili, ki vse glasneje obsojajo ugrabitev s strani »zamejskega fanatika in terorista«, si sledijo številni smešni dovtipi ...tudi taki, ki jih Kobalovi oboževalci že dobro poznajo. Stanko pa medtem postavi pogoje, na podlagi katerih bo osvobodil papeža: terminala ne sme blagosloviti (v njem naj ne bo niti plina), Italija mora nakazati slovenski manjšini obljubljene milijone, mejo med Slovenijo in Hrvaško je treba postaviti na Korčulo ... Papež je osamljen, svetovna javnost se noče pogajati s teroristi (Boris Pahor pošlje SMS sporočilo: Vzel si bom čas za razmislek ...), idealist pred usodnim dejanjem nekoliko spremeni svoje zahteve, ki se na koncu osredotočijo na milijone, vrnitev nepremičnin in poimenovanje tržaških ulic po zaslužnih Slovencih: »zupan de Trst« v pogajanjih s papežem pristane na to, da se Drevored 20. septembra preimenuje v Alejo bazoviških junakov, Car-duccijeva ulica pa v Trubarjevo. V SSG se že v soboto nadaljuje »veseli december«, ki ponuja tokrat gostovanje ljubljanske Drame. Ob 20.30 bo na sporedu Kuverta, ki jo je po igri Spira Sci-moneja režiral Marko Sosič. (pd) V Boljuncu »talk show« s Heinichenom in z Verčem V nedeljo bo v foajeju občinskega gledališča Prešeren v Boljuncu lite-rarno-glasbeni popoldan. Ob 17. uri bosta pred občinstvo sedla pisatelja Veit Heinichen in Sergej Verč, avtorja priljubljenih kriminalnih romanov, ki se povečini dogajajo v Trstu in na Krasu. Z njima se bo pogovarjala novinarka Eva Ciuk. Literarni »talk show« bo tu pa tam prekinil priložnostni duo, ki ga bosta sestavljala Stefano Bembi (harmonika) in Tomaž Nedoh (saksofon). Obiskovalci bodo imeli tudi priložnost, da si nabavijo knjige obeh avtorjev. Pogovor bo izmenično potekal v italijanščini ali slovenščini. Margherita Hack v Narodnem domu Astronomka Margherita Hack bo danes ob 17.30 v veliki dvorani Narodnega doma predstavila svojo knjigo Libera scienza in libero stato. Ob avtorici bo spregovoril rektor tržaške univerze Francesco Peroni, srečanje pa bo vodil predsednik krožka Che Guevara Ric-cardo Devescovi. Neuroscience Café tokrat posvečen mimiki V kavarni San Marco (Ul. Battisti 18) bo center za nevroznanosti Brain poskrbel za novo srečanje v okviru pobude Neuroscience Café. Tokrat bo protagonistka mimika -vsakodnevno ekspresivno obrazno in telesno gibanje, ki izraža občutke in čustva vsakogar. O njej bo spregovoril otroški nevropsihiater in nevropsiholog Guido Cristofori. Ženske, politika in institucije V dvorani Bachelet tržaške pravne fakultete (1. nadstropje osrednje stavbe) bodo danes ob 17.30 v okviru tečaja Ženske, politika in in-štitucije predstavili novo smer poimenovano Univerza, prostor in združevanje. Človeški odnosi in odgovornosti v času krize Mednarodni študijski center Jacques Maritain vabi danes ob 16. uri v dvorano Tessitori na srečanje o človeških odnosih in odgovornosti , o solidarnosti in pomoči v času ekonomske krize. Srečanja se bodo udeležili docent Stefano Za-magni (o gospodarski krizi), mon-sinjor Crepaldi ter raznorazni predstavniki centra prostovoljnih uslug in tržaške univerze. v spomin Tiho slovo od planinke Olge Milič Tiho in vdano si se poslovila, draga Olga. Za vedno. Na Tvojem domu je zazevala boleča praznina. V zavesti vseh nas planincev, ki smo te imeli radi, globoka žalost in spoznanje, da ne bomo več deležni Tvojega prisrčnega nasmeha, Tvoje miline ob zadnje čase vse redkejših obiskih, ko smo obujali spomine na čase, ko sta nam z možem Mariom na Vajinem domu v Repniču, v predanosti planinski stvari, nudila gostoljubje in nam prijateljsko bila vedno na voljo. Tedaj smo nadvse cenili Tvojo prijazno soudeležbo na naših srečanjih, Tvojo delavnost, nesebično ustrežljivost in rado-darnost, s katero si osvajala naša srca, da smo Te smatrali za našo planinsko mamico. Ni Te več. Orosilo se je oko, žalost je preplavila naša srca. SPDT-jevci Te bomo hudo pogrešali in Te imeli vedno v spominu. Naj Ti bo lahka domača, kraška slovenska zemlja. Lojze Abram 10 Četrtek, 9. decembra 2010 AVTOMOBILI / repentabor - Srečanje na Osnovni šoli Alojza Gradnika Pričevanje Stana Malalana Obujal je spomine na fašizem in drugo svetovno vojno - Prijateljevanje s Stevom Rodičem, edinim preživelim ustrelitev talcev na Opčinah Na repentabrski osnovni šoli Alojza Gradnika smo gostili gospoda Stanislava Malalana. Za nas je obujal težke spomine časov, ko sta v naših krajih divjala vojna in preganjanje. Stanislav Malalan je v oktobru dopolnil 91 let. Še posebej nas je ganila zgodba o Stevu Rodicu, čudežno preživelem prijatelju partizanu. Na Opčinah je mina ubila sedem Nemcev v kinod-vorani. Tako je bilo v znak maščevanja ujetih 70 partizanov. Usmrtili so jih na Piklcu. Stevo Rodic je pod streli sicer padel, a ni bil smrtno ranjen. Ko se je zno-čilo, je uspel zbežati v Repnič, kjer so mu domačini pomagali, da se je pozdravil in vrnil med partizane. Gospodu Stanislavu Malalanu -po domače Stanotu - hvaležno kličemo še na mnoga leta. Obisk gospoda Stanislava Malalana V petek, 12. novembra, nas je obiskal Aleksandrov in Nikolajev dedek, ki je 31. oktobra slavil častitljivih 91 let. Začel nam je pripovedovati zgodbo svojega prijatelja Steva Rodica. verdi - Nedelja Božični koncerti V opernem gledališču Giuseppe Verdi bo stekel niz treh koncertov, ki jih gledališče prireja v pričakovanju božičnega časa in zaključka leta. Tako bo v nedeljo ob 11. uri nastopil zbor opernega gledališča, ki bo pod vodstvom Alessandra Zupparda in ob klavirski spremljavi Alberta Macrija izvedel spored, ki bo obsegal nekatere od najlepših sakralnih skladb, povezanih z božičnim časom, od gre-gorijanskega korala do del Vival-dija, Gabrielija, Puccinija, Po-ulenca, Schuberta in Adama. V torek, 21. decembra, bosta ob 20.30 nastopila orkester in zbor gledališča, ki bosta pod taktirko Alessandra Zupparda in Corrada Ro-varisa (ta bo nastopil prvič) izvajala skladbe Mendelssohna in Verdija. Tretji koncert bo na silve-strovo, 31. decembra, ob 18. uri, oblikovala pa ga bo sopranistka Mariella Devia skupaj z orkestrom in zborom gledališča Verdi pod vodstvom Giuseppeja Marotte. Na sporedu bodo operne arije Puccinija, Rossinija in Belli-nija ter skladbe Johanna in Josefa Straussa. Koncerta, ki bosta 21. in 31. decembra, bosta predmet promocije, saj bo mogoče kupiti vstopnico z 20-odstotnim popustom, medtem ko bo ob tej priložnosti mogoče kupiti vstopnice za operne predstave v abonmajskem repertoarju 2010-2011 z de-setodstotnim popustom. Povedal nam je, da ko se je začela vojna, je bil star dvajset let. V postojnski kasarni leta 1945 je spoznal srbskega partizana Steva Rodica, s katerim sta postala dobra prijatelja. Ugrabili so Steva in ga zaprli. V tem obdobju so prišli na Opčine Nemci in bombardirali kino. Na Pikelcu so zbrali sedemdeset partizanov in ko je nemški komandant zakričal »Ogenj!«, so ustrelili partizane. Steva niso zadeli. Blizu njega je padel partizan, katerega možgani so pokrili Stevu obraz. Komandant ga ni še enkrat ustrelil, ker je mislil, da je mrtev. Stevo je čez noč zlezel pod mrežo in stekel v Repnič, kjer ga je pogostila gospa in ga skrbno zdravila, dokler ni popolnoma ozdravel. Po mesecu dni se je Stevo poslovil in zapustil hišo. Stanislav je po drugi svetovni vojni opravljal poštarski poklic. Slučajno je prišel do hiše, ki ni imela poštnega nabiralnika in pozvonil. Nenadoma se je pred hišnim pragom prikazal gospod Stevo. Kasneje se je Stevo preselil v Srbijo. Gospod Stano se je spominjal tudi, ko so Nemci zopet bombardirali Opči-ne in so se rušile vse hiše. Vzeli so v roke kipec Marije in prosili, da ne bi umrli. Ta želja se je njegovi družini uresni- Stano Malalan med repentabrskimi osnovnošolci čila. Hiša nasproti njih se je popolnoma porušila in ubila mamo, ki je držala v naročju dečka. Pripovedoval nam je tudi , kako je bilo v italijanski šoli. Spomnil se je, da je bila velika revščina in otroci niso imeli malice. Vprašal je g. učitelja, če mu da košček svojega kruha. Učitelj ga je odlomil in mu ga ponudil. V četrtem in petem razredu so se učili o fašizmu. Učili so se, brali in pisali izključno v italijanščini. Zadovoljen je bil, da mu niso poitalijančili priimka, ker so Italijani mislili, da je Malalan beneški priimek. Vse ostale priimke so spremenili in še dandanes so marsikateri ostali poitalijan-čeni. S seboj je prinesel črno-bele fotografije in nam pokazal svojega prijatelja. Radi smo ga poslušali. Preden se je poslovil, nam je razdelil bonbončke, mi pa smo mu pripravili »plohec« z njegovo sliko, ko je bil poštar. Narisala sta mu njegova vnuka in sošolca Aleksander in Nikolaj. Bilo je zelo zanimivo in poučno. Tudi meni je dedek pripovedoval dogodke, ki so se pripetili med vojno. Doma je imel veliko starega orožja. Tina Kocman -5. razred OŠ A. Gradnika slavisti Zanimive literarne pobude Slavistično društvo Trst-Gori-ca-Videm vabi svoje člane na več zanimivih pobud, ki se bodo zvrstile v bližnji prihodnosti, točneje od decembra do maja. Nekatere potekajo v sklopu sodelovanja z lektorico slovenščine na Visoki šoli za prevajalce in tolmače dr. Karin Marc Bratina, druge pa prireja društvo v okviru svojega rednega delovanja. Vse prireditve bodo v Narodnem domu v Trstu, kjer ima slavistično društvo tudi sedež. Najprej bo v ponedeljek, 13. decembra, srečanje v spomin na letošnji Kosmačevi obletnici, 100-le-tnice rojstva in 30-letnice smrti. O Cirilu Kosmaču bosta spregovorila mag. Marija Mercina in književnik Marko Kravos. Prvo srečanje v sodelovanju z univerzo bo nato na sporedu v torek, 21. decembra, ko bodo predvajali slovenski film, ki je bil posnet po istoimenskem romanu Petelinji zajtrk. Sledil bo še ogled filma Sladke sanje, na podlagi katerega je bil naknadno napisan roman z istim naslovom. V januarju se bosta zvrstili še dve zanimivi pobudi. Najprej bo v dneh 19. in 20. januarja v gosteh pisatelj Goran Vojnovič, ki je pred kratkim posnel uspešni celovečerec Piran - Pirano. V tednu od 24. do 28. januarja pa bo v Trstu gostovala literarna zgodovinarka dr. Urška Pe-renič, ki bo predavala o slovenski književnosti 19. stoletja s posebnim poudarkom na nekanoniziranih avtorjih; eno od predavanj bo tudi namenjeno širši javnosti. V marcu in aprilu bo stekel za člane slavističnega društva in za učitelje slovenščine vsakoletni jezikovni tečaj Skrb za jezik, v mesecu maju pa bo oddelek za slovenistiko Visoke šole za prevajalce in tolmače gostil književnika in literarnega zgodovinarja prof. Matjaža Kmecla in tudi na ta dogodek bodo povabljeni vsi slavisti in seveda širša javnost. Agata Venier milje - Poučni izlet COŠ Albina Bubniča v Pregarje V domovini Albina Bubniča Navezava stikov z vrstniki domače osnovne šole Rudija Mahniča-Brkinca in srečanje z Bubničevo sestro Danico Učenci, starši in učiteljice Celodnevne osnovne šole Albina Bubniča iz Milj ter didaktična ravnateljica Ksenija Dobrila smo se v sredo, 24. novembra, podali na poučni izlet na Pre-garje, rojstni kraj Albina Bubniča, po katerem je poimenovana naša šola. Tu so nas toplo sprejeli učenci, učitelji in ravnateljica Osnovne šole Rudija Mahniča-Brkinca. Predstavili so se s kulturnim programom: nazorno so nam prikazali svojo vas v osrčju Brkinov, zapeli in recitirali. Ugledna gostja srečanja pa je bila gospa Danica Bubnič, Albinova sestra, ki je ljubeznivo, prisrčno in občuteno odgovarjala na številna vprašanja otrok: zanimalo jih je, kakšen je bil Albin kot otrok in kot učenec, kako so živeli in se oblačili, kako so preživeli težko obdobje vojne. Učence je tudi zanimalo njegovo širše delo, povezano z Rižarno in novinarskim delom pri Primorskem dnevniku. Pričevanje je bilo ganljivo. Sprejem se je zaključil s skupno malico in sproščenim igranjem na šolskem dvorišču, nakar smo krenili po Pregarjah. Ogledali smo si vaško kapelico in hišo Albina Bubniča ter se mu nazadnje poklonili na vaškem pokopališču. Z običajno »gasilsko« sliko se je srečanje zaključilo. Učenci so z vrstniki navezali prijateljske stike in jih povabili na obisk v Milje, kar se bo uresničilo v prihodnjem šolskem letu. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 9. decembra 2010 VALERIJA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.48 - Luna vzide ob 10.19 in zatone ob 20.13. Jutri, PETEK, 10. decembra 2010 SMILJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,3 stopinje C, zračni tlak 1009,3 mb raste, veter 3 km na uro severo-zahodnik, vlaga 99-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 13,1 stopinje C. □ Lekarne Do sobote, 11. decembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 911048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 225596). Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v petek, 10. decembra, od 18. do 20. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da v ponedeljek, 13. decembra, ob 18. uri bo v prostorih srednje šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu, Ul. Caravag-gio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v š.l. 2011/2012 obiskovali prvi razred osnovne šole. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da v sredo, 15. decembra, ob 17.30 bo v prostorih srednje šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu, Ul. Cara-vaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v š.l. 2011/2012 obiskovali prvi letnik otroškega vrtca. M Izleti SPDT priredi ob zaključku sezone v nedeljo, 12. decembra, »Izlet v neznano«. Avtobus odpelje iz Trsta, Trg Oberdan, ob 8. uri; z Opčin, hotel Daneu, ob 8.15. Informacije in vpisovanje do danes, 9. decembra, tel. 040-220155 (Livio). ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE organizira v nedeljo, 12. decembra, izlet v Graz. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 040299210 od 18.00 do 20.00. AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Informacije na tel.: 3454093732 (Rado Šuber). OGLED JASLIC V LJUBLJANI v četrtek, 30. decembra, prirejata Mladinski dom Boljunec in Slomškov dom Bazovica. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14. uri (pri gledališču) s postankom v Bazovici in Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Po-vratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert) ali 040-226117 (g. Žarko). / ïï® SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE U LC^no AMBASCIATORI - 16.45, 20.30 »Rapunzel, l'intreccio della torre 3D«; 18.45, 22.15 »Jackass 3D«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Incontrerai l'uomo dei tuoi sogni«; 16.00, 20.05 »Jackass 3D«; 18.00, 22.00 »Tre all'improvviso«; 16.05, 18.05 »Rapunzel - L'intreccio della torre«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Oa-punzel - L'intreccio della torre - 3D«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »A Natale mi sposo«; 20.05, 22.05 »La donna della mia vita«; 16.00, 17.30, 18.45, 20.30, 21.30 »Harry Potter e i doni della morte - 1. del«. FELLINI - 16.30, 21.00 »Noi credeva-mo«; 19.15 »Benvenuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »In-contrerai l'uomo dei tuoi sogni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »La donna della mia vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Precious«. KOPER - KOLOSEJ - 20.10, 21.50 »Hudič - Devil«; 16.30, 18.20 »Lahka punca«; 18.00, 20.20 »Zgodbe iz Narnije«; 16.00 »Megaum 3D«; 17.20, 19.20, 21.20 »Romance med prijatelji«. KOPER - PLANET TUŠ 16.50 »Gremo mi po svoje«; 20.50 »Harry Potter in Svetinje smrti - 1. del«; 16.10, 18.30 »Lomilec src«; 16.00, 17.00 »Me-gaum 3D - sinhro.«; 16.30 »Megaum - sinhro.; 18.10, 19.10, 20.40, 21.40 »Zgodbe iz Narnije 3D«; 19.00, 21.00 »Draga, počakaj, sem na poti«; 16.15 »Zgodbe iz Narnije«; 18.45, 21.10 »Upokojeni, oboroženi, nevarni«; 18.40, 20.55 »Paranormalno 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.10, 18.30, 21.00, 22.00 »Harry Potter e i doni del-la morte - 1. del«; Dvorana 2: 16.30, 19.00 »Rapunzel, l'intreccio della torre«; 18.10, 20.00 »Tre all'improvviso«; Dvorana 3: 16.10, 17.35, 20.40, 22.15 »L'ul-timo esorcismo«; Dvorana 4: 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »A Natale mi sposo«. SUPER - 16.00, 21.00 - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti; 22.15 »The social network«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 Harry Potter e i doni della morte - 1. del«; Dvorana 2: 16.50, 18.50 »Rapunzel - L'intreccio della torre 3D«; 20.45 »La donna della mia vita«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »In-contrerai l'uomo dei tuoi sogni«; Dvorana 4: 20.15, 22.15 »A Natale mi sposo«; 17.15 »Rapunzel - L'intreccio della torre«; Dvorana 5: 18.00 »Tre all'improvviso«; 20.20, 22.20 »L'ultimo esorcismo«. H3 Obvestila NOVA JUTRANJA VADBA ZA ZRELA IN ZLATA LETA Vabimo vas na lahkotno in terapevtsko naravnano vadbo, ki bo potekala v KRD Dom Briščiki pod strokovnim vodstvom prof. Ma- teje Šajna. Srečanja so po novem ob ponedeljkih in ob sredah ob 9.30 uri. Informacije Anica 040-327327, 3404835610 Mateja 00386-40303578. BABY VADBA ŠC Melanie Klein prireja tečaj igrive vadbe za dojenčke od 3. do 12. meseca. Na tečaju si bodo starši pridobili znanje, kako se dotikati, dvigati, ljubkovati svojega dojenčka. S tako obliko vadbe-igre spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju samozavesti. Naslednji tečaj se bo začel danes, 9. decembra. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. KULTURNO-ŠPORTNO DRUŠTVO ROJANSKI KRPAN organizira danes, 9. decembra, ob 20. uri v kmečkem turizmu, Ul. dei Moreri 117, večer, posvečen domačim vinarjem z območja Lajnarjev in Piščancev. Pokuš-njo vin iz kleti kmetij Bole, Ferfoglia in Ferluga bo uvedel klepet z agronomom dr. Mariom Gregoričem. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Mariborska knjižnica, Rotary klub Maribor Park, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in založba Večer, vljudno vabijo na kratko slovesnost ob predaji knjig zbranih v akciji Odprta knjiga danes, 9. decembra, ob 11. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici, Korzo Verdi 51 in ob 15. uri v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 9. decembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SEKCIJSKI KONGRESI ANPI - VZPI bodo: danes, 9. decembra, ob 20.00 v Bar-kovljah; 11. decembra ob 15.00 v Trebčah in ob 20.00 v Dolini; 13. decembra ob 18.00 v Miljah; 16. decembra ob 18.00 v Lonjerju. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca obvešča, da bo telovadba potekala danes, 9. in v petek, 10. decembra, po običajnem urniku za vse obiskovalke tečaja. BOŽIČNI JEDILNIK Gostinski učni center Ad formanduma vabi v vpisu na kuharski tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v petek, 10. decembra, ob 18. uri v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fer-netičih. Jedilni list: pate' v listnatem testu, capesante na Mornay način, puran s prazničnimi prilogami, meringa s chantilly smetano in mangom, izbor vin. Za vpisovanja: tel. +39-3342825853, promo@adformandum.eu. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja tečaj božičnih venčkov in okraskov pod vodstvom gospe Jadranke Sed-mak. Tečaj bo v Marijinem domu v Ro-janu (Ul. Cordaroli, 29) v petek, 10. in v torek, 14. decembra, od 10. do 12. ure. JUS-COMUNELLA »NABRESINA GEMEINDE« v sodelovanju s SKD Igo Gruden in AŠD Sokol vabi občane in zainteresirane na javno srečanje in debato o predloženih predlogih za preureditev na-brežinskega »placa« in »stare vasi«, ki se bo vršilo v petek, 10. decembra, ob 19. uri v dvorani SKD Igo Gruden, Nabre-žina št. 89. Prisotni bodo tudi upravitelji Občine Devin Nabrežina in predstavniki Fakultete za arhitekturo tržaške Univerze. Toplo vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na srečanje z novinarjem Er-vinom Hladnikom Milharčičem ob zaključku pobude Primorci beremo, ki bo v petek, 10. decembra, ob 17. uri v Narodnem domu. Z gostom se bo pogovarjal Peter Verč, sledila bo podelitev priznanj Primorci beremo. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Predvidene delavnice: 10. decembra: »Lov paketkov«, »Kreativne kartice«; 15. decembra : »Miklavžev košek«, »Kreativni okraski«. Informacije na tel. št. 040-299099, od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PODROČNI ODBOR SLOVENSKIH VERNIKOV z mesta vabi na srečanje z gosti doma za starejše občane ITIS, Ul. Pascoli 31, s sv. mašo v slovenskem jeziku, v petek, 10. decembra, ob 16.15. 60-LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE se dobimo na zaključnem večeru v soboto, 11. decembra, od 18. ure dalje pri Silvi na Križpotu. Vabljeni tudi tisti, ki se izleta v okolico Cerkniškega jezera niso mogli udeležiti. Tel. za rezerva- TRST cije Sergio 338-7824792 ali Ladi 3331157815. DRUŠTVO GRAD OD BANOV prireja Božični sejem okrasnih izdelkov in naravnih mil. Urnik: sobota, 11. in 18. decembra, od 15. do 19. ure; nedelja, 12. in 19. decembra, od 10.00 do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Toplo vabljeni. MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja v nedeljo, 12. decembra, s pričetkom ob 17. uri književno srečanje z Veitom Heinichenom in Sergejem Verčem. Srečanje bo potekalo v foyerju občinskega gledališča F. Prešeren v Boljun-cu. Program bo oblikovala Eva Ciuk ob glasbeni spremljavi dua Stefano Bem-bi (harmonika) in Tomaž Nedoh (saksofon). Toplo vabljeni. SKD F. PREŠEREN iz Boljunca sporoča, da bo delavnica o terapiji dihanja, ki jo bo vodil Livio Sancin, v nedeljo, 12. decembra, od 9. ure dalje. Info in prijave na tel. št. 349-0063987 (Livio). SLAVISTIČNO DRUŠTVO prireja Po-klon Cirilu Kosmaču, o njem bosta spregovorila Marija Mercina in Marko Kravos v ponedeljek, 13. decembra, ob 16. uri v mali dvorani Narodnega doma v Trstu. SEČNJA 2010/2011 NA OPČINAH -Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30, in nato vsak naslednji torek do najkasneje 14. decembra na upravnem sedežu v Proseški ul. 71. SKD IGO GRUDEN bo imel Božični sejem v kulturnem domu v Nabrežini od 15. do 18. decembra z bogatim spremnim programom. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v petek, 17. decembra, v gostilni v Prečniku. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Info in prijave: www.onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SLADKI DECEMBER - nagradna razstava domačih slaščic in slanega peciva v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 18. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Predvidene so 3 kategorije: najboljša slaščica, najboljše slano pecivo in najboljši cici-kuhar. Kuharski mojstri lahko dostavijo svoje dobrote v Ljudski dom v soboto, 18. decembra, od 17. do 18. ure. Zaželjena je predhodna najava na tel. 338-4482535 (Giuliana). SKD VESNA pod pokroviteljstvom Rajonskega sveta za Zahodni Kras, priredi v nedeljo, 19. decembra, Boži-čnico: Sladko božično voščilo v domu A. Sirka. Nagradili bomo najboljšo slaščico. Slaščice sprejemamo v domu A. Sirka 19. decembra od 17. do 18 ure. Za smeh in dobro voljo bosta poskrbela Tjaša Ruzzier in Boris Devetak, glasba duo Badin - Verita. Začetek ob 18.30. Vabljeni! KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v torek, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginna-stica 72, Trst. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št.: 040-360072. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo naslednji tečaj začel v četrtek, 13. januarja. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@mela-nieklein.org, tel. 328 4559414. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji v bazenu začeli 14. oziroma 15. januarja. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bodo ob petkih in sobotah zjutraj. Za otroke od 1. do 3. leta pa ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@mela-nieklein.org, tel. 328 4559414. SK DEVIN prireja v novi letošnji zimski sezoni tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra za malčke iz vrtca, otroke in odrasle vsako soboto in nedeljo od 15. oz. 16. januarja dalje. Predstavitev tečajev in učiteljev bo v Kamnarski hiši v Nabrežini v četrtek, 16. decembra, ob 19. uri. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali 040-2908105 ali 335-8180449. 0 Prireditve SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Alessandra Bulla »Iz pravljice v realnost« v Kavarni Gruden v petek, 10. decembra, ob 18. uri. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI FJK vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Dolina, 10. decembra, ob 20.30 nastopajo MePZ Fran Ventu-rini Domjo (dir. Cinzia Sancin), MoPZ Fran Venturini Domjo (dir. Ivan Tavčar), Nonet Primorsko Mač-kolje (dir. Aleksandra Pertot), MoPZ Valentin Vodnik Dolina (dir. Anastasia Purič), ZePS Stu ledi Trst. Na-brežina, 18. decembra, ob 20.30 nastopata Zbor Jacobus Gallus Trst (dir. Marko Sancin) in MeMlPz Trst (dir. Tamara Stanese). Bardo, 19. decembra, ob 15.30 nastopajo MePZ Lipa Bazovica (dir. Tamara Ražem Loca-telli), OPZ in MlPS Slomšek (dramatizacija Zdenka Kavčič Križman-čič). Ferlugi, 19. decembra ,ob 17.30 nastopata MoPz Tabor Opčine (dir.David Zerjal) in DZ Danica Vrh Sv. Mihaela (dir. Patricija Rotar Va-lič). Bazovica, 26. decembra, ob 17.00 nastopajo MePZ Lipa Bazovica (dir. Tamara Ražem Locatelli), OPZ in MlPS Slomšek (dramatizacija Zdenka Kavčič Križmančič). Milje, 8. januarja, ob 20.30 nastopata DVS Bodeča Neža Vrh Sv. Mihaela (dir. Mateja Černic) in Girotondo d'arpe Trst (dir. Tatiana Donis). Ronke, 9. januarja, ob 15.30 nastopata MePz Slo-venec-Slavec Boršt-Zabrežec-Ricmanje (dir. Danijel Grbec) in MePz Fran Venturini Domjo (dir. Cinzia Sancin). Katinara, 15. januarja, ob 20.30 nastopata PZ Tončka Čok (dir. Manuel Purger) in Katizbor (dir. Carlo Tommasi). KONCERT GOSPEL SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga pod pokroviteljstvom Občine Dolina vljudno vabi na koncert Zenske vokalne skupine Vocabella iz Kočevja v soboto, 11. decembra, ob 20. uri v cerkvi na Pesku. SKD TABOR - DECEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH V soboto, 11., od 10. do 12. ure, ustvarjalna delavnica božično-novoletnih voščilnic, pod mentorstvom Tadeje Bogdan. Delavnica je primerna za otroke od 1. do 3. razreda osnove šole. V nedeljo, 12., ob 18. uri Openska glasbena srečanja - Kvartet saksofonov Ensemble 4saxess. V sredo, 15., ob 17.30 v sodelovanju s CGIL - SPI Kraško Območje in Progetto Giova-ni FVG - Projekt Mladi FJK CGIL, debata na temo Delo, pravice, solidarnost, socialna neprilagojenost. Kakšno medgeneracijsko soočanje? Sodelujejo Pino Roveredo, pisatelj; Miriam Kornfeind, koordinatorka skupnosti San Martino al Campo; Zaira Vidali, raziskovalka na Slovenskem raziskovalnem inštitutu; Ales-sandro Carrieri, odgovoren za Projekt Mladi CGIL F-JK in Giovanna Del Giudice, tajnica sindikata upokojencev SPI-CGIL iz Trsta. KD KRAŠKI DOM vabi na društveno 40-letnico, ki bo v nedeljo, 12. decembra, ob 17. uri v kulturnem domu na Co-lu. Ob predstavitvi krajevne karte z mikrotoponomastiko, ki jo je izdalo društvo ob tej priliki, bodo program oblikovali mladinski odsek, dramska skupina in MoPZ Kraški dom. OBČINA ZGONIK ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju z društvom Musica senza frontiere Adriaticfesti-val 2010 prireja v nedeljo, 12. decembra, ob 20.30 v prostorih KRD Dom Briščiki koncert trobilne skupine Sound Brass Ensamble. SKD VESNA prireja v nedeljo, 12. decembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu prednovoletni koncert moškega zbora Vesna s sodelovanjem godbenega društva Prosek. Vabljeni! SPD KRASJE prireja v nedeljo, 12. decembra, ob 18.30 v cerkvi Sv. Andreja v Trebčah zborovski koncert. Nastopata Čezmejni dekliški zbor Kra-sje iz Trebč pod vodstvom Matjaža Ščeka in Dekliški zbor Kraški slavček iz Nabrežine, ki ga vodi Mirko Fer-lan. Po koncertu bo odprt mali božični sejem v Hiški u'd Ljenčkice. Toplo vabljeni! ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na koncert Božične drobtinice. Nastopata harmonikarski orkester Glasbene matice Synthesis 4 in gledališka igralka Nikla Petruška Pa-nizon v nedeljo, 12. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 13. decembra, na razstavo in pogovor ob mejnikih nastajanja slovenske države pred dvajsetimi leti. Govorila bo zgo- Četrtek, 9. decembra 2010 H Poslovni oglasi GRADBENO PODJETJE V DOLINI prodaja raznovrstno rabljeno opremo in orodje, kamion, kamion z žerjavom, mini kopač... Tel.040-818141, 348-3667766 dovinarka mag. Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo v Ljubljani. V Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. ZALOŽBA MLADIKA in Tržaška knjigarna vabita v torek, 14. decembra, v prostore Tržaške knjigarne na Opči-nah na predstavitev knjige Mira Tassa »Un onomasticidio di Stato«. Knjigo bo predstavila zgodovinarka Marina Rossi. Prisoten bo avtor. Začetek ob 18. uri. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 17. decembra, na magični kabaret Rum'n koca cola. Vikj spet z vami s svojim novim in zabavnim programom. Z njim sodelujeta Eva in Tanja. Začetek ob 20.30. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na likovno razstavo »Aldo Usberghi: ... okoli mene«, Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 22. decembra. Ponedeljek-petek: 10.00-12.00 in 17.00-19.00. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM ZEMLJIŠČE v Podlo-njerju. Cena po dogovoru. Tel. št. 04054668. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje, 40 kv. m s teraso v centru Sežane. Tel. 335-5928584. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št. 335-5387249. KLJUČE VOZILA FORD sem izgubil v četrtek, 2. decembra, med 17.30 in 18. uro, v bližini Sodnije in parkirišča Foro Ulpiano (mogoče pri avtomatski blagajni). Lepo prosim poštenega najditelja naj pokliče na tel. št. 338-8408280 LEPE MLADE IN VESELE KUŽKE podarimo ljubiteljem živali. Za informacije kličite v večernih urah na tel. št. 335-283120 ali 347-9062031. NA OPČINAH dajem v najem prostor, 85 kv. m. v Alpinski ulici 87. Za informacije pokličite na tel. št.: 338-1966768 ali 340-3338082. PRODAJAM kompletna zimska kolesa tip bridgeston 195 65 R15 91T primerna za volkswagen golf III za 250,00 evrov. Zainteresirani naj pokličejo tel. št.: 340-8662192. PRODAM SCOOTER skyliner-mbk 125 cc., letnik 2001, prevoženih 50.500 km, z na novo vgrajenim motorjem in novimi gumami, po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 348-3030022. UKRADENA AKTOVKA V NABREŽINI V sredo, 24. novembra zjutraj, mi je nekdo ukradel iz avta, parkiranega pred pokopališčem v Nabrežini usnjeno aktovko, v kateri sem imel papirnate dokumente izključno osebnega interesa. Poštenega najditelja prosim, da se javi na tel. št.: 347-7334719. ZIMSKE GUME 185/55 r 15, prodam za 100,00 evrov. Tel. št.: 348-2693442 (po 19. uri). M Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto osmico. Tel. št. 048178125. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št.5. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni. OSMICO je odprl Danjel Glavina v Bor-štu. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO je v Mavhinjah št. 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 040 -2907049. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidoni-ja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040208987. Prispevki V spomin na Giuliana Cossutto daruje Bruno Pertot 40,00 evrov za GD Nabrežina. 1 2 Četrtek, 9. decembra 2010 KULTURA / stalno gledališče fjk - Izredna plesna predstava Swan Lake zasanjal tudi tržaško občinstvo Matthew Bourne je ustvaril uprizoritev, ki od leta 1995 osvaja gledalce in kritike Levo »napadalni« labodi, desno pa sanjski labod s princem (Jonathan Ollivier in Dominic North) Poznana je kot predstava, v kateri labode plešejo moški. Gre za zelo omejevalno oceno, saj je balet Swan Lake, ki ga je ustvaril koreograf in režiser Matthew Bournes, veliko več od moške preobleke romantičnega Labodjega jezera. Matthew Bourne, ki so ga gledalci in strokovnjaki že od londonskega debija leta 1995 nagradili z množičnim obiskom in laskavimi ocenami, je namreč ustvaril novo mojstrovino, ki se pleše na izredno plesno glasbo mojstra Čajkovskega. Zgodba je postala verjetnejša od klasične, s katero je plesno Labodje jezero zaslovelo. Vse ima izrazitejši moški pečat, saj sta nosilni vlogi moški, princ, ki zaradi osebnih težav zateče v sanje, in pa labod, ki uteleša sanjsko ljubezen. Pripoved pa je večkrat britansko duhovita, saj v baletu nastopajo energična in moške pozornosti željna mati, ki svojemu sinu-princu posveča bolj malo pozornosti, angleško uglajeni dvorjani in sobarice, »plebejci«, ki se želijo prebiti na dvor, obiskovalci dvomljivih lokalov, med katerimi se znajde tudi nerazumljeni princ in pa seveda labodi v moški podobi, ki znajo biti elegantni, prijetni in tudi nasilni, ko zaslutijo, da se mednje vsiljuje človek oz. da nekdo od njih prijateljuje z moškim. Vsi interpreti so odlični, v tržaškem Rossettiju so nastopili v raznih zasedbah, ob plesni izurjenosti pa so navdušili tudi z dovršenim odrskim nastopom. Za vse predstave, v Rossettiju je skupina plesala od srede, 1. decembra do nedelje, 5. (v soboto in nedeljo sta bili dvojni predstavi), je bila dvorana skorajda razprodana, kar ni presenetljivo, saj gre za plesno uprizoritev, ki je vsepovsod doživela same pohvale. (bip) trst - V Bobbiovi dvorani Francesca Reggiani in njene ženske Francesca Reggiani je ena najbolj priljubljenih italijanskih komičark, še zlasti med ženskim občinstvom, saj se tem sodobne italijanske družbe loteva z izrazito ženskega vidika. Tako se je za njen tržaški nastop v petek, 3. decembra, v Bobbiovi dvorani zbrala prava množica gledalk, a, po pravici povedano, tudi lepo število gledalcev in vsi so se nasmejali do solz. Kot sicer vse popularne osebnosti italijanske scene si je Francesca Reg-giani sloves prislužila s televizijskimi nastopi: prva oddaja, v kateri je nastopila po igralski šoli z Gi-gijem Proiettijem, je bila kultna La TV delle ragazze in tudi pozneje je bila med rednimi sodelavci Serene Dandini. Posveča se tudi filmu in televizijskim nadaljevankam, še zlasti rada nastopa v gledališču v predstavah iz žanra stand up comedy, v katerih se z odra kot v pogovoru obrača na gledalce v dvorani. V to zvrst spada tudi show Quello che le donne (non) dicono (To, česar ženske (ne) povedo), s katerim se je predstavila v Trstu. V njem se poleg pikrih razmišljanj o dogodkih v italijanski družbi in sodobnih medčloveških odnosih vrstijo ironične imitacije, v katerih je Francesca Reggiani še posebej uspešna. Imiti-rane osebe so jasno razpoznavne tudi brez preobleke in maske, saj so gibi in ton nezamenljivo njihovi; poleg tega besede, ki jim jih Frances-ca Reggiani polaga v usta, izzvenijo kot pikra, včasih tudi dobrodušna kritika na njihov račun. Med pro-tagonistkami, ki jih je Reggianijeva priklicala na oder, so bile privlačna Sabrina Ferilli, stroga ministrica Maria Stella Gelmini in energična televizijska voditeljica Maria De Fi-lippi, na video posnetkih pa celo znani psihiater in pisatelj Vittorino Andreoli. V prvem delu predstave se je Francesca Reggiani posvetila zlasti družbenim in nekoliko politično obarvanim temam, kot je, denimo, šolska reforma in pomembnost televizije v sodobni družbi, medtem ko je bil v drugem delu poudarek na odnosih med ženskami in moškimi, v katerih ženske še vedno marsikdaj potegnejo krajši konec, denimo v zakonu, ko morajo velikokrat potrpeti, a ga večkrat kljub potrpežljivosti ne rešijo, ko se mož v zrelih letih zaljubi v srednješolsko dijakinjo ali na stara leta v prikupno oskrbo-valko iz Rusije. (bov) ljubljana - Koprodukcija Deset let Gledališča Škuc Gledališče Škuc je ob deseti obletnici v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim pripravilo prvo slovensko uprizoritev igre Družba na poti mladega angleškega avtorja Toma Daltona Bidwella. Trpko komedijo iz leta 2009 je v prevodu Milana Štefeta režiral Alen Jelen. Premiera bo v soboto, 11. decembra, ob 21. uri na mali sceni MGL. Tom Dalton Bidwell (1984) velja za enega najbolj perspektivnih piscev v Veliki Britaniji. Ima pretanjen čut za pisanje konverzacijskih dram, kar je vidno tudi v Družbi na poti. Rad izrisuje pronicljive, humorne, a še vedno verjetne like, ki jih umešča v moralno sporne situacije in iz njih pobere najbolj skrajna stanja, je na današnji predstavitvi povedala dramaturginja predstavitve Zala Dobovšek. Glavna lika igre sta transvestit Stella in George, ki se vsako sredo popoldne srečujeta v hotelu na obali angleškega mesta Blackpool. Pridruži se jima še hotelski sluga. Prijatelja iz mladosti sta si različna v svojih značajskih potezah, a ju skupaj vleče neka enigmatična energija, ki jo obožujeta in hkrati preklinjata. Zanrsko je Družba na poti opredeljena kot trpka komedija, vendar je v njej po režiserjevem mnenju več komedije kot trpkosti. Za Štefeta je bila ta igra prvo prevajalsko delo iz angleščine. Pri tem je moral streti nemalo orehov, saj je pisana v pogovornem, pouličnem jeziku z mnogimi njemu neznanimi izrazi in besednimi igrami, zato je velikokrat segel po slovarju slen-ga. Kako prevod »stoji«, pa je tudi sproti preverjal ob bralnih vajah in vajah na odru. Štefe je prevzel tudi vlogo Georga, MGL pa je »posodila« še Uroša Smoleja (Stella) in Gaberja K. Trseglava (sluga). Scenografka in kostumografka predstave je Vasilija Fišer, za glasbo je poskrbela Darja Hlavka Godina. Gledališče Škuc bo tako svoj jubilej proslavilo tam, kjer je po večletnem zatišju ponovno začelo svojo redno gledališko produkcijo. Leta 2000 je namreč na mali sceni MGL uprizorilo prvo predstavo Človeški glas Jeana M. Cocteaua. Od tedaj je pripravilo 26 premier, od tega kar nekaj slovenskih praiz-vedb. (STA) Publikacije Inštituta za novejšo zgodovino Inštitut za novejšo zgodovino je včeraj predstavil svoje zadnje tri publikacije: knjigo Ervina Dolenca Med kulturo in politiko: kulturnopolitična razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama, zbornik Slovenija - Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 ter delo z naslovom Prežihov Voranc - Lo-vro Kuhar: pisatelj, politik, patriot.Delo Ervina Dolenca je izšlo kot 11. knjiga v zbirki Razpoznavanja. Avtor v njem obravnava obdobje, ki mu je tudi sicer posvečal največ pozornosti. Glavni tematiki sta kulturna politika in kulturna zgodovina ter njuno prepletanje, je dejal Jurij Perovšek z Inštituta za novejšo zgodovino. Zbornik Slovenija - Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 je nastal iz prispevkov istoimenske znanstvene konference, ki je bila januarja 2009 v Ljubljani. Urednik Zdenko Čepič je dejal, da je Jugoslavija ves čas doživljala krize, permanentna kriza pa je zato terjala stalne reforme. Knjiga o Prežihovem Vorancu prinaša 12 prispevkov slavistov in zgodovinarjev, ki v marsičem presegajo dosedanja spoznanja o njegovem življenju, književnem ustvarjanju ter družbenem in političnem udejstvovanju, je dejal urednik knjige Aleš Gabrič. Avtorji prispevkov o Vorančevem literarnem delu so Marko Jesenšek, Zinka Zorko in Igor Grdina. Spominska prispevka sta dodala Lev Detela in Majda Kotnik-Verčko, drugi avtorji pa so podali zgodovinsko-politično ozadje njegovega dela. (STA) trieste prima Festival zaključil Zagrebški trio Mednarodna srečanja s sodobno glasbo Trieste Prima niso samo priložnost, da spoznamo sodobne tokove evropske glasbe: organizatorji si že štiriindvajset let prizadevajo, da bi na srečanjih spredli niti, ki bi povezale ustvarjalce in po-ustvarjalce v tranzverzalno skupnost, kjer se kultura pretaka v prijateljskem vzdušju. V tem duhu poteka tudi dolgoletno sodelovanje z zagrebškim Bienalom sodobne glasbe, katerega ustanovitelj in umetniški vodja Berislav Šipuš je skoraj stalen gost tržaških srečanj. Tokrat se skladatelj koncerta, ki je vključil tudi njegovo skladbo, ni mogel osebno udeležiti, pomembnost pobude pa je s svojo prisotnostjo poudarila hrvaška konzulka Nevenka Grdinic. Iz hrvaške prestolnice je prišel mlad klavirski trio, ki je prevzel dediščino starejših kolegov in ustanoviteljev. Od prvotnega sestava je ostal le čelist Pavle Zajcev, pridružila pa sta se mu violinist Martin Draušnik in pianist Danijel Detoni. Čelist je tudi solist v orkestru hrvaške RTV, vsi trije pa so docenti na zagrebški Akademiji za glasbo. Zagrebški trio je svoj koncert v tržaški evangeličansko-luteranski cerkvi odprl s skladbo Dubravka Detonija za naslovom Imenujejo me Taylor. Skrivnosten začetek, nato presenetljiv zasuk s silovitimi potezami godal, ki so s klavirjem vodila zelo napet dialog, so zagrebški poustvarjalci podali s prepričljivo interpretacijo. Prepričljiva in sporočilna je bila tudi interpretacija Tria Go-nars, ki ga je Berislav Šipuš l.1991 posvetil žrtvam fašističnega nasilja. Razgiban profil partiture, ki se rodi s komaj slišnimi tremoli, so glasbeniki razčlenili s predanim muzici-ranjem, tako v skoraj krčevitih ritmičnih valovih kot v dolgem sklepnem otožnem monologu violine na pedalu violončela, s svetlimi odsevi klavirskih akordov. Steklena prozornost, zastrta z rahlo tančico neprikrite nostalgije , je vtis, ki ga dajejo prvi takti Tria št.2 v e-mo-lu op.67 Dmitrija Šostakoviča: klasik 20. stoletja nas vedno znova očara z močjo svoje in-vencije, ki zna spajati najbolj nežna ter intimna čustva s skoraj divjo energijo, ob tem pa ohranja izredno izostren občutek za formalno dovršenost. Škoda, da akustika luteranske cerkve ni najbolj primerna klavirskemu triu: po eni strani radodarno zaokroži zvok godal , po drugi s prekomernim odmevom klavirja nekoliko zabriše jasnost, kljub temu pa smo lahko uživali ob pretanje-nem in polnokrvnem muzici-ranju, pri katerem je najlepše izstopal čelist Pavle Zajcev; tudi pianist Danijel Detoni je pokazal zrelo interpretativno vizijo, v katero se je violinist Martin Draušnik vključil predvsem z neoporečno čistočo zvoka. Šostakovičeva umetnina je v bleščeči izvedbi izzvala povsem upravičeno navdušenje, dolgi aplavzi so priklicali ponovitev Scherza, ki je dokončno sklenil letošnja, kot vedno zanimiva in kvalitetna- Mednarodna srečanja s sodobno glasbo. Katja Kralj / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 9. decembra 2010 1 7 wikileaks - Njegova domovina Avstralija mu bo nudila konzularno pomoč Assange v priporu, njegova spletna stran objavlja depeše Poziv v avstralskem časopisu: Ne ubijte tistega, ki prinaša neprijetna sporočila LONDON - Potem ko so britanske oblasti na podlagi švedskega naloga zaradi suma posilstva v torek aretirale ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea, je ta za avstralski časnik zapisal, da ne bi smeli ubiti tistega, ki prinaša neprijetna sporočila. Wiki-Leaks je medtem nadaljeval objavljanje ameriških diplomatskih depeš in razkril libijske grožnje Londonu. Assange, ki bo vsaj do prihodnjega torka priprt v Veliki Britaniji, je napovedal, da se bo boril proti izročitvi Švedski, ki želi z njim opraviti pogovor zaradi obtožb dveh žensk o spolnih odnosih proti njuni volji. Pri obrambi ustanovitelja WikiLeaksa naj bi sodeloval tudi eden bolj znanih odvetnikov na področju človekovih pravic Geoffrey Robertson. V sredo objavljenem članku za časnik Australian je Assange zapisal, da so ameriške diplomatske depeše razkrile vznemirljiva dejstva. Na primer, da so ZDA svojim diplomatom naročile, naj vohunijo za predstavniki ZN, da je savdski kralj Abdulah od ZDA zahteval, naj napadejo Iran, ter da je Švedska prikrita članica Nata in parlamentu prikriva izmenjavo obveščevalnih podatkov iz ZDA. Assange v članku omenja tudi Slovenijo, ko pravi, da so ZDA države izsiljevale, naj sprejmejo zapornike iz Guantanama. Barack Obama je pristal na srečanje s slovenskim predsednikom, samo če Slovenija vzame zapornika, je zapisal. Zatrdil je še, da si prizadeva zgolj za to, da bi objavili resnico, do česar imajo mediji pravico. Avstralska vlada, ki je bila v preteklih dneh kritična do Assangea, češ da so njegova dejanja neodgovorna, je medtem sporočila, da mu bo nudila vso potrebno konzularno pomoč. Ustanovitelj WikiLeaksa je namreč avstralski državljan. Konzularno pomoč je Assangeu zagotovil avstralski zunanji minister in bivši premier Kevin Rudd, ki je poleg tega ocenil, da so za razkritje četrt milijona ameriških diplomatskih depeš krive ZDA in ne Wi-kiLeaks ali njegov ustanovitelj. Jedro problema je namreč po njegovem neustrezna zaščita diplomatske komunikacije v ZDA oziroma dejstvo, da je lahko do tovrstnih depeš dostopa-lo več kot dva milijona ljudi. Oglasil pa se je tudi Assangeov sin, 20-letni Daniel Assange, ki živi v Avstraliji in z očetom več let ni imel stika. Pozval je k pošteni in nepolitični obravnavi očeta ter izrazil upanje, da aretacija v Veliki Britaniji ni korak na poti do izročitve ZDA. Švedski zunanji minister Carl Bildt je sicer med obiskom v Beogradu zagotovil, da med švedskimi in ameriškimi oblastmi ni bilo nobenih stikov glede morebitne izročitve As-sangea. Tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Crowley pa je v torek zatrdil, da je v tem trenutku aretacija Assangea stvar Velike Britanije in Švedske ter da ameriška preiskava o njem poteka. WikiLeaks je medtem nadaljeval z objavo okoli 250.000 ameriških diplomatskih depeš. Ena od včeraj objavljenih razkriva, da je Libija Veliki Britaniji grozila z resnimi posledicami, če bi avtor terorističnega napada nad Lockerbiejem, v katerem je leta 1988 umrlo 270 ljudi, večinoma Američanov, Abdelbaset Ali Mohamed al Me-grahi umrl v škotskem zaporu. Al Me-grahi je bil obsojen na dosmrtni zapor, a so ga škotske oblasti 20. avgusta lani po osmih letih v zaporu izpustile iz sočutja, saj naj bi imel raka na prostati v zadnji fazi in naj bi bil tik pred smrtjo. Sedaj živi v Tripoliju. Spletna stran WikiLeaks je bila doslej prekopirana že na 500 mestih, tudi v Slovenijo. Na strežnikih Mladine sta namreč uredništvi revij Monitor in Mladina vzpostavili zrcalno kopijo izvorne spletne strani, ki je dosegljiva na naslovu wikileaks.mladi-na.si. Kot so sporočili iz revije, bo v primeru blokade strani WikiLeaks dostop do podatkov še vedno mogoč z Mladininih strežnikov. Po drugi strani pa so se začeli vrstiti napadi na spletne strani institucij, ki nasprotujejo Assangeu. Napadli so spletno stran švicarske poštne banke, ki je pred dnevi sporočila, da je prekinila sodelovanje z WikiLeaksom, domačo stran švedskega tožilstva, ki je zahtevalo aretacijo Assangea, ter stran odvetnika žensk, ki tožita ustanovitelja WikiLeaksa. (STA) Assangeov podpornik ansa palestinci - Po odstopu ZDA od zahteve, da Izrael zamrznje gradnje Abas: Bližnjevzhodna mirovna pogajanja so v krizi JERUZALEM - Palestinski voditelj Mahmud Abas je včeraj dejal, da so bližnjevzhodna mirovna pogajanja v krizi, potem ko je Washington odstopil od zahteve, da Izrael zamrzne gradnjo stanovanj na palestinskih ozemljih. To je sicer palestinski pogoj za nadaljevanje pogajanj. V Izraelu pa so odločitev ameriške administracije pozdravili. Tiskovni predstavnik State Depart-menta Philip Crowley je v torek potrdil, da so ZDA odstopile od zahteve, da Izrael podaljša moratorij na nove gradnje na zasedenih palestinskih ozemljih. Obenem je zatrdil, da ne gre za spremembo ameriške strategije, temveč le za spremenjeno taktiko. "Brez dvoma je to kriza, huda kriza," je včeraj med obiskom v Atenah dejal Abas in pozval EU, naj odigra dejavnejšo vlogo v prizadevanjih za nadaljevanje pogajanj med Palestinci in Izraelci. Unija je medtem zgolj izrazila obžalovanje, ker Izrael ne pristane na podaljšanje moratorija. "Z obžalovanjem ugotavljamo, da Izrael ni v položaju, da bi spre- Mahmud Abas ansa jel podaljšanje moratorija, kot to zahtevajo EU, ZDA in bližnjevzhodna četverica," je v Bruslju dejala tiskovna predstavnica visoke zunanje predstavnice EU Catherine Ashton Maja Kocijančič. Dodala je, da je stališče Bruslja jasno: gradnja naselij ni v skladu z mednarodnim pravom in predstavlja oviro za mir. Tiskovni predstavnik izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja Nir Hefec pa je spremembo ameriške taktike pozdravil. "Že od začetka smo trdili, da naselja niso bistvo spora in so le palestinski izgovor za zavračanje pogovorov," je dejal. Egipt je medtem mednarodno skupnost pozval, naj "naredi konec igricam na Bližnjem vzhodu". Egiptovski zunanji minister Ahmed Abul Gejt je med obiskom v Sofiji dejal, da bi morali postaviti skrajni rok za dosego izraelsko-palestinskega dogovora. V Kairu sicer danes pričakujejo palestinskega predsednika Abasa, ki naj bi se sestal z egiptovskim predsednikom Hos-nijem Mubarakom ter ga obvestil o zadnjih stikih z ameriško administracijo. Govorila naj bi tudi o nadaljnjih korakih palestinske strani, je povedal palestinski diplomatski vir v Kairu. Izraelsko-palestinska pogajanja so se nadaljevala 2. septembra, a so še isti mesec zastala, potem ko Izrael ni podaljšal desetmesečnega moratorija na gradnjo naselij. Palestinci so ocenili, da pogajanja nimajo smisla, če Izrael še naprej gradi stanovanja za judovske naseljence na ozemljih, ki naj bi pripadala bodoči palestinski državi. ZDA so več tednov skušale Izrael prepričati, naj privoli v podaljšanje moratorija, da bi se lahko pogajanja s Palestinci nadaljevala, a do dogovora ni prišlo. (STA) Irska vlada dobila podporo pri varčevalnem proračunu DUBLIN - Irska vlada je dobila podporo k večjemu delu varčevalnega proračuna za leto 2011, ki z bolečimi rezi posega na vsa področja javnega življenja. Odločanje v parlamentu v torek pozno ponoči je bilo razdeljeno v več posamičnih paketov ukrepov, ki so bili deležni široke podpore ali pa bili sprejeti celo brez glasovanja. O preostalih ukrepih, ki sodijo v okvir proračuna, bodo odločali v prihodnjih dneh, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Vlada v letu 2011 načrtuje prihranke v višini šest milijard evrov, večinoma na področju socialnih izdatkov. Vladi premiera Briana Cowena so se pri glasovanju očitno pridružili tudi nekateri poslanci opozicije. Koalicija ima le dva glasova večine, nekateri ukrepi pa so bili sprejeti tudi z do petimi glasovi ve- V Rusiji nov napad na borca za človekove pravice MOSKVA - V Rusiji so neznanci v torek znova napadli in poškodovali borca za človekove pravice, in sicer Bahroma Hamrojeva iz ruske organizacije za človekove pravice Memorial. Svetovalec ruskega predsednika Mihail Fedotov je včeraj napovedal, da bodo o napadu uvedli preiskavo. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je so neznanci Hamrojeva zbili na tla na eni od moskovskih ulic, ob napadu pa je utrpel pretres možganov. Vodja organizacije Memorial Oleg Orlov je napad že ostro obsodil. Nemške železnice bodo prispevale za žrtve nacizma BERLIN - Nemške železnice so včeraj napovedale, da bodo podarile pet milijonov evrov v sklad za žrtve nacizma, večina sredstev pa bo namenjenih za projekte v Vzhodni Evropi. Denar bodo namenili skladu Spomin, odgovornost in prihodnost (EVZ), ki so ga v Nemčiji ustanovili leta 2000. Izvršni direktor Deutsche Bahn Rüdiger Grube je dejal, da 65 let po koncu druge svetovne vojne trpljenje žrtev nacizma še ni pozabljeno, preživeli pa še danes trpijo za posledicami deportacij, prisilnega dela in drugih nacističnih grozot. Nemške železnice, ki so se takrat imenovale Reichsbahn, so sodelovale pri prevozu več milijonov ljudi na prisilno delo ali v koncentracijska taborišča. Potem ko so marca letos preživele žrtve nacizma iz Vzhodne Evrope od nemških železnic zahtevale odškodnino, so se odločili, da jim bodo poklonili pet milijonov evrov. Sklad EVZ, ki bo denar prejel, je od ustanovitve pred desetimi leti 1,66 milijonom ljudem iz skoraj sto držav razdelil že 4,4 milijarde evrov, ki so jih v sklad prispevala nemška vlada in podjetja. (STA) čile - Tragedija v zaporu San Miguel v Santiagu de Chile Najmanj 81 zapornikov je umrlo v požaru, ki je zajel zapor v prestolnici SANTIAGO DE CHILE - V požaru v zaporu San Miguel v čilski prestolnici Santiago de Chile je včeraj umrlo najmanj 81 zapornikov, je sporočila policija. Požar je iz še neznanih vzrokov izbruhnil zgodaj zjutraj. Po poročanju medijev, ki navajajo uradne vire, naj bi bilo ranjenih 19 zapornikov, tisti ki so umrli, pa so verjetno umrli za posledicami zadušitve. Kot je dejal predstavnik policije, nove morebitne žrtve še iščejo. V zaporu, kjer je prostor za kakih 700 ljudi, naj bi bilo po poročanju tiskovnih agencij trenutno zaprtih 1900 ali 2900 zapornikov. Kot kažejo posnetki televizij, so na območju zapora številčne policijske sile, pa tudi svojci zapornikov, ki čakajo na vesti o svojih bližnjih. 200 zapornikov naj bi evakuirali, gasilcem pa naj bi po poročanju medijev, ki so navedli priče, dovolili intervencijo šele dve uri po izbruhu požara. Šlo naj bi za relativno nov zapor. Vzrok požara še preučujejo, pred ali ob izbruhu požara pa ni bilo poročil o kakšnem uporu zapornikov ali neredih. (STA) Zapor San Miguel v Santiagu de Chile v plamenih ansa nobelova nagrada za mir EU kritična do Srbije zaradi bojkota Nobelove slovesnosti BRUSELJ - Evropska komisija je bila včeraj kritična do Srbije zaradi odločitve, da bo bojkotirala slovesno podelitev Nobelove nagrade za mir kitajskemu oporečniku Liu Xiaoboju. "Razočarani smo in zaskrbljeni zaradi takega ukrepanja," je dejala tiskovna predstavnica komisarja za širitev Štefana Fuleja, Angela Filote. Srbsko odločitev mnogi razlagajo kot zahvalo Beograda Kitajski za podporo pri prizadevanjih proti neodvisnosti Kosova. Pred dvema letoma je Peking bojkotiral slovesno podelitev Nobelove nagrade za mir Marttiju Ahtisaari-ju, ki je bil posrednik pri pogajanjih o statusu Kosova. Fulejeva tiskovna predstavnica je poudarila, da se bo slovesnosti udeležilo vseh 27 držav članic unije ter da se od Srbije, ki želi postati članica unije, pričakuje, da bo delila skupne evropske vrednote in svoja stališča usklajevala s sedemindvaj-seterico. Prav tako je Filotejeva povedala, da se bo komisar Fule danes sestal s srbskim predsednikom Borisom Tadicem in da bosta "morda govorila tudi o tem vprašanju". Po njenih navedbah bojkota ne načrtuje nobena druga država v širitvenem procesu. So pa bojkot po besedah Filote-jeve napovedale nekatere države, vključene v evropsko sosedsko politiko, na primer Egipt in Ukrajina. Poleg tega naj bi slovesno podelitev Nobelove nagrade za mir v Oslu bojkotirali Rusija, Afganistan, Kuba, Iran, Maroko, Pakistan, Vietnam, Irak, Kazahstan, Kolumbija, Tunizija, Savdska Arabija, Venezuela, Filipini in Sudan. (STA) / TRST Četrtek, 9. decembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Uresničevanje državne šolske reforme Z dežele pritiski za znižanje števila šol Ukrep naj ne bi prizadel slovenskega šolstva - Odločilno besedo bodo imele občine »Jumbo« plakat Sindikata slovenske šole ob vhodu v Štandrež fotod.r. trzic Tatovi cvetlic in denarnic Pred cvetličarno je videl zelo lepo cvetlično kompozicijo in jo odnesel domov, ne da bi jo plačal. S krajo je med nedeljskim sejmom sv. Nikolaja neznanec oškodoval cvetličarno na Trgu Republike v Tržiču. Cvetlična kompozicija, vredna okoli sto evrov, je bila razstavljena pred trgovino, poleg nje pa so bile še druge okrasne rastline in rože, ki pa jih neznani tat ni povohal. Ukradel je le dragocenejšo kompozicijo in odšel, ne da bi ga kdorkoli videl. Ko je zvečer cvetličarka zaprla svojo trgovino, je opazila praznino v razstavnem prostoru pred prodajalno, saj cvetlične kompozicije ni bilo več. Med sejmom sv. Nikolaja so s številnimi obiskovalci v Tržič prišli tudi žeparji in ukradli nekaj denarnic. Žeparji so za kraje izkoristili gnečo med stojnicami, tako da tudi v tem primeru ni nihče opazil njihovega kaznivega početja. Dežela Furlanija-Julijska krajina pritiska na občine, naj znižajo število šol in naj zaprejo zavode, kjer je otrok premalo. »Na deželi si prizadevajo, da bi prišlo do reorganizacije šolskega sistema, kar bi povzročilo zaprtje nekaterih podružničnih šol, ki ne odgovarjajo kriterijem, določenim na podlagi nove šolske reforme,« pojasnjuje pokrajinski odbornik za šolstvo Maurizio Salomoni in poudarja, da bodo pri vseh nadaljnjih odločitvah glavno besedo imele občine, slovenskih šol pa zaradi njihovega specifičnega statusa ukrep naj ne bi prizadel. Salomoni se je v zvezi z reformo šolskega sistema v torek srečal z deželnim odbornikom Robertom Molinarom, ki je zagotovil, da za uresničitev sprememb veljajo dolgoročni termini. Zaradi tega v kratkem naj ne bi prišlo do zaprtja nobene šole, za kar bi se vsekakor morale odločiti posamezne občine. »Zakon daje občinam pristojnost nad odločitvami o zaprtju šolskih zavodov na njihovem ozemlju. Če bi se po ukinitvi ene šole izkazalo, da v drugih šolskih poslopjih ni prostora za njene učence, bi zaprtje kratkomalo odpadlo,« pojasnjuje Salomoni in poudarja, da ukrep ne bo prizadel slovenskih šol. »O slovenskih šolah ne bodo odločale občine, pač pa bo zadevi sledil deželni šolski urad,« razlaga Salomoni in napoveduje, da bi lahko prišlo do novosti glede višjih srednjih šol, nad katerimi je pristojna ravno pokrajina. »Pripravljamo predlog o reorganizaciji višješolske ponudbe, o kateri se bo vsekakor moral izreči pokrajinski svet,« pravi pokrajinski odbornik za šolstvo Maurizio Salomoni. Čeprav ukrep o znižanju števila šol, naj ne bi prizadel slovenskega šolstva, tudi slovenski šolniki pozorno sledijo zadevi. Ravnateljice so bile že seznanjene, da občine pripravljajo predlog reorganizacije, ne glede na to pa naj bi tudi krajevni upravitelji že zagotovili, da naj slovenske šole ne bi bile ogrožene. Zadevi je treba vsekakor še naprej pozorno slediti, saj je reforma ministrice Mariastelle Gelmini vodi tudi v zapiranje šol s prenizkim številom učencem. V okviru vsakoletne promocijske kampanje je po drugi strani Sindikat slovenske šole tiskal plakate, s katerim poudarjajo, da se bodo kmalu začela vpisovanja. Sindikat opozarja starše na veliko dodano vrednost slovenskih šol, ki otrokom omogočajo, da bodo v prihodnost stopali bogatejši. »Jumbo« plakata so nalepili v Ulici Cadorna v Gorici in ob vhodu v Štandrež, manjši plakati pa so že razpršeni po raznih goriških ulicah, po Tržiču, Devinu, Nabrežini, Doberdobu, Ronkah, Števerjanu, Sovodnjah, Krminu, Bračanu, na Plešivem in še marsikje. V okviru promocijske kampanje je Sindikat slovenske šole pred kratkim omogočil tiskanje panojev in informativnega materiala o višjih srednjih šolah, ki so jih in jih še bodo delili med učenci nižjih srednjih šol. (dr) nova gorica - Na Majskih poljanah zastala gradbena dela V Cedri polovica neprodanih stanovanj, o Supernovi pa še vedno nič novega Doslej so prodali polovico od 69 stanovanj stolpnice, poimenovane Cedra fotok.m. V prvi stanovanjski stolpnici, poimenovani Cedra, ki je že zgrajena na Majskih poljanah, je bila doslej prodana polovica od 69 stanovanj in dva od devetih lokalov v pritličnem delu stavbe. Drugo od treh načrtovanih 11-nadstropnih stolpnic, Tiso, naj bi začeli graditi potem, ko bo v Cedri prodanih 80 odstotkov stanovanj, pojasnjujejo na Primorju. Stanovanja so v Cedri naprodaj od letošnjega januarja. Kot pravi Boštjan Okoren, vodja tržnih gradenj v Primorju, poteka prodaja stanovanj in lokalov približno skladno z njihovimi pričakovanji in načrti, s tem, da je mogoče opaziti pri prodaji oziroma nakupu tudi gospodarsko krizo in porušitev trga nepremičnin. Prodaja stanovanj v Cedri se je začela letošnjega januarja. Za nakup se je doslej zanimalo tudi nekaj potencialnih kupcev iz Italije, pojasnjuje Okoren. Čeprav so v ajdovski družbi Primorje doslej prodali 34 stanovanj, vsa še niso vseljena. Po Okornovih besedah je zanimanje med kupci enako za večja in manjša stanovanja, v Cedri so na voljo od ena do šestsobna. Za 36 kvadratnih metrov garsonjere bodo kupci morali odšteti okoli 88.000 evrov, za 200 kvadratnih metrov veliko 6-sobno stanovanje pa okoli 300.000 evrov, cene pa so brez DDV-ja in brez pripadajočih parkirnih prostorov. Še vedno pa se zatika pri izgradnji nakupovalnega centra Supernova, kjer gradbenih strojev ni več na spregled. Nakupovalni center naj bi zrasel ob OBI-je-vi prodajalni. Eno od avstrijskih gradbenih podjetij je že pred dvema letoma porušilo stare objekte na mestu, kjer bi moral zra-sti omenjeni nakupovalni center, kasneje je bil narejen tudi izkop za gradbeno jamo, nato pa so dela povsem zastala in gradbene stroje so odpeljali. Po informacijah, ki smo jih od družbe M2, ki je povezana družba avstrijske trgovske verige Supernova, nazadnje uspeli dobiti pred dobrim mesecem dni so dela prekinjena zaradi usklajevanja pogodb z najemniki, kar pa se vleče že več mesecev. Odprtje Supernove, ki je bilo najprej načrtovano v spomladanskih mesecih prihodnjega leta, so tedaj prenesli na jesen, glede na to, da se na gradbišču še vedno nič ne dogaja, pa je najbrž vprašljiv tudi ta termin. (km) gorica - Deževno vreme zaznamovalo praznični dan Mrtvilo po mestnih ulicah Drsališče na Travniku zaprto - Brezplačne karte za vrtiljake bo mogoče koristiti jutri - Na Travniku sinoči pisan shod ob tridesetletnici smrti Johna Lennona Deževno vreme je zaznamovalo včerajšnji praznični dan v Gorici. V mestnem središču je večinoma vladalo mrtvilo. V dopoldanskih urah je bilo sprehajalcev za vzorec, popoldne pa so Goričani spričo motečega dežja raje ostali doma na toplem. V trgovinah mestnega središča, ki so bile odprte kljub prazniku, je bilo kupcev bore malo, še najbolj nezadovoljni pa so bili upravitelji Andrejevih vrtiljakov in zabavišč, ki bodo do nedelje nameščena na območju med Trgom Cesare Battisti in ljudskim vrtom na Verdijevem korzu. V primeru lepega vremena bi se na vrtiljakih gnetlo otrok, tako pa so bili včeraj žalostno prazni. Občina je v minulih dneh med šolarji iz Gorice in Nove Gorice razdelila brezplačne karte za vrtiljake, ki naj bi jih po napovedih izkoristili danes. Ker pa je za današnji dan napovedano slabo vreme, bodo brezplačne karte veljavne tudi jutri. Včeraj je samevalo tudi drsališče na Travniku, ki je zaradi deževnega vremena in pomanjkanja obiskovalcev v bistvu že nekaj dni zaprto. Mesto pa se je nekoliko prebudilo včeraj pod večer, ko je sredi Travnika potekal shod »Flash Mob« s približno sedemdesetimi udeleženci, opremljenimi s pisanimi dežniki in s pokrivali dedka Mraza na glavah. Ob 30-letnici smrti Johna Lennona so ga -prvič - priredili člani združenja Gobiennale, ki so napovedali, da bodo posnetke objavili na spletni strani YouTube. Na Korzu Verdi se ni trlo sprehajalcev bumbaca Vrtiljaki so samevali bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 9. decembra 2010 1 7 gorica - Mala Cecilijanka z nabito polno dvorano centra Bratuž Otroško prepevanje ogrelo srca in dlani Na odru osemnajst zborov in skoraj 400 mladih in najmlajših pevcev Nabito polna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž je včeraj spremljala Malo Cecilijanko, tradicionalno revijo otroških pevskih zborov z Goriškega in gostujočih skupin. Zaradi osemnajstih prijavljenih zborov so prireditelji - Združenje cerkvenih pevskih zborov - revijo razdelili na dva dela. V prvem delu (ob 15.30) je nastopilo osem skupin (udeležbo je odpovedal Katizbor iz Trsta), v drugem (ob 18. uri) pa devet zborov. Skupno je na oder stopilo skoraj štiristo mladih in najmlajših pevcev. Pred začetkom je zbrane ljudi nagovoril predsednik Sveta slovenskih organizacij za Goriško, Walter Bandelj; poudaril je vlogo otroškega zborovskega petja, ki je osnova za nadaljnje prepevanje v zborih, in kulturno izročilo, ki je globoko zakoreninjeno v zavesti Primorcev in nasploh Slovencev. Kljub elektronskim napravam, ki polnijo življenje otrok in mladih, se mnogi med njimi še vedno radi posvečajo petju, ki se prenaša iz roda v rod, je dejal Bandelj in se zahvalil mladim pevcem in pevovodjem za vloženi trud. Ob napovedovanju mlade Tine Paljk se je nato na odru zvrstilo osem zborov. Prvi na vrsti so bili pevci iz osnovne šole v Rom-janu, ki jih vodi Lucija Lavrenčič Terpin. Sledil je zborček najmlajših društva F.B.Sedej iz Števerjana pod taktirko Martine Hlede, ki je vodila tudi skupino nekoliko starejših otrok števerjanskega društva. Oder je nato napolnil 40-članski zbor osnovne šole Josip Abram iz Pevme (vodi ga Marta Ferletič). Na vrsti sta bila otroška zbora društva Rupa-Peč: najprej najmlajši, nato nekoliko starejši (oba vodi Zulejka Devetak). Sledili so še otroški zbor Štmaver (Nadja Kovic) in do-berdobski Veseljaki (Lucija Lavrenčič Ter-pin). Pred začetkom drugega dela programa je pevce in publiko pozdravila predsednica centra Bratuž, Franka Žgavec. Navezala se je na svetovni dan zborovskega petja (druga nedelja v decembru) in poudarila, da njegov osnovni namen je, da ne iščemo v glasbi le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenimi močmi slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Sledili so nastopi otroških zborov Sovodnje - mali (pevovodkinja Jana Drasič) in s Plešivega (Martina Hlede), otroškega cerkvenega pevskega zbora Štandrež (Lucrezia Bogaro), mladinske pevske skupine Kremenjak (Kristina Frandolič), otroških zborov iz Sovodenj (Jana Drasič) in z Vrha sv. Mihaela (Karen Ulian), dalje otroškega zbora cerkve Kristusa Odrešenika iz Nove Gorice (Ana Faganel), mladinskega zbora Ladja (Marja Feinig) in otroškega pevskega zbora Emil Komel, ki je z naravnost navdušujočim nastopom pod taktirko Damijane Čevdek Jug sklenil letošnjo Malo Cecilijanko. (vip, red) bumbaca Občinstvo in otroški zbor s Plešivega, napoveduje Tina Paljk gorica - Poklon Ljubki Šorli Pesnica, ki je oplemenitila prostor, v katerem je živela Jutri na pokrajini predstavitev znanstvene monografije Slovenska konzulta pri goriški pokrajini prireja predstavitev znanstvene monografije o pesnici Ljubki Šorli (1910-1993) jutri, 10. decembra, ob 17.30 v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici (na Korzu Italia 55). Izid monografije zaključuje proslavljanje stoletnice rojstva goriške pesnice, ki je s svojim literarnim opusom oplemenitila slovensko književnost in prostor, v katerem je živela in ustvarjala. Monografija vsebuje štirinajst znanstvenih prispevkov s simpozija »Uporno sem viharjem kljubovala«, ki ga je Univerza v Novi Gorici priredila 19. februarja letos pesnici na čast. Jutrišnje srečanje bo uvedel Peter Čer-nic, predsednik slovenske konzulte, o monografiji bosta nato spregovorila urednica Katja Mihurko Poniž in David Bandelj, eden od avtorjev. Predstavitev monografije, ki jo bo vodila Tatjana Rojc, bo popestril otroški zbor Emil Komel pod vodstvom Damijane Čevdek Jug z dvema božičnima skladbama na besedilo Ljubke Šorli. gorica Kulturna mizlica Nocoj devet prireditev Današnji dan bo nabrekel s kulturo. Med 17.30 in 20.45 se bo v Gorici zvrstilo devet kulturnih pobud, pri čemer niti ne vzamemo v poštev novogoriških ali šempetrskih prireditev, kot bi sicer morali. Če bo vseh devet dobro obiskanih, bomo lahko presrečni, ponosni, saj bo to pomenilo, da živimo o mestu, ki po kulturni ponudbi ne zaostaja za veliko, res veliko večjimi mesti. Če pa bodo dvorane prazne, bo za kulturo poraz. Kdor se torej želi nažreti kulture, naj se prej doma nahrani, da mu ne bo sredi najlepšega zmanjkalo moči, naj doda tabletko z vitamini in si nadene trpežne in udobne čevlje, v pesti pa naj drži štoparico, zato da bo vsakemu dogodku odmeril le toliko časa, da bo lahko ujel tudi naslednjega, pa še naslednjega in naslednjega ... »Spričo takšne kulturne mrzlice, ki je značilna zlasti za november in december, je potreben trenutek razmisleka,« pravi Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma, ki je v Gorici naštel okrog 1.500 kulturnih pobud letno. Sledi današnji »jedilnik«: - ob 17.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Drevoredu 20. septembra posvet, posvečen Celsu Macorju, na temo sprememb na trgu dela; - ob 18. uri v galeriji Ars nad Katoliško knji- garno na Travniku odprtje likovne razstave Umetniki za Karitas; - ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani na Kor- zu Italia predstavitev knjige »La citta di Go-rizia - Appunti e immagini di storia socio-religiosa« avtorja Luigija Tavana; - ob 18. uri v knjigarni LEG na Verdijevem kor- zu prestavitev knjige »La cucina goriziana di Casa Rubbia« o goriški gastronomski ponudbi; - ob 18. uri v knjigarni Ubik na Korzu Verdi predstavitev knjig »Eredita blindate« in »Tre innocui deliri«; - ob 19.30 v Tumovi dvorani KB centra na Ver- dijevem korzu okrogla miza »Ali so mladi bodočnost naših organizacij?« v organizaciji društva FIPEF; - ob 20.30 v deželnem avditoriju v Ulici Roma nagrajevanje prvega literarnega natečaja »Si libri la mente« z udeležbo Davida Riondi-na in Anite Kravos; - ob 20.30 v Kulturnem domu v Ulici Brass glasbeno-gledališki spektakel »Vzdih duše - Zgodba o Rosi« z Aido Talliente in Davidom Cejem; - ob 20.45 v Verdijevem teatru na Korzu Ita- lia deželna premiera groteskne komedije »Lebreo« na temo holokavsta, z Ornello Muti v eni izmed glavnih vlog. (ide) Miklavž v pevmski osnovni šoli NA ŠOLI V PEVMI Miklavž obdaril otroke, učitelje in postrežnice Med svojimi dolgimi potovanji po svetu je Miklavž obiskal tudi osnovno šolo Josipa Abrama v Pevmi. Srečanje z osnovnošolci sta omogočila prosvetno športno društvo Naš prapor in ravnateljstvo slovenske večstopenjske šole iz Gorice. Otroci in njihovi učitelji so priljubljenega dobrotnika sprejeli prisrčno, saj so mu zapeli nekaj pesmi in z njim poklepetali. Miklavž jim je čestital za lep pevski nastop in jim zaželel, da petja ne bi opustili niti, ko bodo odrasli. Svojim mladim poslušalcem je povedal, da je petje izraz veselja, razposajenosti, pa tudi kulturnega izročila, ki se med našimi ljudmi prenaša iz roda v rod. Ko je Miklavž ugotovil, da so otroci pridni in po svojih močeh ubogljivi tako v šoli kot tudi doma, jim je izročil darove. Obdaroval je tudi šolo z raznimi učnimi pripomočki, darove pa je prinesel še za učitelje in postrežnice. Ob poslovitvi je otrokom obljubil, da jih bo obiskal tudi prihodnje leto, zato pa morajo še naprej biti pridni. vrh - Miklavževanje v centru Danica Butalci so se izkazali Miklavžu sta presenečenje pripravila otroška skupina društva Danica in otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela Miklavž je obiskal tudi Vrh, kjer so ga otroci pričakali v torkovih poznih popoldanskih urah. Svetniku sta prijetno presenečenje pripravila otroška skupina društva Danica in otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela. Prisotne je uvodoma nagovorila mlada članica društva Danica, Christine Abrami, nakar je nastopil otroški pevski zbor, ki je pod vodstvom Karen Ulian zapel dve pesmi. Izkazala se je tudi otroška skupina Danica, ki jo sestavljajo najmlajši domačini, saj nekateri imajo komaj tri leta. Pod vodstvom Vilijene Devetak je skupina uprizorila gledališko predstavo »Butal-ci«. Plesno koreografijo sta pripravili Lara Devetak in Sabrina Solinas, scenografija pa je bila zaupana društvenim dekletom, in sicer Sabrini, Christine, Roberti, Maji, Lari, Nicole in Anji; za glasbo je poskrbela Christine Abrami. Zgodba opisuje življenje v Butalah, kjer trgovca Turki in Lenardič na sejmu skušata prodati oslička brez repa in kravo, ki ni v prodaji. Ob zaključku sejma na vasi zmanjka soli. Butalce skrbi, kako jih bodo poslali se solit, če nimajo soli. Tako se štirje pogumni vaščani odpravijo s konji v vas Solimuri, da bi kupili sol. Zadovoljni nad nakupom se ustavijo v salonu, da bi kaj spili, a ne gre za gostilno, temveč za frizerski salon. Ko se z novimi frizurami vrnejo v Butale, jih nihče ne prepozna. Zgodba ima prazničen konec, saj se vaščani veselijo prihoda štirih junakov, ki so v vas pripeljali sol. Ker so bili vrhovski »Bu-talci« pridni, jih je Miklavž obiskal in obdaril vse prisotne otroke. (ca) Miklavž z darili (desno), otroci so napolnili dvorano centra Danica (spodaj) bumbaca 1 6 Četrtek, 9. decembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / goriška - Vremenoslovci za danes napovedujejo močno burjo Rekordna količina dežja, Vipava za las ni poplavila Od začetka leta v Gorici padlo 2.230 milimetrov dežja, še nikoli toliko padavin od leta 1870 dalje nova gorica - Posledice dežja Vodotoki ostali v strugi, plaz Avžlak se premika V Gorici je od začetka leta padla rekordna količina dežja, včeraj pa je le malo manjkalo, da bi Vipava spet prestopila bregove. V Gorici so prvi dežemer začeli uporabljati leta 1870, od takrat naprej - leta 1878 so izmerili 2.116 milimetrov letnih padavin - pa ni bilo nikoli toliko dežja kot letos. Od začetka leta je v središču Gorice padlo 2.230 milimetrov dežja, kar pomeni, da se bo rekord še dodatno izboljšal, saj do konca leta manjkajo še trije tedni. Zaradi obilnih padavin iz prejšnji dni je Vipava močno narasla, včeraj pa je resno grozila Rupi, Gabrjam in Sovodnjam. Ves dopoldan je pretok naraščal in popoldne je pri Sovodnjah voda dosegla 540 centimetrov višine. Če bi Vipava narasla še za kakih štirideset - petdeset centimetrov, bi prestopila bregove, tako pa se je reka le usmilila prebivalcev najbolj izpostavljenih hiš v Gabrjah in Rupi, Osebje sovodenjske ekipe civilne zaščite je zamašilo odtok ob državni cesti št. 55 pri Gabrjah in s tem preprečilo, da bi meteorna voda zalila dvorišče gostilne Pri Tomažu (levo); plaz na cesti med Ajdovščino in Colom (desno) bumbaca, k.m. ki so ves dan zaskrbljeno opazovali reko. Cel dopoldan se je namreč pretok višal, nihče pa ni znal napovedati, kdaj se bo naraščanje ustavilo. Do tega je prišlo sredi popoldneva, ko so pomirjujoče novice prejeli tudi iz Mirna, kjer so maksimalni pretok izmerili okrog 16. ure. Potem se je reka začela počasi umirjati, vsekakor pa so jo prostovoljci sovodenjske civilne zaščite še naprej nadzorovali. Občinski odbornik Slavko Tomsič je pojasnil, da so včeraj popoldne zamašili odtok ob gostilni Pri Tomažu in s tem preprečili pronicanje vode na tamkajšnje dvorišče. Narasla reka sicer ni nikjer prestopila bregov, edino na poljih med Gabrjami in Rupo je ponekod zastajala voda. Vremenoslovci napovedujejo, da bo danes dež ponehal in se bo ohladilo; pihala bo močna burja, ki bo na izpostavljenih mestih za krajši čas presegla hitrost 100 kilometrov na uro. (dr) Narasli vodotoki niso povzročili večjih težav v Novi Gorici in okolici, po drugi strani pa so morali zaradi plazu zapreti za avtobuse in tovornjake cesto med Ajdovščino in Colom. Poveljnik regionalnega štaba civilne zaščite Samo Kosmač je včeraj pojasnil, da je Vipava poplavljala zmerno, okoli 15. ure so zabeležili celo rahlo upadanje pretoka. Tudi v centru za obveščanje niso zabeleži kakšnih večjih dogodkov zaradi naraščanja voda. V novogoriški občini so zabeležili razlitje vode čez cesto v Saksidu ter dva manjša plazova v Šmihelu in Stari Gori, kar pa po besedah Bogdana Zorattija, vodje občinske civilne zaščite, ne predstavlja večjih težav. Na hitri cesti pred mejnim prehodom Vrtojba je bil zaradi udora cestišča zaprt vozni pas proti Italiji. Še največ preglavic je včeraj povzročil plaz Avžlak na cesti med Ajdovščino in Colom. Po besedah Jožeta Breclja, bodo, če bo treba, tudi zaprli cesto za ves promet in uredili obvoze. Poveljnik ajdovske civilne zaščite Igor Benko ob tem dodaja, da so dogajanje na terenu opazili že v torek, včerak pa se je plaz med 8. in 12. uro premaknil za 15 centimetrov. Plaz se sicer začne 200 metrov nad cesto, pod cesto pa se nadaljuje še kakih 400 metrov. »Za plaz vemo, da ponavadi potuje kakšne štiri dni, zato najhuje še pričakujemo,« pravi Benko in dodaja, da bodo stanje plazu Avžlak, kjer so zadnji večji zdrs zabeležili leta 1968, vseskozi spremljali. Tudi poveljnik regionalnega štaba civilne zaščite Samo Kosmač, je napovedal, da bodo še z ekipami na terenu še naprej spremljali stanje glede plazov in poplavlje-nosti, danes popoldan pa pričakujejo umirjanje stanja, saj naj bi nehalo deževati. (km) Manj sredstev za šport »Občinskemu odborniku Sergiu Cosmi so znižali za eno tret'ino prispevke za športne dejavnosti, a ni storil ničesar, da bi mu župan Ettore Romoli zagotovil več denarja.« Na to opozarja občinski svetnik Demokratke stranke Aleš Waltritsch, ki dodaja: »Januarja je občinski odbor osvojil mojo resolucijo glede prihodkov od davka ICI, šlo je za preko 15.000 evrov, ki naj bi jih namenili dejavnostim za mlade in ostarele ter porazdelili med športna društva. Do danes pa so na razpolago dali le deset odstotkov tega denarja«. Prižig lučk na Trgu Evrope Tradicionalni praznični prižig lučk na skupnem trgu obeh Goric bo letos v nekoliko drugačni preobleki: namesto zvečer, kot je to potekalo doslej, bosta župana Nove Gorice Matej Arčon in Gorice Ettore Romoli lučke na novoletno okrašenem drevesu prižgala jutri ob 10.30 v družbi otrok novogoriškega vrtca Kurirček in slovenskega vrtca iz Ulice Brolo v Gorici. Otroci omenjenih dveh vrtcev se na Trgu Evrope - Transalpini v decembru srečujejo že vrsto let. Tudi tokrat si bodo izmenjali darila in dogodek popestrili z glasbenim programom, ki ga bodo letos, kot rečeno, nadgradili s prižigom lučk in z županoma. (km) Ne samo »decoupage« V sprejemnem centru Gradina v Doberdobu bo jutri ob 18. uri zadruga Rogos odprla razstavo izdelkov Isabelle De-vetak z naslovom »Ne samo decoupa-ge«. Devetakova je doma na Poljanah, na državni ravni pa je znana zaradi svoje ustvarjalnosti in tehnike »decoupa-gea«, ki jo je poimenovala »umetni mozaik«. Na Gradini je razstavljala že leta 2004, tokrat pa bodo njeni izdelki na ogled v soboto in v nedeljo, 11. in 12. decembra, med 10. in 19. uro. Pokrajina odpira galerijo V Ulici Diaz v Gorici bo od nedelje, 12. decembra, dalje odprta galerija, ki jo je uresničila pokrajinska uprava. Na ogled bodo dela z natečaja »Francy for Art«. Orkester in Bodeča neža Mladinski filharmonični orkester Alpe Adria bo jutri ob 20.30 v cerkvi sv. Petra in Pavla v Štarancanu in v nedeljo, 12. decembra, ob 17. uri v deželnem avditoriju v Gorici izvedel Per-golesijevo mašo »Stabat mater«. Z orkestrom bodo zapele vokalna skupina Bodeča neža z Vrha ter sopranistki Mariana Prizzon in Elena Boscarol. sovodnje - DS Riccardi, drži besedo! »Prepričati bo treba predvsem desnico« Slovenska komponenta Demokratske stranke (DS) pozdravlja srečanje, ki ga je sovodenjska uprava z županjo Alenko Florenin na čelu v torek imela z deželnima svetnikoma Giorgiom Brandolinom in Robertom Antonazem, obžaluje pa popolno odsotnost svetnikov deželne večine. »Gradnja avtoceste Gorica-Vileš bo najbolj oškodovala ravno sovodenjsko občino in to je vsem jasno, tudi deželnemu odborniku Riccardo Riccardiju, ki je večkrat namignil na posege za omilitev škode, a do danes se njegove besede niso spremenile v konkretna dejanja. Odbornik ima s proračunom priložnost, da se izkaže za pravičnega upravitelja in s konkretnimi posegi potrdi doslej dana zagotovila,« poudarja koordinator slovenske komponente DS Aleš Waltritsch in opozarja, da sta deželna svetnika Demokratske stranke Giorgio Brandolin in Franco Brussa že začela z delom znotraj svetniške skupine za skupno in enotno podporo popolnoma upravičenim zahtevam sovo-denjske uprave. »V kratkem se bo na deželi začela razprava o proračunu in Bran-dolin bo s kolegom Robertom Antonazom pripravil predlog resolucije, sicer pa bo treba prepričati predvsem desnico, da prisluhne potrebam teritorija in opusti vlogo oholega računovodje. Slovenska komponenta bo posegla znotraj Demokratske stranke, da bo zahtevam sovodenjske občine zagotovljena maksimalna podpora,« zaključuje Aleš Waltritsch. sovodnje - Gradnja avtoceste SSk pogreša pobude v občinskem svetu in vključenost civilne družbe »Stranka Slovenska skupnost je presenečena nad pobudo sovodenjske županje Alenke Florenin glede uveljavljanja zahteve za pravično poravnavo posledic širjenja avtocestnega odseka Vileš-Vrtojba, ki se dotika osrednjega dela vasi So-vodnje ob Soči. Ta poravnava naj bi se uresničila s posebnim deželnim zakonom, ki naj bi Sovodnjam omogočil prenovo vaškega jedra in izgradnjo novih javnih struktur,« se začenja komentar pokrajinskega tajnika stranke Julijana Čavdka. »SSk sicer jemlje na znanje - tako Čavdek -, da sta dva goriška deželna svetnika iz opozicije sprejela obvezo, da se bosta v deželnem svetu zavzela za zahteve Sovodenj. Žal pa je že udeležba le dveh svetnikov pokazala na šibek odziv. Postavlja se tudi vprašanje, koliko je bilo smotrno ciljati zgolj na goriške deželne svetnike. O čem se bosta namreč v petek pogovarjala slovenska deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič, če je bilo že vse odločeno? Ali je torej njuna prisotnost le za okras oz. medijsko vidljivost? Upam, da ni tako, saj bi to bilo neprimerno predvsem v odnosu do Gabrovca, ki mu gre priznati, da je bil od vseh najbolj prisoten na sovodenjskem teritoriju, in ki je dokazal sposobnost vzdrževanja pozitivnih stikov z vodstvom in strukturami deželne uprave. SSk je obenem zaskrbljena, ker je na podlagi izida torkovega srečanja mogoče ugotavljati, da se ni kaj bistvenega dogajalo predvsem, kar zadeva odnos občina-dežela. Pri tem ni bilo zaznati niti posebnih pobud v okviru sovodenjskega občinskega sveta, kjer se o omenjeni problematiki ne poroča in ne vodi primerna razprava ter ne pride do pozitivne soudeležbe vseh svetniških skupin. SSk se tudi sprašuje, zakaj ni občinska uprava poskrbela za večjo vključenost civilne družbe v to zapleteno problematiko. Večkrat smo slišali namige, da bo prirejen poseben sestanek z društvi, a z izjemo javnega srečanja o poteku gradbenih del so Sovodnje pasivno spremljale velike in težke posege tako v naseljeno okolje kot tudi v kmečke in travniške površine. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da, medtem ko dela napredujejo, napreduje tudi postopno obubožanje vasi Sovodnje, ki je že v preteklosti morala plačati visok davek velikim javnim posegom.« sovodnje - Blanka Kuzmin Petje in klekljanje sta ji bila v veselje Umrla je v 75. letu starosti - Danes pogreb V ponedeljek je po dolgi bolezni v svojem 75. letu starosti za vedno odšla Blanka Kuzmin. Rodila se je 14. avgusta leta 1936 v Rubijah Bo-gomirju in Mariji Tomsič kot četrta od šestih otrok v zavedni slovenski družini, vključeni v domačo prosveto. Osnovno šolo je obi- B|anka Kuzmin skovala v Sovodnjah. Zaposlena je bila najprej v podgorski predilnici in nato v tovarni na Sovodenjskem. Po upokojitvi je bila celo desetletje - v osemdesetih letih minulega stoletja - razna-šalka Primorskega dnevnika v sovodenjski občini, kot tudi njena sestra Ana, ki pa je naš dnevnik dostavljala na domove v doberdobski občini. Blanka Kuzmin je bila aktivna v vaških društvih. Zelo rada je pela in je zato bila članica cerkvenega zbora pa še pevskega zbora Društva slovenskih upokojencev za Goriško, kjer pušča za sabo trajen spomin. Rada je tudi klekljala. Zaradi bolezni zadnja leta ni več mogla aktivno sodelovati v društvih, ne glede na to pa je po svojih močeh in z vztrajnostjo spremljala kulturni utrip in življenje vaške skupnosti. Sprva je bila gostja zavoda Svete družine v Gorici, nato je bolezni kljubovala na svojem domu z ljubeznivo pomočjo svojcev in predvsem skrbne gospe Ive. Pokojnica ni bila poročena, zapušča pa sestri Maro in Ano, brata Zorka in Branka - brat Miro je umrl januarja lanskega leta - ter osem nečakov. Slovo od Blanke Kuzmin bo danes ob 14. uri v župnijski cerkvi sv. Martina v Sovodnjah. Do 13.40 bo ležala v mrtvašnici goriške splošne bolnišnice. gorica Fedriga novi komisar Severne lige Poslanec v rimskem parlamentu Massimiliano Fedriga je novi komisar pokrajinskega odbora Severne lige. Na komisarsko mesto ga je včeraj postavil deželni tajnik Severne lige Pietro Fontanini, sicer pa Fedriga nasledil deželno svetnico Maro Piccin, ki se ji ligaši zahvaljujejo za dobro opravljeno delo. Fe-driga ima pred sabo zahtevno nalogo, saj bo moral goriški odbor Severne lige voditi do prihodnjih upravnih volitev, ki so predvidene v pomladanskih mesecih. »Prevzemam zelo odgovorno funkcijo, združiti pa jo bom moral z obveznostmi, ki jih imam kot poslanec v Rimu in kot pokrajinski tajnik tržaške Severne lige. Ne glede na to sem z velikim navdušenjem sprejel izziv, ki mi ga je ponudil Fontanini, in dal bom vse od sebe, da bomo na prihodnjih volitvah dosegli čim boljši rezultat,« poudarja Fedriga in opozarja, da bodo spomladi nove župane volili v Gradežu, Tržiču, Ro-mansu, San Pieru, Ronkah, Moraru in Vilešu, obenem pa bodo volivci izbirali tudi novega predsednika pokrajine. »Čim bolje se bomo pripravili na volitve, saj imamo lepo priložnost, da okrepimo prisotnost Severne lige po vsej deželi,« zaključuje Massimiliano Fedriga. / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 9. decembra 2010 1 7 Udor na hitri cesti pri Vrtojbi Na hitri cesti pred mejnim prehodom Vrtojba v smeri Italije je zaradi udora cestišča zaprt vozni pas. Gre za poškodbo vozišča v velikosti približno enega kv. metra. »Sicer pa je vozišče razmeroma dotrajano pod celotnim nadstreškom,« pojasnjujejo na DARS-u in dodajajo, da so omenjeni udor njihovi vzdrževalci enkrat že sanirali v okviru rednih vzdrževalnih del. Do udora betonskega vozišča je prišlo zaradi dotrajanosti, k temu pa je pripomoglo tudi obilno deževje, ki je razmočilo tla. Gre za območje pod nadstrešnico nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba in za poškodbe betonskega vozišča nad instalacijsko kineto, ki je vodila do že odstranjenih ka- Do udora betonskega vozišča je prišlo zaradi dotrajanosti, k temu pa je pripomoglo tudi obilno deževje, ki je razmočilo tla foto k. m. bin. »Območje udora si je ogledal naš pogodbeni inženir, že pred samim udorom pa so vzdrževalci DARS-a to območje redno opazovali,« pojasnjujejo na DARS-u. Včeraj so si DARS-ovi vzdrževalci območje udora ogledali s predstavniki izvajalca del, ajdovskega Primorja. Ta bo vozišče saniral v okviru načrtovane preplasti-tve bližnje cestninske postaje Bazara, ki jo bo, če bodo dovoljevale vremenske razmere in temperature, opravil predvidoma prihodnji teden. »Ocenjena škoda v primeru udora tega dela vozišča sicer ni velika, bo pa potrebno pristopiti celovito k sanaciji celotnega platoja nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda, saj se podobna poškodba lahko pojavi tudi na kakem drugem delu vozišča na tem območju,« še pojasnjujejo na DARS-u. (km) grad kromberk - Razstava in monografija Makučev dar Bogato donacijo - več kot 550 grafik, risb, slik in kipov - bo hranil Goriški muzej V prostorih Goriškega muzeja na gradu Kromberk bo drevi ob 20. uri odprtje razstave in predstavitev monografije o slikarju in kiparju Vla-dimirju Makucu. Gre za razstavo del, ki jih umetnik ob svoji 85-letnici podarja rodnemu Solkanu. Poleg razstave in monografije bodo nocoj predstavili tudi katalog vseh doniranih del. Bogato donacijo - več kot 550 grafik, risb, slik in kipov - bo hranil Goriški muzej. »Ker je donira-nih del veliko, jih bomo razstavili v treh delih. Najprej so na vrsti grafike in kipi, to razstavo odpiramo danes, sledili bosta še razstavi slik in risb. Da se bodo zvrstile vse tri razstave, bo trajalo celo leto, ki bo, lahko rečem, Makučevo leto,« pojasnjuje Andrej Malnič, direktor Goriškega muzeja, ki še dodaja, da je donacija Solkanu simbolna, sicer pa jo bo hranil Goriški muzej. Po izteku enega leta Ma-kučeva dela ne bodo na ogled na stalni razstavi, temveč nameravajo v Goriškem muzeju poskrbeti za to, da bo del razstave vsako leto nekje postavljen. Prva ponudba je že prišla iz hrvaškega Karlovca. Leta 1925 rojeni Vladimir Makuc, ki je tudi Prešernov in Jakopičev nagrajenec, je z veliko pregledno razstavo v Goriškem muzeju v Kromberku že gostoval leta 1985. Tokrat se po petindvajsetih Vladimir Makuc letih tja vrača s svojo zapuščino, ki jo je skrbno zbral in hranil z namenom, da jo podari rodnemu Solkanu. Med podarjenimi deli je 187 grafik, 82 slik, 240 risb, 28 kipov in 16 slik na porcelanu. Monografijo bodo na današnjem slovesnem odprtju razstave Makučevih grafik in kipov predstavili urednik Matjaž Brecelj ter soavtorji tekstov o umetniku, Andrej Smrekar, Nadja Zgonik in Mil-ček Komelj. Občinstvo bodo pozdravili novogori-ški župan Matej Arčon, predsednik Krajevne skupnosti Solkan Jožko Leban, izvršilna direktorica uprave Nove KBM Ksenija Mrevlje in direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič. (km) di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti - Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKA PREDSTAVA »VZDIH DUŠE - ZGODBA O ROSI« bo danes, 9. decembra, ob 20.30 v Kulturnem comu v Gorici. Nastopata Aida Talliente in David Cej. Predprodaja in rezervacija vstopnic pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo v nedeljo, 12. decembra, ob 16. uri »Da una goccia nel mare« v sklopu niza »SpazioGiovani«; informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU v petek, 10. decembra, ob 21. uri »Jesus Christ Superstar« v izvedbi skupine Rockopera; v četrtek, 16. decembra, ob 21. uri »Amnesie di un viaggiatore sen-za biglietto«, igra in je napisal Augusto Fornari; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 9. decembra, ob 20.45 »Balletti russi, Diaghilev e i suoi«, igrata violinistka Liza Ferschtman in pianist Inon Barnatan; 13. in 14. decembra »Thom Pain (basato sul niente)« monolog Wil-la Ena, nastopa Elio Germano; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo bo danes, 9. decembra, ob 11.10 in ob 20. uri »Sovražnik ljudstva« Henrika Ibsena; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Incontrerai l'uomo dei tuoi so-gni«. Dvorana 2: 17.00 »Rapunzel - L'intrec-cio della torre« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »Precious«. Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. Dvorana 2: 16.50 - 18.50 »Rapunzel -L'intreccio della torre« (digital 3D); 20.45 »La donna della mia vita«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »In-contrerai l'uomo dei tuoi sogni«. Dvorana 4: 16.00 - 17.15 »Rapunzel -L'intreccio della torre«; 20.15 - 22.15 »A Natale mi sposo«. Dvorana 5: 18.00 »Tre all'improvviso«; 20.20 - 22.20 »L'ultimo esorcismo«. fi Razstave GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da je na gradu Dobrovo na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča, razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici bo danes ob 18. uri odprtje razstave »Umetniki za Karitas«. DRUŽBA ROGOS organizira v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v petek, 10. decembra, ob 18. uri odprtje razstave Isabelle Devetak »Ne samo de-coupage..«; na ogled bo v soboto, 11., in v nedeljo, 12. decembra, od 10. do 19. ure. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bosta v petek, 10. decembra, ob 19. uri odprtji razstave 8. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 2010 »Avtoportret«. OB 70. LETNICI KLAVDIJA PALČIČA je v Kulturnem domu v Gorici na ogled razstava »Pripovedna prehajanja«; do 12. decembra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 18. uro in med prireditvami. [H Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bratuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belo-ta«; tel. 329-6483970. Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 10. decembra, ob 20.15 koncert Big Banda GD Nova, kot posebna gosta bo nastopila pevka Maja Porta. V petek, 17. decembra, ob 20.15 bo koncert Slovenskega okteta; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturni-dom-ng.si. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI FJK vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Dolina, 10. decembra ob 20.30, nastopajo MePZ Fran Venturini Domjo (dir. Cinzia Sancin), MoPZ Fran Venturini Domjo (dir. Ivan Tavčar), Nonet Primorsko Mačkolje (dir. Aleksandra Pertot), MoPZ Valentin Vodnik Dolina (dir. Anastasia Purič), ŽePS Stu ledi Trst. V DVORANI POKRAJINSKIH MUZEJEV v goriškem grajskem naselju bo v nedeljo, 19. decembra, ob 18. uri koncert in predstavitev zgoščenke »Whispers, Voices, Echoes - Šepeti, glasovi, odmevi - Sussurri, voci, echi«. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo za koncertno sezono 201011 Kulturnega centra Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica »Božični koncert« v ponedeljek, 20. decembra, ob 20.30 in v ponovitvi v sredo, 22. decembra. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v četrtek, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert »Balkan festival orchestra«; informacije in rezervacije po lipizer@lipizer.it in www.lipi-zer.it. H Šolske vesti BOŽIČNI JEDILNIK: Gostinski učni center Ad formanduma vabi v vpisu na kuharski tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v sredo, 15. decembra, ob 18. uri v Dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici. Jedilni list: pate' v listnatem testu, capesante na Mornay način, puran s prazničnimi prilogami, meringa s chantilly smetano in man-gom, izbor vin vpisovanje po tel. 3342825853, promo@adformandum.eu. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na Dan odprtih vrat v petek, 17. decembra, od 18. do 20. ure poklicno tehničnega pola (Drž. poklicni zavod za trgovske dejavnosti I. Cankar, Drž. tehn. zavod za upravo, finance in marketing Ž. Zois, Drž. ind. tehn. zavod za informatiko in telekomunikacije J. Vega) in licejskega pola (Humanistični licej S. Gregorčič - ekonomsko družbena opcija, Znanstveni licej S. Gregorčič - opcija uporabne znanosti, Klasični licej P. Trubar). Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. Dan Odprtih vrat bo v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v Gorici. □ Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure naprej. AŠKD KREMENJAK prireja Silvestrovanje in novoletni ples v večnamenskem centru v Jamljah. Bogat meni, nagradne igre in ples; informacije in vpisovanja po tel. 334-5370094 (Bruno) ali tel. 338-6495722 (Martina). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v torek, 28. de- cembra, tradicionalno silvestrovanje v Pineti pri Gradežu v hotelu »Ai pini«. Odhod iz Doberdoba in Gorice ob 16. uri. Srečanje v pineti ob 17. uri. Vpisujejo do zasedbe razpoložljivih mest na avtobusu Saverij R. (tel.0481-390688), Marija Č. (tel. 0481-390697), Ivo T. (tel. 0481-882024), Dragica V. (tel. 0481-882183), Rozina F. (tel. 3471042156), Ema B. (tel. 0481-21361), Ana K. (tel. 0481-78061); na račun 20 evrov. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo do 10. decembra zaprta. GORIŠKI GRAD bo zaprt zaradi obnovitvenih del med 22. in 26. decembrom ter v januarju in februarju 2011. 31. decembra bo grad odprt samo v jutranih urah med 10. in 13. uro. MLADINSKI DOM vabi na filmski forum, ki bo potekal v prostorih Mladinskega doma ob petkih (praviloma vsak drugi petek v mesecu) od 17. ure do 19.30. Oglede filmov bosta spremljala uvod in kratek zaključni pogovor o filmu samem ter o njegovem sporočilu. Vpisnine ni, sta pa nujni prijava do četrtka ob 17. uri in poravnava letne članarine; srečanja bodo predvidoma 14. januarja 2011, 11. februrja, 11. marca, 8. aprila in 13. maja. 0 Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bosta danes, 9. decembra, ob 18. uri Andrea Ri-bezzi in Sabrina Gregori predstavila svoji knjigi »Eredita blindate« in »Tre innocui deliri«. BOŽIČNA PRIREDITVE PO RAJONIH: v nedeljo, 12. decembra, med 10. in 12. uro na trgu v Štandrežu sejem božičnih predmetov in voščilnic; v četrtek, 16. decembra, od 17. ure dalje v Štandrežu v sklopu »Praznika miru« obisk starejših občanov; v soboto, 18. decembra, ob 17. uri v kmetiji Castel San Mauro v Štmavru sprejem solkanske Betlehemske luči in ob 19.30 božični koncert v cerkvi v Pevmi; v nedeljo, 19. decembra, ob 15. uri »Praznik miru« v cerkvi in na trgu v Štandrežu in ob 18. uri božični koncert v cerkvi v Podgori. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 13. decembra, ob 18. uri prireditev ob svetovnem dnevu Organizacije združenih narodov v podporo Palestinskemu narodu. Sodelovali bodo Rita Maffei, Enrico Brun in režiser Alfredo De Venuto s projekcijo dela umetniškega performansa »Behind the Wall - Oltre il Muro«, ki je zaradi slabega vremena odpadel 26. novembra na Trgu Evrope na Transalpini. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV GORICA prireja v sredo, 15. decembra, ob 20.30 v avditoriju v Ul. Roma v Gorici božični koncert s skupino FVG Gospel Choir in v soboto, 18. decembra, ob 18.30 srečanje s krvodajalci Rdečega križa iz Nove Gorice na Trgu Evropa na Transalpini za na-zdravitev brez meja. V CENTRU MOSTOVNA v Solkanu v petek, 10. decembra, ob 22. uri zaključek festivala Pixxelpoint 2010; vstop prost. V soboto, 11. decembra, ob 21. uri DJ Roli in DJ AN. DRUŠTVO FIPEF organizira okroglo mizo z naslovom »Ali so mladi bodočnost naših organizacij?« danes, 9. decembra, ob 19.30 v Tumovi dvorani v KBcen-tru v Gorici (Korzo Verdi 51). Sodelujejo Mirjam Malalan, Tomaž Špacapan, David Peterin in Simon Koren, vodil bo Albert Voncina. INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO vabi na predstavitev publikacije »La citta di Gorizia. Appun-ti ed immagini di storia socio-religio-sa«, ki jo je napisal Luigi Tavano danes, 9. decembra, ob 18. uri v sejni dvorani goriške pokrajine na Korzu Italia 55. Publikacijo bodo predstavili Lojzka Bratuž, Lucia Pillon in Marco Plesni-car. V KONFERENČNI DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE v Ul. Alviano 18 v Gorici bo danes, 9. decembra, ob 17. uri predstavitev publikacije »Guida ai Vini 2011 (a Gorizia)«. GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države; v petek, 10. decembra, ob 18. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma Ernesto Galli della Loggia. ZSKD, DRUŠTVO 1001 IN KB CENTER vabijo na družinske postavitve Berta Hellingerja, ki bodo v petek, 10. decembra, ob 20.30 v KB centru na Kor-zu Verdi 51 v Gorici. Srečanje bo v italijanskem jeziku; vstop prost. SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem za Goriško prireja v torek, 14. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (Ulica Brass 20) prvi seminar iz ciklusa »Poti razvoja in rasti« z naslovom »Primer tovarne zdravil Krka iz Novega Mesta«. O razvojnih perspektivah ob izhodu iz krize bo spregovoril Jože Colarič, predsednik uprave podjetja; vstop prost. Mali oglasi V SOVODNJAH na kmetiji Tomsič (Štra-dalta 9) prodajamo božična drevesca po ugodni ceni; tel. 0481-882064 in 3471216398. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Olga Brumat vd. Giochetti iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V SOVODNJAH: 14.00, Blanka Kuzmin (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FARI: 14.00, Sergio Simsig (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V BRAČANU: 14.00, Ermete Ven-dramin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / TRST Četrtek, 9. decembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Liga prvakov Naprej tudi Roma Milan se je osmešil Točka v Romuniji, poraz v Milanu - Žreb bo bržkone zelo neugoden Boriello je dosegel včerajšnji edini »italijanski« gol v ligi prvakov kroma MILAN - Zadnji krog v Ligi prvakov ni postregel s presenečenji, saj je bilo že pred tekmami ali kmalu po njihovem začetku znano, kdo se bo uvrstil v osmino finala. ROMA - To je sinoči poleg Milanu uspelo tudi Romi, ki je na gostovanju v Romuniji pri Cluju igrala neodločeno 1:1. Tekma je kmalu postala nezanimiva. Brž ko se je izvedelo, da Bayern gladko zmaguje proti Baslu (po 50. minutah je bilo že 3:0), so igralci Rome razumeli, da jim drugo mesto ne more več uiti, zato so po golu, ki ga je v 22. minuti prvega polčasa dosegel Boriello, precej popustili, da je gostiteljem prav na koncu uspelo izenačiti (Traore' v 88. min.). Roma je na tej tekmi vnovič požela manj kot je sejala, vendar je šlo, kot rečeno, skoraj bolj za trening. MILAN - Milan je že pred sinočnjim nastopom vedel, da bo drugi, kljub temu pa je domači poraz proti Ajaxu težko upravičiti. Oba gola sta padla v drugem polčasu. V 12. minuti je za goste zadel De Zeeuw, v 21. pa Alderweireld. Premoč gostov je bila še večja kot kaže rezultat, res pa je, da je Milan nastopil z mnogimi rezervami. Ibrahimovic je stopil na igrišče le proti koncu tekme, od prve minute dalje pa je igral Ronaldinho, vendar ponujene priložnosti ni izkoristili (pravzaprav se zdi, da bojkotira samega sebe!)in vse kaže, da bo med januarskim prestopnim rokom neizbežno zapustil Milan. Čeprav je Allegrijevo moštvo pokazalo v zadnjih tednih viden napredek, je bilo v tej skupini povsem podrejeno Real Madridu, ki je v šestih krogi zbral dvakrat toliko točk kot Seedorf in tovariši. IZGREDI - Tekma na Slovaškem med Zilino in moskovskim Spartakom je bila pol ure prekinjena zaradi neredov, ki so jih povzročili navijači gostov. Na igrišče so metali bakle, eden izmed njih pa je celo vdrl na igrišče, a so ga pravočasno ustavili. KAJ ZDAJ - Zreb osmine finala bo 17. decembra v Nyonu, italijanskim moštvom - vsa so se v svoji skupini uvrstila na 2. mesto, pa grozijo zelo neugodni nasprotniki. Milan ne bo mogel srečati Reala, Inter ne Tottenhama in Roma ne Bayerna, čakal pa jih bo eden izmed nasprotnikov, ki so bili v skupini prvi. To so Tottenham, Schalke 04, Manchester United, Bayern, Barcelona, Chelsea, Real Madrid in Šahtjor SVETOVNO KLUBSKO PRVENSTVO - Včeraj: Al Wahdo - Hekari United 3:0; jutri, četrtfinale: Mazembe Lu-bumbashi - Pachuca. Skupina E IZIDA 6. KROGA Bayern M. - Basel 3:0, Cluj - Roma 1:1 Bayern München 6 5 0 1 16:6 15 Roma 6 3 12 10:11 10 Basel 6 2 0 4 8:11 6 Cluj 6 1 1 4 6:12 4 KONČNE ODLOČITVE: Bayern in Roma v osmini finala, Basel v evropsko ligo Skupina F IZIDA 6. KROGA Marseille - Chelsea 1:0, Žilina - Spartak Moskva 1:2 Chelsea Marseille Spartak Moskva Žilina 14:4 15 12:3 12 7:10 9 3:19 0 KONČNE ODLOČITVE: Chelsea in Marseille v osmini finala, Spartak v evropsko ligo Skupina G IZIDA 6. KROGA Real Madrid - Auxerre 4:0, Milan - Ajax 0:2 Real Madrid 6 5 1 0 15:2 16 Milan 6 2 2 2 7:7 8 Ajax 6 2 1 3 6:10 7 Auxerre 6 1 0 5 3:12 3 KONČNE ODLOČITVE: Real in Milan v osmini finala, Ajax v evropsko ligo Skupina H IZIDA 6. KROGA Arsenal - Partizan 3:1, Šahtjor - Braga 2:0 Šahtjor Donjeck 6 5 0 1 12:6 15 Arsenal Braga Partizan 18:7 5:11 2:13 KONČNE ODLOČITVE: Šahtjor in Arsenal v osmini finala, Braga v evropsko ligo italija Igralci preklicali stavko RIM - Italijanski nogometaši so preklicali za prihajajoči konec tedna napovedano stavko. Nogometaši so ob posredovanju sindikata in predsednika nogometne zveze Giancarla Albaceteja dosegli dogovor o novi kolektivni pogodbi in tako sklenili, da bodo tekme 16. kroga na sporedu kot predvideno. Kolektivna pogodba je sklenjena med leti 2011 in 2013, sindikatu pa je uspelo, da so iz nje črtali najbolj sporen člen - sporen je bil predvsem status igralcev, ki izgubijo mesto v prvi ekipi, ter prisilna prodaja igralcev, ki ne želijo zapustiti klubov. Gre sicer za »zamrznitev«, s tem členom pa naj bi se kot posrednik med sprtima stranema poslej ukvarjal predsednik nogometne zveze Gian-carlo Abete. Spisal naj bi novega. Kompromis zadovoljuje obe strani. Nogometaši so osvojili sindikalno bitko, klubi pa dosegli fleksibilnost. Med drugim bodo morali nogometaši sprejeti znižanje plače v primeru izpada iz lige. PROTEST - Le nekaj dni po odločitvi, da bo nogometno svetovno prvenstvo 2018 v Rusiji, je v pretepu med navijači Spartaka iz Moskve umrl navijač, še eden pa je v smrtni nevarnosti. Po incidentu je več kot tisoč navijačev Spartaka na ulicah protestiralo in zahtevalo kazen za storilce, vpletla pa se je policija, ki je nekaj izgred-nikov aretirala. V ruskem nogometu je vedno več nasilja in izgredov. odbojka Bled zmagal v Pireju PIREJ - Blejski odbojkarji nadaljujejo z odličnimi predstavami v Evropi Tokrat so v gosteh premagali grški Olym-piacos s 3:2 (20, -22, -20, 31, 9). V Pireju so bili že v izgubljenem položaju, saj so imeli domači v četrtem nizu več priložnosti za zmago, a so se zbrali in po preobratu slavili pomembno zmago, s katero ostajajo neporaženi v ligi prvakov. Četrti niz je bil izjemno dramatičen. Olympiacos je ves čas imel pobudo in bil v vodstvu ter silil odbojkarje ACH Volleya, da so lovili priključke. Prava drama pa se je začela proti koncu niza, ko moštvo ACH Volleyja ni popuščalo. A pri izidu 24:22 za Olympiacos je že kazalo, da bo vsega konec. Olympiacos pa nato ni izkoristil kar sedmih zaključnih žog. ACH Volley je prevzel pobudo pri 30. točki ter zmago v nizu potrdil s 33:31. Za Grke je bil nerešljiva uganka Šket, ki je zbral 26 točk, odlično pa mu je pomagal Rašič s 13. Blejci so izkoristili drugo zaključno žogo in zmagali s 3:2 v nizih. Točke za Bled so dosegli še Flajs 10, Lewis,Petkovic 1, Kamnik 9, Vinčic 1, Kovačevic 11, Rašic 13, Jakopin 4. ROKOMET - Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v drugem krogu evropskega prvenstva na Norveškem in Danskem (skupina D) v Lillehammerju izgubila z Norveško s 16:32 (6:19). Slovenija se bo jutri pomerila s Francijo, tekma pa se bo začela ob 18.15. OI 2012 - Prireditelji olimpijskih iger 2012 v Londonu že končujejo s pripravo kulturnega programa, ki bo spremljal enega največjih športnih dogodkov na svetu. Med znanimi glasbeniki bodo nastopili pevec angleške skupine Blur Damon Albarn, član skupine Gorillaz Jamie Hewlett, avstralska igralka Cate Blanc-hett pripravlja gledališki nastop, Nobelova nagrajenka in dobitnica nagrade Pulitzer Toni Morrison pa je k sodelovanju povabila priznanega gledališkega režiserja Petra Sellarsa in Malijskega pevca Rokia Traoreja. KOŠARKA - Evroliga: Cibona - Siena 66:82, Armani Milan - Efes Pilsen 84:70 (Nachbar 20 točk za Efes); danes Panathinaikos - Union Olimpija, Real Madrid - Lottomatica nogomet - Zaostala tekma A-lige Cesar zadel, zmagal pa ni Bologna je premagala Chievo z golom Di Vaia v 93. minuti - Bolonjski klub na robu stečaja tenis Sampras brez zgodovine LOS ANGELES - Legendarni ameriški teniški igralec Pete Sampras je ostal skoraj brez vseh trofej, ki si jih je priigral v času aktivne teniške kariere. Pokali, medalje, spominske plakete in druge nagrade so bile v označeni škatli, ki je med selitvijo v Brent-wood «izginila» iz zavarovanega skladišča, je 39-letni zvezdnik potrdil za časnik Los Angeles Ti-mes.«S tem, ko sem ostal brez skoraj vseh prigaranih pokalov, medalj in drugih nagrad, se počutim, kot da bi nekdo izbrisal mojo celotno teniško zgodovino,» je dejal Sampras, ki pa še ima 13 trofej za osvojene turnirje za grand slam. Američan, ki se je teniško upokojil leta 2002 s 14 osvojenimi turnirji za veliki slam, tako še ima 13 trofej, manjka mu le nagrada za osvojeni Australian Open leta 1994. smučanje Maruša Ferk nared LJUBLJANA - Po koncu severnoameriške turneje se bo karavana svetovnega pokala alpskih smučark in smučarjev znova preselila v Evropo. Moški bodo s tekmami nadaljevali v Val d'Iseru, alpske smučarke pa naslednje preizkušnje čakajo v St. Moritzu. V soboto jih čaka su-perveleslalom, v nedeljo pa veleslalom, V soboto bo slovenske barve branila tudi Maruša Ferk, pokazalo se je namreč, da poškodba, ki jo je staknila va smuku v Lake Louiseju ni bila hujša. Moški bodo v Val d'Iseru v soboto tekmovali v veleslalomu, v nedeljo pa še v slalomu. Specialiste za hitre discipline pa prvi preizkušnji na evropskih tleh čakata v Val Gardeni, kjer bosta 17. in 18. decembra na sporedu superveleslalom in smuk. Tako je slovenski branilec Boštjan Cesar dosegel zadetek za Chievo ansa BOLOGNA - Boštjan Cesar je, tako kot Antonelli, igral v sredini obrambe Chieva skoraj brezhibno, v začetku drugega polčasa (4. min.) je tudi dosegel zadetek, s katerim je popravil napako lastnega vratarja Sorrentina iz prvega dela (39. min.), kljub temu pa je v zaostali tekmi A-lige naposled zmagala Bologna. Vnovič je bil odločilen napadalec Di Vaio, ki je zadel v sodnikovem podaljšku (93. min.). Bologna se je zdaj lepo oddaljila od dna. Toda pozor! Klub je na robu stečaja, že dolgo ne plačuje svojih igralcev, je poln dolgov in ga bržkone čakajo kazenske točke na lestvici, zato pa je treba pohvaliti igralce, ki igrajo z veliko vnemo. Razprodaja Triestine Za prvenstveno tekmo B-lige, ki bo v ponedeljek, 13. decembra v Trstu proti Torinu, bo Triestina vsakemu abonentu omogočila, da za ceno dveh evrov nabavi vstopnico za svojega gosta. Včerajšnja Izida zaostalih tekem: Vi-cenza - Siena 2:2, Reggina - Albinoleffe 1:2. Priznal otroka Ronaldo, nekdanji brazilski repre-zentant, je priznal, da je oče petletnega fanta, ki živi v Singapurju. Ronaldo je sicer oče treh drugih otrok; iz prvega zakona ima 10-letnega Ronalda, s sedanjo ženo pa 21-me-sečno Mario Sophio in osemmesečno Mario Alice. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 9. decembra 2010 1 7 odbojka - Po polfinalni zmagi v Tržiču Sloga Tabor v finalu Jadranskega pokala 6. januarja se bodo pomerili z videmskim VBU Sloga Tabor Televita - Gimax Fincantieri 3:1 (23:25, 25:9 25:15, 25:23) Sloga Tabor Televita: Cettolo 3, Vasilij Kante 18, Nigido 5, Ambrož Peterlin 15, Slavec 7, Veljak 2, Privileggi (libero), Fermo, Iozza, Mirko Kante, Matevž Peterlin 1, Riolino. Trener Lucio Battisti Sloga Tabor je finalist letošnjega Jadranskega pokala. Odločitev je padla včeraj v Tržiču, kjer sta bili na sporedu pol-finalni tekmi med prvima dvema uvrščenima iz izločilnih skupin. Naša ekipa se je pomerila z Gimaxom, drugouvrščenim iz skupine B (in trenutno na prvem mestu v svoji skupini v C ligi) in tekmo sicer dokaj gladko osvojila, čeprav ni pokazala ravno navdušujoče igre. Tekma ni bila lepa, saj je bilo veliko napak tako na eni kot na drugi strani mreže. Verjetno je temu botrovala tudi napetost igralcev: Gimax je hotel v domači telovadnici in pred lepim številom občinstva doseči prestižen rezultat, Sloga Tabor Televita pa je morala seveda potrditi svojo vlogo favorita, vendar je bil rezultat prekomerna živčnost tako enih kot drugih igralcev. V prvem setu sta ekipi skorajda »tekmovali« v napakah, Gimax je zgrešil res veliko servisov in vse je kazalo, da bodo naši odbojkarji zmagali brez težav, saj so vodili že s sedmimi točkami prednosti, ki pa je niso znali obdržati. V končnici so naredili nekaj povsem nepotrebnih napak in set je splaval po vodi. V drugem so Slogaši takoj na začetku pokazali, da znajo igrati veliko bolje, takoj so povedli za nekaj točk, ko pa je pri izidu 13:8 prišel na servis Ambrož Peterlin, je bilo seta v bistvu konec, saj je nanizal fantastično serijo servisov, dosegel nekaj direktnih točk, ko pa servis ni padel takoj na tla, je onemogoči vsako nadaljnjo igro. Sloga Tabor je tako povedla z 22:8, domačini so nato dosegli le še eno samo točko, veliko bolje pa jim ni šlo niti v tretjem, v katerem so bili naši igralci tudi ves čas v vodstvu. Tudi v zadnjem setu je kazalo na gladek rezultat, ko so naši igralci v bistvu sa- Zmaga Sloge Tabor je spodbudna tudi v vidiku prvenstva C-lige, saj je Gimax neposredni nasprotnik za vrh kroma mi spet »odprli« že končano tekmo, saj v končnici niso znali ohraniti zbranosti, igra je postala spet nepovezana, Gimax je izenačil na 22:22, čisto na koncu pa so le znali uveljaviti svojo premoč. Naši igralci so pokazali veliko manj od tega, kar v resnici zmorejo, odlika dobrih ekip pa je prav gotovo v tem, da zmagajo tudi takrat, ko ne igrajo na višku. Včeraj je bila važna edinole zmaga, ki so jo naši igralci tudi dosegli, in se bodo tako 6. januarja v finalu pomerili z videmskim VBU, ki je v drugi polfinalni tekmi s 3:0 premagal Prvačino. košarka Zmaga Ferfoglie in Sosiča Včeraj so odigrali redni, 12. krog državni košarkarski C-ligi, Jadran Qubik pa je bil prost. Vodilni San Vendemiano je zmafgal tudi v Latisani, videmski UB Saše Ferfoglie in Petra Sosiča pa je zdaj sam na 2. mestu. Sinočnji izidi: Conegliano -Marghera 61:67, San Daniele - Spi-limbergo 71:69, Oderzo - Padova 92:87, Latisana - San Vendemiano 63:73, Codroipese - GSA Videm 68:71, Montebelluna - Limena 78:93. Vrstni red: San Vendemiano 18, UBC 16, Virtus Padova, Jadran Qubik in Marghera 14, Oderzo 12, Spilimbergo in Limena 10, Latisa-na, Venezia in San Daniele 8, Mon-tebelluna, Codropiese in Coneglia-no 6. Prihodnji krog (12.12): San Vendemiano - Jadran Qubik. NAMIZNI TENIS Sandonateseju tekma kroga Ženska A1. liga - Izidi 6. kroga: Kras ZKB - Zeus 2:4, Norbello - Siena 3:3, Molfetta - Novara 1:4, Sandonatese - Castel Goffredo 4:2. Vrstni red: Sandonatese 11, CastelGoffredo 10, Zeus 9, Norbel-lo 7, Kras ZKB in Regaldi Novara 5, Libertas Siena 1, Molfetta 0. Prihodnji krog (17.12.): Ca-stelGoffredo - Kras jadranje Dober trening pred SP Včeraj se je v Imperii zaključila štiridnevna regata »Imperia Winter Regatta«, ki sodi v sklop tekmovanj pod pokroviteljstvom svetovne jadralne zveze ISAF. Čupina jadralca sta v olimpijskem razred 470 zaključila nastope včeraj. Po dveh dnevih neugodnih vremenskih razmer so včeraj jadralci opravili kar štiri plove v ugodnih vetrovnih razmerah. Varovanca Matjaža Antonaza sta se na posamičnih regatah uvrstila na 3. in 4. mesto, dvakrat pa sta bila prva. S skupnega šestega mesta sta po uspešnih nastopih napredovala na končno 2. mesto. Med mladinci sta bila na skupni razvrstitvi najboljša, zmagala je nemška posadka Wagner/Bolduan. »Seveda sva zadovoljna z uvrstitvijo. Zadnji dan tekmovanja je bil predvsem zelo dober trening pred mladinskim svetovnim prvenstvom, ki nas čaka naslednji teden,« je povedal krmar Simon Sivitz Košuta. V olimpijskem razredu 470 je v Impe-rii nastopilo 39 posadk, med njimi pa je bilo kar nekaj posadk, ki s Čupino posadko meri moči na mednarodnih mladinskih prvenstvih. Prvo mesto med mladinci je torej pred naslednjimi nastopi zelo spodbudno. Simon in Jaš sta bila tudi najboljša med italijanskimi posadkami - med njimi sicer ni bilo reprezentantov. Zdaj bosta Čupina jadralca odpotovala na svetovno mladinsko prvenstvo v Doho od 17. do 23. decembra. Odpotovala bosta z državno reprezentanco. PLANINSKI SVET Izlet v neznano »Izlet v neznano«, ki ga prireja Slovensko planinsko društvo Trst na začetku decembra, je postal že prava tradicija. Pri načrtovanju izleta se odbor vedno odloča za obisk manj poznanih, a izredno zanimivih območij, ki jih ob pripravi zahtevnejših izletov hote prezremo. Ker je načrtovani izlet krajši in nezahteven, ostaja pohodnikom vedno dovolj časa za sproščeno prijateljsko druženje in za veselo razpoloženje. Tokrat se bomo podali na izlet v nedeljo, 12. decembra 2010. Zbrali se bomo ob 8.00 uri na trgu Oberdanv Trstu. Od tod se bomo z avtobusom popeljali na Opčine. Pred hotelom Danev se bo izletnikom pridružila še skupina, ki prihaja iz okoliških vasi, nakar bomo nadaljevali pot do prikritega cilja. Tu se bomo podali na prijeten, triurni jesenski pohod po gozdnih in travniških poteh. Izletnikom priporočamo, da dajo v nahrbtnik tudi topla in nepremočljiva oblačila. Pot je sicer prijetna in zložna, primerna za vse, vendar vreme je muhasto in nam jo lahko zagode. Pohodu bo sledilo kosilo in prijateljsko druženje. Za infornacije in vpisovanje pokličite na telefonsko številko 040221055 (Li-vio) do četrtka, 9. decembra. Zaključni večer SPDT Ob izteku sončnega leta pripravlja Slovensko planinnsko društvo Trst že tradicionalni Zaključni društveni večer, na katerem bomo ob slikovnem gradivu skupno podoživljali vse to, kar smo v teku leta skupaj doživeli na gorskih stezah, v steni, v jamah ali na smučiščih. Zaključni večer bo v četrtek, 16. decembra 2010 v dvorani K.R.D. Dom Briščki z začetkom ob 20.00 uri. Odbor vabi člane in prijatelje, ki so se v letošnji sezoni udeležili društvenih izletov in drugih dejavnosti, da pripravijo posnetke, ki so jih ujeli v svoje fotoaparate in jih posredujejo Katji, tel. 338 5953515 ali na naslov info@spdt.org. Ob čim večjem številu posnetkov si bomo še bolj doživeto priklicali v spomin vse nepozabne trenutke, ki smo jih preživeli skupaj in se istočasno izognili številnim ponavljanjem. Po hibovskih poteh Primorske in Notranjske Sedajšnji sicer ni pravšnji čas za planinske daljše pohode po hribovskih poteh v bližnji okolici, čeprav predstavlja tudi obisk v sneg odetih vzpetin izreden užitek zimske idile. Je pa primeren čas za premislek in na- črtovanje planinskih pobud, izletov, pohodov in osvajanj v prihodnji sezoni. To možnost nam daje mala brošurica, oziroma Dnevnik poti Meddruštvenega odbora pri-morsko-notranjskih planinskih društev, ki ga je pred nedavnim pripravil in izdal sam Meddruštveni odbor. Gre za nekakšno transverzalo, malo planinsko pot po primorskih in notranjskih hribih od vipavske Gradiške ture do Nanosa, Predjame, Sv. Trojice in Vremščice, tja do Velikega Snežnika, Sviščakov in Kozleka, z obiski jam Dimnice in Škocjanske, dalje na Stari Tabor, Kokoš in v Botač, na Socerb in Slavnik, v Hrasto-vlje, v Padno, na Krkavče in do Sečovelj, kjer se vertikala zaključi. Zamisel in izvedbena zasnova je delo Albina Znidaršiča, predsednika MDO in vodje markacijskega odseka PD Sežana, ki je za izvedbo celotnega projekta povabil k sodelovanju vseh deset planinskih društev v sestavi MDO, tudi Slovensko planinsko društvo Trst. ki ima pot med bivšim mejnih prehodom Krvavi potok in dolino Glinščice ter del poti proti Socer-bu, na italijanski strani meje, že označeno z belo-modrimi markacijami. Pot je speljana po območjih vseh desetih planinskih društev in je dolga okrog 330 kilometrov, na kateri je razporejenih 28 kontrolnih točk, vse opremljene s kontrolnimi žigi. Za vso pot je potrebnih skupnih približno 80 ur hoje, vendar pohodniki jo lahko po želji prehodijo po etapah in oblikujejo po lastni presoji in možnostih tudi glede prometnih povezav in okoliščin. Po opravljeni poti dobi pohodnik priznanje in spominsko značko. Celotno območje poteka poti je pokrito s planinskimi kartami in predstavlja izredno priložnost za poglobljeno spoznavanje in ovrednotenje lepot in naravnih danosti tega hribovskega sveta v naši neposredni bližini. Planincem, ki se mislijo prihodnjo sezono podati na to pot in načrtujejo vzpone in izlete na primorske vrhove, jim opisani vodnik daje širše priložnosti za spoznavanje morda še neobiskanih krajev in hribov, za širitev planinskih obzorij in obogatitev lastnih izkustev. Vodnik dobite pri Slovenskem planinskem društvu v Trstu. (L.A.) nabrežina - SK Devin se je predstavil S štirimi skupinami Trem tekmovalnim se je pridružila nova skupina predtekmovalcev - Organizirali bodo dve tekmi Na predstavitvi SK Devin dosti tekmovalcev in radovednežev kroma Smučarski klub Devin je včeraj v Kamnarski hiši v Nabrežini predstavil tekmovalno dejavnost, trenerje in tekme, ki jih bo organiziral v letošnji smučarski sezoni. Ker je večer sodil v sklop pobude Božič z nami v organizaciji Občine Devin Nabrežina, je dejavnost kluba s svojo prisotnostjo počastil tudi župan Giorgio Ret, ki je vsem tekmovalcem voščil srečno sezono in izrekel tudi voščila ob prihajajočih praznikih (vse v tekoči slovenščini). Obenem je župan pohvalil kvalitetno delo kluba, ki skrbi za vzgojo otrok, ter poudaril plodno sodelovanje z Občino. Pri SK Devinu delujejo letos tri tekmovalne ekipe in nova skupina predtekmovalcev. Najštevilnejša je skupina naraščajnikov/ic, dečkov/ic, miškov in mišk. Pod vodstvom Aleša Severja in Mateja Štolfe vadi 19 tekmovalcev in tekmovalk. Veteranov je osemnajst, mladincev pa devet: vse vodi prav tako Aleš Sever. Najmlajše smučarje letnika 20042001 pa uvajata v tekmovalno dejavnost Janja Del Linz in Jernej Skok. Supina, ki je pred kratkim zaključila vadbo na plastični progi, bo ta konec tedna utrjevala znanje na smučiščih v Toblachu. Predsednik Dario Štolfa je v uvodnem govoru še predstavil tekmi, ki jih bo zrežiral SK Devin. V kraju Forni di Sopra bo januarja organiziral uradno tekmo FISI za najmlajše, marca pa rekreacijsko tekmo Pokal prijateljstva treh dežel, ki sodi v sklop tekmovanj za Primorski pokal. Predsednik Štolfa je v pozdravu še voščil vsem uspešno sezono in navedel cilj tekmovalnih skupin, in sicer željo, da bi se tudi letos čim več tekmovalcev uvrstilo na državne faze tekmovanj. Vse delovanje pri klubu logistično dobro krijejo s tremi kombiji, finančno podporo pa nudijo Zadružna kraška banka, Alternativa sport, Buderus, Idrosistem, kavarna Gruden in Ri-žana bus. Čez teden dni, v četrtek, 16. decembra, pa bo ob 19.30 SK Devin predstavil še tečaje smučanja in deskanja. (V.S.) 20 Četrtek, 9. decembra 2010 AVTOMOBILI / nogomet - Neodločen izid v 15. krogu D-lige Za kaj več je Krasu zmanjkalo moči V Repnu proti Sanviteseju je Kras igral z igralcem več celih 80 minut Fotografska sekvenca Kneževičevega izenačujočega zadetka kroma Kras Repen - Sanvitese 1:1 (1:1) Strelca: v 7. min. Monti in v 26. Kneževič Kras: Contento, Bucovaz, Tom-izza, Giacomi, Batti, Tiziani, Drago-slavljevic (od 71. D'Aliesio), Cipracca (od 85. Božič), Kneževič, Venturini (od 63. Grujic), Sain. Trener: Kragelj. Sanvitese: Piccolo, Bassetto, Le-stani, Perissinotto, Visalli, Michieli, Ursella (od 56. Geremia), De Cecco, Diaw, Calcagni (od 18. Mboup), Monti. Trener: Tortolo. Rdeč karton: Visalli v 14. min. Kras Repen potrebuje v boju za obstanek predvsem zmage. Neodločen izid je navsezadnje boljši kot poraz. Tako so se rdeče-beli tolažili po včerajšnji tekmi 15. kroga proti Sanvite-seju. MEGLA IN DEŽ - Dež, megla in spolzko igrišče so pripomogli k temu, da nismo videli najlepše igre. Veliko je bilo napak in nenatančnih podaj. Povrh tega se je huje poškodoval nasprotnikov nogometaš Ursella (koleno), ki je moral igrišče zapustiti na no-silu. Krasov trener Marino Kragelj se je odločil, da tokrat ne tvega lažje poškodovanega Alena Carlija. V obrambi sta tako igrala Dimitri Batti (dobro) in Lorenzo Bucovaz, ki v nekaterih primerih ni bil najbolj gotov. ZADETKA - Oba gola sta padla na začetku tekme. Krasovci so žogo iz svoje mreže pobrali že v 7. minuti. Krasova obramba ni bila najbolje postavljena pri prostem strelu z desne strani kazenskega prostora. Gostujoči napadalec Monti (mogoče v nedovoljenem položaju) je brez težav poslal usnje za Contentov hrbet. V 14. minuti je sodnik izključil izkušenega gostujočega branilca Visallija, ki je pred kazenskim prostorom kot zadnji mož s prekrškom zaustavil Dragosavljevica. S prostega strela je nato Kneževič streljal čez prečko. Isti igralec se je dve minuti kasneje veselil sedmega letošnjega zadetka. Krasovemu kapetanu je z desnega krila visoko podal Tomizza. UTRUJENI - V drugem polčasu so Kragljevi fantje nekoliko popustili, saj so bili zaradi razmočenega igrišča precej utrujeni. V 4. minuti je sicer imel lepo priložnost Venturini, ki le- tos nima sreče. Igral je vseh trinajst tekem, dosegel pa ni niti enega gola. Proti koncu tekme so se opogumili gostje in še dobro, da je vratar Contento odločilno branil, drugače bi poročali o hladni prhi. OCENE - Radenko Kneževič (7) je dosegel izenačujoči zadetek in si je izboril kar nekaj prekrškov. Na sredini igrišča sta se trudila Matteo Cipracca in Gabriele Giacomi (6,5). Zaradi blatnega igrišča niso prišle na dan njune tehnične vrline. Dobro je svoje delo opravil tudi Daniel Tomizza (6,5) na desnem krilu. Le politično šestico zaslužijo mladi (Bucovaz, Dragosavljevic, Tiziani in Sain), ki niso izstopali. LESTVICA - Krasov položaj na lestvici se ni bistveno spremenil. Nedeljski nasprotnik Montebelluna je izgubil v Benetkah. S porazom se je domov vrnil tudi Belluno, proti kateremu bo Kras igral v sredo, 15. decembra. BREZ LUČI - Po tekmi je na re-penskem igrišču zmanjkala luč. Še dobro, da se to ni zgodilo prej, drugače bi morali tekmo prekiniti. Nogometaši in sodniki so se stuširali v temi. C. Fantina že v nedeljo Kras je najel 32-letnega napadalca Muggie Christiana Fantino, ki je pred nekaj sezonami že igral v D-ligi z gradiško Italo in Monfalconejem. Zanj se je zanimal tudi nekdanji predsednik Triestine Tonnelotto. Fantina, ki si je včeraj v Repnu ogledal Kraso-vo tekmo, bo že danes opravil prvi trening. V nedeljo pa bo na razpolago trenerju Kraglju. »Vesel sem, da se lahko znova preizkusim v D-ligi. Maksimalno se bom potrudil,« je dejal Fantina. Milan Grujic je prost igralec Po prihodu Fantine je repenski klub sporazumno prekinil pogodbo s srbskim napadalcem Milanom Gruji-cem, ki je tako zdaj prost igralec. Nekdanji Krasov branilec Sessi je medtem podpisal pogodbo s Fincantierijem v elitni ligi, Vigliani pa bo odslej igral za Cjarlins Muzane v promocijski ligi. Jan Grgič izjave po tekmi Trener Kragelj: »Igrali smo s pravim pristopom« Krasov trener Marino Kragelj je bil po tekmi zadovoljen z nastopom svojih varovancev, malo manj pa s končnim izidom. »Priznati je treba, da je neodločen izid pravičen. Med srečanjem sem vsekakor upal, da bomo bolje izkoristili številčno premoč. Žal je nismo. Fantom pa nimam kaj očitati. Igrali so s pravim pristopom, čeprav je bilo igrišče zelo težko. Borili so se in ustvarili smo nekaj lepih priložnosti, ki bi se lahko bolje končale. Nekaj pomislekov imam glede gola gostov. Najbrž je bil nasprotnikov napadalec v nedovoljenem položaju,« je po tekmi ocenil Krasov trener. Trener Sanviteseja Gianni Tortolo je bil s točko pravzaprav zadovoljen: »Kako ne bi bil, saj smo osemdeset minut igrali z igralcem manj. Kljub temu Kras ni izkoristil številčne premoči. Pri zadetku domačinov smo bili nepazljivi v obrambi. Ne vem, zakaj je bil Kneževič nepokrit v kazenskem prostoru. To se ne bi smelo zgoditi. V drugem polčasu nismo popustili in smo celo imeli nekaj priložnosti, da bi zmagovito povedli. Kras je vsekakor dobra ekipa in iz Repna bo vsak s težavo odnesel vse tri točke.«(jng) D-liga Este - Belluno 2:0, Kras Repen - Sanvitese 1:1, Opitergina - Union Quinto 1:1, Pordenone - Rovigo 2:3, San Paolo Pd - Concordia 1:2, Sandonajesolo - Montecchio 2:2, Torviscosa - Chioggia 2:2, Treviso - Tamai 0:0 , Venezia - Montebelluna 1:0. Venezia 15 10 1 4 32:23 31 Treviso 15 8 5 1 24:10 30 Rovigo 15 8 6 1 20:10 30 Chioggia 15 7 4 4 19:18 25 Sanvitese (-1) 15 6 7 2 24:19 24 Tamai 15 6 6 3 26:21 24 Sandonajesolo 15 6 5 4 23:18 23 Pordenone 15 6 4 5 26:22 22 San Paolo PD (-1) 15 6 5 4 21:22 22 Union Quinto 15 4 8 3 22:20 20 Este 14 4 5 5 22:19 17 C. Concordia 15 4 3 8 21:26 15 Kras Repen 14 3 4 7 20:29 13 Montebelluna 15 4 1 10 13:23 13 Opitergina 15 3 5 7 26:37 13 Torviscosa 15 3 4 8 21:29 13 Montecchio M. 14 2 5 7 19:26 11 Belluno 14 2 3 9 16:25 9 PRIHODNJI KROG (12.12.): Montebelluna - Kras Repen nogomet Lj. Primorje končno odigrali pozabljeni finale Amatori Gorizia - Latteria Guštin po enajstmetrovkah 7:6 (3:3) Strelci : Vrse , Vatta , Emili LATTERIA GUŠTIN: Zanella, Andrej Gregori (Marassi), Brajnik, Škabar (Jogan), Švab, Guštin , Gregori Damjan, Candotti, Vatt , Emili, Vrše. Po lepi zmagi v 3. krogu ( Primorje Ljubitelji - Lokomotiv Ronchi 5:3; Vat-ta 2, Vrše, Princival, Guštin) so prejšnji teden ljubitelji s Proseka v prvenstvu počivali, tako da so izkoristili priložnost, da odigrajo že davno prekinjeno finalno srečanje jesenskega pokala 2008, ko so se igrali pod imenom Latteria Guštin, proti ljubiteljem iz Gorice, ki zdaj že dve leti uspešno nastopajo v karnijskem prvenstvu. Tekma je bila zelo borbena in zanimiva vse do konca, tako da so o zmagovalcu odločale enajstmetrovke. Pri teh so sicer imeli več sreče gostitelji, za naše pa je bolj pomembno to, da so dobro izkoristili priložnost za trening , kajti že v soboto jih čaka naslednja prvenstvena tekma na domačem Ervattiju ob 14.30 proti novincu, ekipi AM Aquila Shqiponja . Vrstni red po 4. krogu: Primorje Ljubitelji, Unirea 6, Melara Team, Crog Ts 4 , Virescit, Am Aquila Shqiponja 3, Zeus Ronchi, Lokomotiv Ronchi, Focus Catering, Real Union 1, Audax Ts 0 . gorica - Miklavž nagradil najmlajše športnike ŠZ Olympia Dva nastopa, ena duša Najmlajši prejšnji petek, starejši v ponedeljek: vsi so v nekaj mesecih pokazali lep napredek - Božičnica bo 17. decembra V petek, 3. decembra so najmlajši telovadci AŠZ Olympia pokazali staršem, kako so postali spretni po treh mesecih vadbe v skupini predšolske telesne vzgoje "Gymplay". Najprej je bil kratek prikaz vadbene ure, malo družabnih iger, nato pa poligon, ki ga je pripravil osebno Miklavž. Nekateri so poligon pretekli zelo hitro, drugi so bili počasnejsi, vsi pa so na koncu prejeli Miklavževo darilo. V ponedeljek, 6.decembra pa je v društveni telovadnici potekal Miklavžev poligon tudi za starejše pripadnike društva, v katerem so se pomerili vsi fantje in vsa dekleta, ki obiskujejo treninge športne gimnastike, športne ritmične gimnastike in športnega plesa. Tudi tokrat je Miklavž pripravil precej zahtevno progo, razdelil je tekmovalce v starostne kategorije - dečki/deklice - fantje/dekleta - in pa... trenerji/vaditelji ! Pri deklicah letnik 2005/06je bila najhitrejša Vida Boškin (53,93), druga Nika Pavlin (54,47), tretja Lara Colja (55,83). Pri dečkih letnik 2005/2006je najhitrejši bil Davide Crasnich (54,48), drugi Elija Kranjc ( 59,93), tretji Alan Štekar (1:01,08). Sledijo Sara Marras, Cecilia Olivo, Gregor Antoni, Alice Valdemarin, Marta Pasi, Martina Cijan, Giulia Ciar-rocchi, Mose Komjanc. Pri deklicah letnik 2001/02/03/04 sta prvi bili Karolina Vizintin in Mira Bo- Z nastopa mladih članov ŠZ Olympia škin (obe42,89), druga Vanja Vogrič (46,38), tretja Liza Leopoli (46,49). Pri dečkih Giorgio Colombo (37,32"), Tomas Machitella (40,8) in Lorenzo Rija-vis (41,0). Sledijo Beatrice Aglialoro, Sara Furlan, Riccardo Conte, Enrico Crasnich, Solea Brancati, Chiara Valdemarin, Petra Devetak, Lisa Mlakar, Petra Feri, Ivan Bo-škin, Lenart Vogrič, Karin Maligoj, Liza Fe-ri, Pietro Olivo, Ivan Devetak, Bernard Ter-pin, Samuele Capellari. Dekleta letniki 2000/1999/1998: 1. Marta Fajt (37,25), 2. Mojca Pintar (38,55), 3. Sara Serplini (38,58). Fantje: 1. Luka Marras (31,30), 2. Andy Rustja (31,72), 3. Volodymyr Karpyuk ( 32,52). Sledijo: Petra Crosatto, Gregor Devetak, Manuel Persolja, Ana Malnič, Tiana Bo-rič, Mitja Pahor, Luka Paljk, Asja Forc-hiassin, Stefania Giunta. Na koncu pa so se poligona šli še trenerji in vaditelji: Maja Devetak je bila po- časnejša od Mihe Vogrinčiča, hitrejša pa od Matije Komela, ki je bil hitrejši od Gioie Innocenti in od Damijane Češčut, katera je bila hitrejša od Mihe ampak manj hitra od Matije. Vendar vsi so na veliko slepa-rili in Miklavž je upravičeno nagradil samo poštene tekmovalce. Nasledji prikaz dela za vse pripadnike Ašz Olympia pa bo v petek, 17. decembra ob 19. uri, ko bo Božična telovadna akademija. /— GLEDALIŠČE trst - Stalno gledališče FJK Plesna skupina Momix praznuje tridesetletnico j\ _____I V tržaškem Rossettiju je predpraz-nični čas odličen trenutek za ljubitelje plesa. Po odlični predstavi Swan lake prihajajo v goste člani ameriške skupine Mo- mix, ki slavi 30 let ustvarjalnega delovanja. Plesno predstavo, ki jo je Moses Pend-leton pripravil ob tej priložnosti, si bo mogoče ogledati od petka do nedelje vklju- čno. V petek, 10. 12., bo predstava Momix Remix na sporedu ob 20.30, v soboto, 11. 12., ob 16. in ob 20.30, v nedeljo, 12. 12., pa samo popoldne ob 16. uri. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 10. decembra, ob 20.30 / Carlo Goldoni: »La locandiera«. Nastopata: Elena Bucci in Mario Sgrosso. / Ponovitve: v soboto, 11. ob 20.30, v nedeljo, 12., ob 11.00, v torek, 14. ob 16.30,od srede, 15. do sobote, 18. ob 20.30 ter v nedeljo, 19. decembra, ob 16.00. Gledališče Ragazzi V nedeljo, 12. decembra, ob 11.00 / V sklopu: »Ti racconto una fiaba: Il mio piccolo principe«. V nedeljo, 19. decembra ob 11.00 / sklopu: »Ti racconto una fiaba: Il caldo soffio del natale«. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 13. decembra, ob 20.45 / Will Eno: »Thom Pain (Basato sul niente)«. Prevod: Noemi Abe. Nastopa: Elio Germano. / Ponovitev: v torek, 14. decembra, ob 20.45. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20) Danes, 9. decembra, ob 20.30 / »Vzdih duše - zgodba o Rosi«. Nastopata: Aida Talliente in David Cej. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 9. decembra, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v petek, 10. decembra, ob 19.30 Mala dvorana Jutri, 10. decembra, ob 20.00 / Oscar Wilde, John von Düffel: »Slika Doria-na Graya«. V soboto, 11. decembra, ob 15.00 / Kako je Oskar postal detektiv«. MGL Veliki oder Danes, 9. decembra, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitev: v soboto, 11. ob 19.30. V nedeljo, 12. decembra, ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. Mala scena V soboto, 11. decembra, ob 21.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba po poti«. Studio Danes, 9. decembra, ob 20.00 / Gregor Čušin: »Hagada«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V soboto, 11. decembra, ob 20.30 / P. I. Čajkovski: »Romeo e Giulietta«. / Ponovitve: v nedeljo, 12. ob 16.00, od torka, 14. dočetrteka, 16. ob 20.30, v petek, 17. ob 18.00 ter v soboto, 18. decembra, ob 17.00. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 12. decembra, ob 18.00 / Openska glasbena strečanja - kvartet saksofonov »Ensamble 4saxess«. TREBČE Cerkev Sv. Andreja V nedeljo, 12. decembra, ob 18.30 / Nastopa čezmejni dekliški zbor Klasje iz Trebč pod vodstvom Matjaža Ščeka ter zbor Kraški slavček iz Nabrežine, ki ga vodi Mirko Ferlan. ZGONIK Dom Briščiki V nedeljo, 12. decembra ob 20.30 koncert trobilne skupine »Sound Brass ensemble« GORICA Kulturni dom Danes, 9. decembra ob 20.30 / glasbeni projekt »Vzdih duše - zgodba o Rosi«. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 9. decembra, ob 20.45 / »I Bal-letti russi, Daghilev e i suoi musicisti«. Solista: Liza Ferschtman - violina in Inon Barnatan - klavir. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 9. decembra ob 19.30 Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija: »Kraljevsko modra«. Dirigent: Evan Christ, solist: Aleksandar Serdar, klavir. V četrtek, 16. decembra, ob 18.00 Lin- hartova dvorana / »Kata Katalena«. Nastopajo: Svetlana Makarovič, Fake Orkestra (Ana Vipotnik, glas; Jelena Ždra-le, violina; Igor Leonardi, kitara; Nino de Gleria, bas; Primož Fleischman, saksofon, flavta; Aljoša Jerič, bobni). V nedeljo, 19. decembra, ob 19.00 Klub CD / »Saga o Hallgerd«. Nastopata: Svetlana Makarovič in Milko Lazar. V nedeljo, 19. decembra, ob 18.00 Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija: »Božični koncert«. Nastopata: Komorni zbor AVE (zborovodja: Andraž Hauptman) in Otroški zbor RTV Slovenija (zborovodja: Anka Jazbec). Dirigent: Simon Krečič. Solist: Tone Potočnik - orgle. Kino Šiška Danes, 9. decembra, ob 21.00 Katedrala / Edo Maajka & band (BiH) Do-ša & band (LJ). V ponedeljek, 13. decembra, ob 21:00 Katedrala / Borbetomagus (USA) in Thomas Ankersmit (NL). V sredo, 15. decembra, ob 21:00 Komuna / Odprti Mikrofon in Eskobars unplugged. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): do 13. decembra, v tretjem nadstropju, sta na ogled rastavi: »Scultura triestina del '900« ter »Ruggero Radovan (1877 -1965) l'atelier di uno scultore«. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): do 12. decembra je na ogled razstava Roberte di Camerino »La rivoluzione del co-lore«. Galerija Narodnega doma (ul. Fizi 14): do 23. decembra, je na ogled razstave društva za umetnost KONS pod naslovom: »Kocka«. Razstavlajajo: De-ziderij Švara, Franko Vecchiet, Viljam Lavrenčič, Andrej Furlan, Živa Pahor, Rado Jagodic, Matjaž Hmeljak, Pavel Hrovatin, Megi Uršič Calzi, Jasna Merkù, Klavdija Marušič, Andrea Ver-delago, Robi Jakomin, Janina Cotič, tea Volk, Jana Kalc, Ivan Žerjal, Zvonimir Kalc in Sandi Renko. Urnik: od ponedeljka, do petka ob 17.00 do 19.00. V soboto in nedeljo zaprto. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Porečanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Kralj Petrolej«. Razstava bo na ogled do konec decembra, po urniku knjižnice. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja 2011, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestro si-lenzioso«. OPČINE Bambičeva galerija: je na ogled razstava Alda Usberghija » ... okoli mene«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. PRIREDITVE GRADIŠČE GalerijaSpazzapan (ul. Battisti 1): do 15. januarja 2011 je na ogled razstave »Spazzapan a Torino. Le collezioni Ac-cati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. Info: tel. 0481-960816 GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): ob stoletnici smrti Carla Michelstaedter-ja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15. uro in 19.30. Galerija Dora Bassi (deželni avditorij v Ul. Roma): od 28. decembra do 12. januarja 2011 Alessandra Bernardis. Urnik: od ponedeljka do sobote med 10.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00, informacije po tel. 0481-383287-383297, www.comune.gorizia.it, urp@comu-ne.gorizia.it. V galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici: na ogled je razstava z naslovom »Stefano dUngheria, fondato-re dello Stato e Apostolo della nazio-ne«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 31. januarja 2011. Kulturni dom:ob 70. letnici Klavdija Palčiča je v Kulturnem domu v Gorici na ogled razstava »Pripovedna pre-hajanja«.Urnik: do 12. decembra od ponedeljka do petka med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 18.00 in med prireditvami. Galerija ARS (Travnik 25): danes, 9. decembra, ob 18.00 bo odprtje likovne razstave »Umetniki za Karitas«. Raz- stavljena bodo dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela, ki so bila podarjena na dan odprtih vrat. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene. O sodelujočih umetnikih in razstavljenih delih bo spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. DOBERDOB Sprejemni center Gradina: družba Rogos organizira v petek, 10. decembra, ob 18. uri odprtje razstave Isabelle De-vetak »Ne samo decoupage..«; Urnik: na ogled bo v soboto, 11., in v nedeljo, 12. decembra, od 10. do 19. ure. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Marka Modica, z naslovom »Krasmosis« in slikarska regijska razstava JSKD z naslovom »Portreti«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pretorska dvorana: je na ogled razstava Mojce Kleibencetl, Petre Koren in Ane Selija pod naslovom: »Utrinki«. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled likovna razstava Slavka Guština »Trije Svetovi«. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. Četrtek, 9. decembra 2010 Pilonova galerija: bosta v petek, 10. decembra ob 19.00 odprli razstave 8. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 2010 »Avtoportret« (Dra-gomil Bole, Primož Brecelj, Sergio Culot, Polona Demšar, Andrej Furlan, Ni-ka Furlani, Franc Golob, Iris Anam Cara, Andrej Perko, Tihomir Pinter) in razstave fotografij Milana Klemenčiča »Portret in avtoportret«. Razstavi, ki ju spremlja katalog z besediloma Mirka Kambiča in Nataše Kovšca, bosta na ogled do 7. januarja 2011. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej (Metelkova 2): do 21. decembra je na ogled »Folimage - od začetkov«; razstava francoskega studia animiranega filma Folimage. Krakovski nasip ob Ljubljanici: do 3. januarja je na ogled fotografska razstava Boruta Likarja »Ples prazničnih luči«. Italijanki inštitut za kulturo v Sloveniji (Breg 12): je na ogled razstava Marije Tea Morello »Misli v odsevu«. Razstava bo odprta do 7. januarja 2011 po sledečim urniku: od ponedeljka, do četrtka od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ter v petek, od 9.00 do 13.00. GLASBA 22 Četrtek, 9. decembra 2010 AVTOMOBILI / opel - Beseda karavan dokončno zapustila besednjak nemške hiše Astra zdaj tudi v praktični izvedbi sports tourer Široka paleta bencinskih in dizelskih motorjev - Med menjalniki tudi nov šeststopenjski samodejni menjalnik Nekoč so pri Oplu bili karavani (pisani s C), danes model caravan sodi v preteklost, sedaj obstajajo samo še sports tourerji, tako pri astri, o kateri bomo spregovorili danes, kot še prej pri večji insignii. Limuzinska izvedba astre je dokaj prijetno vozilo in to še bolj velja za sports tourer, ki je od začetka nosa do B stebrička povsem enaka limuzini, od B stebrička nazaj pa je karavanska. Avto je dolg skoraj 470 cm, kar za ta razred ni malo, poleg udobne kabine pa ima tudi lepo odmerjen prtljažni prostor, ki že v osnovi meri 500 l in je pokrit z navojnim pokrivalom, ki ga lahko snamemo in skrijemo v dno prtljažnega prostora. Prostor v prtljažniku, kot se pri vseh kombi-jih spodobi, lahko povečamo s tem, da zložimo zadnje sedeže, kar je pri tem avtu kar se da enostavno, saj sta tej operaciji namenjena še gumba na boku prtljažnega dela, ki sprostita in položita tretjinsko razdeljeni naslonjali zadnje klopi. Če hočemo povsem ravno dno pa moramo prej dvigniti sedala druge vrste sedežev. Videz in oprema notranjosti sta že poznani iz petvratne različice, s to razliko, da so s sports tourerjem v paketu cosmo na novo predstavili namesto črnega, topel barvni odtenek. Prostornina notranjih odlagalnih mest in predalov je dvakrat večja kot pri prejšnjem kombiju, sedaj skupaj merijo 25 litrov in v vrata je mogoče varno odložiti tudi 1,5-litrsko plastenko. Od opreme velja omeniti znane Oplove tehnologije, kot so inteligentni žarometi, pametni Opel Eye za prepoznavanje prometnih znakov in za opozorilo pri zapuščanju prometnega pasu ter nadgrajeni stabilizacijski sistem, prilagojen za vleko prikolice. Opel deluje po jasni strategiji nenehnega, resničnega zmanjševanja porabe goriva, ob zagotavljanju velikih zmogljivostih. To dosega s tako imenovanim manjšanjem motorjev, izpopolnjevanjem tehnologij za zagotavljanje manjše porabe in z večanjem možnosti uporabe alternativnih goriv. Zato je bil 1,8-litrski atmosferski bencinski motor prejšnjega rodu Astre zamenjan v astri sports tou-rerju, z neprimerljivo bolj učinkovitim 1,4-litrskim motorjem s turbinskim polnilnikom primerljive moči 140 KM. Leta 2011 bo ponudbo dopolnila tehnologija Start/Stop. Poleti prihodnjega leta pa bo izbira motorjev pestrejša še za različico na LPG. Na voljo so tako ročni, kot samodejni menjalniki. Večini različic je namenjen ročni, še-ststopenjski menjalnik. Novemu rodu astre pa je namenjen tudi popolnoma nov, šeststopenjski samodejni menjalnik s funkcijo activeselect. Še-ststopenjski samodejni menjalnik je za doplačilo na voljo z dizelskim motorjem 2.0 CDTI in tremi bencinskimi motorji, 1.6 (115 KM), 1.4 Turbo (140 KM) in 1.6 Turbo (180 KM). Petstopenjski menjalnik je ohranjen za 1,4 in 1,6-litrska atmosferska bencinska motorja in za 1,3-litrski turbo dizelski motor. mazda Mehika v daljšem razvojnem načrtu Mazda je 28 let in dva meseca po pri-četku proizvodnje avtomobilov septembra 1982 v tovarni v Hofuju na Japonskem proizvedla 9 milijonov vozil. Skupna proizvodna številka je narasla z 8 na 9 milijonov v le 29 mesecih, k čemur je prispevala visoka proizvodnja modela mazda3, na Japonskem znanega kot mazda axela. Ob jubileju je bila v tovarni svečanost, na kateri je Nariaki Učida, Mazdin izvršni direktor in generalni direktor tovarne v Hofuju poudaril, da je bil napredek z 8 na 9 milijonov proizvedenih avtomobilov v tako kratkem času in posebej v času krize velik izziv, vendar so to dosegli zahvaljujoč vsem zaposlenim in poslovnim partnerjem. Kljub temu uspehu je Mazda najnovejši proizvajalec v seriji tistih, ki se ozirajo po mehiškem trgu. Mazda bi rada pripravila bazo za pohod na Srednjo in Južno Ameriko, Mehika pa bi bila zaradi severnoameriškega prostotrgovinskega sporazuma tudi idealen kraj za produkcijo vozil za ZDA. Če bo Mazda zares šla v projekt, bo najverjetneje pri tem izdatno sodeloval SumimotoCorp, ki ima v lasti 3 % Mazde. Stran pripravil Ivan Fischer ford - Bencinski agregati z manjšo prostornino in večjimi zmogljivostmi Novi zmogljivi motorji EcoBoost V primerjavi z navadnimi bencinskimi motorji porabijo 20 odstotkov manj goriva Ford je svojo ponudbo pogonskih agregatov razširil za svoja večja vozila, med katere sodijo novi S-Max, mondeo in galaxy. Učinkovitejši 1,6-litrski motor Ford EcoBoost s 160 KM zagotavlja kupcem manjšo prostornino z enako močjo. Štirivaljni Ford EcoBoost predstavlja popolnoma novo generacijo bencinskih motorjev z zmanjšano prostornino, visoko zmogljivostjo in majhnim izpustom CO2. Fordovi evropski inženirji so za globalno uporabo razvili 1,6-litrski motor (izdelan v Veliki Britaniji) in 2,0-litrski motor (izdelan v Španiji), ki je bil prav tako nedavno predstavljen za paleto večjih Fordovih vozil. Motorja združujeta najnovejše tehnologije pogonskih sklopov in v primerjavi z običajnimi motorji z večjo delovno prostornino zagotavljata 20 odstotkov manjšo porabo goriva in manj izpustov CO2. Zahvaljujoč inovativni tehnologiji motorjev Ford EcoBoost z zmanjšano prostornino je nov 1,6-litrski motor hkrati motor z najmanjšo delovno prostornino, ki je na voljo za modela S MAX in Galaxy. Novi mondeo, ki je opremljen s tem motorjem in 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, ima kombinirano porabo goriva, ki znaša 6,8 l/100 km, kar pomeni, da je povprečni izpust CO2 samo 158 g/km. novost - Luksuzni SUV, kjer lahko potuje pet ali sedem potnikov Mercedesov razred R se prenavlja Ne prav posrečeno zunanjost odtehtajo odlični bencinski in dizelski motorji in neprekosljiv menjalnik 7G-TRONIC Samo v Italiji jih je skoraj 7 tisoč, kar za 5-letno prodajno dobo ni prav velika številka. Pri Mercedesu pa si obetajo, da se bodo stvari s predstavitvijo novega modela razreda R bistveno spremenile. Ne prav posrečeno zunanjost starega razreda R so prenovili in čeprav še vedno spominja na BMW 5 GT, je sedaj nekoliko bolj užitna. A če zunanjosti mogoče lahko kaj oporekamo, kar je seveda odvisno od okusa posameznika, razredu R s tehničnega vidika in z vidika udobja ni kaj očitati. Nova maska daje večji vtis dinamičnosti in elegance, poudarja pa tudi širino, če je to sploh potrebno pri avtu, ki meri skoraj 220 cm v širino. K lepšemu videzu prispevajo novi biksenonski žarometi, medtem ko so za dnevne luči uporabili LED svetila. Nova so tudi zunanja ogledala, pa tudi zadek se je spremenil, saj so prenovljeni tako odbijač kot zadnje luči. Razred R nas nekje bolj spominja na kupe, kot na SUV, čeprav to hoče biti in v bistvu je. Velikost je vsega spoštovanja vredna: 492 cm za krajšo različico, 516 za daljšo. Notranjost je seveda super udobna, v »eru« je prostora za 5 ali pa tudi za 7 oseb, če se odločimo za sedem-sedežno različico. Pri daljši različici je vseh 24 cm, ki jih je pridobila medosna razdalja, namenjenih prostoru za noge potnikov v drugi vrsti. Notranjost je vsa v znamenju največje prilagodljivosti: zlahka najdemo najboljšo kombinacijo sedežev, najsi bo za 5, 6 ali 7 potnikov. Prtljažnik ima v osnovi 550 l, lahko pa ga povečamo do 1950, ali celo 2385 litrov pri daljši verziji. O varnostnih sistemih ne bi spregovorili, saj ima razred R vse, kar ponuja najsodobnejša tehnologija, pač pa bi se ustavili za trenutek pri novem šestvaljnem 3-litrskem turbo dizlu, ki zmore 265 KM in pošastnih 620 Nm navora. Gre za naj- močnejši turbodizel stuttgartske hiše, ki je v modelu R 350 CDI 4MATIC povezan z odlično 7-stopenjsko avtomatiko. Da si ne bi delali iluzij: vstopna bencinska verzija stane 55 evrov, cene ostalih različic pa so še mnogo višje. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 9. decembra 2010 23 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 1D3 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu! - Košuta Sari 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 LYNX Magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 20.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Don Matteo 7 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 6.00 Nan.: Love boat 7.00 Risanke: Cartoon flakes 8.05 Variete: LAlbero azzurro 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Cult Book 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Law & Order 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Aktualno: Spazio Santoro - Anno- zero (v. M. Santoro) 23.20 Dnevnik, sledi Punti di vista 23.35 Dok. odd.: La storia siamo noi 0.35 Aktualno: Magazine sul 2 1.10 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita- lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Il negoziatore (triler, ZDA, '98, r. F.G. Gray, i. S.L. Jackson) H 23.35 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Magazzini Einstein Rete 4 Nan.: Charlie's Angels Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Carabinieri 3 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Il Tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: La tigre (pust., ZDA, '58, r. H. Fregonese, i. S. Granger) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Autumn in New York (dram., ZDA, '00, r. J. Chen, i, R. Gere, W. Ryder) 12.DD 12.55 13.5D 15.1D 16.15 16.35 17.15 18.55 19.35 2D.3D 21.1D 23.25 Film: Caruso, zero in condotta (kom., It., '01, i. F. Nuti, C. Dazzi, C. Natoli) 1.20 Nočni dnevnik in Pregled tiska ; Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e don- 1D.DD 11.DD 13.DD 13.4D 14.1D 14.45 16.15 16.55 18.D5 18.5D 2D.3D 21.1D 23.3D 1.3D ne Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 0.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 2.00 Variete: Striscia la notizia Variete: Chi ha incastrato Peter Pan? (v. P. Bonolis) Film: Wall Street (dram., ZDA, '87, r. O. Stone, i. M. Douglas, C. Sheen) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Smallville 10.30 Nan.: Terminator 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 19.30 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.55 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Nan.: CSI: Miami 23.55 Nan.: The mentalist 0.50 Nan.: Flash Forward 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Aktualno: Videomotori 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nad.: Betty La Fea 11.20 Dok. odd.: Borgo Italia 12.10 Koncert: La grande musica sinfonica 13.20 Aktualno: Qui Slovenia 14.05 Variete: ... Copertina da Udine 15.00 Dok.: Cuore Tuareg 15.55 Variete: Provincia di Trieste - Spor- tello del lavoro 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: Fede, perche no? 19.05 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Športne vesti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Variete: Borghi nel FVG 21.10 Film: Sherlock Holmes 22.00 Dok.: Italia magica 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.40 Dnevnik Montecitorio LA 6.DD 7.DD 7.3D 9.55 1D.5D 11.3D 12.35 13.55 16.DD 18.DD 19.DD 2D.3D 21.1D 23.55 1.1D La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.45 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso Aktualno: Life Nan.: Ultime dal cielo Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Il faro in capo al mondo (pust., ZDA, '71, r. K. Billington, i. K. Douglas) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Adventure Inc Nan.: The District 3.30 Aktualno: Otto e mezzo Film: S1mone (fant., ZDA, '02, r. A. Niccol, i. R. Roberts) Variete: Victor Victoria Aktualno: Prossima fermata (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Nan.: Talebajski 10.35 Pod klobukom (pon.) 11.10 Sprehodi v naravo (pon.) 11.35 Sveto in svet (pon.) 13.00 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Nan.: Vedrana Grisogono (pon.) 13.50 Parada (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Vipo, pustolovščine letečega psa 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki igr. film: Nočna mora 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 Gledamo naprej 17.30 Nan.: Sinje nebo (pon.) 18.15 Odpeti pesniki 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 19.55 Pogledi Slovenije 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Pisave 23.35 Globus (pon.), sledi Na zdravje 1.25 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 9.00, 1.10 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Nad.: Strasti, 43. del Globus (pon.) Dok. serija.: Človeška opica (pon.) Slovenska jazz scena (pon.) Evropski magazin, oddaja Tv Maribor Pomagajmo si - oddaja Tv Koper Mostovi - Hidak (pon.) To bo moj poklic Prava ideja! Z glavo na zabavo (pon.) Družinska nan.: Peta hiša na levi Rad igram nogomet (pon.) Meje mojega jezika niso meje mojega sveta - ob 110-letnici zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana Dok. film: Dva svetova Nad.: Ljubice Film: Maria Montessori - Življenje, posvečeno otrokom 6.3D 7.DD 8.DD 13.DD 13.3D 14.2D 15.1D 16.DD 16.3D 17.DD 17.3D 18.DD 18.25 18.5D 19.25 2D.DD 21.DD 21.5D 22.4D 13.45 Dnevni program 14.00 0.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Iz arhiva po vaših željah 15.20 Nautilus 15.50 Dok. odd.: City Folk 16.20 Glasb. odd.: In orbita 16.50 Slovenski magazin 17.20 Meridiani 18.00 Pomagajmo si 18.35 23.55 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Zgodovina ZDA 20.30 Avtomobilizem 20.45 Film: Zvoki ljubezni 22.50 Izostritev 23.20 Primorski mozaik Tv Primorka 8.DD 9.DD 9.D5 1D.D5 11.DD 18.DD 2D.DD 2D.3D 21.3D 23.3D Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Otroški program 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Povest o Francetu Bevku... Objektiv Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak - Vonj po morju, 13. nad; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.45 Time out - in pol!; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev, tedenski kinospored, Planinski vodnik;17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do rapa, hip-hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luoghi e sa-pori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.0011.30, 20.30 Cultura e societa; 11.45-12.15, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.33-14.45, 21.30-22.40 Sogni di va-canza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.000.00 Večerni RK; 20.00 23.00 In orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrož-venket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Koncert Simfonikov; 21.30 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 9. decembra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1010 1010 1020 1030 1010 OSLO ■24/-1Í5 K0BENHAVN~ ,-1/1/ o _ STOCKHOL -9/-5 O V ^ v y v O KIJEV 2/3 O GRADEC 6/6 TOLMEČ O 3/10 "^CELOVEC O 3/3 TRBIŽ O -3/3 o 2/2 KRANJSKA G. O TRŽIČ 4/4 VIDEM O 6/12 O PORDENON 7/11 A CA O ^ / s. 9/11 O KRANJ o 2/4 S. GRADEC CELJE 8/8 O ČEDAD O 7/11 sr-T o LJUBLJANA G0RICA0°N. GORICA N 6/6 STO 9/10 G0RICA O POSTOJNA o O 9/10 KOČEVJE PORTOROŽ O 11/12 ZAGREB 12/12 O UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 12/15 (^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo oblačno do zmerno oblačno. Na vzhodnih predelih bo deževalo, po nižinah pa bo zamegljeno. Čez dan se bo pooblačilo, nastajale bodo zmerne plohe in nevihte, predvsem na vzhodu. V Julijskih Alpah bo snežilo do dna dolin. V večini dežele bo pihal močan severni veter. Popoldne se bo od Karnije začelo jasniti. Na obali bo pihala okrepljena burja. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo spustila do nižin. Zvečer bodo padavine povsod ponehale in pričelo se bo jasniti. Sprva bo še pihal jugozahodni veter, čez dan pa bo zapihal okrepljen severni veter, na Primorskem popoldne zmerna do močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, najvišje dnevne od 7 do 11 stopinj C. Nekoliko toplejši in vlažni jugozahodni tokovi bodo še danes zjutraj dotekali nad našo deželo, ko nas bo iz severne Evrope oplazila hladna fronta. V naslednjihdneh bodo v višinah pritekali severni vetrovi, pred katerimi nas bodo obvarovale Alpe. Nad zahodno in srednjo Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. V višinah priteka z močnimi jugozahodnimi vetrovi topel in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.48 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.19 in zatone ob 20.13 BIOPROGNOZA Danes bo sprva imelo vremensko pogojene težave veliko ljudi. Priporočamo večjo previdnost. Proti večeru bo splošna vremenska obremenitev ponehala. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 13,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.26 najvišje 25 cm, ob 6.18 najnižje 7 cm, ob 11.01 najvišje 23 cm, ob 18.38 najnižje -43 cm. Jutri: ob 2.37 najvišje 25 cm, ob 8.09 najnižje 9 cm, ob 11.20 najvišje 12 cm, ob 19.27 najnižje -34 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................225 Vogel.................120 Kranjska Gora.........60 Krvavec..............100 Cerkno................../ Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta...............130 Piancavallo............80 Forni di Sopra........100 Zoncolan..............80 Trbiž..................100 Na Žlebeh ...........225 Mokrine...............40 Podklošter ............75 Bad Kleinkirchheim . . .90 TOLMEČ O -5/8 A O GRADEC -2/2 CELOVEC O -6/1 TRBIŽ O -8/0 o -8/-1 KRANJSKA G. O-5/1 S. GRADEC VIDEM O -4/10 O PORDENON 3/9 ČEDAD O -3/9 GORICA O nun O N. GORICA i/n O TRŽIČ -3/4 O KRANJ o LJUBLJANA -3/4 POSTOJNA O-5/1 KOČEVJE ^ 0 CELJE -4/2 O MARIBOR O-2/3 PTUJ O M. SOBOTA O-1/3 N. MESTO -4/2 O ZAGREB -3/3 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Od obale do Predalp bo prevladovalo lepo vreme z zmerno oblačnim nebom. Temperatura v ozračju bo bolj suha v primerjavi s prejšnjimi dnevi. V Julijskih in Karnijskih Alpah bo zmerno oblačno. V višinah bo lahko snežilo in bodo še pihali močni severni vetrovi. Po nižinah bodo ponoči poledice. -N s REKA 4/10 f NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo delno jasno, občasno zmerno do pretežno oblačno in povečini brez padavin. V severni Sloveniji bo še pihal severni veter. Dopis iz pariza - Degustacija v metroju Visoka kuhinja za vse Včasih lahko pride v vsakdanu do nepričakovanih in neverjetnih dogodivščin: prejšnji teden, ko sem drvela po podzemni postaji Miromesnil, me je presentil vabljiv vonj po škampovi ri-žoti in za vogalom sem zagledala skupino vrhunskih šefov s tipičnimi belimi kapami. Pred štedilniki se je gnetla začudena in radovedna množica Pari-žanov... Šlo je za akcijo, s katero naj bi navadnim smrtnikom odprli okno v svet vrhunske kuhinje. Toda zakaj pripaviti degustacijo vrhunske kuhinje v metroju? Vsak dan se spusti v podzemno okoli 6 milijonov potnikov, ki pa je veliko več kot prevozno sredstvo. Metro je pravi vrelec kulture in talentov: tu srečaš glasbenike, ki skušajo zaslužiti dnevnico ali upajo, da jih bo »kdo« opazil; žanri so različni, od rapa do etna in klasike. (Za nekatere se sprašuješ, kako to, da niso v koncertnih dvoranah, drugim pa bi dal denar, le da bi nehali, saj je njihova netalentiranost mučna.) Dalje so postaje info točka za bolj ali manj pomembne dogodke, spektakle, saj so zidovi polni plakatov za raznorazne dogodke - ob čakanju na vlak, si jih gotovo ogledaš in morda za katerega tudi odločiš. Poleg plakatov, lahko tu pa tam opaziš grafite, ki pa so kar redki, saj jih uslužbenci počistijo v teku 24 ur. Po drugi strani, prireja RATP (družba pariškega javnega prevoznega sredstva) raznorazne razstave (slikarjev, fotografov itd). Mnoge postaje so same po sebi vredne ogleda: futuristične, klasične, muzejske ... In ko smo pri tem, ne moremo, da ne bi še posebej omenili progo št.14, ki so jo dogradili leta 1998 in ki je izraz »high tech« dobe, saj vse ureja računalnik oziroma vlak nima ne lokomotive ne voznika. Prava tehnološka in turistična zanimivost! Metro je dalje tudi največja »čitalnica«, saj komaj se Parižani spustijo na postajo, že odprejo knjigo in nekateri trdovratno berejo tudi v do skrajnosti natrpanem vagonu. In nenazadnje je metro zatočišče pred mrazom za brezdomce; sedaj, ko je zima pokazala zobe, jim ponovno dovolijo, da prespijo v hodnikih podzemne. Lös grands ¿frefs^escepidenr dans le métro * ■tfZ Mimogrede: vse obljube politikov, da bodo rešili problem stanovanj in brezdomcev, so ostale prazne besede. Nenazadnje, kako pa se je vse začelo oziroma kdaj so zgradili metro? Prvi podzemni vlak je zapelajl v Londonu leta 1863, sledili so Budimpešta, Istanbul in Pariz. V francoski prestolnici so se odločili za podzemno ob pripravah na Svetovno razstavo leta 1900, saj so domnevali, da bo dogodek privabil v mesto veliko ljudi. Od parnega vlaka do tehnoloških dosežkov 21. stol., metro se je v teku stoletja spremenil in obogatil. Ali bi si oče pariškega metroja Fulgen-ce Benvenue (1852-1936) lahko predstavljal, da bo nekega dne potekala de-gustacija vrhunske kuhinje in da bodo hodniki podzemne gostili umetnike? Kakorkoli, ko se prerivaš in hitiš po dolgih hodnikih, je vsaka novost dobrodošla: degustacacija je bila užitek in morda je komu dala idejo za nove recepte, toda navadnim smrtnikom ostajajo »vrhunske restavracije« deveta dežela. Jana Radovič glasba - Vrsta spominskih pobud John Lennon 30 let po smrti še vedno živi NEW YORK - Na včerajšnji dan leta 1980 je umrl John Lennon, eden od ustanoviteljev skupine The Beatles. Pred njegovim stanovanjem v New Yor-ku ga je ustrelil njegov oboževalec Mark David Chapman. Toda tudi 30 let po smrti ostaja legenda, čigar glasba in prizadevanja za mir so navdihnila več generacij umetnikov. Mark David Chapman je Lenno-na štirikrat ustrelil v hrbet pred stanovanjskim blokom na aveniji Central Park West, kjer je živel s svojo drugo ženo Yoko Ono in sinom Seanom. Glasbenik je le slaba dva meseca pred tem praznoval svoj 40. rojstni dan. Chapman, ki je bil mentalno neuravnovešen in star komaj 25 let, je istega večera pred tragičnim dogodkom dobil celo Lennonov avtogram k njegovi zadnji plošči "Double Fantasy". Umor je nazadnje priznal in bil obsojen na najmanj 20 let zaporne kazni, ki jo prestaja v zaporu Attica severno od New Yorka. Doslej je že šestkrat zaprosil za pogojni izpust, a so ga vsakič zavrnili. Toda Lennonova zapuščina živi naprej. Njegovi oboževalci se vsako leto 9. oktobra, na Lennonov rojstni dan, in 8. decembra, na obletnico smrti, zberejo pred stanovanjskim blokom, v katerem še vedno stanuje vdova Yoko Ono, da bi se poklonili glasbeniku in tekstopiscu. Obletnico smrti so počastili tudi v Liverpoolu, rojstnem mestu skupine The Beatles. Središče obeleževanj je bil spomenik "Peace and Harmony", ki so ga v spomin na Lennona odkrili letos. Oboževalci se mu bodo poklonili s prižiganjem sveč in prepevanjem pesmi. "Kljub kratkemu, komaj 40 let trajajočemu življenju, je veliko prispeval svetu," je dejala Yoko Ono, ki je ob obletnici pripravila koncert v Tokiu. "Danes, na to bolečo obletnico, se mi prosim pridružite v spominu na Johna z globoko ljubeznijo in spoštovanjem," je dejala pred koncertom, ki je bil dobrodelne narave, na njem pa so nastopili japonski izvajalci. Tri dni pred smrtjo se je John Lennon pritožil nad kritiki, češ da jih zanimajo samo "mrtvi junaki", in govoril optimistično o svoji družini in prihodnosti. Raz- John Lennon glabljal je, da ima "veliko časa", da doseže nekaj svojih življenjskih ciljev. Njegov poslednji intervju bo prvič v celoti objavljen v reviji Rolling Stone v petek. Izvlečki intervjuja, ki ga je Jonathan Cott opravil z Lennonom, so bili sicer objavljeni že leta 1980 za zbirno zgodbo, ki jo je Rolling Stone objavil po Lennonovi smrti. "Njegove besede so popolnoma radostne in živahne, polne upanja, prevratne in brez strahu," je povedal Cott. Nekaj najbolj ostrih besed je Lennon prihranil za kritike, ki so bili razočarani z Lennonovo potjo, tako glasbeno kot življenjsko, potem ko je zapustil The Beatles. "Kar želijo, so mrtvi junaki, kot sta Sid Vicious in James Dean. Jaz nočem biti mrtev junak," je povedal Lennon. Spregovoril je tudi o svojem prizadevanju biti dober oče svojemu najmlajšemu sinu Seanu, kako poiskati stik z otrokom in o svoji močni vezi z Yoko Ono. Premišljeval je tudi o dosežkih v življenju in je ostajal zavezan svojim ciljem miru in ljubezni na Zemlji: "Še vedno verjamem v mir, ljubezen in razumevanje," je dejal. (STA)