Elnzelveikaufspreis ВН 0.1'
КагашапкшБо^с
Verlac nad BchrlftMtua*: IDlKfnfurt, BlswirtwHie Ж ##mWw& Ш / »wmmiHt (*m нвШт тЛЛш) wmnMUk 1Ш 1— M Вахм (ШавбНеЖНећ RM в.М ZnateUrebUhr A-bbeatelhrncm Лвг Zeituag ftr 4m wMhfelftad«« МГмм* waMw «иг •dntftHck шт Ш Ш. 4m Мвп4т Mraata ждуммттж
Sr. 20.
Krainlmrg, deo 11. Mttra 1944.
4. flahTjransr,
Zopet lisolie ignbe seifernoameriških bombnikoi
Hudi boji pri Krivojrogu in šepetovki še trajajo - Nadaljnja pridobitev sveta z našimi napadi jugozahodno od Narve
Oberkommando der Wehrmacht je dne 9. marca objavilo:
Vtem ko je pri Kerču spodletelo več sovjetskih napadov, je sovražnik v vdornem prostoru jugozapadno od Krivojroga v hudih, še trajajočih bojih prodiral še dalje naprej. V vodovjih severnozapadno od Krima so zaščitna vozila vojne mornarice potopila nek boljševiški brzl čoln. Zapadno od Kirovo-grada so bili brez uspeha ponovni sovražnikovi napadi.
V prostoru pri Zvenigorodki, južno od Se-petovke ter jugozapadno od Jampola so se naše čete trdovratno upirale na več mestih z močnimi silami napadajočim boljševikom. Pri tem smo odstrelili samo v odseku enega zbora 42 sovražnih oklopnjakov. Zapadno od Kričeva so Sovjeti z več divizijami prešli v napad. Odbili smo jih z velikimi zgubami nasprotnika in odpravili krajevne vdore. Ob avtomobilski cesti Smolensk — Orša je sovražnik nadaljeval s svojimi prodornimi poskusi, ki so se v obrambnem ognju vseh orožij zopet zrušili pred našimi položaji. Jugovzhodno od Vitebska smo z lastnim napadom kljub žilavemu odporu in ponovnim
protisunkom boljševikov odpravili neko vdorno mesto iz bojev prejšnjih dni.
Med Nevlom in Pskovskim jezerom so spodleteli sovražnikovi krajevni napadi. Jugozahodno od Narve smo s svojimi nasprotnimi napadi pridobili še več sveta proti trdovratnemu sovražnemu odporu. Tako je 20. estonska brigada Ц, ki jo vodi Ц-Oher-fiihrer Augsberger, skupno z germanskimi prostovoljci nekega oklopnjaškega zbora Ц v večdnevnih napadnih bojih razbila oba sovražna mostišča pri Narvi in prizadela sovražniku visoke krvave zgube. Ponovne napade Sovjetov smo odbili in odstrelili 14 sovražnih oklopnjakov. Visoko na Severu so čete Vojske in Waffen-^^ zavrnile napade veliko močnejših sovražnih sil. Ob Fischer-jevem polotoku smo preprečili sovjetski poskus izkrcanja.
Od italijanske fronte poročajo o delovanju obojestranskih izvidniških in udarnih čet. Nemška torpedna letala so včeraj v večernih urah napadla nek sovražni konvoj z novimi pošiljkami pred alžirsko obalo. Pet sovražnih prevoznih ladij z 52.000 brt je bilo težko
poškodovanih in sestreljeni sta bili dve sovražni letali nad konvojem.
V Egejskem morju so zaščitna vozila vojne mornarice odbila pri otoku Koos napad, ki so ga trije britanski brzi čolni izvršili iz vodovij turške oblasti, in poškodovala en čoln tako močno, da se ga lahko šteje med
zgubljene.
Pri ponovnem napadu skupin severnoameriških bombnikov in lovcev na državno glavno mesto v opoldanskih urah včerajšnjega dne je utrpel sovražnik zopet težke : ibe po silah naše zračne obrambe. V silnih zračnih bojih in po protiletalskem topništvu je bilo sestreljenih 112 sovražnih letal, med njimi 46 štirimolornih bombnikov. Po odvrženih bombah so nastale v nekaterih mestnih predelih škode in majhne zgube med prebivalstvom.
Nemška letala so v minuli noči napadla cilje v Južni Angliji.
Britansko admiraWtvo objavlja, da se je
potopil rušilec »Inglefied«, ki je izpodrival 1530 ton vode. V miru je imel posadko 175 mož.
MRTVIM JUNAKOM
F. H. Kakor vsako leto, obhajamo zopet dan, ko se spominjamo mrtvih junakov. Padli so v tej vojni na Severu in Jugu, na Vzhodu in na Zapadu kontinen ta in so zdruzili svoje duše s tistimi, ki so padli že pred njimi na bojiščih prve svetovne vojne: Poleg njih se spominjamo hkrati tudi vseh žrtev, ki jih je zahtevala barbarska zračna vojna sovražlji-v«ga nasprotnika. Nedolžni otroci, žene in starčki so morali pretrpeti žrtveno smrt, ne da bi kakor vojaki mogli napadati ali se braniti.
V tem letu obhajamo dan spomina na junake še resneje kot prej, pa tudi še trši in za hoj bolj odločeni kakor kdaj-koli. Več kot štiri leta vojne so naučila nemški narod in tiste, ki se z odkritim srcem bojujejo na njegovi strani, gledati naravnost na cilj in se oprostiti v.4eh obremenjujočih reči vsakdanjosti, ki bi bile sposobne, da bi nas slepile z napačno in varljivo sliko glede resničnosti Prestavili smo svoje življenje na zahteve vojne in naša volja je, da se ne nav-zamemo zopet navad miru preje, dokler ni sigurna zmaga nemških orožij.
Med mrtvimi vojaki, ki se jih v nedeljo spominjamo, se nahajajo tudi možje iz Gorenjskega. Tudi oni so na Vzhodu branili svojo domovino, kakor vsi tisti, ki se upirajo na Jugovzhodu Evrope boljševiški sodrgi. Marsikdo ne doume v polnem obsegu nevarnosti, ki preti naši 2000 letni kulturi iz Vzhoda. Toda vsi tisti, ki so bili nekaj časa v kremp-Ijih boljševiških zločincev, vedo, kakšna so njihova hlinjena gesla v resnici, in ne hrepenijo nič vec po tistem raju, ki so jim ga obljubljali. Združujejo se kot pogumni možje, na pr. na Dolenjskem v domobranstvu, ki je dokazala največjo hrabrost pri obrambi kočevske trdnjave. Skupno z nemškimi tovariši so se ubranili vseh sovražnikovih napadov, odklonili predajo, dokler nemški oklopnjaki niso porazili nasprotnika. Takrat se je pa tudi pokazalo, kakšno tovarištvo veze nemško oboroženo silo in domobranstvo: ko so boljševiške tolpe pozvale nemškega poveljnika, naj se uda, pri čemer so nemškim četam obetali prost odhod, domobrance pa bi se naj izročilo tolpam, nemški poveljnik niti \renutka ni okleval, odkloniti to zahtevo z opazko, da nemški vojak svoiega tovariša nikoli ne pusti na cedilu. Žrtve, ki so se morale doprinesti v tem boju, hoda nekoč obrodile svoj sad. Osramočeni pa morajo stopiti na stran tisti, ki so v času, ko ae je Evropa bojevala tudi za njihov obsta-"c&' molče trpeli požiganje in morenje
boljševiških tolp ali jim celo pomagali. *
ffemški narod se v teh dnevih sporni-ija tudi priključitve alpskih Gauov in onih oh Don:'\-i k nr'niVccmii Re'chu.

- -,4 adL
Versajski in ttianonski mirotvorci so bili preprečili združitev Nemške Avstrija z Reichom, dasi je to bila volja naroda. Prva točka programa stranke NSDAP je vsebovala zato zahtevo po stvaritvi Velikonemškega Reicha, kar se je v dnevih marca leta 1938. uresničilo. Tudi na tem potu .stoje številni križi padlih bojevnikov. Ts boj se je v bistvu začel že, ko sta se Prusija in Avstrija pod Frisdrichom Velikim in Marijo Terezijo bojevale za vod.stvo Reicha. Začasno je bil zaključen z nemško-avstrijsko vojno leta 1866. in končno v ustanovitvi Reicha z dne 18. januarja 1871. leta, ko je Bismarck v versajski zrcalni dvorani ustanovil nemško državo izključujoč Avstrijo. Vsekakor je globok simbol, da je velikonemški Reich ustanovil mož, ki je sam rojen v Ostmar-ki in je doživel prvo svetovno vojno kot vojak v polku nemške države.
Ustanovitev Velikonemškega Reicha je bila pogoj za novo ureditev evropskega prostori. Ni bila Fiihrerjeva volja, da bi se v dosego tega cilja morali pretakati potoki krvi v novi vojni. Toda vsi veliki cilji in vsak napredek človeštva se odkupijo vedno samo s trdimi žrtvami. Kakor se je združitev nemških plemen med seboj mogla pridobiti šele po vojnah, ki se nam danes zde nesmiselne, tako se je moralo izvojevati zedi-njenje e\rropskih narodov in nova ureditev evropske celine z bolečinami krute borbe narodov med seboj. Usoda nam pri tem ni bila lahka. Silam reda stoji na.<tproti kolos. ki ne stavlja samo na/-višiih zahtev do hrahronti	-r
zavezniških vojakov zaradi svojih ogromnih mas in svojega materiala, ampak zahteva tudi vedno nove skušnje znanja od vodstva. Hvaležni hočemo biti usodi, da nam je podarila v uri najvišje nevarnosti za Evropo moža, ki se lahko upira svojim sovražnikom. Kakor so. nekoč navaleče mongolske tolpe Džingiskhana našle močnejšega vojskovodjo v Heinrichu Breslavskemu in kakor je stal na čelu avstrijske vojske Eugen Savoj.ski ravno takrat, ko so pre-t'le^ turške armade, preplaviti habsburške države, tako je danes Adolf Hitler rešitelj Zapada pred židovsko-boljševiško zmedo.
Ponižno se klanjamo danes pred žrtvami, ki jih je druga svetovna vojna zahtevala doslej. S spoštovanjem se klanjamo pred hrabrimi mrtvimi, ki so položili svoje mlado življenje na oltar domovine, da lahko gremo mi nasproti boljši bodočnosti. Njihovo volilo nas obvezuje, da nikoli ne omahujemo in se ne umaknemo, da stojimo zvesti zastavam in Fiihrerju in da z neomajnim zaupanjem verujemo v zmago Velikonemškega Reicha. Naše vere v zmago ne more omajati niti naval Vzhoda, niti bombni teror Anglo-Amerikancev niti strahopetne bojne metode tolp v gorah, niti grožnja z invazijo. V času, ki je za nas priprava za večje reči. prepuščamo našim sovražnikom, da začno predčasno z krikom zrnagoslavja. Ne vemo, kaj bodo prihodnji meseci prinesli svetu, toda to vemo, da nam zmage nikoli ne morr nlh^e izviti.
Nagrajeno junaštvo
FOhrerhauptquartler, 10. marca. Fflhrer let podelil grenadirju Karlu Orthu za neko iz-vanredno delanje, ki je bilo odločilno za to, da se je držal nek celi bojni odsek, poleg odlikovanja Eisernes Kreuz erster und zwei-ter Klasse (železnega križa prvega in drn< gega reda) Še Ritterkreuz des Eisernen Kreu^ zes (viteški križec železnega križa).
Sele sedem tednov je stal grenadir Orth iaf Bad TCirkheim v pehotni strelski stotniji n-e-keqa rheinsko-westfalskega grenadirskega polka na vzhodni fronti in že se je v temi času izkazal kot izvanredno hraber in preudaren vojak. Začela se je druga laza so« vražne ofenzive južno od Berezine. Vod, ka-i teremu pripada Orth, leži v težišču napadov. Na dveh mestih so prodrli Sovjeti skozi predU njo črto pešcev do topništva pehote. Tu s<J jih odbili, toda vodta voda je padel in že sel zaletavajo novi boljševiški vali. V tem kritičnem trenutku vidi grenadir Orth, da moJ ra nekdo prevzeti vodstvo in tako preprečiti sovražni predor. Brez pomišljanja prevzame poveljstvo nad vodom in pod njegovim vodstvom so odbili tudi drugi napad. 50 boliševikov je obležalo na mestu mrtvih. Tudi sedaj si Orth ni privoščil- miru. Topovi pehote morajo priti na novo mesto. Municijo je treba priskrbeti. Kot star, izkušen četo-vodja je pripravil Orth vse za obrambo. Ko je sovražnik vtretjič napadel, je bilo vse pripravljeno za sprejem. Seveda — samo dva grenadirja v vodu nista še ranjena. — Orth sam je dobil težek strel v stegno, toda z železno voljo vztraja. Njegovemu zgledu slede ostali ranjenci, ki še morejo držati orožje v rokah. Tudi tretji napad se je zlomil s težkimi zgubami Sovjetov ob obrambi, ki io je vodil Orth. Sele sedaj, ko je najhujša nevernost minula in ko. je prišel vodja od neke druge enote, se je dal odvesti Orth na obvezovaiišče.
Svarilen italijanski zgled
Stockholm, 10. marca. »Vse pesimistične prerokbe o posledicah sramotnega Badogli-jevega izdajstva, ki Je povzročil italijansko kapitulacijo, je resničnost še prekosila. Vse prerokbe, da bi mogla Italija s svojim izdajstvom nekaj pridobiti, so napačne«, ugotavlja »Dagsposten«. Krona te bede je, da so morali prepustiti tretjino svojega brodovja Sovjetom. Strateška upanja, ki so jih gojili Anglo Amerikanci v zvezi z italijansko kapitulacijo, se kot znano, niso izpolnila. Toda ne oziraje se na to, je primer Italije postal tudi težka obremenitev za angloamerikan-ske agitacijske I aze. Italijanski primer je pokazal nevtralnim in tistim državam, ki se bere na strani Nemčije, kam vodi kapitularfia pred Anglo-Amerikanci.
Še dalje hudi boji na Vzhodu
Oberkommando der Wehrmacht Je dn# 8. marca objavilo;
Jugozahodno cd Krivojroga še trajajo ar-diti boji z močnimi sovražnimi silami, ki to vdrle v naše črte. Odredi lastnih čet in oklopnjakov so razbili v silnih nasprotnih napadih sovražne bojne skupine zapadno od Krivojroga in vzeli zopet začasno zgubljene položaje. Zapadno od Kirovograda so bolj-ševiki po silni topniški pripravi zopet prešli v napad. Odbili smo jih z visokimi krvavimi zgubami sovražnika. V prostoru pri Zvenigorodki in Šepetovki — Jampolu stoje naše čete še dalje v trdih premenljivih bojih. V zadnjih treh dneh smo uničili tuka) 357 sovražnih oklopnjakov.
Med Berezino in Dnjeprom so spodleteli ponovni napadi Sovjetov. Ob avtomobilski cesti Smolensk—Orša smo tudi včeraj z odlično podporo naših bojnih letalcev razbili pred našimi položaji vse prodorne poskuse več sovjetskih divizij. Na tisoče mrtvih leži pred našimi linijami. Na severnem delu vzhodne fronte je sovražnik brez uspeha napadal v več odsekih. Pri Narvi so naši nasprotni napadi še dalje napredovali kljub žilavemu sovražnemu odporu, Premikanja boljševikov in njihove nared stoječe čete smo razbili s topniškim ognjem.
Pri obrambnih bojih v srednjem odseku fronte se Je posebno Izkazala srednjerheln-ska 197 pehotna divizija, ki jo vodi General-major Woessner.
V Italiji tudi včeraj ni bilo pomembnih bojnih dejanj. Daljnostrelne baterije to te bojevale proti ladijskim ciljeip v prostoru pri Nettunu in z obstreljevanjem zažgale neko sovražno tovorno ladjo. Severnoameriška letala so znova napadla Rim In druga mesta v Srednji Italiji. V nekaterih mestnih delih Rima so nastale škode. Naši lovci so teatre-lili tam in pred fužnofrancosko obalo devet sovražnih letal.
Nekaj sovražnih vznemirjevalnih letal je v pretekli noči odvrglo bombe na kraje v Za-padni Nemčiji.
stran ?. — 20.
KARAWANKEN BOTE
Sobota, 11. marca 1944.
Izjalovljen podnevni teroristični napad SevemoameHkancev na državno prestolnico
9,Zatemn|eno |e kar |e bilo dosleg'^
Več ko 25 odstotkov uporabljenih zastrabovalnlh bombnikov uničenih - Poparjeni komentarji nasprotnikov
Berlin, 10. marca. Prvi v*6jl podnevni napad na Berlin, M le ]• vršil 6. marca, |e ■ •Toilml, M napadalce tako pogubonosnlml poiledlcaml dokazal, kako velik |* postal rizike Mitih podvzetij. Mar lo mislili brltan #k*«mm«rikmn»kl mračni atrategi, da %o i #o gostimi nočnimi in podnevniml napadi zadnjih tednov bistveno oslabili nemiko obrani-boT Morda so fih do takega sklepa zapeljala njihova lastna lainiva poročila o industrijskih Škodah, ki so jih baje oni povzročili, In o sestreljenih nemških lovcih, kar vse medsebojno sami ne verjamejo. Kako zgrešen je bil ta na docela napačnih premisah zgrajen zaključek, so Izredno občutljivo čutili v ponedeljek.
Na vefi sto kilometrov dolgi progi so naSl lovci, rušilci in protiletalsko topništvo zelo grenili življenje amerikanskim bombnikom, daLi so jih spremljali številni lovci za dolge proge. »Blazen Je«, so izjavile posadke ene izmed sovražnih formacij bombnikov, »kdor trdi, da ni nobenega nemškega zračnega orožja več.« Spremljajoči sovražni lovci so leteli tako visoko, da so se vršili zračni boji v višinah med 7000 in 9500 m. Neomajno so nail odredi lovcev in rušilcev napadali sovražne formacije, tako da so te komaj prišle do sape. Protiletalsko topništvo je podpiralo učinkovito svoje tovariše od spodaj.
Trije viški bo{a
Odražali so se trije viški tega boja, ki predstavlja eno izmed največjih doslej izvedenih zračnih bitk. Prvi v prostoru južno od Bremena, drugi na polovici pota med državno mejo in Berlinom, in tretji pri povratnem letu težko udarjenih napadalcev v prostoru nad Zuidersee. Tukaj so imeli oddelki sovražnih letal, zlasti bombnikov največje zgube. Nek odred nemških lovcev je sam uničil 34 letal in med temi 30 bombnikov.	'
Dejanske zgub*
Uspeh te preudarno začrtane in z neustrašeno pripravljenostjo do boja izvršen« obrambe se vidi predvsem v visokih številkah sestrelov. Sovražnik je zgubil, kakor javlja poročilo OKW. 140 letal, med njimi 118 štirimotornih bombnikov in s tem morda eno četrtino vseh uporabljenih strojev. Težja ko velika zguba materiala je pa zguba letalske-ga osebja, ki bo znašala približno okrog 1000 mož. Se jasneje se vidi odlični uspeh obrambe v tem, da je bilo preprečeno koncentrično metanje bomb in da se je opažalo popolno odcepljenje napadajočlh skupin. Britanska poročevalna agencija Reuter v svojem poročilu nekam sramežljivo priznava, da je bilo »nekaj« bomb spuščenih nad plastjo oblakov, to se torej.pravi brez izbire. Samo majhen odstotek poslanih bombnikov je v resnici dosegel državno glavno mesto, kjer je svoje uničevalno breme odvrgel na stanovanjske četrti. Slo je torej za čist, toda težko plačan lastrahovalni napad.
V kakšni stiski so se čutili sovražni letalci, Izhaja iz dejstva, da so skušali odnesti pete z begom čez nevtralno ozemlje. Iz Stockholma poročajo o raznih zasilnih pristankih na švedskih tleh. K temu pridejo še gotovo številna strmoglavljenja nad morjem in nad Anglijo ter močne poškodbe nedelj-nlih strojev in Izoadi nnvrn'niVo" »Intema-
KaJ pravi sovražnik?
KiiMoikoi Canterbury je v nekem govoru v Liverpoolu priznal, da so bila in so stanovanja in prehrana širokih ljudskih slojev v Angliji — torej v eni najbogatejših dežel na zemeljski obli, ki razpolaga z vsemi živili In viri surovin na zemlji — popolnoma nezadostne.
Honal News Service« objavlja Is nekega
amerikanskega tabora letalcev v Angliji poročilo vmivšega se nadporočnika severnoameriškega orožja bombnikov, ▼ katerem pravi: »Regensburg Je bilo doslej najhujše, kar »mo bili doživeli pri napadih na Nemčijo, toda Berlin v ponedeljek Je bil še hujši... Pol ure pred Berlinom se Je začel pekel. Nemška lovska letala so planila na nas val za valo m.« Amerikanski pilot prizna, da Je videl str-moglaviti okrog In okrog itlri-motornike, da so nove formacije nemških lovcev napadle napadalce nad Berlinom in Jih odrinile od cilja ter zaključuje melanholično: »Marsikateri dobri tovariš se ni več vrnil.«
to xaugoalaTnein tnljeni« lO postali radk obeska!
Spričo teh dejstev (o nastopili namesto prvotnega zmagoslavnega tuljenja v Londonu in New Yorku prav redkobesedni komentarji in izgovori. Reuter Je še v ponedeljek zvečer preusvojil zmagoslavne lavorike in trdil, da Je severnoameriško zračno orožje
pri svojem napadu na Berlin Imelo »samo lahke :guhw In je bil »izredno slab« ogenj • protiletalskega topništva in lovske obrambe. Ze v noči na torek je poročal »Exchange Telegraph« ob enih, da so zračni boji nad Reichom z a t e m n i 1 i vse, kar je bilo doslej, ko so se dvigale stotine lovcev nemškega zračnega orožja, da so zaprle pot do Berlina severnoameriškim bombnikom. Vsi pilot]e, tako pravi poročilo dalje, soglašajo v tem, da so se Nemci bojevali z izredno bravuro in žilavostjo. V torek ob 3,45 uri Je tudi londonska radioodajna postaja objavila svoje prvo priznanje in v svojem poročilu o severonemškem napadu na Berlin navajala: Bombniki in lovci so morali, da bi dospeli nad Berlin, prestati enega izmed najsilnejših zračnih bojev y tej vojni. Nemški lovci so jih napadli že ob obali in jih spremljali po vsej poti. Roji izmed njih so planili od vseh smeri na ame-rikanske skupine. Se več lovcev Je operiralo nad državnim glavnim mestom. Zapora protiletalskega topništva je bila enormna. Amerikanski lovci, ki so ščitili bombnike, so bili po vsej poti zapleteni v hude zračne boje.« To pa Je že bistveno drugače kakor prenagljeno poročilo Reuter J a od ponedeljka zve-čer.Naknadna priznanja, očitna posledica škoda, ki so ga povzročile hude zgube v sovražnem taboru, bodo morda poučila angleško Javnost o tem, kako Reuter po Churchil-lovem naročilu brezvestno laže in zamegli angleški narod.
Hndf boji v provinrn Zveniqorodka - Šnpelovka
Britanski brzi čolni pred Ymuiden potopljeni -140 terorističnih letal uničenih
Oberkommando d«r Wehrmacht ]• dn* 7. marca objavilo:
Na obeh straneh Krivojroga so naše čete tudi včeraj zavrnile v hudih bojih silne napade, boljSeyikov aH jih prestregle v vdor-nih mestih. V prostoru pri Zvenlgorodkl In Sepetovkl Se trajajo hudi boji v neimanjSanl izmeri. Močni sovražni sunki so se menjavali 1 odločnimi protisunki naSlh divizij proti prodirajočim prednjim četam Sovjetov. Pri tem smo uničili samo Južno od Sepetovke *1 sovražnih oklopnjakov in 29 topov. Ob avtomobilski cesti Smolensk—OrSa so bolj-ševiki na ozki fronti v več napadnih valih nadaljevali s svojimi prodornimi poskusi, ki so se zrušili po srditih bojih. Sovražnik je zcrubll pri tem 22 oklopnjakov. Tudi severno od Pskova in pri Marvi ao' s« ob žilavem odporu naSlh ^rena'dlrjev IzJaloWM po oMop--njakih in bojnih letalcih podprti napadi Sov-jetov. Lastni nasprotni napadi so bili uspeSnl. Visoko na Severu so gorski lovci vojske in Waffen-И zavrnili v odseku Louhl več sovražnih napadov ob visokih krvavih zgubah Sovjetov.
Na italijanski fronti je bilo včeraj živahno delovanje obojestranskih ItvldnlSkih In udarnih čet.
Napad skupin severnoameriških bombnikov na državno "lavno mesto v opoldanskih urah včerajšnjega dne je prinesel Izredno velik uspeh sil naSe zračne obrambe. Po raztreseno odvrženih bombah je bilo zadetih nekaj stanovanjskih okolišev v prostoru Velikega Berlina. Uničili smo 140 letal, med njimi i 18 štirimotornih bombnikov. Pri tem
s« je posebno odlikoval odred rušilcev, ki ga vodi major Kogler.
Brza nemška bojna letala so napadla cilje T Južni Angliji.
Zaščitne sile vojne mornarice so v hudih bitkah potopile v današnjih jutranjih urah na morju pred Ymuiden dva britanska brza čolna, poškodovale nekega tretjega tako težko, da se ga lahko smatra za potopljenega. In zažgale z obstreljevanjem tri nadaljnje čolne. Lastna vozila so polnoštevilno dosegla svoja oporišča.
Podmornice so v hudih bojih proti sovražnim konvojem in proti močno zaščitenim posamič plovečim ladjam v Atlantiku In v Indijskem Oceanu potopile 12 ladij z 71.000 brt.
" RmeiiMva vloge na Temzi
Bttk*r«ita, 10. marca. Izjave angleškega Tojnege ministra Grigga v Spodnji zbornici to dale »Curentulu« povod za ironično ugotovitev, da so vloge v Angliji nekoliko zamenjane. List piše: »Medtem ko se predstojnik anglikanske cerkve, knezoškof Canterbury bavl bolj s sovjetsko armado, kateri •/orl In Ji želi zmago, zmago boljševizma nad krščanstvom in civilizacijo. Je prisiljen vojni minister Anglije, Grigg, prositi v Spodnji zbornici ljubega Boga blagoslova za orožje in zmago Velike Britanije in pozivati poslance, naj izvlečejc svoje molitvenike.
( ZIRCAILO ČASA )
Bataljon na novo ustanovljenih udarnih čet
mladine ustašev, ki se je prostovoljno priglasila k vojakom, se Je odpeljal za izvež-banje v Nemčijo.
Število v vzhodnoazijskih vodovjih potopljenih podmornic zaveznikov Je skupne z enajstimi, ki so bile potopljene januarja In februarja tneseca, naraslo na 234, kakor javljajo z japonske strani.
Angleški minister za prehrano polkovnik Llewellin je pri nekem sprejemu v Londonu priznal, da je prehrana Anglije sedaj popolnoma odvisna od dobav Zedinjenih držav. Brez teh dobav se ne bi mogli vzdržati da^ našnji že itak pičli obroki. Podpora Zedinjenih držav je zato postala za Anglijo »bridka življenjska potreba«.
Politične razmere v delih Italije, ki so za« sedeni po Britancih In Severnoamerikancih, so dosegle stanje, ki ga označa neko Reuter-Jevo poročilo s kraja samega kot »vrhunee moralnega razkola«.
V	Monmoutshire je začelo stavkati nadalt* njih 12.000 rudarjev. Produkcija premogov« nikov Je že radi neke prejšnje bliskovita stavke resno zastala.
»Osservatore Romano« obsoja z ostrimi be^ sedami anglo-amerikanski zastrahovalnl na* pad na Rim 3. marca, pri katerem je našle smrt približno 700 oseb in je bila med dru« gimi porušena benediktinska cerkev do temeljnih kamnov in požgan nek otroški domi v bližini Vatikana, ki so ga vodile sestre.
Zračno bitko, ki se je v ponedeljek vršila od zapadne obale celine do Berlirra, uvažuje močno tudi švicarski tisk. Vsa poročila soglašajo v tem, da so bile »hekatombe« se* streljenih letal.
Komunistične tolpe so imele po poročilu neke na Zapadnem Balkanu stoječe armade v februarju 1944. leta sledeče zgube: 4193 mrtvih, 1016 ujetnikov, 436 prebežnikov. Iz obširnega plena je treba poudariti štiri topove, 27 metalcev granat, 144 strojnic in 235 vodnih vozil.
London objavlja zgub o lahke britanske kri-žarke »Penelope«. Ta križarka je izpodrivala 5270 ton vode in imela hitrost 32,2 vozlov. Njena posadka v miru je znašala 450 mož.
V	bolnišnico nekega londonskega zunanjega okraja so te dni pripeljali celo vrsto za črnimi kozami obolelih. Javlja »Daily Tele-graoh«.
Na Švedskem ie nekaj časa močno narašča nova brezposelnost, ki znaša 36 odstotkov več napram oni Iz preišnfega meseca. Poročila komisije državne borze dela izkazujejo namreč, da je bilo koncem januarja 1944. 1. priglašenih nad 15.000 podpore potrebnih brezposelnih.
Mesta v USA " brez Židov
Ženeva.. 10. marca. Znani politi-čni .časopis Zedinjenih držav »NaTiBn-'(*Tavlja nek dolg članek poln očitanj proti Intoleranci arijskih krogov v USA. Tako se ne sme v nekem malem mestu Litchfield (v državi Connecticut) nedaleč od New Yorka, naseliti noben Žid. Očividno so v Htchfieldu in mnogih malih mestih te vrste veljavni nOmberški zakoni. Isto velja za druga mesta v Connecticutu na pr. Oldlyn in Sharow. Tudi v newyoržkih predmestjih Bronxville in Jacksonville se ne smejo naseliti Zidje. Mogoče, tako zaključuje pisec, je to začasno le majhna rakrana, toda ta raste.
Verlasr unđ Огпск: NS.-Oauverlajr und Druckerei Kamten GmbH, Klaeenfurt. — Verlairelelter: Dr. Emil Heitjnn. — HanpUchriflleiter: Friedrich Horetroann. ZorzeH i#t Anzpicpnliste Nr 1 efiitiir.
HANNES PETER STOLP,
SREČONOSNA POSTELJA DONNE DIANE
UrKabw ReehhcKut«! MiW#WW««k# Remen-KofrMpendeni, Laiptig C
»Imenujte to, kekor vam drago«, )e odvrnil Peter vzvišeno, zraven pa »meje же pogledal poročni par, »zame to nI važno. Vaš odgovor grofica Flora?!«
»Dobro«, Je rekla Flora mrko, »pa bodite moj partner. Ampak izsiljevanje ostane ie zmerom izsiljevanje. Samo braniti me ne morem, ker me imate trenutno v ivoji oblaiti«.
»Hvala vam, grofica Flora«, je rekel Peter z naglasom gentlemanskega izsiljevalca. »Vsekakor«, jo je ie posvaril, »bi vas prosil, da ste prijazna z mano. Ce bi morebiti cel6 slabo ravnali z mano... no, potlej je moja prva pot k sodniku, vaša pa v ječo k malim, ljubkim, pridnim podganicami«
Floro je stresel mraz.
Končno je rekla hladno: »Naj bo tako, kakor si želite, gospod Bautz. Na zunaj bom prijazna z vami, vendar ml ne morete ubraniti, da vas ne bi v svoji notranjosti imela za najpodlejšega in najbolj prostaSkega člo-Tekal«
Dekle }• spet zaihtelo, mteklo k mob# k
zaloputnilo vrata za sabo.
*
»No. kako sem jo izpeljal?« se je obrnil Pe ter v smehu k poročni dvojici.
»Imenitno, Peteri« ga je hvalila Fanl. »Se nikdar nI naia svojeglava Flora dopustila, da bi jo kdo pri milil na kolena. VI mte prrl, ki m#, Biu ]• to potreSlle«.
Rudolf je ▼ smehu ogotovlli »ukroeeiM
trmoolavkal«	,
ppMr oa le zasukal alavo In zafanlan eole ^ , -41;-) loD" ГЧ1ПП'" Oi«rie
»Saj le tako lepa!« je rekel tiho. Poročni par ni mogel vedeti, dm mo Petrove besede veljale Flori
4.
Petrovo vozilo in prtljaga, ki je bila v _ njem, je bilo iz vrta kapitana Ratkeja prepeljano na grad KOhalom.
Peter je dobil svojo sobo, se okopal, preoblekel in potlej priiel zelo dobre volje doli na teraso, kamor so ga povabili na zajtrk.
Tu je dobil poleg poročne dvojice ie grofa Kutifalvija, nevestinega očeta; bil je to suh gospod srednje velikosti in živčnih, vedno menjajočih se potez.
»Me veseli, me veseli«, je ponavljal grof Kutifalvi na svoj odsekani način, ko so mu predstavili Petra; ta je med tem sedel za mizo. »Prav, prav, Bautzl Vaiega očeta mem prav dobro poznal, ko je bil ie veliki župan v Budimpešti«.
Peter je začudeno pogledal, Fanl pa je smej* se poučila očeta: »Toda, papa, veliki župan Budimpeite se je pisal vendar Boltay, ta gospod tukaj pa je Bautz, Rudolfov prijatelj Iz Nemčije; maj mmo ti o njem že večkrat pripovedovali«.
»Seveda, meveda, čisto prav«, je rekel grof Kutifalvi, »sedaj sem se spomnil. No, kako vam gre, gospod Plumps?«
»Bautz, gospod grof, pišem se Peter Bautz«, ga je popravil Peter. »Hvala, počutim se zelo dobro in zares sem vesel, da smem prebivati tu na gradu Kflhalom«.
»Da, da, mijajen dan imamo«, je pripomnil raztremenl grof Kutifalvi. V zamllljenomtl je prijel molnik. mtreeel nekaj njegove vsebine * ivojo čajno mkodcileo In potlej slabe volje zi^r.'^rnMl, da Imm Ami *eet strahoten okum tr-TOvrl »O	raibo'n"'''
Uvažujejo le manj vredne čajne vrste in jih potlej »/rmdajajo pod donečiml namlovl za drag denar. Grel }• »trsMl r$c rrole )uo
nad njimi in je končno zatrdil, da bo moral prav energično govoriti s trgovskim ministrom o metodah teh tolovajskih trgovcev i čajem.
Zaročenca se t nežno prlzanesljivostjo smehljata, Peter pa, ki je le s težavo zadrževal smeh, je hotel opozoriti grofa na to, da je dal T čaj namesto sladkorja sol.
Toda ko j* hotel odpreti usta in pojasniti zmoto, sta se pojavili pri zajtrkovalni mizi grofica Korvay in gospodična Bus, na kar se je Peter vljudno dvignil, Rudolf Je sledil njegovemu vzgledu In primaknil stola za obe dami.
»Najdražja Sabina«, reče grof Kutifalvi, »aH dovollš, da ti predstavim gospoda Boltaya?«
»Toda papa«, vzklikne smeje Fanl, »ti zopet zamenjaš. On Je ...«
»Popolnoma pravilno moj otrok«, govori grof Kutifalvi, »to Je gospod Plumps ...«
»Oprostite, dragi papa«, se vmeša Rudolf, medtem ko opazuje grofica Korvay Petra * lornjonom, »moj prijatelj se tudi ne imenuje plumps, marveč Bautz.«
»Ali nisem rekel Bautz?« začudeno poizveduje grof Kutifalvi. »Torej, draga Sabina, to je gospod Bautz In to, dragi gospod Bautz, je moja sestra grofica Korvay. Dama, ki jo spremlja, je gospodična Bus.«
»Zelo me veseli, mllostljiva gospa«, reč# vljudno Peter. »Ali smem želeti vam In gospodični Bus dobro Jutro?«
»Mfffl« odzdravi grofica Sabina hladno, »dobro jutro!«
»Dobro jutro«, odvrne gospodična Bus ledeno.
»Dobro Jutro«, želi »nova Peter, na kar s# dami vtedeta In se podaeta RudoH In Peter na svoja provtora.
»Jehann«, re«# grofica Korvay ttrego iTe-I emu bratu In prav postrani pogleda Petra. »Iilc4*etl тогч^. fl* »"f>r»ln ostmtl or'dnla » ri-.-V --rt«	rrm orer) nol ure
stopila Iz gradu, тег" naiU pred vhodom grdo, umazano kolo, ki je slonele na lavorje-T#m đr#v#iu. Bil I# prav odvraten pogled.
Res ne bi smelo btiti tako, da more vsakdo nemoteno prlmahati v hišo. Prihodnjič si bodo še cigani s svojimi umazanimi stanovanjskimi vozovi postavili šotore pred gradom
Kčhalom.«	. „„,.x , .
»Cigani, najdražja Sabina?« vprašal grof Kutifalvi, ki Je le napol poslušal. »Kako to, cigani? Kaj Je z njimi?«
»Mfffl« se zjezi grofica Korvay. »Mfff Jo-hann, gre se za neko umazano in strašno kolo.«
»Ah, tako«, reče grof Kutifalvi z neko temno predstavo, »m cigani so ukradli kolo, kajne? Takoj potem bom poklical sodnika in ...«
»Za božjo voljo Johann«, d6 razburjeno grofica Korvay, »če bi se le za trenutek otre-sel te strašne raztresenostl In pazljivo po-•lulal, kar se ti pove.«
»Prosim pomiri se, Sabina«, nervozno za-pro ■ grof Kutifalvi. »Takoj bom ukazal, da naj odpravijo cigane drugam. Toda nekaj se mi zdi čudno: od k^edaj se ti voziš s kolesom, Sabina?«
Poročni par s Petrom vred se nI mogei ve& prer agatl, vsi trije so bruhnili v smeh.
»Grozno!«, le zasikala gospodična Bus
»Mfff« zelo neolikano se ml zdi«, reče grofica Korvay, ki se je kar kuhala od jeze, »izbruhniti v tak neumesten smeh. Končno se nahajamo vendar v gradu KShalom pri zajtrku in ne pri kaki predstavi bedastih klovnov ▼ cirkusu.«
Beseda »cirkus« Je učinkovala menda na grofa Kutifalvija, ki se je ves zgubljen oziral okoli, kot signal. Obraz se mu je zjasnil.
»Sedaj te šele razumem, najdražja Sabina«, se Je oddahnil grof. »Cigani s svojim cii^ kusom so tukaj in to ti ne ugaja. In ker so * aedaj ti elganl ukradli ie kolo...« Grof K«-tlfalvl začudeno umolkne, potem pa i glavo majaje doda: »Sabina, pravzaprav se ml zdi zelo neprimerno, da se ti, aristokratska dama, votIS s kolegom no svetu. Poleg tega pm tudi nisi več v starosti...«
Grofica Korvay je jezno dvignila.
(Dalle yilMKWW
■мм*мг> Ц. М&гж 1Ж.
KABAWANKEM ВОТВ
Bette «. — KTf. И».
Waffsfreef enfhOlIf die Weffherrsdiaffspfene Roesevelfs
England isl abgeschrieben
Sensolionelle Amlossungen Hony Hopkins — „GroBbritannieii mfide and stork ongeschlagen" — Die Kriimer dei ganzen Welt
Genf, 10. Marz. Die USA-Zeitsdirift „American Magazine" Teroffentlicht sensationelle Ajslassnngen, Ле Roosevelts engster Mitarbeiur Harry Hopkins Papier gebracht hat". Wenn das Blatt dazu in seiner Eiuleitwg sdireibt, dies seien die „klarsten Fomiulienmgen der nordamerikanisdien Kriegsziele", die bisber аш dem Weifieo Hawse gekommen sind, so trifft es damit den Nagel auf den Kopf: Niemals bisher hat der Wallstreet-lmperialismus seine Wcitherrschaftsplase deutlidier enthSIIt niemals seine Gesdiaftsinteressen nadihtr bei Names genannt und niemals ist cr brutalet uber die britisdie* „VerbSa-deten" НГ Tagesordnung fibergegangea.
Hopkins stellt einleitend fest, ee sd vollig klar, daS die USA auis dem Kriege alg das „reidiste und inaditigste Volk der Welt" hcrvorjehen wiirden. Wenn der Krieg xn Ende set wfirde von alien Gro6-niichtea nur daji Gebiet der USA nnverletzt sein. nnd dw Land werde titer die groBte Kriegs. nnd Handelsflotte der Welt verfiigen. Aadi werde man mehr Flugzeuge haben ab irgendcine aodere Nation. Nam branche keine Angst vor einer Zosammenarbeit nit anderen Nationen zn haben. Auch nidht тог der mit dai Sowjets, dena mit ibnen konne man „glan-zende Geschafte" machen. Gleidh im ersten Nadi-kriegsjahr werde die Sowjetnnlon Mr wenigstens 750 Millionen Dollar bar in den USA kanfen miissen; Werkxeogmaschinen. Kraftanlagen, Eisenbafasmaterial usw. Diese Ankaufe wiirden sidi wenigstena zehn Jahre lang fortsetzen, denn die Sowjetunion miisse angehener groBe, dnrd den Kiiej Terwiistete Gebiete »ieder anfbanen. Die Sowjetonion werde anschlieSend mindeeteng 50 Jahre braudien, inn ihre eigene Industrie weiter auszubaoen nnd dem Lande einen mo-dcmen Lebensstandard (!) zn geben. Alles dafur werde ce haaptsiichlidi ana den USA beziehen miiesen.
Ee werde, ,o betont Hopkins weiter, immer ■»on oer »eoglischen Konknrrenz" geredet. Aber ersten* •И ** in England: Interesse, sid> mi* den USA zn verstandigen, und zweitene denke die USA-Rejlering nidit daran, ihre mllltarl-*ai«B und livilea Stfitxpenkte in der Welt avfzujeben. Er. Hopkins, «ei «nch davon iiberzengt, daB man die USA-Stfitzpnnkte auf den Karibischen Ineeln behalten konne, denn England habe eie den USA fiir 99 Jahre terpachtet und eel •n den^ Pachtvertrag gebunden. Aufierdem set Eagla'ndmiideundsehrstarfcangeschla-g e a. E« hatte sich vom ersten Weltkrieg воА nidit erhelt, ale echon der *welte begann. England eel eine heel Mit Pabriken, nnd da* Rohnaterial Mr diese Fabriken miisse ee ton auewarts beziehen (I) Zb-dem selen Tiele dieser Fab rik en »on der dentadien Laftwsffe lersdilagca w 0 rd e n. Es sei nidit deakbar, dafi England „Irgeud-welche Ambitionen" beknnden werde, lumal in einer Welt, in der der „Drang der Volker aadi Selbet-bestinunang" sich nidit langer zurnckhalten lasse. England kdnne dem Welthandel nidi« mehr beherr-(dien.
„Jetrt, da die ElendenatloneB der Welt (Slums-Nations) — offenbar let Indien gemeint — sich miter Fiihrung der USA zu regen beginnen nnd nach ^Sohlstand strebcn, kann England nidit die B*4ttfniese dieser Volker befriedl-fem" (0 Wean England f 9 r eeinen Handel Sdilffe braadit, wlrd man I h m Sdilffe vermieien (I), kelneswete aber ▼ erkanfen (I).
Im fibtigen miisse fa die Welt fiberall wieder anf-gebant werden, und das Material dazn mflssen die USA Uefem. Die USA wSrden fiir diese Liefcrungen eoTiel Bargeld verlangen, wie die Kunden irgendwie bezahlen konnten. Den Rest miiSten sie in Raten nnd an einem hohen Zinssatz abzahlen. NatiirUdi werde man *°f „angemessene Sidierheit" fiir diese Riidczahlun-pn beetehen. Wer von den USA Ware auf Kredit *aufen wolle, miisse die Gewahr leisten, dafi amerika-nisdie Interecsen is geinem Lande nldit eines Tages enteignet wiirden. Jede Anleihe diirfe nur fiir Ankaufe in den USA verwendet werden. Die USA-
ОкЖ. t Lukm,
Mantel (m) — plaU meivt — večinoma Metali (a) — kovina modem — moderno Nach t (w) — noč nur — samo reif — «rel, -a, -•
rot — rdeč, -a, -e •chad*! — žal!
aelten — redek, •», -e echlecht — slaib, -a, -o echmaJ — ozek, -a_ -o ach6n — lep, -a, -o'
echwarz — Cm, -a, -e Sommer (m) — poletje Spiegel (m) — zrcalo epltz — oster, -a, -e Stlefel (m) — škorenj Strob (e) — slama tlef — globok, -a, -e \ind — In
imhOfllch — nevljuden, -o unlntereieant — nezanimiv, .#
Vogel (m) — ptie »as fOr eln — kakAem Wert voli — dragocen,
Winter (m) — zima Klgarette (w) — cigareta dimmer (e) — soba *w*j: — eicer
«,
LBiviig e«v RksrttllteT B«log«l
*• 0«f№trt M: Ucki*, kw* 9Mn, ■tvrapf, Warm, unlntereuant. Intereesant, fciiL	schiecht, »chmutzlg, scharf,
fund, juaag, welfl, alt, achwar*. Г Pf ""V* kt lund. D#r B«rff lat hooh. D## L	Dee I** MlBtwiw*
Regierung werde »ae điesem Gninde eowohl Wirt-sAaft wie Kapital in ihren Beziehungen mm Ane-lande kontrollieren mussen, Das eel die wthrc „Zs-sammenarbeit", durdi die man der W«It dea Frieden mriickgeben кЗппе."
So ako etellen die USA-Joden dea „Frieden and die ZBsammenarbeit" vor:. A!s die Kramer der ganzen Welt, der sle nadi Belieben ihre Preise diktieren konnen und der sie die Ware entziehen konnen, wenn sle nidht nadi ihrer jiidischen Pfeife tanzt. Eiiropa, und Ostasien znmindest werden der Wallstreet nidit diesen Gefallen ton!
„Der Mohr hat seine SAuldigkelt getan"
Genf, 10, Marz. NaA der Devise „der Mohr hat seine Sdiuldigkeit getan, er kann gehen" lessen jetzt die Englander die verschiedenen einst von ihnen hodigepappelten Exilregierungen auf Druck Stalins fallen, nachdem man sie nadi alien Regeln der bri-tisdien „Diplomatie" ausgeniitzt hatte. Die englische
Anaadineiden! Antheben'
Der FuBboden let rein. Die StraBe ist breit. Der Tisch ist eckig. Der Groflvater ist alt. Das Kind 1st jung. Das Papier 1st welB. 3. Diese Besen slnd schlecht. Diese Koffer sind aus Leder. Unsere Brunnen slnd tlef. Hier slnd kelne Spiegel. Wo sind die Lehrer? Meine MSntel slnd neu. Diese Apfel slnd noch nicht reif. Sind Deine Brtider scbon erwachaen? Ihre Stlefel slnd schmutzig. Diese V6gel sind sehr selten. Welche Koffer slnd aus Karton ? Diese oder jene ? Hler slnd meine Brilder. Slnd das Ihre Groflvater ?
MehrzahlbUdiiiig Tvorba mnoMne
1. Mehrsllbige m&nniiche Hauptworter -e bilden die Mehrzahi auf -h.
Večrložnl moški samostalniki, ki ee končujejo na -e, dobijo v množini -n.
Der Knabe — die Knaben der Rabe — die Rabea der Jude — die Juden
t. Nach dereelben Regel griwn mwA etnlg« elneilbige Werter.
Po Istem pravilu gredo tudi nekateri мм-
zložniki, kakor n. pr.:
der Mensch — die Menschen der Herr — die Herren der Bftr — die BKren d«r Spate — die SpatMH
LieacUbung Wt« d!# AffemT Die Affea acblau-Die Haaen slad achnell. Die LBwem ainđ atola. Alle Raben sind echwarz. Wh elnd die Ra* ben? Die Raben slnd V6gel. Alle Menschen sind sterbUch. Wo sind Lowen und Affen? In Afrika. In Amerika slad aehr viele Juden be-M»d«ni to Ммг Toctei Vtm Roomw# w'aw
Zeitedirift „Triltim«'* gffhet ob^ndre« nodi &# Schleusen Јћгм Spott«« und впгас den Verriter-Konij Viktor Emanuel — typisdi fiir die britisdit Mentalitat — rundherane eine Marionette, mit der die AUiierten Theater spieien. Das Blatt sdireibt wortlidi: „SchoB werto die MarionetteB entgtiubt, jewasdien und neu vergoldet, UBsere Expertea haben die Stabilisierunjsformel durdi VerwendoBg ron M»-rioBktten io Nordafrik* aosgehreitet, wo sic Dirlaii kurz gebrauditen; sadidem diese Femel auA k Italieo angewendet wurde, werden jetit die MarioBet-ten in der ganzen Welt her\'orgeholt."
Die Zeitsdirlft iibergieSt dann audi die Sbrigen an Engiands Faden tanzendeB MarionetteB mit ihrem Spott nnd erwabnt die SdiwierigkeitcB, die tidi i* letzter Zeit »it den ,,etw» eigenwilligen" MarioBetteti in Kairo. Georj vob GriedicnlaBd tmd Peter »oe Sudslawien ergeben habea, nm dann fortzufahrea: „Tatsadie ist, daS MarionetteB aus Holi imd Fappe viele Vorteile haben, ihrt BewejuBgea konnea mam-lid) jenan ia Sdiadi gehaltwi werden."
Vertansdite RoHen an der Themse
Bokarest, 10. Man. Die Unterhauserklarungen des «nglisđien Kriegsministers Grigg geben „Cu-rentul" AnlaS zu der ironiedien Feststellung, dafi die Rollen in England einigermafien ver-tausdit teien. D&s Blatt edireibt: „Wahrend der Chef der anglikanisdien Kirche, der Erzbisdiof von Canterbury, sidi mehr mit der Sowjetarmee befaGt, der er huldigt und den Sieg wiinscht. den Sieg des Bolsdiewismus iiber das Christentum und die Zivilieation, eei der Kriegsminister Eng-lands, Grigg, gezwungen, vom Unterhaus her den Ueben Gott um seinen Segen fiir die Waffen und den Sieg GroSbritanniens anzuflehen und die Abgeordneten aufzuforders, ihre Gebetbudier hervorzuholen.
JUdin. Rothschild und Flnkelstein sind Juden. Die Juden sind Volksschadlingfe. Die Шгеп sind sehr stark. Die Spatzen elnd Vogel. Sie sind sehr frech. Der Spatz 1st ein Vogel. Der Vogel 1st ein Tier. Der Bar ist auch ein Tier.
3.	Fast alle m&nnllchen Einsilber und die meiaten Zweisilber, die nicht auf •ei, -en, -er enden, bilden die Hehrzahl auf
Skoraj vsi enosložni moški aamoetainiki la večina dvosložnih, ki se ne končujejo na -el, -«a aU -er, tvorijo množino ж -e, n. pr.:
der Hund — die Hunde der Flufi — die Fltisee der Bach — die B&che der Monat — die Mooate der Teppich — die Teppich* der Abend — die Abende
ХУ b u n g : Die B&che slnd klein, die FHteee jedoch sind groB. Der Triglav und der GroB-glockner sind Berge, sie slnd sehr hoch. Man-che FlUsse sind breit, manche sind schmal und tlef. Nicht alle HUte elnd aue Filz, manche sind aue Stroh oder aue Leinen. Jene RScke slnd jetzt zu warm, eie sind aue Wolle. Diese Hunde elnd treu und wachsam, sle sind eebr bisslg. Ist Ihr Hund bisslg? Neln, er let gar nicht blBSig. Meine Schuhe sind schwarz. Ihre Schuhe slnd braun und seine Schuhe sind grau. Die Tage Bind jetzt lamg und sch6n.
4.	Mehrsllbige mSnnliche Hauptwdrter frem-den UrsprungB, die auf der	Silb« betont Bind, bilden di« Mehrzahi auf -mu
Večzložni moški eamostalniki tujega lxvora> ki BO v zadnjem zlogu naglaieai, tvorijo množino z -en n. pr.;
der Soldat — die Soldaten der Kamerad — die Kameraden
Vbungs&tze: Soldaten slnd Immer Kameraden. Kameraden Bind treu. Di« Diamamtem Bind Edelsteine, eie sind sehr wertvoU. D*# KommuniBten eind Volkeeoh&dHgg#.
Elnlge AattMshrifteB
Halt! KinbahnstraBe! Recht* fabren! Siatritt verboten! Durchgang verboten! Raucheh ver-(пМШс gwUtUM ТжШек
Kommonlstenmorde In Frankreidi
Pari*, 10. Mars. Die franzosische Offentlicb* keit konnte jetzt einen Vorgeschmadt jener Кв« tastrophe spiiren, die iiber Frankreich herein-brechen wurde, wenn den Sowjets der Durdi-brudi an der Ostfront gelange. In der Gegend Ton Annecy in Obersavoyen wurde ein Grab entde&t, in dem adit franzosische Manner vor kurzem versdiarrt worden waren. Die Unter-fiudiung hat er^ben, dafi «s sidi um sie ben Polizisten und einen fast siebzigjahrigen Lehrer in Pension handelte, die von kommunistischen Terroristen iiberfallen, nadi tagelangen Quale-reien auf einem einsamen Berghang gefiihrt und dort hinterriicks ersdiossen worden waren. Gleidizeitig wurde der Lehrer mitennordet, der mit den Polizisten iiberhaupt nidits zu tun hatte, sondern. nur als Antikommunist bekannt war. Die Leidben waren zum Teil entkleidet und aus-geraubt. In der franzosisdien Čffentlidikelt hat dieses Ereignis einen tiefen Eindrudc gemacht und die Fresse epridit von einem franzosisdien Katyn.
Moskan win die baltisdien Lander
Genf, 10. Mart. Wie der Moskauer Korrespondent des „Daily ExpreS" beriditet, hat einer der kurz-lich in der amerlkanisdien und britisdien Fresse iiber Polen und die bahisdien Lander ersdiienenea Artikel „grofJte« Befremden ia Moskau" erregi, so dafi sich die BoUdiewisten imverhiillte Zensur der angeblich so freien demokratisdien Fresse England* und Amerik as anmaScen. Moskau sagt, di# Englander and Amerikaner lic£en bei der Erorte-rung dieser Themen bescimmte fundamentale Momente vollig auRer adit; denn in sowjetlsdien Augen »eien einige der nur akademisdi im Vesten behandelteo Themen iiberhaupt nidit von Moskau Ku loldien Stellungnahmen freigegeben. So x. B. sehe man auf den Landkarten der Sowjetunion die drei baltisdien Lander als Bestandteile Sowjetrufi-lond«. Fiir die Sowjets sei das eine vallendete Tae-sadie, iiber die sie sidi mit den Englandera und Amerikanern in keine Diskussion einUeSen.
Argentlnien keln ,^weites Indien"
Tokio, 10. Marz. Der Versudi, aus Argentinien und den ubrigen Staaten Siidamerikas ein »zweites Indien" M madien, kann als miBglu&t anzesehea werden, wie hiesige politisdie Rreise im Zwam, menheng mit dem Abbmdi der diplom*tisdiea Beziehungen Amerikas und Englands zu Argen-tinieo erklaren. Dabei habe es den Amerikenern audi nidits geholfen, dafi sie dieses Ziel unter der Maske der „guten Nadibarpolitik" oder del „Panamerikanismus" zu erreidien suditen. Den Amerikanern sei es ein Dorn im Auge gewescn, dafi Argentinien trotz Abbrudi der Beziehungen zu den Adisenmiiditen wenigstens den Versudi unternahm, seine Souveranitat nnd Freiheit zu bewahren. Fiir England besonders, so fiigen die hiesigen politisdien Kreise hinzu, werde sidi nod* tteigen mussen, ob die jetzige Versdiarfung der Beziehungen zu Argentinien nidit ein redit zwei- ■ sdineidiges Sdiwert sei, denn Argentinien stell«""' immerhin einen widitigen Lieferanten an Lebens-mitteln und versdiiedenen anderen Rohstoffen dar.
nod Komm<ndoorganieatioii g e g e n« nber der Sdimlegsafflk«it nnd Sdinel-ligkeit dee deutsdhen Kemmasdoa on d
• einer EnttchlnSkraft bewieeen. Ee
wares aleo, da« ist die Qumteeeem der Betiachtun-gen. die opetationemaSige Uberlegen* halt der deataditn Fiihrong vnd di* Eineatzbcreltadiaft der dents diem Trnppen gewesen, die trotz Anhaufimg der alliier-ten Luftwaffe und der materialmaSig enormeo Stark« der Amerikaner den Mifierfolg von Nettnno herbeige-fiihrt haben.
Sedanj čac glagola »Imeti«
Ich haibe — (jaz) imam da ha«t — (ti) imaS
er, sie, es, man hat — (on, tma, ono) tmm wir haben — (mi) Imamo ihr habt — (vi) imate sie haben — (oni) imajo Sle haben (direkt« Rede.') — TI bn*t# (db rektni govor!).
Aufgabe
1. Postavi naslednje stavke r množino: Dle-eer Loffel ist aus Silber. Dieser Maler iet sehr bekannt. Mein Onkel 1st Apotheker. Jener Schaffner let sehr hoflich. Mancher Schneider lat sehr teuer. Jeder Teller 1st rund. Dieser Esel ist dumm. Ich bin Rancher. Blat Du Nicht« rancher ? Der Schalter ist noch geschlossenu Hler 1st eln Tisch. Der Tisch 1st aus Holz. Dieser Teppich ist teuer. Der Elefant iet sehr stark.
a. Beantworten Sie folgende Fragen: J. Odgovorite na naslednja vprašanja: Wo sind Affen und Lowen? Wo sind sehr riel« Juden? Was sind Juden und Kommunlsten? Wie sind die Lftwen? Wie slnd die BttrenT Was ist der B&r? Was 1st der Elefant? Was ist der Spatz? Wer lat sterblich? Worau« sind ihre Schuhe? Wie slnd die Tage jetzt t Sind Sie verhelratet oder leđlgT
Ж. Severn Sie ina Sk>weinie<dM(
Prestavite т •lovenfičinot Meine RandeiolnitM slnd aue Leder. Die Juden slnd unser Felnda^ sie sind Volksschftdllnge, ebenso die Kommunlsten. Die Bolachewiken slnd kulturloe. Was 1st das? Das ist ein Hund. Der Hund 1st ein Tier. Wo Bind die Teppiche? Hler slnd sie. Wo sind seine Schuhe? Dort aiiid sie. Wo sind Hire Brleftt Hier. We ataMl We)# JudeaT la АамгИш.
Wlhlia
Abend (n) — večer
Aff« (m) — opica Amćrika (s) — Amerika auch — tudi
DEUTSCH METHODISCH UND PRRKTISCH
Namiko metodieno in prakiiino
Alliiertes Kommando dem deutschen unterlegen
Die grofie FeMspekulatlon bei Nettuno - Blttere amerlkaiilsdie EingestSndnisse
**. LiesaboB, 10. Mir*. (Eigenberidit.) Vihrend di# Rooeevelt-Propa^ande noch immer bemtiht iet, d«r Wdt einzureden, es hahe sidi bei der Nettnno-Lao-dung nur um eine Storaktion groBerea Stik geh«n-idt, stellt die USA-Zeitsdirift ..News Week" hub fest. dfts amerlkaniedi-britiedie Oberkonunendo habe damit mehr ireitgdiend« Ziel« »erfolgt nnd der Zn-saromenbrudi der da ram gesetaten Hoffnungen habe die VereiDijten Staaten wW ein sdiwereir Sddaj gt-troffen.
Die »merikanisđie Zeitsdittft bestitlgt anedriiddidi. man habe ia- Washington gehofft. GeneraJfeldmar-sdieli Keseelring werde unter dem Eindrudc der Lan-dung beedileunigt Truppen von dex audltalienisdien Kompffroiit abziehen und so den Briten imd Ameri-kenem die Moglidikeit zu einem Durchbruch dnrch die gesdiwachten deqtedien Linicn zu geben. Der Briik-kenkopf solite dann. so bemerkt ..News Week", der grofie AmboS sein, auf dem men die denlschen Ver-bande an def siiditalienisdien Fron* mit wuditigen Hammersdilagen zu vemiditen gedadite. Aber K ess el-ring habe gar nidit daran gcdadit, Einhelten von der sudltalienischen Front abzuziehcn, sondem nadi wie vor don seinen starken Widcrstand und Druck g eg en di« britisdi-amerikanisdien Linien unverSndert amf-reditzuerhalten. Seelenruhig batten di« Deutedwn di* Bedrohung ihrer VerbittdungslinicD Ignoriert nod afls dem Norden Truppen hertngefiihrt. £« dann plottlidi die Wordflanke des BriiAeniopfes angriffen. Dareef-hin babe die allHerte Stratege — wohlgemerkt spridit ..News Week", obwohl der Plan im amerikanisAen Oberkommando ausgea-rbeitet wurde. immer von einer alllierten Strategie, um die Verantwortnuj ваА Mog-llAkeit zn verteileu — vollig versagt.
NaA dieser betriibten BetraAtung кот.пк Л* amerikanische ZeitsArift damn lu der F^steteilung. as habe sich bei Nettuno also um eine restlose Fehl-spekulaition gehandelt. und zwar weil man den alten Fehler wiedetholte und die deutsAe Organimtions-fahigkeit, Einsatzbereitschaft und bHtzsAneU« Ge-sAwindigkeit in Gegenaktionen untersA&tzte, Nettuno
ad di« Peralleleitieii t* Hem britiedieB kn AjaisAen Meer. Geoend Wikon hatte damale, er im AngenWick der Badoglio-Kaplttiktioe jlault«, Rhodoe Sberwinden zu кбвосв. gleiA veAimgnkv*!! febdi fpekuHert.
N«di dem umničverstamdMchem Fehh<M»; dee w-epriingliAw Nettimo-Plenes, so hebt die USA-Zdt-sdirift weiter hervor, seien Genera] Akumder, dem Oberlwnmendiefeaden der (dliierten Truppen te Italia. nor ne<i drd M6jJidik«it«B ebrij jeblieben. Er konnt« ersten* — und *w«iWlo* hitt« er dw am liebsteB getan — den BrQckenkopf ranmen. Aos politisdiio Griinden ect ein solchee Verfaliren jedodi nidit mSglidi gcw«sen. Damit gasttbt di« USA-Zett-sdirilft en. dafi man lediglidi am des Prestiges wiUen Taosende und Zehntansende voo »merikaniadien Soldaten in einen von Tonderein T5Uig nutdosen und fiir die amerikanisdie Stratege ganzlidi einfluSIosen Kampf in den Tod getrieben hat, Weitere MogHdi-keiten seien gewesen, entweder sidi einzabaaen. den BrSdcenkopf. gam gleidi wie, zn taken nnd auf nae giinstige Entwidlmig der Kampf« bed Caesino м Mtten oder ohne RiidtsidM auf das damit Teibundene Rieiko weiter vorzustoBen und die dents diem Verbin-dungslinjen *u dnrdisdioeiden. Dies« letite Mf^lidi« keit eei aber imfolg* der Sdtwieiigkeiten der Ver-sorgung nnd infolg« d«s Mangels an w«dter«a ein*«-bereiten Troppen tmdurcbfftrter geweeeo.
Mit dieser Leg«, «e gibt die amerikaniedi« %tH-sdiriift en, war A« Freihe+t der Eatsdieiduag b»i Nettuno eodgiiltig aus d«B HSndeo General Alexanders genontmen. Ee babe nun ron General Wilson abgehangen, wie man das Nettuno-Problcm losea soil«.' Wilson aber sei durdi das verwickelte Kom-mandosYstem der AUiierten und des kombinierten Generelstabes in Washington so gebunden gewesen. dafi ee ibm iiberhaupt an Beweglidikeit gefAlt habe. dea Briidenkopf positiT *nsgunu(#en. Damit •*!. <0 stellt das amerikanisdi« Blatt sum Sdilusse fest. die Un t«rl eg enh *lt d«t starren. leblosen alHiert«# Plansng
stran — Sf<?v. 50.
KARAWANKEN BOTE
Sobota, 11. marca 1944.
Teeaio isemirni Balkan
Prostor in njegova „tradicija" v boju uporniških tolp - „Preko gor mrličev"
Ц РК. — Od horenskih gozdnih hribov preSco štrlečih golih stožcev hercegovskega Krasa tja do neprehodnega gorskega sveta Črne gore s svojimi predeli večnega snega In mogočne gmote Magliča in temnega Dur-mitorja, v zakletem krogu skozi stoletja trajajoče, večno valujoče zgodovine, v mračnih globelih, se kuhajo megle, in doline in polja zadrgetajo v mrzlih nalivih in srditih sunkih ledene burje. Zakonitost borbe tolovajev v teh odljudnih predelih zapadnobalkan-, skega prostora je tesno povezana z letnimi časi. Skrb za prezimovališča odloča pri razmišljanjih in premikanjih, tu pokaže vojna tolpam svoj najtrši obraz. Bojevati se morajo, kadar bi hoteli prebiti zimo v oddaljenih vaseh in malih mestih v zavetju streh. Kajti s svojim taktičnim načelom, napadati vedno tam, kjer jih nasprotnik ne pričakuje in se vedno izogniti tega kraja, kjer jim hoče borbo vsiliti, bi prišli komaj za teden dni k topli peči in grižljaju.
Grenka usoda ranjencev
Boje se zime in strašne usode, da bi morali preganjani, sestradani in zmrzujoči preko zasneženih gor, kjer bi se potem nekje izmučeni in onemogli zgrudili ter od vseh zapuščeni propadli. Vedo o grenki usodi ranjencev, ki so obležali na poti v samoti gorskega sveta, nihče se ne briga zanje. Poleti so doživeli, kako je na tisoče ranjencev obležalo v senci Maglića, ko so jih enote tolp v divjem begu pred nevarnostjo zajetja pustile na cedilu. Takrat se njihov vodja Tito, ki ga je med tem Stalin povišal v »maršala«, ni pomišljal izdati osebno povelje, da se naj opusti osrednja, s težko ranjenimi prenapolnjena vojaška bolnica na Pivi. Nobene čete ni tvegal za poskus rešitve, za njega so ti »tovariši«, ki jih ni mogel več poslati za Moskvo v ogenj, odslužili. To so mu v lastnem taboru zelo zamerili, strah pred slično usodo se širi med njegovim spremstvom, in le strah pred tajnim sodiščem in kroglo jih drži v območju njegove oblasti.
Tudi tokrat se je začelo romantično, po običaju pradedov so vzeli »v roke puško« in odšli v gore in gozdove. Uporniške vojne so že tradicija v tem prostoru, ki naravnost zapeljuje k begu iz miroljubne skupnosti. Starinski sivi zidovi turških utrdb, ki sanjavo zrejo z obvladajočih višin in preko sotesk in prehodnih dolin v daljna stoletja, — kako lahko o tem prav tako pripovedujejo, kakor preostanki okopov, utrdb in obrambnih vojašnic, katere je podonavska monarhija v takratnem okupacijskem ozemlju povsod dala postaviti, posebno pa »Cordon«, voini meji proti Črni gori. Visoka planoti okoli Nevesinja je bila za polmesec kakor 71 dvojnega orla vojaška operacijska baza zoper vedno znova vzplamteče vstaje tolp, ki so se prav posebno dogajale po ne-do-'opnih in oddaljenih globelih in prepadih ne4d-"iie tromeje Bosna - Hercegovina - Črna gora.
V ipanski »vojni«
D'o desetletji velikosrbskega koncepta drž ■ve sta sicer zapustili malo kamenitih prič obrambe proti tolpam, toda to še dol-po ПЗ zanika obstoja te obče nadloge. Nasprotno, imeli so tudi v Belgradu radi tega nemn'o skrbi. Samo da se je to v javnosti komaj zvedelo, poleg tega se je omejilo predstavništvo te strahovlade tolp na kriminalne in asocialne elemente, v smislu in v službi Moskve politično učinkujoče moči so nnrr.roč preložile svoje delovanje neovirano v velemesta. To je bil večinoma akademski proletariat, ki se je priselil iz Črne gore. Pr-
Vom heroischen Denken
»Besitz stirbt, Sippen sterben.
Du selbst stirbst wie sie.
Eines nur 1st, das ewig bleibt:
der Toten Tatenruhm.«
Diese Worte aus der Edda heben die hel-dische Grundidee hervđr, die seit Urzeiten das l.eben der germanischen Menschen be-herrscbt hat. Triumphierend viber die Ver-afinglichkeit dos Daseins hebt sich empor die Ewiqkeit des GedSchtnisses, das eine ehrenheft treue Volkheit d en gefallenen Streitern bewahrt. Dieser heroische Urge-danke ist qeblieben in nordischen Landen und hat vieliach erneuten Ausdruck in Wort und Werk gefunden Ein jedes Ehrenmal •unserer Tage, eine FOlle von wUrdigen Spril-chen und nicht zuletzt die Einrichtung eines Heldenqedenktacjes In deutschen Gauen be-etStigt unseres Volkes bejahende Haltung ?u dem unvergSngllchen Verse Schillers:
»Von des Lebens Gvltern-alien ist der Ruhm das h6chste doch.
1st der Leib in Staub zerfallen,
lebt der groBe Name nochi«
Auf so manchem Soldatenfriedhof finden wir rilhrende, ergreifende Inschrilten, die den heldischen Sinn derer, die dort ruhen, 7um Ausdruck bringen. Im Balkanlande ■teht, die innige seelische Verbindung der toten Helden mit der lebenden Zukunftsge-neration aussprechend, dieser Spruch auf einem deutschen Ehrenfriedhof; »Die ihr in die Heimat qeht, qruBt unsere heimatliche Erdel« Wie eine helmliche Sehnsucht redet aus den schliohten Worten die Sehnsucht, im heimatlSndischen Mutierboden bestattet zu eein statt in welter Fremde. Aber wie ein ■wackerer Vorposten nicht von seiner Stelle weicht, so uberdauern auch dort unsere Hel dengrSber als Zeugen einer oroBen Zelt die Jahrhunderte, und es bew^hrjieitet sich das Wort des Dichters und ' S&ngers \ Albert Methtessels:
vi eksponenti — večinoma s pravne' fakultete belgrajske univerze — so v španski meščanski vojni klavrno propadli in »padajo sedaj k poveljnikom in najožjim zaupnikom Tita.
Toda za moža, ki se je šolal т Moskvi na Marx-Engelsovem institutu in ki je šel skozi a' itatorsko šolo, ki komaj obvlada državni jezik, in ki misli samo na nimb in narodno posebnost, jaha na velikem belcu, ki ga spremlja ovčarski pes, s kratko pipo v kotu ustnic In obdan s svojo močno osebno stražo, po pastirskih poteh preko gor, za^^ega moža ni ta borba tolp nobena osebna strast, obdana s sijem romantike, marveč politična naloga, v katere, službo postavlja z brezobzirnim in drakonlčnim nasiljem ljudi, katere mu pripeljejo njegovi fanatični biriči. Ne vpraša, ali mislijo kmetje, pastirji in delavci tako kot on, kjer le more jih prisilno rekrutira in oboroži. Tudi dekleta in mlade žene oborožuje. Jih pošilja s tolpami v ogenj, ali pa jih pusti v trenu opravljati pomožna dela. Kjer ne po-žgejp vasi in odvedejo živino, ustanovijo krajevne odbore, ki morajo iztirjati od kmetov po deležih oskrbo za četo. Cele pokrajin« propadajo in se spreminjSJo v pustinjo.
Med [vsem tem pa so jim komisarji v učnih urah, dvakrat, trikrat na teden obljubovali skorajšnjo spremembo. Pripovedovali so jim, da stoji zlom Nemčije pred vrati, ko so se Uotalili Anglo-AmerikancI v Južni Italiji in ko so prodrli Sovjeti do Dnjepra. Po cele mesece so V pričakovanju oprezovali s strmih kraških gora ob obali preko morja, upali so, da se bodo Britanci in AmerikancI izkrcali, kar jim je Stalin obljubil že za leto 1942. Britanski častniki, ki so se nahajali, kot inštruktorji v Titovem glavnem stanu, so prihajali v vedno večjo zadrego, Anglo-Ame-rlkancev ni bilo, zato so pa prišli Nemci, in ti so vrgli tolpe, ki so se obupno borile. Iz položajev na obali, namenjenih za izkrcanje, in jih pomedli z otokov, na katerih so hoteli ustvariti mostišča. Zopet so se morali podati na pot čez gorovje skozi dež, sneg In vihar.
Za položaj v njegovem taboru je značilno, da ne pošiljajo dalmatinskih odredov, odkar je njihova domovina zopet priključena, skoraj nikdar v borbe in jih najstrožje nadzorujejo, ker le predobro vedo, da je po odhodu Italijanov zanje zgubila nadaljnja borba vsak smisel.
Pred nedavnim je sedel nam nasproti nek mož iz ožje Titove okolice, ki je pripadal inteligentnemu sloju pokreta tolp in podal prostodušno In kritično Izjavo o celotnem razvoju v zap.adnobalkanskem prostoru, osnovo globlje problematike in o razmerah onkraj. Priključil se jim je iz prepričanja in je prišsl po enem letu k nam. Eden tistih zasanjanih političnih romantikov, ki tega, kar je iskal, ni našel. Iz gorečnosti, s katero plane londonska radiooddaja na poročila o uspehih »Jugoslovanske osvobodilne armade", ki med tem večinoma zastare, se delalo v okolici načelnika in v gorskih taborih norca. Naš porok je slišal mnogokrat na lastna ušesa, da je za Tita in može okoli njega sklenjena reč, da morejo biti Angleži in Amerikanci le začas.io njihovi zavezniki. Po-služitl se' jih hočejo samo toliko, da odpra-vijo Nemce in Hrvate; ko bo to dovršeno, bodo s podvojenim srdom izgnali Iz dežele »kapitaliste«. To hočejo opraviti tem teme-
/ Zum Gadenktaqe Шг die Kiiegsgefallenen
»... wer den Tod im hellgen Kampfe fand, ruht auch in fremder Erde im Vaterlandl«
Denn das GedSchtnls kennt keine Landes-grenzen, wie eS auch keine Zeitgrenzen an-erkennt, sondern iiber belde hinweg die Her-zen der Volksgeschlechter miteinander ver-knOpft. Der lebendige Gedanke, nicht eine starre Form beherrscht das volkllche Verhait-nis zwischen den Generationen, deren die eine Leqionen von Opfern entlilandte, damit die andere leben und schaffen kdnne. Das besagt auch diese Kriegergrabschrlft in fer-nem Lande:
»Kommt nicht mit Krttnzen,
kommt mit offnen SInnen,
um aufzunehmen
und in reinen Herzen
hinwegzutragen dieser StStte Mahnung:
seid einig, selbstlos, mutig und getreul«
AllOberall haben die belden Weltkriege die HeldengrSber hingestreut, <1ђ^г alle Zonen
Nimm ihn weg, den Hut
ble Gattrlnger-B&urin kommt in die Stadt. Vor einer Auslage bleibt lie stehen. Da drin-nen gibt es nicht als Bilder. Photographierte Bilder. Kleine, mittlere, groRe und ganz groRe. In der MItte ist gar eines aufgestellt. das 1st beinahe so groB wie Ihr Nudelbrett daheim. Daš imponiert der Biurin. Sie geht In das GetchAft hlneln.
»Wegen dem Nudelbrett mdcht' ich nach fragen«, sagt si*.
»Wegen was?«
»Ah so«, melnt die Gattrlnger-BSurin. »D« muB Ich schon von vorn anfangen. Also, Ich hab' einen Buben, elnen sauberen, feschen Buben, der helBt Lenzl.«
»So, so«, sagt das FrSuleln am Kundentisch »sehr InteressantI«
»Na, ne«, f&hrt die Gattrlnger-B&urin fort,
»Preko gor« mrličev«
Dežela in ljudje Titu ničesar ne pomenijo, on vidi samo politične in strategične možnosti za ustvarjanje nemirov in stopa preko gora mrličev, da jih lahko izrabi. Da bi pa izravnal to ogromno porabo ljudi, je na široko odprl svoje roke. Poleg svojih proletirsko komunističnih osredniih skupin, od katerih se v nevarnih položajih nikoli ne odstrani, stoje po pokrajinah razčlenjene enote, v katerih jf združena najrazličnejša sodrga; romantiki, asocialneži, izkoreninjen-ci in brezdomci, žene s puškami in pustolovci, poleg pa nekdanji aktivni častniki in podčastniki bivše jugoslovanske armade, nekaj histeričnih popov, Židov in zločincev.
Ze dve leti se vlači gospod Tito s svojimi tolpami preko gor. Res, njegovi oddelki so postali večji, to se ne da zanikati, toda tudi težave so postale večje. Udarna moč njegovih pristašev ni v nikakem razmerju z množico. Premnogo vrzeli so morali izpolniti z ljudmi, katere so k orožju prisilili, in ki nimajo v sebi nobene pripravljenosti in katere priklepa samo strah. In mladeniči, katere je nekoč vabila zlagana glorija hajdu-štva, ti so v teh težkih dneh premnogo doživeli, videli In slišali, da so zgubili v Titovih vrstah vsak smisel za romantiko in he-roizem v korist njegove stvari. Podili in gonili so jih Iz enega neznanskega napora v drugega, iz ene nevarnosti v drugo in iz zime v zimo.
Ijiteje, čim dalj časa bodo pustili Tita v negotovosti s toliko obravnavaniih izkrcanjem. In že danes se naslajajo ob taboriščnih ognjih nad dolgimi obrazi, ki jih bodo dobili potem ljubi »zavezniki«.
Na nekem osamljenem gorskem vrhu je proglasil Tito v doaovoru z Moskvo sebe za Jugoslovanskega »predsednika vlade« in može okoli sebe za ministre in člane vlade. Med tem sedi deček Peter, ki ima besedo Londona, nekje v pregnanstvu in kriči za svojim prestolom, in Drago Mihajlovič, ki je Vedno prisegel na London, se trese od bes-nosti. London pa se dela nedolžnega in kot da bi o ničemer ne vedel in priglaša pohlevne pridržke. Stalin se je pač v tej zadevi prestiža uveljavil, in Churchill se je vdal. Dokaz več, da Je Anglija brez pomišljanja predala evropske narode na milost in nemilost samo, da ohrani Stalina pri dobri volji.
Teikoče preskrbe
Rastočemu nezadovoljstvu, ki se to zimo ši i med zelo z notranjimi nasprotstvi obremenjenim vodstvom Titovih bojnih sil, o če-mer nam Je mož iz Titovega okolja izčrpno pripovedoval, se pridružujejo še stalno trajajoče težkoče s preskrbo. Godrnanje gre skozi vrste oddelkov. Tudi z orožjem in municijo ni več najbolje, skladišča y gorah »e praznijo, tO.o* kar prtde z malimi do^nt Iz Južne Italije in ponoči s padali iz zraka z britanskih letal, pa ne zadostuje več.
Tolpe niso ničesar opustile, da si ne bi z ukrepi in terorističnimi akcijami sku^e olajšati svoj položaj v tej zimi Razstrelili so tračnice, spustili mostove v zrak, in razdejali ceste, da bi preprečili nemški dovoz in oslabili ob času udarno silo na jugovzhodu nahajajočih se nemških čet. Kljub temu niso mogli preprečiti, da Je nemška vojska kljub vsemu bolj napredovala v tej zimi kot pa v prejšnji. Tito s svojimi privrženci bo to kmalu občutil. Zopet bo preganjan in zopet se bo opotekal čez snežne poljane. Tisoči bodo propadli. V notranjosti in na obali stoje močni oddelki v budni pripravljenosti.
hinv/eg findet das deutsche Heldengpdenkcn Spuren selbstlosester, mutiger, getreuer Hin-gabe:
»Tief verborgen im russischen Walde, hangend auf steiniger Alpenhalde sprechen unzShlige Kreuze vom Leid. An der Meere umbrandeten Strande, sonnendurchgliiht im Wvistensande reden sle leise zur Ewiqkeit.
Ober den Erdball verstreut — so liegt, einsam und anelnandergeschmiegt, Deutschlands Jugend allOberall.. «
Leid brachte jeder Krieg, Leid wird Jeder Krieg bringen; aber er bringt auch Stolz und Starke. Das Vorbild der Kriegsaefallenen zu-glelch auch das heroische Sterben so vieler bOrgerlicher Opfer des ilber die Grenzen ge-tretenen Krieges halt, iiber das Leid erhe-bend, die heroische GrunHIdee hoch, die des Heldengedenktages Motto 1st und bleiben wird: die hachste Treue ist die Tat, daS hbchste Opfer ist d?r Tod.
W. Lenz.
/ Kuizhumoieske von Steffen Storgg
»*i iit besser, Sie Interessleren sich nit so viel daliiri Der Lenzl wird nSmlich nachste Woche einundwanzig Jahre alt, jawohl, ge nau einundzwanzig,«
»Sehr InteressantI« meint das Frftulein. »Ich hab' Ihnen schon gesagl«, tut die Gatt-ringer-Bitiirln mit Nachdruck dar, »der Lenzl kommt fOr Sie nit in Betracht. Just an sel-nem Geburtstag n4mllch, da helralet der Lenzl die Tochter vom HolzerbauernI Und da mftcht' Ich ihm eln Geschenk machen, zu-glelch (Or den Geburts- und Hochzeitstag. Hab' mir halt denkt, eine Photographie von Ihm war' das Rlchtlgel«
»Ganz rlchtlg!« melnt das FrSuleln. »Also soli er nur herkommen zum Photographie-r*n, der Lenzll«
»Na«, i&hrt die Gattringer-Baurln er-
svetu
Sredi obmestja v vziiodnem delu Amsterdama moli daleč preko morja hiš v stanovanjskih zgradbah nek veterni mlin. Nič manj kot devet nadstropij je visoka njegova zastavna zgradba, ki se jI ne pozna, da ima že skoro štiri stoletja na svojem hrbtu. Lastnic- tega mlina, ki so ga proglasili za zaščiten naravni spomenik, je amsterdamska mestna uprava. Čeprav ni kakor veliko drugih mlinov, preurejen na električen ali parni obrat, opravlja ta mlin še danes svoje dnevno delo z redko vestnostjo in izkazuje tedensko zastavno storitev 40.000 kg moke, ki ga zmelje s svojim ropotajočim delom. Prastara zgradba nt samo Metuzalem med veternimi mlini, ampak je bržkone tudi edini mlin na svetu, ki se dvigaj sredi velemesta.
V	Franciji je pomanjkanje papirja zavzelo tak obseg, da mnogi uradi ne morejo več Izstavljati potrdila za civilne osebe. Radi tega se množe primeri, da se pošljejo osebe, ki potrebujejo taka potrdila — običajno rabijo uradna zdravniška spričevala — zopet domov s pozivom, da naj preskrbe za spričevalo potreben papir. Mnogi Francozi so postali že tako previdni, da prinesejo papir s seboj, kadar imajo opravek pri oblasteh.
Redkokdaj so v Niederheimu opazili tako zgodaj žerjave, kot to leto. Velika jata je preletela te dni ozemlje Netteseen pri Hinzbecku. Prav tako čudno je, da so žerjavi v pretekli jeseni šele zelo pozno odleteli na jug.
Argentinska vlada je izdala splošno prepoved prodaje alkohola Indijancem. To utemeljujejo s tem, da je imela med Indijanci v zadnjih letih brezmejna poraba »ognjene vode« naravnost katastrofalne posledice.
V	Amnierlandu (Unterwehr) je mnogo kmetij, ki so že skozi rodove ostale vedno last iste družine. Neka kmetija v Aschhausnu je dokazano že 650 let last družine Briigg. Prvič ee omenja kmetija že v letu 1294. v nekem samostanskem izročilu.
Čudnega roparja zajcev so zasledili v Wur-sterheide bel Stade. Tu je v zadnjem času ponovno zginilo mnogo zajcev. Tako v eni noči okoh 200 komadov. Roparja so odkrili v nekem podivjanem psu, ki pa je požrl le malo teh ugrabljenih zajčkov, ostale pa je zakopal v zemljo.	*
Nek 8S let star mož, ki je zaposlen pri pomožni prehrani v Oldenburgu, prehodi s svojim vozičkom, ko zbira po cestah kuhinjske odpadke in jih dan za dnem prevaža, več kot 30 km.
Na voz nekega posestnika v bližini Rhelna so se obesili igrajoči otroci. Odpodivši otroke, pa ni opazil, da je ostal njegov sedemletni sinček še na vozu. Ko je porinil voz proti skednju, je stisnilo dečka ob zid in ga usmrtilo.
Dvema mladeničema iz Gmunda je uspel prvi zimski vzpon po zapadni steni Trannsteina. Plezalca, vojak Kari Gaishutter in slaščičar Viktor Holzinger sta premagala steno v IS urah plezanja, pri čemer sta dvakrat bivakirala.
Neki poštni uslužbenki v ~JeesnItz (Hallei, je skočila pn praznenju poštnega nabiralnika miška v naročje. Živalca je že začela glodati pisn^a v nabiralniku.
Oskrbovalno delo ustanove Deutsche Arbelts-front se najbolje razvidi iz številk socialnega dela v nekem Gauu. Razen 32.000 zdravniških preiskav po obratnih zdravnikih je bilo razdeljenih približno 2,6 milijonov zvitkov vitamul-tlna. Relchserholungswerk pri Deutsche Ar-beit.sfront je omogoi^ilo 20.000 ženam in možem v težkem delu oboroževalne Indu-strije 14 dnevni oddih v drugih krajih. Boja obratov pri letnih uspehih se je udeležilo 700 tvomic, od katerih je dobilo devet Reich.slelstungsabzeichen v srebru In 62 v bronu 23 pa diplome Gauov. Razen tega je bilo odlikovanih osem vojnih vzornih obratov.
Wui)!en Sie scliou...
... dafl »Rachenputzer« die volkslumliche Bezeichnung fiir saure Weine oder scharf-schmeckende Schnapse ist?
. dafi man sich nach GenuC von zersetz-tem KSse die sogenannte KSsevergiftung ho-len kann? Neben den fiir die Kasebereitung erwUnschten Bakterien entwickeln sich ge-legentllch Kelme, di_ giftige Stoifwechsel-produkte llefern.
... dal) der auf den malaiischen Inseln vor-kommende Rattenigel einen Viertelmeter langen Schwanz besltzt?
... dafi das hčchstgelegene Goldbergwerk GroBdeutschlands sich In den Rauriser Al-pen befindet?
... dafl die grčBten Feinde des Flohs, durch die er In den Stadt-n unschadllch gemacht wurde der — seidene Damenstrumpf und das linoleum sind?
schrocken auf, »da draus wird nix I Ver-grčBern mOcht' Ich ihn nur lassen, den Lenzl, nur vergrčBernI Ein Bild von ihm hatt' ich schon da.« Und die BSurin nestelt ein altes Brustblld aus dem Kuvert. »So groB wle das Nudelbrett soli er werden, der Lenzl, hoppla, halt so grofl wie dai grflBte Blld de drauBen in der Auslag'l«
»Kann man schon machenl« nickt da: Fr&u-lein.
Die Gattringer-Baurln hat schon die TOr-schnalle in der Hand, da trlppelt sle noch einmal zuriick. »Den Hut«, melnt sle zOgernd, »den der Lenzl auf dem Blld da auf hat, de* 1st schon schabig. KOnnten Sle ihm den nicht weqnehrten, den Hut?«
»Kann man«, nickt das Frauleln, »da muB halt die Retuiche her. Sie mttisen mir aber dann sagen, ob Lenzl dunkle oder liehte Haare hat und welche Frlsur er trSgt.«
»Sie Tschapperl!« regt sich da die Gattringer-Baurln auf. »Zu was brauch' Ich Ihnen. denn das sagen? Das »ehn Sie do«A «ow4e#o, wenn Sie den Hut wegnehmenl«
Vedno ^opet v gore
Sobota. IT. marca 1944.
KABAWAWKEK BOTE
stran 5. — itev. 80»
Kreis Krainburg
Kralnburg. (Vesela umetnost dane*
In nekoč.) Kralnburški prijatelji KDF eo * veseljem prisostvovali malemu varijetetnemu večeru, ki se je vršil pod to parolo. I evcl in plesalci so združeno z malim orkestrom Izvajali zelo uspele točke. Bil je prijeten pester kabaret pod vodstvom predavateljskega umetnika Pavla Schneider-Dunkerja, ki je vse navzoče navdušil tudi kot napovedovalec. Glasbeni del je vodil kapelnik, klavirski virtuoz Paul Strasser. Z velikim odobravanjem je bila sprejeta in pozdravljena pevka Aga Koenen. Akordeonista Josine in Joschl sta odigrala ж veliko skladnostjo. Znani komik Kari Lean-der M je znan že Iz radia, je znal prikleniti nase pozornost poslušalcev. Opičji človek : Bongo< s svojimi dobrimi artističnimi točkami na odru In 8 svojimi obiski т prostoru za gledalce in na galeriji je vzbudil mnogo vese-losti. Kot najlepšo točko večera pa moramo označiti špansko plesno dvojico Gltano in H-varee.
Krainburg. (iPester večer т korist
WhW.) Neutrudno in brez počitka vrSi svoje delo Ortsgruppenlelter Pg. Mr. August Jung-schaffer, ki se vedno trudi in tudi najde nove vire (kAodkov za WHW. Tako je priredila na njegovo pobudo Ortsgruppe Krainburg-Stadt v soboto 4. marca v Parteihelmu pester večer, katerega se je udeležilo izredno mnogo obiskovalcev. Godba in vesela predavanja so Izpolnila vesele ure. Prodaja pijače In jedil je zelo Ugajala in tako se je lahko zbral za WHW zo-pet precejšen znesek.
Kreh RadmamMidori
Meietem. (Smrtna kosa.) Grob za grobom se odpira, list za listom odpada. Prvi po novem letu je legel r grob večni mladenič, splošno znani gorski vodnik, 67 letni Gregor L'ali. — Kmalu za njim se je preselil v večnost Sebastian Mllounik, posestnik v Mei-stemu, star 74 let. V nedeljo smo spremili k vf^čnemu počitku 70 letnega Gregor Klančni-dolgoletnega župana občine Lengenfeld -Meistern. Ni se Se zagrnil grob za njim, že je zapel mrtvaški zvon materi cerkovnika v Len-genfeldu 75 letni Ceciliji Zezdimik, posestnicl v Meisternu. V petek, 26. februarja 1944 je pa odšla po boljše plačilo k Stvarniku 77 letna Gertrud Kunšiš, hišna posestnica v Meisternu.
Kreis Stein
Stein. (Nova OrtsfrauenfUhrerln.) Dne 3. t. m. je bila postavljena kot Ortsfrau-enfiihrerin Pg. Hermine K o m 1 e. Tako je dobila ta Ortsgruppe sposobno in marljivo Orts-frau, ki se je že često izkazala. Sedaj bodo v polnem olMiegu zopet začeli z ženskim delom v Steinu.
Diplom. Opfikcr Ca KRONFUSS
Klagenfurf, Bahaho^s^raђв 15
Bie tof weiteree leden Vormittag jeschioesen.
Angllfa se boncnoveljavno nmlka
Pod političnim dlktatom Moskve - Elavrn poskus prikrivanja
Stockholm, 10. marca. Neko značilno premišljevanje s sljorajda odkritimi priznanji in pravilnimi spoznanji o angleški politiki s predajo Evrope Sovjetom je objavil v nedeljo londonski »Observer« in sicer dodatno k nekemu turškemu komentarju o zadnji debati v Spodnji zbornici. S turške strani se trdi, da je prvotni anglo-amerikanskl načrt za Evropo nameraval stvoritev zvez malih držav: Sovjeti so ta sistem odklonili z utemeljitvijo, da to ne zadostuje za njihovo varstvo: Anglo-Amerikand so se torej uklonili sovjetskim vidikom.
Z žalostno zaskrbljenostjo priznava »Observer«, da je ta turška razlaga daljnosežno pravilna. Pri tem se posebno ozira na pakt Beneš-Moskva, ki stvarno najostreje nasprotuje prvotnemu; angleškemu načrtu in oznanja njegov oficialni konec. »Observer« vprašuje, da U se naj torej smatra Vzhodna Evropa za čisto sovjetski interesni pas. Vprašanje je retorično, kajti list ga sa>m potrdi, medtem ko reče z lahno nevoljo, da žal ni nobenega drugega nasprotja x odgovarjajočo ekskluzivnostjo kakor Zapadna Evropa. »Observer« ■ s tem prizna, da se ne skušajo Sovjeti vriniti samo v Vzhodno Evropo, marveč da se hočejo vmešavati tudi v Zapadno Evropo in se tam ustaliti. V komisiji sredozemskega morja )• bil na primer, tako ugotavlja
»Observer«,, velikega pomena sovjetski zastopnik Višinski in v Alžiru ima soi^etskl zastopnik Bogomolov isti položaj, kakor zastopnik Anglije in Zedinjenih držav. »Observer« zaključuje s pozivom na Edena, naj da jasen odgovor, s čemer postane jasen Izključno taktičen namen celega premišljevanja, ki je usmerjeno samo na novo varanje okolice in naj služi pomirjenjoi nedvomno precej^jlh bojazni v lastni javnosti. Eden naj da enostavno ponovno pomirjevalna zatrdila, da se Anglija ne namerava več zanimati za Evre-p . Resnično pa se govori, kot ]e razvidno iz turških In angleških glasov, eel6 v krogih plutokratske lige vedno več o tem, kakšen je dejanski položaj. V Severni Evropi se že močno opazijo konsenkvence.
Delno priznanje: „Niso še popolni"
ženeva, 10. marca. Oba vojna ministra Zedinjenih držav sta sedaj priznala, tako poroča »Daily Telegraph«, da se amerikanske liste zgub stalno večajo. Minister mornarice Knoz izjavlja, da se k mornarici »vale dolge liste zgub, pri tem se pa direktni napad na trdnjavo Evropo še niti ni začel«. Vt^nl minister Stimson je sestavil podatke o zgubah v bojih v Italiji, za katere pa Je moral priznati, da so bili stari tri tedne, »pa še zdaleka niso popolni«.
Wnollalllanxko prebtvalslvo nai nmre od lakole
Odkrite, prepričevalne besede ameriškega novinarja o „osvoboditvi Južne Italije"
MUano, 10. marca. »Zivljeneke prilike т mnogih provincah zasedene Italije eo take, da bi bila hinavščina, če bi hoteli tajiti, da so težke«. Tako se glasi priznanje sovražne agitacije same. Eden Izm^ najtežjih problemov, ki Se ni rešen — bodisi iz slabe volje ali nezmožnosti, kar lahko pustimo vnemar — je problem prometa. Železniški promet je nereden, in tWi nobena privatna Iniciativa ee tukaj ne more razvijati. Tovorni stroški naženejo cene proizvodom kvišku, k čemer pridejo še veriženja špekulantov. Za nujno potrebno zopStno zgradnjo hiš, za reorganizacijo industrije In za redno razdelitev živil med provincami se ne zgodi nič.
Med špekulante spadajo v prvi vrsti vojaki zasedbenih čet, ki zahtevajo najmanj 70 lir za en kilogram moke. Živila dobi sploh samo tisfi, ki s« obrne do takih vojakov, ki jim je treba seveda nuditi veliko dragocenejšo blago. Ce Sicilijancl ne vedo več, kakšen okus imajo sadje in ribe, da meso in kruh poznajo samo po imenu, pove to vse. Najtežje obtožbe, ki so bile vložene Iz pokrajin zasedenih delov polotoka, so bešedolomstvo na vseh področjih in namen, da puste prebi-
valstvo umirati od lakote, da imajo lažji opravek t njim«.
Te besede ameriškega novinarja, ki jih razširja Reuter, bodo dale misliti vsem, ki verujejo v »osvoboditev« po Anglo-Amerlkan-clh.
32.000 Amerikancev |e dezertlraio
Lizbona, 10. marca. Senzacionalna poročila o težkih zgubah, ki jih je utrpela armada Zedinjenih držav z ranjenimi In bolnimi vojaki, kakor o ogromnem številu dezerterjev med amerikansklmi vojaki je podal na kongresu, kot javlja »New York Herald Tribune«, namestnik vodje uradov za vpoklice v Zedinjenih državah, polkovnik Francis Kdss-lings. Iz teh Kčsslingsovih Izjav je razvidno, da je od vstopa Amerike v vojno dezertlraio 32.000 amerlkanskih vojakov, že v domovini ali pa v Angliji. 6.000 mož so morali izključiti iz vojske radi disciplinarnih ali podlih zločinov brezčastno, 11.000 mož radi slabega vedenja, nadaljnjih 38.000 mož kot »nezaželene«. Kot poroča am«rikanski polkovnik nadalje, #o morali odpustiti od vstopa Ameri-
Syortni porožCTfllcc
ABlinškl smučarji v Wiena
Preteklo nedeljo je bil Izveden v priredbi NSRL-Wiea v Wlenerwaldu smučarski stalet-ai tek na 4X7 km progi, ki se ga je udeležil* med ostalimi tudi aSlinška štafeta, In sicer ▼ Isti postavi, ki je dosegla na državnem prvenstvu drugo mesto, to je: Anton Rasinger, Anton Pogatschnik, Franz Smolej In Josef Kni-fltz. ABlingerjl, TU so prvič nastopili v Wlenu, so dokazali svojo visoko kvaliteto in prepričevalno z nad polurno razliko pustili za seboj vse ostale tekmovalce. Od posameznikov Je Imel najboljši čas Knifltz.
Rezultati: 1. TuS ABling (Rasinger - Po-gatschnlk - Smolej - Knllitz) v času 2:25,28; 3. RSQ Wlen (Sanschek, Haas, Matthias, Krandlcs) v času 2:57,49; 3. HJ-Niederdonau: 8:02,3i2: 4. Štafeta Norveških Študentov: 3:07,4; 5. Bahnschutzpolizel.
Vsakoletne ^mskoeportne Igre K1Q bodo Izvedene tudi letos, In sicer v Ktonauu In Pla-nizi. Obrati bodo tekmovali med seboj za Westnov pokal, dočim se bodo smučarski ka-noni pomerili med seboj tudi za pokal in obenem za naslov smučarskega prvaka KEG -T četvomi kombinaciji, to je v teku na 18 km, v skokih, v slalomu in v smuku.
Medmestni dvoboj med Wienom In Bratislavo v namiznem tenisu, ki se je vršil preteklo nedeljo v Wienu, je prinesel gladko zmago Slovakom 5:2. Za Wien so nastopili Wunsch, Bednar In Harwich, za Bratislavo pa Marinko, Tokar In Aolarlk. Obe točki za Жеп je prinesel , Bednar, med tem ko je zmagovalcem prinesel glavni delež k zmagi Slovenec Maks Marinko s tremi zmagami.
Znani aBllnSki Športnik Karl Knlfitz, ki služI vojsko v LandsbergTi na Bavarskem, ee eportno udejstvuje v ondotnem nogometnem moštvu in je že v Številnih tekmah po različnih mestih iispeSno nastopal.
ke v vojno pa do začetka tega leta 138.000 mož, ker niso bili več uporabni radi ranjenja ali obolenja, ali pa radi telesnih in duševnih napak. V tem številu niso zapopadeni, kot poudarja »New York Times« padli, pogrešani, ali ujeti z različnih bojišč.
V USA še ni dovoii Židov
Stockholm, 10. marca. Na nekem shodu hebrejske družbe T New Yorku fe Izjavil pravosodni minister Zedinjenih držav Biddle, da predlaga, naj imajo Zedinjene države po vo]« ni odprta vrata za Zide. Nikak vzrok za vznemirjanje ne obstoja, če bi se vselilo vsako leto 28.000 Zidov.
De< 6ffolg jeder Mehrieistung wird noch gesieigert durch heusheiten-den Verbraud^ dererzeuglen COter» Wenn desholb memend mehr kauff, «r braucht, dann werden nicht ^^enige olies. sondern alie genug •rhdlfea — Die* giH ebenso Шг OarmOL. das auch heute In steigendem Mah# HcrgestelM wrird.
DARMOL-WERK DtULKNMINAU
RT
leere Flauhen
sind heute weitvoH,
well Moterlal und Arbeltskrafi zur Neubeschotfung j«tzt on-deren Zwecken dlenen mOs« sen. Um unsere Lleferungen im Dlenst der Volksgesund-helt nIcht zu gefčhrden, bitten wir, leere FormomlnS Flotchen mit Sehroubdeckel on Apotheken und Drogerlen zurOckiugeben.
llBAUERtCIE
BERLIN

Noch jeder schmutzigen Hout-orbeit - Schuhputien, He!zem* Kortoffelschalen osw.- soubart ATA ollein oder mi) etwat Ш Seife leicht die Hondo. ATA, ■ der treue Heifer bei оПеп Ш Reinigungsorbeiten in Ш Kucha und Hous, solite stels griffbereit on je-dem Spuistein stehen.
Hefgwt»Ht in dam PafliUWerjcen.
Utonnefime-
dot war ftuh«r Mhr •infod) - hout* ffluO lid) di# Housfrou ichon ub#Heg#i% eb sie b«i$pitUweis« von den zug#« teilten Eiern •tn«»v«rw9ndeii will. Do* Ut richtig so, denn uns«r« kostborsten Wert« sind din NohrunQtmittel. Oesholb sollt«A audi kl«inaMtng«n Ei#r - sdiom 1 eder 2 StOdt - W#b#r einig# Z«it in
Qcrnmid
•m9«l«gt,QU sofertvttrbroudit w«rd»i».
Sdiii^ die Pfltmzen gegem Stfattdlinge!
Fttr den Obat- and Gartenbaa: Sellnon Neu 1 kg 3.30 kg
5 kg 2.60 kg 26 kg 2.20 kg Solbar, Л Tetrabar imd Kanilol wa. ' 1 kg 1.10
5 kg 5.40
Neo-Dendrln und Mixdrin sum Tageeprele.
Brasslcol gegen Salatffiule und	1 kg 2.SS kg
Brassisaa gegen Kohlhemle	5 kg 1.80 kg
25 kg 1.53 kg
sowle Baumteer, Baiimwacbe, Raupenleim, Cortilaa und alle anderen einechlKgigen Artikel. Fordern Sle von una Preisllsten!
1. K&nit. Drogerie »Zmn aehwanen Hand« H. PLAHNA a. M. WOLF AbUdlimg Pflanzenadwdm Klsgenfnrt — Bainerhof
Oglasi V našem listu so usto^šnl!
s potrtim srcem naznanjamo vsem so-■jP rodnlkom in znancem tužno veet, da je nad ljubljeni sin In brat
Johann Sternad,
Oefrelter,
padel junaSke smrti dne 30. januarja 1944 na Vzhodu v 20. letu svoje starosti.
Počiva daleč od svoje rodne zemlje, Id jo je nad vse ljubil.
Schwarzendorf, v marcu 1944.
feUuJočt dtarSI, brata, sestrica In oitali sorodniki.
oče, dedek, brat,
Dotrpel je nai ljubljeni stric, taat In svak, gospod
Vinko Jamar,
trgovec.
Umrl je 5. In pokopali smo ga 7. marca 1944. na pokopališču v Pollandu.
Polland, Salrach, Lalbach, Perg, 8. 3. 1944.
žalujoči rodbine:
Jamar, Gantar, Demšar, Leltner.
Vsem prijateljem, sorodnikom In znan-Чг cem naznanjamo tužno vest da je padel na vzhodni fronti 2. januarja naS ljUbljral Wo,' brat In nečalt,
Johann Reponsdi*
Soldat,
v najleipSl dobi 27 let. Kdor j« poznal našega Johanna, ve, kaj smo zgubili In kakšna je n«&i bolest Naj mu bo lahka tuja zemlja.
Dvor, St. Martin b. Llttal v Jan. 1M4.
Johann in Alolsta, stfuril,
Martina, sestra in brat Tone, ter sorodniki.
v globoki žalosti naznanjamo vaem so-rodnlkom, prijateljem In znancem tužno da je ljubljeni sin in brat,
Peter Grasdbliz«
ttrenadler,
v cvetoči mladoetl 21. let padel junaške »m rti dne 23. decembra 1943. na vzhodni fronti. Vse
naSe upanje In naša življenjska .чг^Са počiva daleč proč od rodne grude, ki Jo je nad VBV ljubil.
Priporočamo ga т bUig apomln In molitev, etrahln, T februarju 1944.
•ataJoSt оЛе Petfr, mati Aagela.
Vinko, рт(>п»<11г, ter o«tal( brmtjm In eeitr^.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem TP naznanjamo tužno vest, da je naš nepo-<;aoai dragi sin, brat, nečak, stric, svak
Triplai Jože*
Soldat,
V najlepšem cvetu svoje mladosti, star 23 let, v daljni ruski zemlji, dne 25. januarja 1944, zadet od sovražne krogle zgubil svoje nedo-polnjeno mnogoobPtajofe junaško življenje.
Vsi, ki so ga poznali, vedo, kakšna nenadomestljiva zguba nas je z njegovo prerano smrtjo zadela. Naj počiva mimo y tuji zemlji Priporočamo ga v blag apcenln.
Moite, 1. Ш. 1044.
Josip, Jerica Prletov,
Jerica, Karollna, Oana, »Mtre.
jw Namesto skorajšnjega »videnja amo pre-jeli tako nepričakovano, grenko ve«t, da ib nai ljubljeni sm, brat in atric
Tinko Sdiillerv
Soldat,
padel dne 36. ХП. 1943 na Vmhodu. Sovratea
krogla je uničila cvet njegove mladoetl, maj je dopolnil šele 20. leto. Vinko, kako #1 м veselil mladosti, saj si šel z odprtimi rokami življenju nasproti. A sedaj počivaš tako daleč proč od na«, od Tvojega do skrajnosti potrtega očeta, na katerega gotovo ж vemeljem arei ж nadzemsklh višav.
Počivaj In anlvaj #kdko т tuji Wart, y februarju 1944.
Žalujoči oče, bratje in seatre, avald in tvaklaje.
Straa в. — SteT. 20.
KARAWANKEX BOTE
Sobota, 11. maxoa 1911.
Xiifktspiete
Allgemeine Ulnvtreuliand G. in. b. H.
Veldee
ASSUNG
14., 15., 16. Ш.
Das siindige Dorf Fltr Jugendhche nlcht zugeiaesen! 17.. 18., 10., 30. Ш.
Winer G'schichten Jugendliche unter 14 Jahren nlcht rugelassen!
KRAINBURG
14., 15., 16. Ш.
GroBstadt melodic FUr Jugendliche nlcht nigelassenl 17., 18., Ifl., 20. Ш.
ZirkuK Renz
FUr Jugendliche zugeluaen!
WART
18., 19. Ш.
Kom5di anten Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelaeeen!
LAAK
14., 15., 16. Ш.
Ein ganzer Keri FUr Jugendliche zugelassen!
17., 18., 19. Ш.
Altes Herz wird wieder jimg-Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelassen!
RADMANNSDORF
14. 15., 16. HI.
Immer nur Du Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelassen! 17., 18., 19. Ш.
Manege
FUr JugendUche nkht zugelassen!
VELDES
15., 16. in.
Flucht ins Dunkel
FUr Jugendliche nlcht zugelaeeen!
17., 18., 19. III.
Robert Koch
FUr Jugendliche zusrelaesen!
LITTAI
16.,
18, ra.
Unsterblicher Walrer FUr Jugendliche zugelassen! 18., 19. Ш.
Altes Herz wird wieder jung
Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen!
WOCHEINERTAL
18., 19. Ш.
Bnuid im Ozean
Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen!
NEUMARKTL 16., 16. Ш.
Ein Leben lang
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
18., 19. Ш.
SchluBakkord
FUr JugendUche nlcht zugelasseni STEIN
14., 15., 16. Ш.
Das Gliick wohnt neben an FUr Jugendliche zugelassen!
17., 18., 19., 20. Ш.
Der dimkle Tag
FUr Jugendliche nlcht zugelassen! ST. VEIT
18., 19 Ш.
Eiue Frau konunt in die Tropen
FUr Jugendliche nicht zugelassen! DOMSCHALE 15. Ш.
Opemball
FUr JugendUche nicht zugelassen! 18., 19. Ш.
Sommer, Sonne, Erika
FUr Jugendliche zugelassen!
MIESS
18.. 19. Ш.
Frau Sylvelin
Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen'
iv fctlcm Him (lie l)p|itM-hp U orhrnsohaii'
flrztlidier soninagsđignit
KraiiilMirg: Am 12. Miirz 1944: Dr. StaniH-laiM Skul, Krainburg. Fr6-belgasse
Werkxrliutzmanner iin<l ein La Berftilirer von mittlerem, lii-duetriebetrieb in Krainbur* ке-»ucht. Bewerbuiigen mit Licht-bild. Lebrnalauf unfJ Zeuenis-tbachriften anter ..21.270" «ii K. Z.. KUscnfurt. Biemxrck-ring U__

GuteAnlage
Hirer Ertpamilfe
vrrl.inomSirđni kolten-lotrii Aiildgr- RjitRf bw lilifi itcucrOfpumiifjies Iteulfidini uiid d45 Vrrinfr gfiislpuim Uf I drrgiuWrn
Ш; UlldiiUrttfnBdlirpdrkjflr i mdniDnnaii-Alpmgauoi
Ш№
Alles-ICitt. die Schutzmarke filr einen \v.aeeerfeeten Universal-kle^eetoff. \si .araiiz besoiiHere sreeiffnet fOr die Kletmns yon Crlas und Porzellan. Die« hat eich	lionimireeppochen.
Wae aber iioch nicht so be-kannt iet. ist die«: VVenn sehr оогбвеа Material wie Leder. das vie! Klebt^stoff verschluckt. dauerhaft ifeklebt werden 4soll. dann eel»en Sie zunacJiet emeu Gruiidanetrich auf die Leder-teile. Nach dem Trocknen wie-derholen Sie diesee Verfahr^n mit nachfoljrender Trocknun/ und dann feuohten Sie einen der beiden Teile znm dntten-Ша1 mit „Allee-Kitt" an. Nach »ofortiffem Zusaminenfiiiren bnder Stellen halten Sie diese Bindunir ein# Zeit unter D ruck und laeeen mehrere Stunden Ofler noch beeeer nachte iiber dje Klebunjr durchtrocknen. r Ur nichtsaucendee Material wie Glae, Marmor. Bakelit und Xhnliche KnnstpreSstoffe centiirt ein Anstrich auf beide Teile. die man trocknen laBt un«l ein weiterer An^trich auf nur einer Stelle mit nachfol-Kendem Ziisammpnfii*.M»n. Afh-ten anoh Sip bpini Kauf anf die l^chutzinarke ..Ailes-Kitt"!
(2<1.ТТИ)
AMTLItHK ВККДЛ11И1ПАСНЈ1\(;Е1%
Uer Chef der ZivilTerwalluiia m ilen heeetzleo Gehieten Karntem __and Kraln*_
6ffenlliche Auffordernng
znr Abeabe von Hlenrrerkliiriineen fUr die Veranlaeune der KIn-kommeneteuer. KHrnerechaftxtteiier. Umeatistener und Gewerhe-steiier fllr 1943
Die StPiiprerkliinmккл filr (lip EiiikommeiwtBuer. Gpwimifeet-etallunif. K()rDt'rsflinft4.st(Micr. TJmsatxsleuer luid Gcwerbenteiier filr 1'.I43 Kind bU 31. Slarz 1941 untpr Bpnutziine drr Torifpschripbe-ПРП Vordrucke abzuwehen Eine alleeincine VerlSniteruna dieeer KrUt kODimt nicht in Kraire.
SteupppflichliEe dip znr Abealie einer Erkliinini; verpflicbtet *iiid. erhalten TOin ziistiindispn Finanaumt einen Voniriiok гиге-snndt. Dip Veroflichtimif. pinp StpuerprklSnmir abzngpbpn. aueh wenn ein Vordruok niohi Uborsaiidt wordcn iet. bieilit unberilhrt. Die Stpuernflichtiapn. d«4ipn bi* 10. Miirz 1944 kpinp Erklanmm-vordnicke Bticesandt worden »ind. haben sie vom Finanaamt an-zuiordcrn.
I. Kinkomniensteiier.
Zur Abzabe einer Kinkommeii.«ieupr-P>klaruiiK eind ver-pflichtet:
a)	UnbeeohrHnkl steucrpriichtiee natUrlirhe Personen.
1.	wenn dae Einkonimen ifanz o<lpr tpilwpisp an* Rinkilnffpn aII« Land- und ForstwirtsclKift. ans (Jowprlipbptripli ndrr ач» eelbntilndizer Arbeit lipmtaiKlen bat und der Oewinn auf Grund eintu Buchabschlueses zn crmittein war oder ermittelt worden ist. oder
2.	wenn ibr Kinkommen mohr ale 1IHK) RM betragen hat and Marin EinklInftP von mehr al« 300 KM enthalten eind. von (lenen ein Stetierabzuir nicht voreenommen worden iet. oder
8. wenn iti dem Kinkomnien knnitalert-aureeteuervflichtiirp Kin-ktlnfte von mehr als KHIO RM pntlialten eind umi der Steuer-pflichtiee fHi dpn Veranlacumrazt^itraiim 1943 in die Steuer-erupne I odrr П fiillt oder i. wpiin i h re Kinkllnfto au« nichtei-lbslltndieer Arbeit im .Tahre 1843 mehr aU 33WI KM t'Plrairen haben und eie beim I»hn-Kteuerabzuz KindprcrmaBiifunir wrirpn Ko^tpnObprn.ihmp filr Personen erbalten haben die wedpr eheliche Abkiiminlinire. eliplicbp Stiefkindpr oder Adootivkinder nnrh fllr ehi-lich pr-klUrte Kinder de« Arbeitnehmers siml. und wenn eie anBer-dem oil ne Gewiihrim'; dor KindcrermiiBiifunif in die Stener-crunpe Г odor II fallen wilrdoni^
5.	wenn ihr Einkommon don Botrnz von WHH) RM tlberntipzon hat. In der Stpiiprcrkliirnnif dps Eliemannes «ind auch die Kin-kfinftp der Ehpfrau »iiziisrobon. die mit ihni ziisammon ver-aiiliifft wird. Die* eilt nicnt fUi Einkilnfte aiis nicliteellwtiin-dieer Arbeit, die die Eliofraii in oinem dom Ehetnann froniden Betrieb bezoeen hat. Пагегеп sind Riihebezllire der Khefrau anziiKoben
Tn der SteiiororklSrunir den Hauahnltsvopetandee eind auob die Kinkilnfte dor Kinder und ander^n AnitehoriKen anzuireben. die init ihm zusammen veranlaet werdnn.
Welter eind zur Abeabe einer Einkimmengteuererkliirung ver-pflichtet:
b)	Пгисћгапк! etpupriifllrhtiite naliirllchc Personen.
1.	wenn die inliindiechen Einkilnfte ganz oder teilwpi«e aiie Ein-kilnften au.4 Land- und Forntwirtuchaft. aus Oewerbobetrieb oder au4 epIlwtSndieoi Arbeit bpotamlpn haben und der Ge-winn auf Grund eine« BurhahschliiHnee zu ermitleln war oder ermittelt wordpii ist odei
3.	wenn ihre resamton inliindi«chen Einktlufte nach Abzuz der Einkilnfte. von denpn ein Steuerabriiz vorirenomnien worden let. mehr als 300 RM betraaen haben.
c)	Eine ЕгкШгипг zur elnh«itliohi> i Fpetetellumr der Einkilnfte haben ohne Itilrksicht auf doren IlUhe Personeneesellschaflen und Geinelnsehaften abzuitehpii bei denpu die Einkilnfte nach i 215. Abe. 2. der Reichsabcabcnordnujis' einheitlich und sre-•ondert feetzuetellon eind.
П. Kiirpereohnrisnleuer.
Zur .\hgabf einer KBrperschaftssteuererklilrunB eind ver-> eroflichtet;
a)	Unbemi hriinkl itieuerpfllrhtitfe KBrpersrhaften. Personenver-elnlituntfen und Vcrnibaensmassen. die ihre Gesehaflaleitiing oder Ihren Sltz Im Inland haben. und iwar:
1 Kauital»e«ell«ohaften (Akliftmtosellschaftpn. Kommandit-KMellschaften auf Aktleii. Gosellaobafton mit beechranklpr Haftuiur. KolomaleeeelUohafton. bererechtliche Gewerk-•eh*ft"n).
2.	Erwerlw und Wirtjtchaftsv'eiiossejwchaften.
3.	Vereicherumfoveroitie auf Gptrensojt'ifkpit
4.	Bonstlire jiipii-tische Personen do« privaten Reohte.
6.	nichtrechtefHliiKft Vereine. Anetnlten. Stiftuneen und andere Zweckvermiiifen.
e. Betrlebe frpworWicber Art von Klirporvchaften dee Bffent-lichen R'Cbte.
fiber ihre »iinitlich^n Einkilnfte im Wirlsoh.iflsjalir 1943.
b)	BeeclirinkI »(»uerpfllehlltte Koriiererlinflen PerHonenverelni-unneen nnd Verniiiisensmassen. die weiler i lire Gesi hiiflslelliimi nnrh ihren Slli im Inland haben. ilber ihre inllindischen Ein-kUnfle.
III. UniKRtzsleufr.
Eine Uin8atzsipu<»i4*rkixruii? hat ieiler Uiiternehmer. der pine epwerl)lichc Oder beruflirhe iHturkeit iui Sinne dn# ( 2 dcs Um-satwteiiereeselz^s aiitsdbt. mhzne&hen Die Pflieht zur Ai>va!»e рјпрг Stpuerprklarunif entfalU. wenn die Sieuer fur dae Kalender-lahr nichr mehi als 20 RM betrairt.
IV Gewerbesteuer.
Eine GewerhesteuererklS rune zur FestfsKzuue der Gowerbp-eteupr nach dpui Gewerbeertrasf und dpm Gewerbekapital jet ab-zutreben*
1.	ftlr alle ce\verhn#tMiemfTifhtiren T-nterrtebmen. deren Пр-werbeertrHg ini WirtRcliaftsJalir И143 len Betrair von 4000 KM oder d«rpn Gewprb^kaoitn) nach dem lelzten Feststellunk'«-zpjtPimkt den Bet rag von 20.0i)0 KM (iberetiecen hat;
2.	fll^ KaoitaleeeeU^chaften (Aklienir<*«oHschaften. Kommandit-iresellsciiaften auf Akti* n. Gesellschaften niit beechrankter Haftunz. Koloni altfe«eilechaf ten bererrechtliche Gewerk-wchafton):
3.	fUr KrvveH)e- .und Wirtechaftstfeno^senschaften und fUr Ver-eicherumrsvereine auf Gp'/(>rt4piti>?kpit.
FUr Horvetiee iuristisrhe IVr^onen de« orivaten Rechti? und fUr nicht^rechtsffihiee Vereine is' eine Gewerlx^teuerprklarunfir nur nbzusreben. eoweit dieee Unterneh.nen einen wiptscliaftlichen Ge-schiiftsbetrieb (au«J?enommen I^and- und For«twirt«chaft) untpr-halten. der Uber den Rahmen einer Verm5irpiisver\v4ltunjf hinaue-geht:	;
4.	ohne R(i(?k«icht auf die Tlobe des Gewerbpertraffe« oder die IT9hc dee Gewerbekaoitalu fUr mile irewerbe^teuernflichtitfen T^nternehnien. I>ei denpn der Gewinn dee Wirtschaftsjahrpm 1943 auf Grund eine# Ruchabschluo^e« »u ermitteln war o<ler ermitfAlf worden i*t.
Die Gewerbeeteuererkljirune i«t bei Einzeltfcwerbctrelbenden mit der Krklarunc Obpr den Gewinn аил (»ewerbebptripb und bpj tfewerbestpuenjf.iohtiiren PersonenffeselNchRflen und ihnen rleich-zustellenden Gempinsohaften mit der RrklHnine zur einheitlichen Г eslHtelluiur dee Crewinne au« Gewerbebetrieb vereiniet. '
V, Allflemelneii.
Uber die vorsfchenrten Vernfliohtunffen hinaua lat zur Abgmbe einer SleuererkWrunj jeder veriifllchtet. der hieriu vom Finanz-anit heNonderm auftfefordott wird.
Wenn ein Steueroflichtiffer n'acbtraifUch. aber vor dem Ablauf der StPuerverjahninffsfriRt erkennt. dafi eine Steuererklarunjr oder eine алоеге krklNrung. dip er eeiner Finanzbehiinle ab-treeebcn hat unnchtig oder unvollstMndiff ist. und dafi die IJnrich-tiekeit ode** LnvolmtHndiffkeit %u einer VerkUrzumr von Šteiier-einnahmen fiihren kann oder bereits eefilhrt hat. so i«t er ohne bpsondere Auffopderunar veroflichtet. die# unverztielich der zu-etsndiflren F inanzhehorde anzuxeiiren Klaeenfurt. im Februar 1944.
Der BevolIm«ohliffte de« CheN der ZivMverwaltune ГИг die Fi-nanzverwaltung In den be^etzten Gebieten Karntena und Kraina.
Eleraiitrui In iler 00. Zuleilunysperioile
Das Landesernkhrungsamt Ktlrnten gibt fUr den Relchs-gau Kfi-rnten und als Referat Ernilhrung und Landwirt-schaft des CdZ fUr die beaetzlen Geblete Karntcns und Krelns bekannt:
In der 60. Zuteilungeperiode, das ist in der Zeit vom 6. Mftra 1944 bis 2. April 1944 werden auf den Bcstellscheln Nr. 60 der Reichseierkarte 6 Eier fUr jeden Versorgungsbe-rechtlgten ausgegeben und zwar auf den Absciinltt a 2 Eler und auf den Abschnitt b 4 Eier. Die Inhaber der Reichseierkarte geben den Bestelischein Nr. 60 unverzUgllch bet einem Eierklelnverteiler ab, welcher dieselben gcsammelt an das zust&ndige Erniihrungsamt zum Umtausch in einen Be-zugschein einrelcht. Die Ausgabe der Eier an die Versorgungs-berechtigten erfolgt, sobaid die Kieinverteiler im Besitze dor Eier sind. Aus TransportgrUnden wird dies voraussichtiich erst gegen Ende der 60. Zuteilungspertode der Fall seln кбп-ncn. Uoferne einzeine Vereorgungi jerechtigte his ziun Ende der 60. Zuteilungsperiode (2. April 1944) die Eler noch nicht bekommen haben, behalten die zum Bezug derselben vorge-sehenen Abechnitte der Relchselcrkarte ihre GUltlgkelt auch noch in der 61. Zuteilungsperiode bei.
Klagenfurt, den 7. M&rz 1944,
Ijindenrmilhrungsiunt Karnf«>n.
kauimaniisyeliilienpriifuiio iw Oberkrain
Die niichsten KaufinannsgvfhilfenprUfungen fUr Oberkraln finden Ende Mttrz 1944 in Kralnburg statt. Die PrlWungsan-meidungen sind bis lUngstens 20. Mfirz 1944 bei der Guii-wlrtechaftskammer Kiirnten. Dezernat fUr Berufsausbililung i." Klagenfurt, Bahnhofstraiie 42, eln/.ubrlngep. Anmoldedruck-sRchen sind bei dpr Krelsgpsfhllfts.ttelle er Wirtschaftg-gruppe Einzelhar.del in Krainburg erhaltlicb.
HuUeftasi
Službo dobi
Brivskega pomoinika sprejmem takoj ali po dogovoru. Viktor Kolman, frizer, Veldes. 2626-1 Dekle, ki jc prosto dolžnostne-g* l«t», M sprejme т učenje. — Viktor Kolman, frizer, Veldes.
2625-1
Trgovskega vajenca sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe pod „Trifail" na K. B. K rain- j
burg pod 2623-1.____
Sprejmem kovaškega vajenca. Alois Schebalz, Sdimied, Busdi 2, Post St. Martin in Tudiein.
______Ш M
Pošteno in pridno kmetsko dekle, nad 14 let staro, se sprejme kcjt pomočnica v gospodinjstvu v mirnem kraju na Gorenjskem, v dobro hišo z obrtjo in nekaj zemljišča. Ponudbe na k. Bote Krainburg pod „Kmetsko dekle".
_ 5357—I
Sprejmem služkinjo, katera je vajena tudi dela v hlevu in na polju. Ponudbe poslati na K. B. Krainburg 2647—i.
' A2 pinje, prazne, zamenjam z«, kranjiče plemenjakc. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Čebele". _гби—i;
Ž e n i t V e
Sprejmem kovaškega pomočnika in vajenca poštenih kmečkih staršev. Midhae! Losdiar, Hammer-sAmied, Mittel-Ganiling Nr. 7, Post St. Veit e. d. Sawe. 2644-1
Sprejme le takoj steklarski vajenec r vso oskrbo v hiši, v steklarni. O. Zollner, Krainburg.
2660—I
Hlaptc, vajen V5eh poljskih del, se sprejme. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Sposoben". _26)7—I
Službe išče
Katera tiskarna na Gorenjskem ali kjerkoli že, bi hotela sprejeti -fanta v nadaljnje učenje. Učil sem se že nekaj malega, a sem moral z učenjem prenehati. Sedaj sem zopet prost in zato bi se rad nadalje izučil. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod „Imam veselje do tiskarstva". 2648—1 Izučila bi se v trgovini, najraje kje na Gorenjskem. Imam tri meščanske Jole. Naslov v K. B. Krainburg 2646—2.
P r o d n m
Prodam lepo, 500 kg težko kravo, ki bo telctila koncem meseca marca in jc Jako dobra mlekarica. Troinsdiek Vinzcnz, Domsdiale, Tirolerstrafse.	2642—6
Prodam dva dobrovozna konja Breslach Nr. 64, Oberkrain. .
1661—6
Kupim
Kupim žepno uroi četudi pokvarjeno in klavirsko harmoniko. Javiti na Ciril Gasperschitr,
Steinfeld a. Drag._2621-7
Kupim tehtnico 7.a opazovalni panj, dobro ohranjeno in stiskalnico za satnice, velikost 40X^5 7.« A2 panj, vse v dobrem stanju. Ponudbe $ ceno na Tamnik Josef, krojač (čebelar), Nels Nr. 14, Post Frattmansdorf, Untcrsteier-mark.	26;*—7
Menjam
Zamenjam spalnico гл pisalni stroj. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 2616-1; _ ______
Menjam nov Štedilnik (Tischspar-herd) za rabljeni Jtedilnj.k za vzidati ali kupim istega. Naslov
v K. B. Krainburg_2649—15
Menjam elektromotor za Diesel-motor. Naslov v K. B. Krbg.
2662—15
Menjam dobro ohranjene damske črne semil čevlje, z visoko peto, ?t. 39%, proti enakim št. 38. Razliko doplačam. Naslov pri K. B. Krainburg 2653—15

hciBt andern nicht ins Auge leuchten. Der Ruck-tlchtsvolle Ial3t da$ blow gedompfle OSPAM-LIcht der Tascheniflpipe senk-recht nach unien fallen — Immer nur iwei Schritf vorous. nicht weiler
^ OSRAM .
Mladenič, star 29 let, želi radi osamelosti poiskati dekle, staro 18 do 2J let, lepe, visoke postave, res ljubečega srca-. S«m kovač, imam stalno in dobiro službo. Le resne ženitbene ponudbe poslati na K. B. Krainburg pod šifro „Globoka ljubezen".	2628-11 Krasen mladenič, gorenjski cvet, v mladosti 21 let, majhne, vitke postave, v ljubezni globoko razočaran, želi spoznati sebi enako ljubeznivo dekle, staro 16 do 20 let, odkritosrčno in lepe majhne postave, rdečih lic. Sem ključavničar s stalno in dobro službo. Le resne ponudbe s sliko poslati na K. B. Krainburg pod „Cvetoča pomlad". 2629-21 Uradnica, čedne zunanjosti, dobra gospodinja, z vso opremo in premoženjem želi radi pomanjkanja znanja in event, ženitve poznanstva z resnim gospodom od 35 do JO let. Dopise na K. B. Krainburg pod „Zvestoba loo".
2624-21
Izgubljeno
V	ponedeljek, dne 28. februarja ob 12. uri, sem zgubil pred trgovino Jeglitsdi v Lees denarnico s precejšnjo vsoto denarja in druge razne papirje. Kdor je našel to stvar, se naproša, da vrne in polovico denarja obdrži. Vrne naj se, ker sem revež, na točen naslov, ki je т legitimaciji.
______2645—Д2
Izgubila sem aktovko od Visokega do Primskovega, z vsebino 10 Kleiderkart^ iA nekaj čez 8o Reidismark Jenarja in pismo, na katerem je zadaj na kuverti naslov od lastnice aktovke. Pošten najditelj se naproša, da odda proti dobri nagradi v Pozen g št. 9, Cerklje ali pa na K. Bote
Krainburg. _ _ 2643—11
29. februarja se je zgubil moški prstan na poti od Krainburga do Wart. Ker je zelo dragocen spomin, se naproša pošten najditelj, da ga odda proti zelo dobri nagradi pri zlatarju B. Rangus, Krainburg.	2641—22
Zgubil sem 5. marca iz Wart, gostilne Kri&ner, do SceWnd-
stra(?e denarnico, v kateri se ns-' haja preko 200 RM in delavska legitimacija. Pošten najditelj naj odda proti -nagradi na K. Bote Krainburg ali n« ime legitimacije.	2640—22
V	večernem vlaku iz Afilingn na Wodicin sem dne 7. marca pozabila zavitek s 6 klopiči bele domače volne. Pošoen najditelj se naproša, ker to ni moja last in sem revno dekle, da odda ne postaji Pothom pri Bledu.
2659—22
_Z n O
Kdo mi posodi proti odškodnini višinsko sonce (luč za obsevanje) ali proda. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod šifro „Išias".
_j6}8-2J
Sprejmem žensko, 30—40 let, na brezplačno stanovanje, ki bi mi ob prostem času pomagala v gospodinjstvu in pri otrokih. Ostmi o po dogovoru. Naslov pri K. B. Krainburg 2639—23
Našla se je v nedeljo 5. marca v kinu slaba denarnica z vsebino II RM. Dobi se pri K. B. Krbg. ______2652—23
NootlcnHrin K)hstbfjnmknrl)o]in^iim). Seli-ПОП HML Bjujniw.'iche. Bnum-rix-Ki^rnnr flreiren r MnmMnsp nnd Ron«tiire Schii'l-linirshpkamnfnnjrsmittpi eowie ЛД oliminn-Snlz znr Ilolzimprll-irnioruntf im Onrtonlvau pphHlt-lich hp Гг«пг notnik. Risen-\\nt\ ^ Farhonhnntllnnir. Kalk-mifl	nio
furl. Krpfoldor StrnB#» 9. F»»rn-ruf 3009__(21.112)
Bkwinw ;u RM 500.00^^
ЗЗЕШЈЕ zu RM 300.00^
35ew« zu RM 200.00^ USW. ZUSAMMEN FAST
1O37Himcf0t
lOSPRElS RM JE KIASSE ^ 3'- 6- ^ 24-
•/AATLlOIUHiE EINkAMME

MAI(1WII111KSIR79_.--