amesto vami je, spoštovani bralci, majska številka našega glasi-hko boste ugotovili, da je nekoliko drugačna. V glavnem so spisali mladi, ali pa se je vsaj pisalo o njih. Sicer pa ni nič čud-T% saj smo v maju. Mesecu mladosti, mesecu ljubezni, matu-kih izletov in valet, mesecu, ko se končuje obdobje prvih nj in začenja neka druga pot Ža mlade pogosto ugotavljajo, da so kritični, brezkompromis-včasih tudi prehitri Da se jim mudi čim hitreje stopiti v areno Hvljenja, pokukati v vse kotičke, odgrniti vse zastore, spoznati fse skrivnosti, skratka, biti DEJ A VNL Pa saj je tako tudi prav. bi se tako za vsako mlado generacijo, orda se njihova razmišljanja ne bodo zdela komu čisto po )kiisu, lahko sejim tudi kaj očita, a taka, kakršna so, so njihova. V celoti Končno tudi gre za to, da vsakomur dovolimo, da pove oje mnenje brez sprenevedanja in bojazni (upoštevajoč kulturo iialoga in moč argumentov), skupaj pa se bomo odločili za pot, bo nam vsem povšeči, po meri človeka, ^mdanašnji števili torej mladi razmišljajo, ugotavljajo, poro-/a prikazali pa nam bodo tudi delček svoje literarne ivfflalnosti Vfaj.bo to tudi naš skupni prispevek k dnevu mladosti, ki naj marugačen; ustvarjalen in produktiven. Saj časi, v katerih živi- Kni dopuščajo kaj drugega. Od slehernega človeka se torej gakuje, da bo dal od sebe vse, kar zmore dati Le tako bo iz- svoj dolg sebi, generaciji in času, ki mu pripada, če para- (ramo Kardelja. In po tem se bo tudi vrednotil njegov osebni k. frečno, mladost, saj je tvoja prihodnost Nič drugačna ne biti tudi sedanjost, skupaj z vsemi delovnimi ljudmi tega fto/7 Urednik rvomajsko praznovanj na Sitari Mjub hladnemu in deževnemu vremenu je tudi letošnji na Sitarjevcu minil v dokaj veselem razpoloženju. B standardnih čestitkah, slavnostnem govorniku, JMln solidni postrežbi dobre volje ni manjkalo, pa tudi k v}jenosti, da se drugo leto spet srečamo, ne! Le vre-ni Sl želeli, da bi bilo sončno kot nekoč. Podelili državna odlikovanja in srebrne znake Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1989 Srebni znaki OF so priznanja, kijih posameznikom, društvom in drugim skupnostim podeljuje Občinska konfrenca SZDL za vsestransko družbeno aktivnost. Letos so ta priznanja prejeli štirje posamezniki in eno društvo. Priznanja so bila podeljena na osrednji proslavi ob dnevu OF in krajevnem prazniku KS Gabrovka v Gabrovki 27. 4. 1989. Prejeli so jih: JANEZ AVBELJ iz Litije za nesebično vztrajno delo in prispevek pri krepitvi in razvoju SZDL kot gibanja in fronte delovnih ljudi in občanov; ALOJZ SIRK iz Preske nad Kostrevnico za dolgoletno delo na različnih področjih samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja v KS in občini ter zgledno in predano aktivistično delo v SZDL; FRANC TRČON, Dragovšek, Štangarske Poljane za uspešno delo in dosežene rezultate na področju družbenopolitične in društvene dejavnosti v KS Štangarske Poljane; ALOJZ URBANIJA iz Vač za dolgoletno in ustvarjalno delovanje na področju požarnega varstva ter za trud in dosežke pri uresničevanju ciljev SZDL; NOGOMETNI KLUB ENOTNOST Jevnica za dosežene rezultate dolgoletnega dela, za ravoj in širitev športno-rekreacijskih dejavnosti ter za ustvarjanje pogojev rekreacije in društvenega življenja v krajevni skupnosti Jevnica. Na proslavi ob dnevu OF v Gabrovki so bila podeljena tudi državna odlikovanja. Za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države, je predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije odlikovalo z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo ANICO MALI iz Litije in JANEZA RUSA iz Jevnice. A loj z Sirk Občinski komite o prenovi Osrednjo pozornost na zadnji seji komiteja smo namenili prenovi zveze komunistov. Uvodno obrazložitev je podal sekretar MS ZKS Ljubljana Andrej Ambrožič. Osnutek dokumenta o prenovi je bil v vseh dosedanjih razpravah v osnovnih organizacijah podprt, saj v marsičem predstavlja sintezo prizadevanj ZKS v času od 10. kongres ZKS. Še posebej pa so bile pohvaljene njegove kvalitete: krat-kost, jasnost, lep jezik in mobilizacijski naboj. Dosedanja razprava je pokazala manj dilem, kot pa jih v resnici obstaja, verjetno ravno zaradi splošnosti in načenosti dokumenta. Da pa bi se te dileme čimprej razjasnile, smo se na seji komiteja zavzeli za pospešeno pripravo dokumentov, ki pomenijo konkretizacijo načelnih stališč, zlasti še novega statuta ZKS. Zavzeli pa smo se tudi za to, da se komunisti v osnovnih organizacijah v razpravi ne omejijo samo na obrav-nao predloženega besedila, temveč da predvsem iščejo rešitve za svoje okolje, zlasti še glede organiziranosti in metod delovanja. Tako naj bi vsak komunist razmislil, v kakšnih oblikah projektnega delovanja je pripravljen in sposoben delovati. Priložnost za konkretizacijo načel o drugačni kadrovski politiki v zvezi komunistov pa je že ob evidentiranju, ki sedaj poteka v osnovnih organizacijah. Dogovorili pa smo se tudi, kaj bomo spremenili pri bodočem delu komiteja. Na seje komiteja je v bodoče potrebno vabiti tudi nosilce alternativnih predlogov oziroma je potrebno te alternativne predloge predstaviti članom komiteja v vseh fazah sprejemanja odločitev. Sklepi komiteja morajo biti oblikovani tako, da bo vedno možno javno in natančno preverjanje njihovega izvajanja in da bo iz njih razvidno, kdo je za realizacijo odgovoren. Nadaljevati je potrebno z že začeto prakso, da se na vsaki seji komiteja kot posebna točka dnevnega reda obravnavajo pobude in predlogi članov ter osnovnih organizacij. Vse oblike idejnopolitičnega usposabljanja bomo še bolj odprli tudi za nečlane in jih povsod, kjer bo to le mogoče, organizirali kot javne tribune. Dogovorili smo se tudi, da bomo na sejah komiteja bolj podrobno obravnavali nekatera odprta vprašanja, ki jih prinaša dokument. Tako bomo že na prihodnji seji komiteja skušali razjasniti dilemo glede tega, ali družbenopolitične organizacije sodijo v združeno delo ah pa bi v bodoče tam imeli samo sindikat, vse ostale organizacije pa bi delovale na terenu. Prav tako bomo iskali argumente za oziroma proti rešitvi, da bi v bodoče v zvezo komunistov novi člani vstopali oziroma se vpisovali, ne pa da o sprejemu odloča osnovna organizacija. Občinski komite je svoje predsedstvo tudi zadolžil, da prouči možnosti za organiziranje projektnih skupin. Menili smo, da je bila na liniji projektnega pristopa tudi pobuda z lanskoletne seje občinske konference ZKS o tem, da bi v občini oblikovali poseben team strokovnjakov, ki bi se v preteklem letu. Znova smo se zavzeli za čimprejšnjo realizacijo pobud, ki smo jih dali v zvezi s kmetijstvom, drobnim gospodarstvom, urejanjem prostora, družbenimi dejavnostmi in razbremenjevanjem gospodarstva. Seznanili smo se tudi z razvojnim konceptom KZ Gabrovka—Dole, ki vključuje tudi nekatere zanimive nove zamisli o pridobivanju zdrave bio hrane. Komite je obravnaval pobudo osnovne organizacije ZK Zavoda za izobraževanje in kulturo v ukinitvijo glasbene šole. Menili snw da je potrebno glasbeno šolo obdriS ti, zadrege v zvezi s financiranSS vzdrževanja pa rešiti s prerazpor^ vijo sredstev v okviru globakJe ce porabe, za kar se občinski _ vseskozi zavzema. Glede pobude ZKS Šmartno, da se razmisli 6 nitvi medobčinskih svetov Z1C smo se dogovorili, da to vprašaja uvrstimo na dnevni red prve nje seje komiteja. Člani RK izvolili novo vodstvo Volilnoprogramska seja RK Litija O prenovi je članom komiteja govoril sekretar MS ZKS Ljubljana Andrej Ambrožič ukvarjali z razvojnimi vprašanji. V tem času je to pobudo obravnavalo več organov, vsi so pobudo sicer podprli, vendar je vsak mislil, da bi bilo primerneje, če bi se skupina oblikovala drugje in ne pri njem. Zato smo predlagali, da izvršni svet znova prouči pobudo, da bi se ta team oblikoval pri njem. Na seji smo obravnavali tudi informacijo o uresničevanju resolucije 3» iN Ah 4 1 vm m mM Jfrf 'JHK, ml Delovno predsedstvo organizacije vodi volilnoprogramsko KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Podelili bronasta priznanja OF Na dan pred praznikom OF je predsednik Krajevne konference SZDL Šmartno Tomaž Malenšek podelil letošnja bronasta priznanja OF. Tokrat so jih prejeli: Ida Dolšek za desetletno uspešno vodenje Folklorne skupine Javorje, Lojzka Koritnik za dolgoletno delo v otroškem pevskem zboru, lutkovni skupini in društvu Mladi gasilec in Jože Vidic za več kot tridesetleto petje v šmarskem »Zvonu«, za sodelovanje v Šmarskem oktetu in za spodbujanje kulturnih akcij v Usnjarni, kjer je zaposlen. Na svečanosti so za kulturni spored poskrbeli člani mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Janka Slimška, zgodovinski krožek pa je pod mentorstvom Toneta Škrabanje pripravil razstavo starih gospodinjskih predmetov. 20. aprila so se v veliki sejni SO Litija zbrali delegati RK obćM Litija na volilno-programsko sejo. Po izvolitvi delovnega prexJsedstv£ in komisij so delegati najprej posluj li poročilo o delu obč. odbora RK U| tija, ki ga je podal dosedanji nik tovariš Karlo Lemut, nadzornega odbora in bi poročilo. Gani RK so na svoje lahko resnično ponosni, saj so tolikšni, da jih ne gre prezreti.' sko organizacijo RK, ki je bi novljena 26. 7. 1946 v Sok< domu, danes sestavlja 20 KO dve organizaciji RK sta v KS: niča in 2 na Dolah). Njihova na dejavnost je skrb za flo*?*.g manifestira v najrazucnejšin krvodajalskih akcijah, kjer so plan kar za 44%, socialni in zdravstvenem prosvetljevtnj' V razpravi so Člani RK Še neje osvetlili problem krvod se zadržali pri najrazličnejsm pomoči sočloveku, govorili mladkarjih RK, ki se jim po šoli izgubijo in bi jih bilo trenj sprejeti že v 7. razredu, p* do ziranosti, ki se odraža tudi že t RK v nekaterih delih države. Ob koncu so izvolili še novogi stvo občinske organizacije bo še naprej vodil P^?**1^ Karlo lemut, sekretarka pa iJJ rišica Majda Bizjak. *~ J. S., foto: K. S NOVICE V SLIKI IN BESEDI 10. maja so se v dvorani na Stavbah zbrali pionirji litijskih osnovnih šol, ki so jih dne sprejeli v podmladek RK. Po svečanem sprejemu so jim v kinu Litija zavrtele risanke, kar so sprejeli z velikim navdušenjem. it Zaključni koncert litijske GŠ so mladi glasbeniki organizirali 16. maja v dvorani na Stavbah. Pred polno dvorano so prikazali svoje enoletno delo in prejeli za to zadužen aplavz. ....... ^Eftijski sindikalni pihalni orkester se pospešeno pripravlja na področno g od beno umovanje, ki bo za PO Muta, PO Ptuj, SPO Litija in PO Radeče letos organiziralo v Radečah. v'dneh pred 27. aprilom pa je priredil SPO tudi promenadni koncert na Valvasorjevi ploščadi. litijskega Plenuma SZDL so se 5. maja zbrali na Kegljišču v Litiji, kjer so P^rugega govorili o političnem pluralizmu in prenovi SZDL. Gost srečanja je Ej^ etar RK SZDL Slovenije tovariš Dušan Semolič, kije v pogovoru s prisot-g^^utziral razmere, v katerih se ta trenutek nahaja naša frontna organizacija, in poti, ki se kažejo ob mnogoterih dilemah, r^gem delu srečanja je predsednik IS SO Litija tovariš Bojan Mihelič seznanil z rezultati gospodarjenja v prvih mesecih, nato pa so nadaljevali s sestan-^ožnega odbora aktivistov OF Utijskega okrožja. O spremembah ustave SR Slovenije so v Litiji stekle resne razprave. Najprej je predsedstvo sklicalo posvet s predsedniki KK SZDL, kjer so se dogovorili za potek vseh aktivnosti, v torek, 16. maja, pa sta litijske aktiviste obiskala mag. Milan Gaspari in podpredsednik RK SZDL Geza Bačič, ki sta v razgovoru s prisotnimi razč-dileme okrog ustavnih sprememb. V preteklem mesecu so potekale skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, na katerih so delegati sprejemali tudi finančne načrte. Najtrši oreh so trti prav delegati izobraževalne skupnosti, ki se niso mogli odločiti za nobeno od predlaganih variant (po eni izmed njih bi zmanjkalo denarja za celotni dodatni program, po drugi pa bi bilo podcenjeno učiteljevo delo). O tem bo stekel usklajevalni postopek v okviru občinske skupščine. Ob zaključku javne razprave ob razgrnitvi urbanističnih zasnov je bil v mali sejni sobi SO Litija sklican zbor vseh zainteresiranih, ki so lahko izrazili svoje pomisleke in predlagali rešitve. Ko boste pogledali naslednjo fotografijo, boste mislili, da je še lanska. Pa ni res. Posneli smo jo letos, 7. maja, ko je Janez Kranjc iz Litije našel svojega prvega 25 dag težkega gobana. Ste kaj zavistni? J. S., foto: Wera Ukrepi na področju zdravstvenega varstva za leto 1989 Zaostrene razmere pri izvajanju programov zdravstvenega varstva so prisotne že več let in so se zlasti poslabšale v lanskem letu ter dosegle kritično točko v prvih mesecih letošnjega leta. Tak položaj zdravstva je posledica razkoraka med sredstvi, kijih zagotavljamo za zdravstvene storitve, in potrebnimi sredstvi za ohranjanje zdravstvenega varstva na doseženi ravni. V strukturi prihodkov Občinske zdravstvene skupnosti Litija praktično edini vir predstavljajo izvirni prihodki (86%), ki se formirajo iz prispevka delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov. Zbrana sredstva pa ne zadoščajo več za vzdrževanje programov na doseženi ravni. Za omejitev težkih finančnih razmer v zdravstvu na podlagi opredelitev iz Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, Samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986— 1990 in srednjeročnega plana ZS Slovenije za obdobje 1986— 1990 ter sklepov zborov Skupščine SR Slovenije je skupščina ZS Slovenije na 14. skupni seji obeh zborov v mesecu aprilu 1989 sprejela ukrepe na področju zdravstvenega varstva za leto 1989. Na podlagi teh ukrepov so začasno spremenjene nekatere pravice uporabnikov do zdravstvenih storitev oziroma do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Z ukrepi so se spremenile obveznosti uporabnikov glede doplačil ob uresničevanju pravic do zdravstvenih storitev. Za prvi pregled pri zdravniku v enotah osnovne zdravstvene dejavnosti bo tako treba doplačati 9.000 din, za ponovni pregled, vendar za največ 3 preglede, ki sledijo prvemu, pa 4.500 din. Za vsak prvi pogled v specialistično ambulantni dejavnosti bomo morali zdaj doplačati 14.500 din, trije ponovni pregledi pa bodo po 6.500 din. Za zobozdravstvene storitve bo znova veljal »doplačilni« cenik. Tako bo treba za zalivko na eni ploskvi doplačati 8.100 din, za zalivko na dveh ploskvah pa 10.700 din. Zalivka na treh ali več ploskvah ali dograjevanje zobne krone z obročkom oziroma nazidkom, dentinskim vijakom pa bo stala 21.500 din. Za polno kovinsko prevleko bo potrebno doplačati 82.400 din, za akrilno ali armirano prevleko 88.900 din, za totalno zobno protezo 187.400 din, za parcialno zobno protezo 232.300 din, za zahtevnejšo parcialno zobno protezo z vlitimi elementi 251.300 din, za zahtevnejšo vlito protezo pa bo participacija znašala kar 525.700 din. Za storitve pri pripravi, izdelavi in izdaji zdravil na recepte bomo doplačali 6.000 din, za vsak reševalni prevoz pri nujni medicinski pomoči 8.600 din, za neurgentni prevoz pa 80% polne cene, vendar največ 65.000 din. Doplačilo za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču (za prvih 15 dni) bo znašalo 13.900 din. Za medicinske storitve pri bolnišničnem zdravljenju bo treba ob vsakem sprejemu plačati 43.500 din. Prispevka posameznih uporabnikov ob uveljavljanju pravic do zdravstvenega varstva poleg »kategorij«, ki jih navaja Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, ni mogoče določiti pri tetraplegikih in paraplegikih, pri zdravljenju nalezljivih bolezni, pri katerih je predpias-no obvezno zdravljenje, pri zdravljenju malignih rakastih obolenj, hemofilije, skleroze multipleks, sladkorne bolezni, duševnih bolezni, mišično in živčno mišičnih bolezni, psoriaze, pri zdravljenju in negi bolnika na domu ter pri preventivnih in zdravstveno-vzgojnih ukrepih. Uporabniki ne plačujejo prispevka tudi pri uveljavljanju zdravstvenih storitev, ki so v neposredni vzročni zvezi z obolenji iz tega odstavka. Plačila k ceni zdravstvenih storitev so oproščeni tudi uporabniki, ki zavoljo svojega gmotnega položaja ne morejo prispevati k stroškom za zdravstvene storitve. Za uveljavljanje oprostitve na podlagi svojega socialnega in gmotnega položaja se oglasite na Centru za socialno delo, Parmova 9, pri tov. Kristu Rupniku. Po opredelitvah iz Samoupravnega sporazuma o uresničevanju soci- OBVESTILO Vse občane krajevnih skupnosti Litija levi in desni breg, Smartna, Save pri Litiji, Kresnic in Jevnice obveščamo, da bo potekala akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine: v četrtek, 1. junija 1989, od 17. do 19. ure. Blago, namenjeno RK, postavite v paketih ali vrečkah pred vhodna vrata blokov ali stanovanjskih hiš. HVALA ZA SODELOVANJE! Rdeči križ Slovenije OBČINSKA ORGANIZACIJA LITIJA alno-varstvenih pravic (Uradni list SRS, štev. 26/84) je uporabnik upravičen do oprostitve doplačila k ceni zdravstvenih storitev, če stvarni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 45% čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, to je 323.800 din oziroma preračunano na tekoči osebni dohodek približno 800.000 din. Prav tako ne prispevajo k ceni zdravstvenih storitev uporabniki, ki trajno potrebujejo dializo, in sicer za reševalne prevoze, in ženske do 19. leta starosti, ki niso v delovnem razmerju, in sicer za kontracepcijska sredstva in umetno prekinitev nosečnosti. Na podlagi sprejetih ukrepov niso več oproščeni plačila participacije za prve preglede v osnovnih dejavnostih in za zdravila ob prevzemu na recept uporabniki, stari 70 in več let, ter osebe z najmanj 70% telesno okvaro in tudi ne uporabniki za prve preglede v osnovni zdravstveni dejavnosti, ki se zdravijo zaradi nalezljivih bolezni, pri katerih je obvezna prijava, in za bolezni zvišanega krvnega tlaka. Ti uporabniki lahko ob i izpolnjevnju pogojev uveljavliaiJ oprostitve le na podlagi svojega^ cialnega položaja ah iz razlogov ^ jih navaja zakon. 1 Kx. Z ukrepi, sprejetimi v skunšffll Zdravstvene skupnosti Slovenije^ spremenjene tudi nekatere pra ' področja socialne varnosti zdravstvenim varstvom Tako imajo uporabniki od 1 $ 1989 dalje pravico do povračila d£ tnih stroškov le, kadar potujeicB zdravstveno organizacijo, če ra potovanja v eni smeri znaša 1^ več kilometrov oziroma če mor potovati zaradi iste bolezni večkral istem mesecu v skupni razdal smeri 300 km in več. V vseh primerih nimajo pravice do po potnih stroškov. Posmrtnina znaša 75% po nega mesečnega osebnega doh SR Sloveniji v minulem letu, to je 1. 5. 1989 dalje 540.000 din. 0 S spremembami, ki so posledl sprejetih ukrepov, se niso spre ostale opredelitve iz samoup splošnih aktov zdravstvenih sti. Za vsa pojasnila v zvezi s spreje mi ukrepi se obrnite na strokovno službo Občinske zdravstvene skujfc nosti Litija, Ponoviška cesta 3, teli 881-710 in 881-109. JH VIDA KOŽAMELI sku* Uspešna vaja teritorialcev « Občinski štab za teritorialno obrambo Litija je v prvih mesecih letošnjega, intenzivno izvajal priprave na usposabljanje po predvidenem programu ^ 1989. Ves trud in prizadevanja tako predstavnikov stalne sestave Občinskega za teritorialno obrambo Litija kakor tudi rezervne sestave in starešin enot teritoralne obrambe naše občine niso bili zaman. eje % petek. 21. aprila, kmalu popodan,L*f$ 4k ti (konec demokratizacije in prehodnih obdobij) Tako izgleda prva stran gradiva, ki ga je izdelala Republiška konferenca ZSMS, dala v obravnavo vodstvom OK ZSMS v Sloveniji in ga že sprejela na svoji seji kot osnovo za nadaljnja razmišljanja. Izhodišče takšnih razmišljanj je v odnosu med sedanjo politično organiziranostjo in organizacijami, ki se ustanavljajo v zadnjem času (Odbor za zaščito človekovih pravic, Slovenska kmečka zveza...) Prve imajo pravico sodelovanja na oblasti (v skupščinah), drugi pa ne, in to kljub temu, da je v Sloveniji v okviru Jugoslavije demokracija najbolj razvita. ZSMS se je že v začetku postavila na stran novih organizacij, saj se je vanje vključil dobršen del članstva ZSMS, predvsem pa zaradi vsebine dela teh organizacij. Logična posledica novega organiziranja je, da želijo člani teh organizacij vplivati na stanje v družbi preko legalnih institucij — biti vanje vključeni, in v tem je bistvo boja za oblast: sodelovanje na oblasti in v tem smislu zasedba oblasti. Pri uresničevanju tega cilja trčimo ob tiste, ki so sedaj na omenjenih položajih. Tu je trenutno tudi ZSMS. Kot frontna organizacija, ki združuje razne organizacije in društva, je ZSMS prevzela nalogo, da te organizacije predstavlja v političnem sistemu. Po novem konceptu naj bi te organizacije nastopale samostojno, ZSMS se bo za to odpovedala svojim pozicijam, še vedno pa je pripravljena nuditi pomoč vsem, ki si to želijo. V tem smislu je potrebno določiti nova pravila igre, ki morajo veljati za vse enako in korenito spremeniti tudi ZSMS. Kakšna naj bo »nova demokracija«? Možnih je več izpeljav organiziranosti. V gradivu je predlagan le en model. Temelji na pravici vseh do političnega organiziranja in delovanja. Organizacije se vpisujejo v poseben register in s tem dobijo pravico sodelovanja na volitvah. Zavod za izobraževanje in kulturo Litija Delavska univerza objavlja za šol. 1. 1989/90 RAZPIS za vpis I. v programe srednjega usmerjenega izobraževanja 1. kovinsko-obdelovalna usmeritev — program obdelava kovin in upravljalec strojev (2. in 3. letnik) SR, IV. stopnja — program obratni strojni tehnik—tehnolog, NAD, V. stopnja 1. promet in zveze — program vožnja motornega vozila — smer voznik—mehanik, SR, IV. stopnja 3. poslovno-finančna in trgovinska dejavnost — prodajalec (prekvalifikacija iz drugih poklicnih strok), SR, IV. stopnja — komercialni tehnik, NAD, V. stopnja II. v osnovno šolo za odrasle (od 6. do 8. razreda) III. v programe strokovnofunkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje): — tečaj lahke in težke gradbene mehanizacije — tečaj tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski) — tečaj za skladiščnike — začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja — tečaj za gostinske delavce — tečaj iz varstva pri delu — higienski minimum Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na delavski univerzi, Parmova 4, tel. 881 -182, vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 10. ure. Drugi temelj so splošne, neposredne, tajne in občasne volitve za vse funkcije. Pri izvedbi volitev bo nujna volilna kampanja. Rezultati volitev prinašajo določeno število delegatskih mest v skupščinah in višino sredstev posameznim organizacijam. S tem bi se položaj vseh organizacij izenačil. Odprta je tudi možnost organiziranja novih skupin, katerih ime ni pomembno: zveza, gibanje, stranka... Skupščine so temeljna mesta oblasti in se z novo organiziranostjo le delno spremenijo. Izvršne svete bi sestavile večinske skupine v skupščinah. Te bi imenovale tudi predsednika predsedstva skupšči- ne, podpredsednik bi bil iz vrst je. Mandati bi trajali 4 leta z v ponovitvijo povsod razen na zv nivoju. Poleg nove organiziranosti dr je verjetno najpomembnejša te v konkurence v najvišjih o * bi predvsem poživila delo in__ cija večje odgovornosti članov' nov skupščin. V nadaljevanju teksta so op ' konkretne naloge za izvedbo" na republiški in zvezni ravni, je treba spremeniti Zakon o ju, uvesti Register političnih orL_ in združenj ter delno spremeniti fjf Republiška konferenca ZSMS sć vezala, da bo sama skupščini Slo predložila nekatere zakonske ostf Ze v uvodu pa je povedano, da drugim republikam ne bi vsiljev Povzetek gradiva Alenka.U pnpra L »Mladinska pomlad« Lahko rečem, da že skoraj dve desetletji spremljam delovanje mladih"v* naši občini. Bolj intenzivno vsekakor zadnjih deset let, od kar sem r zaposlena na Občinski konferenci ZSMS Litija. 'l^^i^S Če ocenim položaj mladinske organizacije v naši družbi, lahko rečem,'da ostale družbenopolitične organizacije mlade ves čas bolj ali manj odkrivajo . na rob političnega in družbenega dogajanja, izkoristijo jih samo takrat, ko se jim zdi, da jim prinašajo pozitivne točke. Današnja kriza je večino mlade generacije potisnila med najbolj ogrožen del prebivalstva, kar krepko ol tijo, saj primanjkuje delovnih mest, možnosti za pridobitev stanovanja ostajajo utopija, mladi imajo težave pri osamosvajanju in ustvarjanju družine,? najbolj tragično pri vsem pa je, da imajo najmanj vpliva na družbene odločitve — »škarje in platno« sta žal v rokah drugih. Vendar pa se mladinska organizacija tudi v naši občini postopoma uveljavlja z vse bolj jasnimi zahtevami in poskusi, da bi v družbi odločala vsaj i toliko, kolikor ji daje. Pri tem se mladi vse bolj zavedajo, da svojih potreb in zahtev ne morejo izražati le s parolami. Zato danes postaja mladinska orga: nizacija organizacija najrazličnejših dejavnosti. Ravno ta odprtost, pripravljenost prisluhniti sleherni pobudi in ustvarjalni misli, omogoča, da v njenih okvirih izraža svoje interese najširši krog mladih. Iz vseh različnih, dejavnosti se da sklepati, da mladinska organizacija ni nikdar vnaprej pred- . pisovala nekih ozkih oblik in metod delovanja, temveč seje znala prilagajati | potrebam in razmeram v okolju in širši družbi. . , Kljub temu da so mladi pri svojem delu večkrat vihravi, jim tega ne tn smeli šteti v zlo, še zlasti zato ne, ker se zavzemajo za ustvarjalnost, 2*J£oC' argumentov, za svoboščine in demokracijo. Zdi se mi, da se vse prevečkrat dogaja, da mišljenjske razlike pri mladih takoj povzročijo konflikte v družbi. Če se že moram opredeliti, kateri organizaciji v sedanjem politična nutku najbolj zaupam, vsekakor postavljam na prvo mesto mladinsko o ganizacijo, zlasti zato, ker vem, da se bodo mladi kot najbolj produkuvni r družbe še naprej odločno borili za reševanje zaostreznih družbenoekor^ skih in političnih razmer, za odpravo konfliktov v družbi. Prepričana ^ da se bodo še naprej zavzemali za reševanje teh konfliktov po legitimni tudi s pomočjo alternativnih oblik delovanja, ki zavračajo preživele kal rije, da bo v ZSMS še naprej prevladovala demokratičnost in argurneni nost, da bodo mladi še naprej razvijali odločnost in neavtoritativnost. Da postavljam mladinsko organizacijo na prvo mesto, so P"sj^v ^ nedavni dogodki na Kosovu in sojenje četverici. Dobila sem odcu »* ostale politične organizacije niso storile vsega, kar bi morale in \& storile v imenu širše slovenske javnosti; da so bile premalo odlocn ~ omahljive. . ^' • V svojem boju za jutrišnji dan je mladinska organizacija dokar^viD znotraj velikih političnih problemov ne pozablja posameznika in njeg konkretnih problemov. Mladi so ponovno dokazali, da se zavzem javno delo na vseh nivojih, da vztrajajo pri zahtevah javnih °~goV°|k- # javna vprašanja, da se bodo borili za zaščito žrtev birokratske logi ^ ^ neodvisnost pravosodnih organov. Dokazali so, da se ne bojijo ugnzn tako »kislo jabolko«. Zdenka Konj) 1 4 Anketa med mladinskimi aktivisti Obremenjujemo delovne organizacije in zasebnike Mladinska organizacija išče vedno nove in nove oblike delovanja, obe-' na si prizadeva, da bi pridobila čimvečjo družbeno in politično moč. za oblast se bodo borili, pravijo mladi, saj to ni nikogaršnji privilegij. t smo ob tej priložnosti povprašali nekaj mladinskih aktivistov o njiho-delu, načrtih, problemih in težavah, tichnona Povšeje s 15 leti med najmla- Marko Vovk je namestnik vodje j^zfaani vodstva CIDM Litija, pomaga «£v5eh mladinskih akcijah in pravi, da v [SJSjjru dela zaradi lastnega zadovoljstva. Sivi tudi, da so nekateri včasih premalo L fcvni ne samo mladi: •te v osnovnih šolah bi se morali učen-Ikliučevati v mladinsko delo, vendar Skdji nimajo pravega zanimanja in ne ESbujajo učencev, da bi se vključevali IDM. Tako nam, na primer, ni uspelo j^so' prodaje Levstikovih priponk na li-Afc osnovni šoli.« ^Vojko Majcen je v vodstvu CIDM šele Jktos, čeprav je aktiven že dalj časa. De-fevojega društva s ponosom pohvali, »siv meni, da marsikdo v občini sploh ¥ J^ve, kaj je CIDM, niti tega, kdo sploh &ja v njem: ':. »Za delo bi bilo treba zainteresirati več > mladih v občini. Zakaj se mladi ne ttfucujejo v CIDM ali katero drugo fmtvo,dajim ne bi bilo treba posedati po ^jUflnah. To pa bo treba doseči že v os-Evafšoli in učitelji bi morali posvečati yc£ časa delu z mladimi.« mmmfrl CIDM Litija, moti pa ga, da ogromno mladih brez cilja pohajkuje po Litiji, namesto da bi se vključevali v mladinsko delo: »Naše delo je pestro in zanimivo. Nas mlade zmeraj kritizirajo, da nič ne znamo, da smo preveč zeleni, da samo pohajkujemo. Ni res! Samo poglejte naše akcije od 11. šole do plesnih tečajev in Levstikove poti. In naj si nekateri naših akcij ne prisvajajo, kot se je to zgodilo letos v ZTKO Litija ob načrtovanem jesenskem pohodu po Levstikovi poti. Posebej moram pohvaliti ZKO Litija ter mnoge delovne organizacije in zasebnike, še posebej Kovino, ki je res pravi pokrovitelj Levstikove poti.« CIDM v marsičem daje občanom dober zgled, da vsa mladina le ni tako slaba. Peter Jugovic od marca naprej vodi CIDM in že v samem društvu z aktivnostjo ni posebej zadovoljen, čeprav je od 23 članov aktivnih 10 do 15.0 uspehih pa ne želi govoriti, da ne bi to kdo to razumel kot pretirano hvalo. Anketa na litijskih ulicah »Vendar vse le ni tako bleščeče. Srečujemo se z mnogimi problemi in nerazumevanjem na občinskem nivoju, z nekaterimi izjemami, jasno. Lep primer je ZTKO Litija, ki po naših ocenah sploh ni zainteresirana za naše delovanje, saj po izvedenem programu prekašamo mnoga društva. Je pač tako, da več dobi tisti, kije pri koritu. Imamo srečo, da nas podpirajo zaposleni v delovnih organizacijah in zasebniki. Vsem skupaj bi se tudi ob tej priliki lepo zahvalil.« Po njegovem mnenju bi morali več mladih pritegniti v delo CIDM, ZSMS in drugih društev že v osnovni šoli in jim posvečati večjo pozornost pri vključevanju. Nekaj krivde pripisuje tudi »starejšim mladincem« in zagotavlja, da se bodo »poboljšali«. MARJETA PLAZNIK Foto: RUDI BREGAR Vojko Majcen Simona Povše zaupanje v mladino Marko Vovk BttKflj drugi mislijo o delu mladih? Kateri dru? nizaciji najbolj zaupajo... Na litijske ulice sva s paratom in beležnico in nastala je tale anketa. Krnc, 27 let, etnolog: »Delo Ladih v občini poznam delno, vem pa, da mladi razvijajo pravilna alternativna stališča in mnenja do demokracije pri Vendar bi morala v ZSMS delati dadina in ne le vodilni in nekatere r sme. Mladi bi se morali bolj zavze-liti afboljše okolje, sicer pa med vse-najbolj zaupam prav mladin- • • • • ic1j1.« Krivograd, 26 let, učitelji-;la mladih v občini ne poznam, ;icm v Litiji le zaposlena. Nasploh pa luni, da za naš razvoj nekaj naredi W0le mladina. ZSMS naredi dovolj, JjTUdi drugi bi morali narediti več, da gft "mladina lahko razvijala in ures-PjVtUiSvoje cilje. Zato najbolj zau-■»Dfav organizaciji mladih.« Bilbija, 23 let, prodajalec: fladih v občini ne vem veliko, le nekaj prireditev, ki jih je organizirala mladina. Sicer pa smo današnja mladina v redu in veseli me, da se prav ZSMS najbolj zavzema za širši razvoj brez zapiranja v lastne okvire. Med DPO najbolj zaupam sindikalni in mladinski organizaciji.« Matija Lupše, 61 let, upokojenec: »Zanima me delo mladih v občini. Vem, da urejajo Levstikovo pot, pripravljajo izdajo Levstikovega Popotovanja in si urejajo prostore v Domu borcev in mladine za boljše delovne pogoje. Sedanje delo mladih podpiram, lc pazijo naj, da na raznih zborovanjih ne bodo skrenili s svojih poti. Precej mladih je aktivnih, preveč jih ne deluje. Mladina naj se odpre v narod. Zaupam vsem DPO, ki delajo pravilno, delajo in se borijo za narod, mir in razvoj.« LUKA PAJNTAR Foto: BOŠTJAN LABA Mladen Bilbija Peter Jugovic W~ Tesi Krnc Vsem iskrena hvala! Vse teče — panta rhei — je nekdo izmed nas začel govor na zaključnem plesu. Res, vse teče in čez dober mesec bo poteklo naše šolanje na ekonomski šoli. Kot že mnoge generacije pred nami, smo tudi mi pripravili zaključni ples, ki se ga bomo še dolgo radi spominjali Bil je res nekaj posebnega in nepozabnega: prihod staršev, sveče, govori Gaudeamus.... Vse je dajalo vtis mogočnosti in slovesnosti Naš program so popestrile mazoretke s koračnico in kan-kanom. Seveda pa je veljala osrednja pozornost glasbeni skupini Veter, kije razveseljevala staro in mlado... Pri taki prireditvi je skoraj obvezen srečelov. Ker srednješolci nimamo denarja smo po delovnih organizacijah v Zasavju zbirali denarne prispevke, da smo ga sploh lahko izvedli Tudi v litijski občini, od koder nas je precej četrtošolcev se je marsikdo odzval naši prošnji Veseli smo bili darila Pekarne iz Šmartna, kije s precejšnjo količino drobnega peciva poskrbela, da naši povabljenci niso preživeli prijetnega večera pri praznih mizah. Veliko smeha in veselja je izzvalo tudi ugotavljanje teže dveh svinjskih glav, ki nam ju je podarila Mesarija iz Šmartna Hvaležni smo tudi šmarski Usnjarni litijskemu Mizarstvu, cvetličarni Vrtnica, butiku Chic, litijski knjigarni kozmetičnemu salonu Talija ter zasebnim gostiščem Maček. Krznar. Sedevčič in Brdajs. ki so nam z dobitki popestrili naš zaključni ples. Vsem še enkrat iskrena hvala. Četrtošolci Srednje ekonomske šole Trbovlje Karmen Krivograd Občinska MDA Litija '89 CIDM Litija za uspešno delo prejel Najvišje zvezno mladinsko priznanje Velika in dolgoročna akcija na urejanje Levstikove poti. Akcijo dijo s pomočjo mladine iz soser.. trebanjske občine, za svoje deloS? lani prejeli tudi priznanje lita občinske skupščine. Leta 1984 so novili obstoječo Levstikovo pot Pohoda se je udeležilo okrog 400 3> hodnikov. Lani so uredili identičS pot in jesenskega pohoda se je ud£* ležilo že preko 3000 pohodiiikov Oh tej priložnosti so izdali posebne du. blikacije o Levstiku in poti, priponki kape, dnevnike... v ?2r Predsedstvo RK ZSMS je na svoji 14. seji sklenilo, da Center interesnih dejavnosti mladih za razvoj interesnih dejavnosti v občini, za organizacijo akcij republiškega značaja, za povezovanje z mladimi tudi preko občinskih meja, za uspešno sodelovanje z združenim delom in zasebniki in za prizadevanja, da se izboljšajo pogoji za interesno združevanje vseh občanov, dobi najvišje jugoslovansko mladinsko priznanje, plaketo 25. maj. Priznanje so člani CIDM prevzeli 25. maja na prireditvi v Beogradu. Za Slovenijo bosta podeljeni dve tovrstni priznanji. Akcija je v polnem zamahu. V maju potekajo zaradi drugih aktivnosti vsa obnovitvena dela nekoliko počasneje, doslej pa je bilo v prostore že vloženega blizu sto ur prostovoljnega dela. Denarja jim je sicer zmanjkalo, vseeno pa upajo, da se bodo nekatere mladinske dejavnosti že letošnjo jesen preselile v obnovljene prostore v Domu borcev in mladine, ki jim jih je podarila Občinska organizacija ZZB NOV Litija. Tekst in foto: Rudi Bregar Interesne dejavnosti kot posebna oblika OK ZSMS se je pojavila leta 1982. Tedaj so se mladi združevali v okviru Odbora za klubsko dejavnost in komisije za sodelovanje z DO-D. Predvsem slednja oblika ni zaživela, zato je bil kasneje v okviru predsedstva OK ZSMS ustanovljen CIDM, ki je poleg klubske dejavnosti združeval še komisije za šport, kulturo ter informativno, založniško in raziskovalno dejavnost. Izkazalo seje, daje treba interesno delo ločiti od političnega, zato so leta 1987 CIDM registrirali kot društvo pri OK ZSMS Litija. CIDM je doslej izpeljal vrsto uspešnih in odmevnih akcij. Na področju kulture in zabave je organiziral vrsto koncertov, vsako leto organizira veliko kulturno, poučno in vzgojno prireditev Enajsta šola, plesne tečaje, javne tribune... Na področju telesne kulture cidmovci niso zadovoljili svojih interesov v okviru obstoječih organizacij, zato so si šport organizirali po svoje. Doslej za šport niso dobivali sistemskih sredstev, letos, ko so imeli možnost, pa so zagrozili s protestnim iztopom iz ZTKO Litija, če ne bo večje strokovnosti v delu zveze in pravičnejšega financiranja programov v občini glede na programe in rezultate. Poleg obstoječih, seveda dobro financiranih organizacij, so morali sami organizirati mnoge športne prireditve. Na področju gibanj so v mestu Litija organizirali več stojnic z zbiranjem podpisov, ki so jih občani kot novost lepo sprejeli. Žal pa večino zahtev v občini ni bilo sprejetih ali pa se rešujejo prepočasi. Denar za realizacijo Projekta, kot tudi za vse ostale akcije, zbirajo predvsem med zasebniki in delovni* mi organizacijami (Elma, Kovina," Dolka, Petrova klet, Tončkov hram-Gostinsko rxxijetje Litija...). Letospt bodo Levstikovi poti dodali ttt" vsebino. Sredi aprila so začeli tudi z obj Pododbor za človekove pravice v Litiji Inspirirani z ogromnim obiskom javne tribune Proces proti četverici in angažiranostjo prisotnih smo na OK ZSMS Litija sklenili, da je tudi v Litiji potrebno ustanoviti pododbor za človekove pravice. Morda malo pozno, a vendar simbolično ravno v tem času, ko se marsikaj dogaja. Tudi Igor Bavčarje nedavno rekel,'da delo odbora ni končano, ampak se šele začenja. Začnimo tudi v Litiji! Delo pododbora si predstavljamo povsem samostojno, neodvisno — kadrovsko, akcijsko, programsko. Pobuda OK ZSMS Litija pomeni le to, daje v okviru te organizacije prišlo do ideje o delovanju. Vse ostalo je odvisno od interesa in volje prijavljenih. Izpolnite spodnjo prijavnico in jo pošljite na OK ZSMS Litija, Ponoviška 6, ali se prijavite po telefonu 881-269 v dopoldanskih urah, v sredo do 17. ure. V sredini junija bo sklican prvi sestanek zainteresiranih. sko MDA Litija 89, ki bo obsegali gradnjo trim steze, urejanje prostorov v Domu borcev in mladine za mladinske dejavnosti v Litiji ter seveda urejanje Levstikove poti. Vredn akcije bo znašala po grobih oce blizu 100 milijonov novih dinarjev. Sistemska sredstva so skoraj zanemarljiva, še največ denarja pa dobijo iz ZKO Litija. S to zvezo pa tudi najbolje sodelujejo. S tem akcij še ni konec, saj pravijo, da jim bo najvišje mladinsko priznanje nasulo kupinovih idej in načrtov za naprej, >A-i RUDI BREGAR - ~0 Osrednja priredit ob dnevu mladosti '-•'*>]B i,:', Za kulturno samoohranitev in suverenost* Spodaj podpisani izjavljam, da se priključujem delovanju pododbora za človekove pravice v Litiji Poleg drugih prireditev, o katerih bomo poročali v prihodnji števula,» občinska konferenca ZSMS Litga, CIDM Litija in Projekt l^vsu\oyapoj pripravili osrednjo prireditev obdflOT mladosti, ki je bila v petek, 1989 ob 18. uri v veliki sejni soW ske občinske skupščine na ^ 14 v Litiji. Na prireditvi so predsU dobršen del mladinskega ustva£jg»( kulturnem in umetniškem po£°9u podelili tudi srebrne znake ZSM^ Kulturni del prireditve s pogovori je obsegal: — predstavitev ponatisa I" Franca Levstika Popotovanje oo do Čateža, — otvoritev likovnih del . kolonije Arhitekturna dediščina v* Pn*til tikove poti od Litije do Čateža s rosla1 tavitvijo avtorjev in pokroviteljev, Ime in priimek Točen naslov Podpis — predstavitev druge števuke rame revije, ki jo izdaja »ter*™ na srednješolcev v okviru httjsKc ne knjižnice. Na prireditvi so sodelovali tudi iz Kresnic. Rudi Breg* V skladu s 34. členom Samoupravnega sporazuma o štipendiranju občine Litija, sprejetem na seji skupščine SSZ Litija dne 8. 4. 1986, Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Litija razpisuje A) KADROVSKE ŠTIPENDIJE za učence in študente za š. 1.1989/1990, ki se izobražujejo za naslednje poklice oz. smeri: poklic oz. smer OBDEL. lesa mesar-sekač lesar-šir. prof. ključavničar preobl. in spaj. kovin ^strugar f klepar tvtomehanik j* dektromonter ! konf. tekstilij konf. usn. oblačil tesar gradbinec II. kuhar natakar strojni tehnik elektrotehnik eL tehn. ind. elk. ^računalniški tehn. kemijski tehnik teh. meh. tehn. predil. tehn. konf. modelar usnj. krzn. tehn. tehn. strežbe ekonomski tehnik ekonomski tehnik i strojništva i strojništva L strojništva % L računalništva I i. kem. tehnolog, ekonom, za anal. plan dipl. in. gozdarstva *' s dipl. in. lesarstva dipl. i. strojništva dipl. i. stroj, energ. v f dipl. i. računalništva ■dipl. i. kem. tehnolog. ■dipl. i. tek. tehnolog, učitelj glasbene vzgoje ;V učitelj ma-fi ali ma-teh.v. ■dipl. eco za anal. pl. ' dipl. eco. spe. dipl. pravnik stop. zaht. V. IV. IV. IV. IV. IV. IV. IV. IV. IV. IV. IV. IV. IV. IV. V. V. V. V. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. štev. štip. 7 1 7 2 3 1 2 1 2 3 3 3 2 2 3 2 1 1 1 1 1 2 2 l 5 2 1 4 1 1 1 l 1 l 1 I I l l I 1 I I I l I 1 I OZD, TOZD, DS SIS Lesna industrija Litija Mesarija in prekajevalnica Šmartno Lesna industrija Litija Industrija usnja TOZD Usnjarna Šmartno SGD Beton TOZD Gradmeltal Litija SGD Beton TOZD Gradmetal Litija SGD Beton TOZD Gradmetal Liuja Industrija usnja TOZD Usnjarna Šmartno Industrija usnja TOZD Usnjarna Šmartno Industrija usnja TOZD Usnjarna Šmartno Industrija usnja TOZD Usnjarna Šmartno SGD Beton TOZD Gradmetal Litija SGD Beton TOZD Gradmetal Litija Gostinsko podjetje Litija Gostinsko podjetje Litija Industrija usnja TOZD Usnjarna Šmartno Kovina, Šmartno pri Litiji Industrija usnja TOZD Usnjarna Šmartno Kovina, Šmartno pri Litiji Tovarna transportnih naprav Dole pri Lit. Lesna industrija Litija Industrija usnja TOZD Usnjarna Šmartno Predilnica Liuja Industrija usnja TOZD Usnjarna Šmartno Industrija usnja TOZD Usnjarna Šmartno Gostinsko podjetje Litija Gostinsko podjetje Litija Industrija usnja TOZD Usnjarna Šmartno Kovina, Šmartno pri Litiji Kovina, Šmartno pri Litiji SGD Beton TOZD Gradmetal Litija Tovarna transportnih naprav Dole pri Lit. SGD Beton TOZD Gradmetal Litija Lesna industrija Litija Kovina, Šmartno pri Litiji Industrija usnja TOZD Usnjarna Šmartno Lesna industrija Litija Lesna industrija Litija Lesna industrija Liuja Industrija usnja TOZD Usnjarna Šmartno Lesna industrija Litija Kovina, Šmartno pri Litiji Industrija usnja TOZD Usnjarna Šmartno Predilnica Litija Občinska izobraževalna skupnost Litija Občinska izobraževalna skupnost Litija Predilnica Litija Industrija usnja TOZD Usnjarna Šmartno Kovina, Šmartno pri Litiji Lesna industrija Litija Kovina, Šmartno pri Litiji fff Opomba: naslovi OZD so skrajšani, natančnejše naslove lahko dobite v . Razpisu štipendij, objavljenem v Delu dne 14. 3. oz. 15. 3. 1989. 3 Organizacije združenega dela in drugi štipenditorji bodo vloge za štipendiranje (na obrazcu SPN-1: Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) sprejemale do vključno 15. julija 1989, lahko pa bodo same podaljšale rokvprime-ni, Če ne bo prijav na razpisane štipendije. ■** Organizacije združenega dela lahko podelijo dodatek za deficitarnost v višini £-200 točk KŠ za naslednje poklice v občini Litija: poljedelec, živinorejec, meha-|Jo>k kmetijskih strojev, lesar, lesar-širok profil, tekstilni mehanik, izdelovalec usnja, usnjar, krznar, tekstilno-mehanski tehnik, usnjarsko-krznarskih tehnik, ^ lesarski tehnik in zr vse razpisane kadrovske štipendije za poklice na VI. in VII. «opnji zahtevnosti. Razpisni pogoji so bili objavljeni v posebni prilogi časopisa DELO dne 14. in 15. marca 1989. x Informacije o razpisanih kadrovskih štipendijah dobite v kadrovskih službah l&pfrpenditorjev in strokovni službi SIS za zaposlovanje Litija. Kadrovske štipendije razpisujejo tudi PIS za pedagoško dejavnost Ljubljana, *. Komisija izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za kadrovske in administra-h C» Za.^eve' Republiški sekretariat za ljudsko obrambo in Zveza obrtnih - združenj Slovenije. Podatke o teh kadrovskih štipendijah lahko dobite v skup-^ nem razpisu v prilogi Dela. B) ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV IN RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM za učence in študente v šolskem letu 1989/1990 Za štipendije in razlike iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1988 ni presegel 431.726 din. Sveti šol lahko predlagajo za štipendijo iz združenih sredstev učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpovprečnimi učnimi rezultati in in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo izjemne intelektualne in delovne rezultate. Ti kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani niso plačali za leto 1988 davka od skupnega dohodka. Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo tudi dohodek iz kmetijske dejavnosti in so dolžni plačevati davke in prispevke od katastrskega dohodka, se ta upošteva enako kot za druge oblike socialnovarnostnih pomoči. V okviru dohodkovnih meril bodo imeli prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev kandidati: — ki so vključeni v izobraževanje v naravoslovno-tehničnih usmeritvah in drugih razvojno prioritetnih usmeritvah, in sicer: za poklice do IV. stopnje zahtevnosti, ki so v ljubljanski regiji deficitarni: kmetovalec, živilec, gozdar, obdelovalec lesa, lesar, kovinar strojnik, poštni manipulant, tekstilni mehanik, pleskar, gradbinec, prometno-transportni odpravnik, kuhar, natakar, rudar, metalurg, monter in upravljalec energetskih naprav, kemijski procesničar, tekstilec, dimnikar, strojnik gradbene mehanizacije: tehniki: rudarski, metalurški, strojni, energetik, elektronik, kemijski, obutveni, tekstilni, ekonomski; inženirji: strojništva, elektrotehnike, računalništva, ekonomisti: dipl. inž.: gozdarstva, lesarstva, rudarstva, kmetijstva, strojništva, elektrotehnike, računalništva, kemijske tehnologije, gradbeništva, matematike, fizike, organizacije dela in dipl. ekonom., — ki dosegajo boljši učni uspeh, — katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi (mnenje izda služba PU). Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oz. migracijskega območja (Ljubljana—Zasavje). Izpolnjeni vlogi za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic (Obr DZS SPN-1) je za štipendijo ali razliko iz združenih sredstev treba priložiti še: — potrdilo o vpisu, — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih, — izjavo OZD ali drugega kadrovskega štipenditorja, daje kandidat zaprosil za kadrovsko štipendijo oz. da ne prejema kadrovske štipendije. Izpolnjene vloge naj kandidati predložijo vključno do 5. septembra 1989 OSEBNO strokovnim delavkam na Samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje Litija v Litiji, Jerebova ul. 14. C) ŠTIPENDIJE IZ TITOVEGA SKLADA ZA ŠTIPENDIRANJE MLADIH DELAVCEV IN OTROK DELAVCEV SR SLOVENIJE za mlade delavce in otroke delavcev, ki so si s svojim delom, odnosom do dela in učenja, z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo, s poštenjem in tovarištvom ter družbenopolitičnim in društvenim delom pridobili ugled v svojem delovnem in življenjskem okolju. V š. 1. 1989/90 razpisujemo v občini Litija: a) 1 (eno) štipendijo za mladega delavca za šolanje iz dela ali ob delu b) 1 (eno) štipendijo za otroka delavca-učenca ali študenta za redno šolanje. Za štipendije iz Titovega sklada praviloma evidentirajo kandidate: — mlade delavce do 31.8.1989 samoupravni organi OZD, DS, pristojni na kadrovskem področju s soglasjem in s poprejšnjo obravnavo v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v ZSMS; — otroke delavcev — učence in študente do 30.6.1989 sveti šol po prejšnji obravnavi in presoji predlogov v družbenopolitičnih organizacijah šole in OK ZSMS v občini stalnega bivališča. Kandidate za štipendije lahko predlagajo tudi družbenopolitične organizacije v občini, krajevnih skupnostih, drugih organizacijah in društvih. Predlog mora vsebovati: — utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata, — zagotovilo predlagatelja o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem šolanju, — za mlade delavce potrdilo o delih in nalogah, ki jih opravlja kandidat, — izjavo kandidata, da kandidira za štipendijo iz Titovega sklada. Prednostni kriteriji za izbiro kandidatov za štipendiranje iz Titovega sklada ter ostala določila, pomembna za odločitev o podelitvi štipendije, so bila objavljena v Razpisu štipendij Titovega sklada v Delu dne 25. 4. 1989. Informacije in predloge lahko posredujete OK ZSMS Litija in Strokovni službi SIS za zaposlovanje Litija. PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Vera Bric I III! \ ; i * » *4i IZ KRAJEVNIH KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE Tudi slabo vreme ni skazilo razpoloženja V, Tradicionalnega, že šestega prvomajskega srečanja krajanov krajevnih skupnosti Jevnica in Kresnice seje letos udeležilo nad 500 udeležencev. Zanimivo in spodbudno je, da se shoda vsako leto udeleži več krajanov ne glede na vremenske razmere, ki so bile letos res neugodne. Odločitev letošnjega organizatorja, KO SZDL Kresnice, da bo srečanje v Kresniškem Vrhu pri Krmel zaradi razpoložljivih pokritih prostorov, se je izkazala za umestno, saj bi bila v nasprotnem primeru izvedba srečanja povsem nemogoča. Zbranim (so)krajanom je uvodoma spregovoril predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Litija tov. Bojan Mi-helič, ki je v kratkem, vendar vsebinskem govoru opisal začetke boja delavskega razreda in sedanje aktualne gospodarske in politične razmere. Poudarek na slednjih je usmeril v delo in razvojne uspehe obeh krajevnih skupnosti. Ob tej priliki je prisotne seznanil, da letošnji shod in 1. maj praznujemo z novim delovnim uspehom, saj je prav 1. maj 1989 datum ustanovitve novega podjetja Modne konfekcije Jevnica, ki je bila ustanovljena pod okriljem krajevne skupnosti Jevnica z odkupom osnovnih sredstev od Pletenine Ljubljana. Novemu podjetju je zaželel veliko delovnih zmag. Navzoči so se s spontanim aplavzom priključili željam in čestitki govornika. Proslava je bila sklenjena s kratkim kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci osnovne šole in združena pevska zbora — Mešani pevski zbor KUD Jevnica in Ženski pevski zbor KUD Kresnice. Prizadevne organizatorje, med katerimi velja zlasti pohvaliti utečeno ekipo kuharjev in aktiviste iz Kresniškega Vrha, ki pripravljajo prireditveni prostor, vsako leto preseneti število udeležencev. Tudi letos je bilo tako, vendar naj to ne zveni kot kritika organizatorjem, ampak pohvala krajanom. Miro Vidic ■■■■ ■ ■ * - Po proslavi je do večernih ur za ples in razvedrilo skrbel ansambel Union team Instruiram računalništvo in matematiko ter uvajam v delo z osebnim računalnikom (DOS, Louts, dBASE in drugo). Telefon: 881-606 5 • • - » « ■ M Kuhinja je delovala profesionalno Rally starih (muzejskih) avtomobilov v Litij Litijski občini se je po treh letih spet ponudila priložnost za organizacijo nadvse zanimive prireditve, ki je leta 1986 v podobni obliki zelo lepo uspela. Turistično društvo Litija, ki je ponovno oživelo, je skupaj s Tehniškim muzejem Slovenije in Skupščino občine Litija glavni organizator letošnje turistične prireditve 6. rally Ve- teran 89, ki bo 3. junija zanesljivo privabila množico gledalcev od blizu in daleč. Gre za rally starih muzejskih avtomobilov, kijih bo za to priložnost v glavnem namenil prometni oddelek Tehniškega muzeja Slovenije, ki vsebuje tudi nekatera vozila, ki jih je uporabljal predsednik Tito. Seveda gre na splošno za vozila, ki jih na naših cestah že dolgo ne videvamo več, najbrž bo za opazovalce zelo za- nimiv tudi piccolo iz leta 1906 s 600 ccm in 7 KM!, pa nekaj bleščečih mercedesov in drugih limuzin iz predvojnih časov. Organizacijski odbor, vodi ga Viktor Muzga, ki je obenem tudi predsednik Turističnega društva Litija, je uspel k sodelovanju pridobiti v glavnem vse tiste organizacije in posameznike, ki so pri podobni prireditvi sodelovali že pred tremi leti, tako da •I gre za prekaljene organizatorje. Obli^ kovana je bila tudi posebna skupina za marketing, ki bo delala pri zagotavljanju finančnih sredstev, vsakpo- -sameznik v organizacijskem odbor' pa bo izvajal posamezne naloge. Prireditev spada tudi v sklop pra* novanja 300-letnice Slave vojvodr Kranjske, ki jo je Valvasor pisal svojem gradu Bogenšperku. r Najmanj 40 vozil Na rallvju bo sodelovalo najmanj 40 starih muzejskih vozil, v glavnem iz prometnega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije, in nekaj vozil, ki so v lasti zasebnikov. V Litijo bodo prva vozila pripeljala okrog 10.30 (start bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču ob 9.30 do 10.10) in se bodo zbirala na parkirišču pred skladiščem Železniške postaje Litija. Še pred tem pa jih bodo ob vstopu v našo občino v Senožetih sprejeli krajani KS Jevnica z dobrodošlico. Od tu bodo ob 11. uri v razmaku 2 minut vozila preko mostu na Valvasorjev trg, kjer bo osrednja predstavitev vozil, nato pa bodo sopihala na Bo-genšperk, kjer se bodo do 13. ure vsa zbrala na parkirnih prostorih pred gradom in v drevoredu, kjer bodo obiskovalcem še naprej na ogled. Zapore cest in parkirišč 1 V ne, da bodo :• vi Organizacijski odbor 6. rallvja Veteran 89 obvešča o na dan prireditve naslednje zapore cest in parkirišč: 1. Valvasorjev trg, Trg svobode in Levstikova ulica bodo zaprti za ves promet dne 2. 6.1989 od 22. ure do 3. 6.1989 do 14. ure. 2. Parkirišče pred skladiščem Železniške postaje Litija bo zaprto 3. o. 1989 od 6. do 11. ure. - 3. Parkirišče pred gradom Bogenšperk bo zaprto 3.6.1989 od o. 17. ure. rpdna- Organizacijski odbor prosi voznike motornih vozil, da tudi preo vedenimi zaporami ne parkirajo vozil na teh mestih in da upoštev j« zapore! S tem se bodo izognili eventuelnim nevšečnostim, organi** r skemu odboru pa pomagali pri izvedbi prireditve. Hvala! OBČINE LITIJA i M II \ 4 12 ml Seznam cenilcev škode po divjadi - na področju lovske družine Kresnice Cenilci škode po divjadi so razporejeni po revirjih, ki so v krajevnih skupnostih: Kresnice, Jevnica, Ribče, Senožeti, Velika vas in Velika Stanga a L KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE — REVIR KRESNICE 1. VEHOVEC Leon, Kresnice 10/a, tel. 877-180 — vodja 2. VEHOVEC Jaka, Kresnice 84, tel. 877-277 — pomočnik 3. MALI Franc, Litija, C. zasavskega bat. 6, tel. 881-342 — pomočnik fl KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA — REVIR KRESNIŠKE i POLJANE i>. 1. ZUPANČIČ Branko, Kresniške poljane 37, tel. 877-224 — vodja 2. TREBEČ Viktor, Jevnica n. h., tel. 877-260 — pomočnik 3. GRIČ AR Jože, Senožeti 102, tel. 877-449 — pomočnik mM "ž. * ID. KRAJEVNA SKUPNOST RIBČE — REVIR SENOŽETI 1. KOVIC Boris, Ribče 58, tel. 877-057 — vodja m 2. UCAKAR Peter, Velika vas 8, tel. 877-452 4*u 3. SEDEJ Vinko, Senožeti 55, telefona nima pomočnik REVIR * IV. KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA ŠTANGA — ' ŠTANGA 1. SMRKOLJ Zdravko, Ribče 29, tel. 877-133 — vodja v- 2. KOKALJ Janez, Jevnica 55, tel. 877-063 — pomočnik 3. GROZNIK Brane, Račica 9/a, telefona nima — pomočnik 4. MARŠIČ Marjan, Senožeti 30, tel. 877-473 — pomočnik Lovska družina je dolžna škodo po divjadi oceniti v roku 7 dni. Škodo pa 1} mora poravnati v roku 15 dni, od dneva ocenitve. Občinska komisija škodo oceni samo v primeru, če se oškodovanec in lovska družina nikakor ne moreta sporazumeti o višini škode. Tako soglasje je bilo doseženo na posvetu pri podružnici Kmečke zveze v Litiji in z lovskimi družinami v mesecu marcu 1989. Mrcedes benz 540K, letnik 1939, simbol 6. rallvja Veteran 89 — sode »vo/ bo tudi na rallyju (iz Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri) Autocommerce generalni pokrovitelj ■f .Tako kot pred tremi leti bo tudi letos generalni pokrovitelj 6. rallvja Vete-p*n 89 Autocommerce, delovna organizacija za notranjo in zunanjo trgovi-1,0 **r servisno dejavnost, Ljubljana, Trdinova 4. Poleg generalnega pokro-'Wft?a sopokrovitelji sodelovale tudi druge organizacije. Ob tej JJ^Žnosti bo organizacijski odbor izdal poseben bilten, ki ga bo možno na- 1 na dan prireditve. V biltenu bodo vsi podatki o rallvju. J t na IL^0 poklivanie stroškov prireditve bo organizacijski odbor v Litiji •Pom* v en5perku organiziral vstopnino. Vstopnica bo izdelana v obliki Hlter^ ifga traku z z,atim robom ter odtisom glavnih podatkov o priredit-r!simbolom rallvja, mercedesom benzom 540 K, letnik 1939, tako da bo ^^nur tudi lep spomin na ta dogodek. Spominski trak bo veljal tudi kot P™** za veselico na gradu Bogenšperku! Nove kazni Občinska skupščina Litija je sprejela spremembe in dopolnitve odloka o gospodarjenju z javnimi potmi, ki se nanašajo na višje kazni za kršenje odloka. Bistveni povzetek teh sprememb in dopolnitev je v naslednjem: »Z denarno kaznijo od 1.250 do 250.000 din se kaznuje za prekršek posameznik: — ki vozi zaradi izvajanja investicijskih del, proizvodnih ali storitvenih dejavnosti ter s tem trajno ali začasno čezmerno uporablja javno pot in ne plača povračila sorazmerno uporabi in poškodovanju javne poti, — ki prekopava, podkopava in opravlja druga dela na javnih poteh brez dovoljenja krajevne skupnosti ali v nasprotju s pogoji iz tega dovoljenja, — ki brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa v varovalnem pasu gradi stanovanjske in druge objekte ter naprave, ki se v tem pasu brez soglasja ne smejo graditi. — ki začasno ali trajno zasede javno pot, izvaja na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo javne poti, T! T t m ii M strehe na javno pot, — ki vlači hlode, veje, skale ali druge podobne predmete, kot tudi pluge, brane in druge kmetijske stroje, — ki ovira odtekanje vode z javne poti, — ki postavlja ob javni poti ograje, zasadi živo mejo, drevje, trto ali druge nasade, namešča les, opeko ter druge materiale ali predmete, če s tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti oz. drugače ovira ali ogroža promet in če s tem poškoduje javno pot, — ki brez ustreznega zavarovanja opravlja na zemljišču ali stavbi ob javni poti kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot oz. ovirati ali ogrožati promet, — ki poškoduje prometno signalizacijo. Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti po navedenih točkah tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 1.500.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 1.250 do 250.000 din.« T. B L V Litiji bo živo... V soboto, 3. junija, bo Valvasorjev trg v Litiji prizorišče osrednjega sprejema in predstavitve starih muzejskih avtomobilov, ki bodo sodelovali na 6. rallvju Veteran 89. Trg bo tega dne zaprt za ves promet, litijske trgovine, gostinci in druge skupine pa bodo postavili stojnice in ljudem ponudili razno blago, storitve, hrano in pijačo, tako kot včasih, koje bila Litija dvakrat na leto eno samo sejmišče. Poleg tega pa se bodo razne spremljajoče dejavnosti pričele že ob 8. uri in bodo trajale vse do 13. ure. Vesele viže bo igral litijski sindikalni pihalni orkester, »brhke« ljubljanske mažoretke pa bodo ustvarile še bolj veselo vzdušje. Tudi plesnih skupin ne bo manjkalo, zbrane bo pozdravil tudi Janez Va-jkard Valvasor, ki ga bodo spremljali njegovi jezdeci pa še kaj. ...na Bogenšperku pa še bolj! Po razdelitvi priznanj udeležencem rallvja se bo v grajskem drevoredu ob 14. uri pričela velika veselica. Nihče ne bo ne lačen ne žejen, še manj pa žalosten. Za veselo razpoloženje bo poskrbela sekcija gostin- cev pri Obrtnem združenju Litija, ki bo organizirala veselico, igral pa bo odlični ansambel Interval iz Trbovelj. T. B. Ples nas združuje Pod tem geslom je potekalo 6. občinsko srečanje plesnih skupin, kije bilo letos v Gabrovki. Domača organizatorja — Šolsko kulturno društvo OŠ Ga-brovka in KUD Franc Levstik — sta se potrudila in polna dvorana, kjer so prevladovali mladi obiskovalci, je navdušeno spremljanje dogajala na odru. Predstavilo se je 6 plesnih šolskih skupin z Dol, Vač, Litije, Šmartna in Ga-brovke ter plesna sekcija »Rondo«, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Jevnica inje nastopala kar s šti- rimi skupinami ter požela vihamo odobravanje poslušalcev. Prav Jevničani imajo največ zaslug, da se plesna dejavnost v osnovnih šolah naše občine uvršča po množičnosti na drugo mesto; pred njo so le Še pevski zbori. Komisija za plesno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Litija si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bi se vsi mentorji plesnih skupin strokovno izpopolnjevali na seminarjih, kijih vsako eto organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Razstava na sevniškem gradu Litijan Zlatko Rudolf, akademski kipar, se nam je doma že večkrat predstavil s svojimi deli, uspešno pa se uveljavlja tudi izven občinskih meja. Eno njegovih zadnjih razstav je pripravila Zveza kulturnih organizacij Sevnica, in sicer v galeriji na sevniškem gradu. V priložnostnem sporedu se nam je predstavil na harmonski harfi Marjan Rudel. Boris Žužek Konferenca ZKO v Litiji Dogodek, vreden posnemanja Zal je malo tako dobrih konferenc ZKO, kot je bila nedavno na Vačah, kjer so se zbrali predstavniki kulturnih društev iz litijske občine. Zato je litijska konferenca Zveze kulturnih organizacij v resnici lahko marsikomu za zgled. To pišem zato, ker so me na konferenci zadolžili, naj strnem svoje vtise, seveda pa bi to rade volje storil tudi brez zadolžitve. Predvsem mije bilo všeč, da so znova uvrstili na dnevni red tako imenovane problemske točke, tokrat pogovor o proslavljanju in ohranjanju kulturne dediščine, s poudarkom na domačih običajih. O obeh točkah je bila živahna in vsebinsko bogata ter zanimiva razprava, ki je segla v bistvo problemov. Morebiti je zato trajala nekoliko dalj časa kot bi bilo primemo, kar bi naj občinsko ZKO spodbudilo k razmišljanju, da bi v prihodnje, posebej še zato, ker je očitno, da konference ne bodo več vsako leto, nekatera aktualna kulturna vprašanja obravnavali na okroglih mizah, seveda z udeležbo predvsem tistih, ki najbolj poznajo področje, ki bo na dnevnem redu. Zame so bili zelo zanimivi tudi tisti govorniki,ki so govorili zlasti o novih dejavnostih, posebej še o izjemno dobro zastavljenih programskih usmeritvah in izpeljanih kulturnih akcijah Centra za interesne dejavnosti mladih. Tudi tokrat seje pokazalo, da pravzaprav ne gre za tako velik razkorak med mladinsko organizacijo in ZKO, kot se včasih govori, ampak da je predvsem od dobre volje ljudi, ki jim je na skrbi kultura, odvisno.kaj in kako bodo počeli s skupnimi močmi. Zato mi je seveda godila pohvala sekretarja OK ZSMS Litija na račun občinske ZKO. Seveda je treba posebej omeniti tudi projekt Vače, za katerega so dobili odličje Svoboda, priznanje ZKOS, ki kaže, da za dobro delo niso vedno potrebne klasične, društvene oblike organiziranja, ampak so potrebni predvsem ljudje, ki želijo delati in ki vedo.kaj je treba početi v kulturi. Žal vseh ne morem omeniti, čeprav je v litijski občini marsikaj vredno pohvale, zato naj zapišem besedo dve o folklorni skupini iz Šmartnega pri Litiji, kije svoje delo očitno izjemno dobro zastavila, saj s pomočjo strokovnjakov zgledno skrbi tudi za kulturno dediščino, posebej še za ohranjanje domačih običajev, pa ne samo v svojem kraju. Upam, da mi litijski kulturniki ne bodo zamerili, ker nisem omenil vseh, ki bi jih morebiti bilo treba omeniti. Omenil sem pač predvsem tisto, kar se mije glede na potrebe sedanjega in prihodnjega časa zdelo potrebno posebno poudariti, ne da bi zato kakorkoli podcenjeval vso drugo bogato kulturno dejavnost. Tone Štefanec Uspešni litijski lutkarji ■ Od 30. marca od 1. aprila je bilo v Slovenj Gradcu že 19. srečanje slovenskih lutkarjev; predstavilo se je 9 amaterskih in 5 poklicnih lutkovnih skupin ter gostje iz Zrenj an i na. Zasavje je zastopala lutkovna skupina Čvek Čvek OŠ Dušan K veder— Tomaž iz Litije pod vodstvom mentorice Berte J u van. Tridnevno bivanje na Koroškem je takole opisala lutkarica Melita Poznajelšek: »V četrtek zjutraj smo se s kombijem odpeljale proti Slovenj Gradcu. Ko nas je tovarišica ob prihodu v mesto prijavila, smo odšle v dvorano, kjer smo si ogledale prve tri lutkovne predstave. Nato smo bili na vrsti me. Imele smo še eno uro časa, tako da smo postavile oder in ponovile besedilo. Trenutek nastopa se je vse bolj bližal in postajale smo vedno bolj nestrpne. Grabila nas je trema. Ko se je zavesa odgrnila, smo držale pesti ena drugi. Sloje dobro. Po predstavi nas je tovarišica poh- valila. Šle smo na kosilo, nato pa smo se vrnile v Kulturni dom, kjer so nas čakalel domače sovrstnice ter nas odpeljale na domove. Popoldne smo si ogledale Se. preostale predstave in poslušale tudi oce-1 no nastopov, ki so jih povedali kritiki iz Ljubljane, Sarajeva in Beograda. Na! nastop so pohvalili. Omenim naj še, da mi ie bila zelo všeč predstava »Racman«, ki so ajčani iz Ljubljane, z cesto, ki je nastopila z dvema igricama. Čas je hitro mineval — tudi v petek in soboto — in treba se je bilo posloviti od , prijaznih gostiteljic in gostoljubnega Slovenj Gradca, kjer so se organizatorji lutkarskega srečanja še posebno potrudili Tridnevno bivanje na Koroškem ni bilo le prijetno, ampak tudi koristno. Ob gledanju posameznih uprizoritev smo se naučile veliko novega, spoznale pa smo tudi nove vrste lutk in tejtnik.« Lutkovna skupina Čvek-čvek, ki deluje na osnovni Soli Liaja Obisk v ljubljanskih kulturnih ustanovah V okviru kulturnih dni so si šmar-ski šolarji ogledali v maju več prireditev v Ljubljani. Tako so vsi učenci podružničnih šol ter prvošolci in tret-ješolci matične šole obiskali Lutkovno gledališče, kjer so jim zaigrali igro Zgodba o Ferdinandu, učenci 5. razreda so bili na prireditvi Slovenske ljudske pesmi in glasbila, sedmošolci pa so poslušali v veliki dvorani Cankarjevega doma suito Šeherezada, ki jo je izvedel orkester Slovenske filharmonije. Boris Žužek Ples V soboto, 22. aprila 1989, je v dvorani OŠ Revirskih borcev v Trbovljah potekalo 2. zasavsko amatersko plesno prvenstvo, ki se ga je udeležilo pi 200 tekmovalcev vseh starosti z obli--rt ja občin Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Domžale. jla Našo občino so zastopali plesala, UJ plesalke Rondoja iz Jevntce, plcsoc skupine Geoss z Vač, plesne »"OTLJ in OŠ Litija in najmlajši iz CIDM Litija^ Največjo pripravljenost so pokazali domačini, plesalci KUD Renome a Trbovelj, ki so zasedli tudi večino prvin mest, izmed naših uspehov pa vaj« omeniti prepričljivo zmago plesne s*«; pine Rondo v show danceu, zmago, družabnih plesih med veterani m pow* za najboljšo mlado in najbolj.P^J; tivno plesno skupino, ki ga je P"^ mladinska sekcija Rondoja. Plesna skupina Rondo bo konec junija nastopila tudi na državnemjpn* stvu v show danceu, kjer mMMg£ tako pričakujejo dober rezultat toc~ ma Razzle dazzle in Pancho Villa. Zaželimo jim obilo sreč«, morebitm uspeh pa bi ob njihovi sko^ajšnjl^ letnici delovanja l^^gc^notf ves dolgoletni trud m poznvv plesalk, mentorjev in staršev. Pozor, ženska! v okviru gledališkega abonmaja je ♦nkrat na gostovanje v Litijo prišlo Mestno gledališče ljubljansko s Part-Jf&vim delom Pesnikova žena prihaja, Ždoigro, kije pred mesecem dni na ma-zjLjft odru doživela krstno premiere , kratka vsebina: Pesnik Vernik dobi svoje ustvarjanje Ribičevo nagrado. §La pesnika Mlakarja med televizij-j£n prenosom podelitvenega ceremonija sklene, da mora naslednje leto to JJjJIrado za vsako ceno dobiti njen mož. Napolnjena z energijo zavisti, skuje načrt in se poda v boj. Koketira in pre-SJja se predsedniku upravnega odbora jfpodelitev nagrad, eni od članic ugrabi pudlja, njeno edino veselje na svetu, jj^irja govorice o moževem slabem ^Jvstvenem stanju, sili moža k pisa-pesmi in celo sama poskuša skons-iti pesniško zbirko, da bi možu razš-anjiževni opus. Tik pred velikim ^pehom javnost spregleda spletke v odboru; odbor se razpusti, nagrade se *nejo podeljevati po novih merilih. Eno od nagrad bo dobil bodoči zet, lad radikalen publicist, ki je prodrl s sanjem o puhlosti in nepotrebnosti kih nagrad. Poražena Melanija Mla-" poskusi narediti samomor. Po dolgem času smo imeli priložnost Jdeti prvo postavo MGL. Nagrajeni par sta bila Ivan Jezernik in Marija Lojk, nenagrajena Mlakarjeva pa Tone tner in Marjana Klanšek-Jaklič. generacijo sta predstavila Majda idmar kot Pika in Borut Veselko kot fcjen fant Marko, nagrajeni publicist. Predsednika odbora, norega na ženske, je zaigral Janez Škof mlajši, Olgo s pud-m pa Vera Per. V Partljičeve tipične slovenske like K) se igralci odlično vživeli in jih uspeš-go večplastno oblikovali; kot mirne mozadostneže brez zlobnih namenov Vernikova in Mlakar), bojevito ženio, nevoščljivo in užaljeno v ekstremni dji po priznanju v družbi (Mlakarje-n, dobrosrčno pasjo varuhinjo, inte-otualca s tipičnimi moškimi slabost-iu, obžalovanja vredno propadlo igral-spornega psihiatra. Življenjski liki ~~tj, ki jih srečujemo v vsakdanjem fcnju, oblikovani z duhom avtorja, i ima za risanje značajev odličen uh. Na odru je zaživelo zakulisje pode-Prešernovih nagrad (skritih za Ribičeve, kar je v resnici bilo ža Prešernovo domačijo v Vrbi). torej* o kateri navaden smrtnik umetniških ambicij in nagnjenj niti J razmišlja preveč, zdi pa se mu zani-"~ slišati o kaki aferi glede tega, saj te t vsako leto pustijo za seboj veli-BJ&pjsanega papirja. Priznati je treba, da smo videli že bo-Predstave; Partljičeve in Kprunove, ral in osnoval sceno. Če se zad-, ri ne bi tako vlekli in se spogle-i z burlesko, bi še nekako šlo, tako je težko otresti vtisa nedodelano-^**v je bila na oder postavljena Jrctja verzija besedila. Večkrat se J*> da po dobrem zapletu avtor iz-Svečo nit ali pa drame ne zna učin-razplesti, in tokrat je bilo o- ■ ^Tv^0 * nehote prikrade podatek, Partljič dela kot umetniški ffin ^ & bi besedil° Podpisal ka-ji^ug dramatik, bi ga morda moral lSS? ?lllvtj in brusiti, da bi ga spustili j*. Je že tako, danes ime še vedno iPomeni. **P bi rekli, da smo si ogledali pedstavo, predvsem po zaslugi 0 t ija odličnih igralcev, razmislili pa bomo o kriterijih, po katerih seje pred afero odločalo pri podelitvi nagrad: — kakšno umetniško delo, še bolje, če jih je več. Nič ni narobe, če so kvalitetna; — poznanstvo (vsestransko) s predsednikom odbora za nagrade in njegovimi člani; — politična orientacija (včasih je bilo nujno biti član partije, danes pa je menda moderno, če član nikoli nisi bil ali pa si iz partije izstopil); — »zaporniški staž« (v preteklih časih je bil zapornik takoj izključen iz kandidature, danes pa imajo več možnosti umetniki z daljšo zaporniško dobo); — zdravstveno stanje (od dveh enako vrednotenih kandidatov bo nagrado dobil tisti, ki je bolj bolan, saj lahko do naslednjega leta že umre). Irena Prašnikar Ciganka Prelepa si, na igrivem konju, ko te veter v stepo nosi Zapeljiva si, v plesu, ko z udarci s tamburinom čar večeru daješ Skrivnostna si, v večeru, ko tvoja pesem tabor v sen zaziba Otožna si, ob prihodu noči, ko gosli utihnejo in ogenj dogori in preden vznikne novo jutro, je ciganka le še pesem, ujeta v uho Klemen Potisek Ne dovoli, otrok! Spi, otrok! Dihaj nedolžnost preživetih noči tvoje matere, vendar NE DOVOLI, da plačuješ njihove grehe! Imel boš mnogo možnosti, pa ne bodo tvoje... Ustvarila sta te edini moški in edina ženska v vrtincu ljubezni.. Sedaj si prišel iz globine, zato, da te bosta obsodila. NE DOVOLI... Rebeka Železnik Uspela prireditev v dvorani na Stavbah Koncert Litijskega okteta V petek, 12. maja, je bila dvorana na Stavbah polna kot že dolgo ne. Litijski oktet je namreč tega dne pripravil uspelo kulturno prireditev, ki ji je scenarist in režiser Janko Slimšek dal naslov Drugačen trenutek. Poleg članov Litijskega okteta, ki ga vodi dr. Marko Kolšek, umetniški vodja je Janko Slimšek, so na prireditvi sodelovali še pianistka Urška Meglic, gle- dališki igralec Uroš Maček, kipar Dušan Bučar in pesnika Anuška Potisek in Jože Sevljak, ki je prireditev tudi povezoval. Prelepo petje, ki se je povezovalo z glasbo, besedo, umet. ambientom in gledališko interpretacijo v eno, so številni gledalci toplo pozdravili in zaželeli, da bi bilo takšnih trenutkov še več. J. S., foto: M. Š. Litijski oktet med nastopom NOVICE IZ KNJIŽNICE Knjige, kdo vas bo kupoval? V štirih mesecih je knjižnica za svoje enote kupila le 424 novih knjig (98 naslovov strokovnih, 88 naslovov leposlovnih in 37 naslovov mladinskih del), ki pa so stale kar 20.000.000 din. Precej knjig je bilo kupljenih v antikvariatu. Če bo rast cen knjig še tako divjala, knjižnica s predvidenimi sredstvi za nakup knjig ne bo dosegla niti minimalnega standarda nakupa (1 nova knjiga na 10 prebivalcev). Odslej tudi videokasete? Izposoja videokaset bi bila lahko ena od popestritev ponudbe knjižnice njenim uporabnikom. Prve videokasete bodo na voljo že v maju. Otvoritev podružnične knjižnice v Šmartnem bo v ponedeljek, 5. junija. Prireditev bo posvečena 300-letnici izida Slave vojvodine Kranjske. Knjižnica bo za obiskovalce odprta že naslednji dan. Pomagamo knjižnici ohraniti matičnost Za usposobitev prostorov matične knjižnice so sredstva prispevali še: Luka Dju-kič — Litija, Marinka Ostrež — Jevnica, Matjaž Brodar — Litija. Darovalcem se zahvaljujemo. Dejavnost literarne skupine Člani literarne skupine so zelo dejavni. Vsi so sodelovali na območnem srečanju literatov začetnikov, kije bilo 4. maja v Cerknici. Od 35 sodelujočih jih je bilo 11 izbranih za nastop, od tega kar štirje iz litijske skupine. To so: Ema Štritof (Muha), Hajdeja Slabe (Punčka, zrasti še malo), Rebeka Železnik (Ne dovoli, otrok) in Klemen Potisek (Ciganka). Skupina je tudi sodelovala na otvoritvi razstave v Dolskem, sedaj pa pripravlja 2. številko MLADE BESEDE, ki bo predstavljena 26. maja. Ples Litijske pomladi Za konec Litijske pomladi bo Center interesnih dejavnosti mladih Litija organiziral Se zaključno zabavno plesno prireditev, ki bo v soboto, 17. junija, najverjetneje na košarkarskem igrišču v Litiji. Od 21. ure naprej bodo za ples skrbeli člani skupine Union team iz Kresnic in seveda člani CIDM Litija. Rudi Bregar ff Tritedenska slikarska kolonija od Litije do Čateža Arhitekturna dediščina Levstikove poti V drugi polovici aprila so ob GEOSS-u odprli tritedensko slikarsko kolonijo z naslovom Arhitekturna dediščina Levstikove poti od Litije do Čateža. V okviru Projekta Levstikova pot jo je organiziral zasebnik Zlatko Krnc iz Kresnic. Nekaj sredstev je prispevala tudi Elma iz Čateža. kriva motive tudi tam, kjer jih le-to niti »Prenekateri poznamo ljudi, ki jih drugi ne poznajo. Ljudi okoli nas, ki ustvarjajo in so dosegljivi samo nekaterim. Zato bi rad kulturo, vsaj tisto, ki jo razumem, približal tudi drugim. Sodelavcem, znancem in prijateljem želim pokazati nove kraje in ljudi in pričakujem, da bodo vsi sodelujoči imeli nekaj od tega srečanja.« S temi besedami je Zlatko Krnc odprl slikarsko kolonijo, v kulturnem programu pa so sodelovali pevci iz Kresnic. O Projektu Levstikova pot je govoril Rudi Bregar, o koloniji pa Pavle Smolej. Na koloniji, ki se je z otvoritveno razstavo v Galeriji 19 v Dolskem 14. maja popoldne zaključila, je sodelovalo 8 slikarjev amaterjev iz Kresnic, Ljubljane, Pirana in Tuzle. Najmlajša je s 15 leti Darja Smolej iz Kresnic, ki je na koloniji sodelovala skupaj s svojima staršema, mamo Marijo in očetom Pavlom. Za Marijo je značilno, da obvlada risbo, najsi gre za portret, pejsaž ali kakšno drugo motiviko. Pavle, likovni pedagog, se z likovnim ustvarjanjem ukvarja že preko 30 let. Njegovo oblikovanje sega od abstrakcij do razpoznavnih motivov, kot so portreti, socialna motivika ali krajina. Izšla je Tudi Irena Petek iz Kresnic slika žensko motiviko in krajino. Tomaž Železnik iz Ljubljane je član slovenskih likovnih umetnikov, prejemnik številnih nagrad. Njegovi akvareli so zelo raznoliki, povezuje pa jih prefinjen občutek za doživetje trenutka. Najstarejši udeleženec Uroš Žitnik je doslej pripravil preko 30 samostojnih razstav svojih del. Zanj je značilno, da ne vztraja na banalnem prepisovanju narave, ker je pristaš slikanja, ki občinstvu od- knjiga Levstikovega popotovanja Projekt Levstikova pot seje začel ukvarjati tudi z izdajateljsko dejavnostjo. Tako bo ravno na dan mladosti izšel ponatis Levstikovega Popotovanja od Litije do Čateža. Knjigo je likovno opremila Joži Jamšek, absolventka arhitekture, spremno besedo pa je napisal dr. Matjaž Kmecl, ki v največji meri s svojo strokovnostjo pomaga pri delu mladih. Knjiga bo izšla v 3000 izvodih, natisnili pa so jo s pomočjo Kmetijske zadruge Gabrovka Dole — obrat Dolka, Kovine iz Smartnega, Elme iz Čateža in prispevkov učencev osnovnih in srednjih šol iz grosupeljske, trebanjske, zagorske in trboveljske občine. Učenci so zbirali denar, v spomin pa so dobili posebno spominsko priponko Levstikove poti. Žal, v litijski občini na šolah ponovno ni stekla podobna akcija, tako da levstikovci z obžalovanjem ugotavljajo, da je za njihovo delo še največ posluha, razen svetlih izjem izven občinskih meja. Knjiga bo v prodaji od 25. maja dalje in jo lahko naročite na naslov CIDM Litija ali v knjigarnah. S prodajo knjig želijo zbrati tudi dodatna sredstva za svoje nadaljnje delo pri urejanju Levstikove poti. Rudi Bregar Narodnozabavni ansambli na Bogenšperku CIDM Litija v okviru proslavljanja 300-letnicc Slave vojvodine Kranjske organizira v soboto, 9. septembra, srečanje narodnozabavnih ansamblov. Prireditev bo v grajski okolici na Bogenšperku. v primeru slabega vremena pa bodo prireditev prestavili za en teden. Zalo prosijo narodnozabavne skupine iz vse Slovenije, da se do 15. avgusta prijavijo na naslov CIDM Litija, p.p. 32. 61270 Litija, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije. Prireditev bo celodnevna, popestrena z razstavami, stojnicami in seveda gostinsko ponudbo. Prav tako vabijo tudi gostince, da pošljejo svoje ponudbe s pogoji za prevzem gostinske ponudbe na prireditvi. Za gostince je rok nekoliko krajši, do konca julija. Glasbenim skupinam bodo zagotovili povrnitev potnih stroškov in hrano. Tako bodo tudi člani CIDM Litija prispevali svojo prireditev k spominu na Valva/orjevo Slavo vojvodine Kranjske in turistični popestritvi Boucnspcrka. RUDI BREGAR ne opazi. Na koloniji je sodeloval tudi Tihomil Kreitmav er iz Tuzle, dobitnik številnih jugoslovanskih nagrad, sicer pa se ukvarja z grafiko in grafično-industrijskim oblikovanjem. Je tudi član Collegium Artisticuma. Kolonija kot vsaka kolonija, bi kdo pomislil. Pa ni tako. Prav pri tej akciji je prišlo do izraza tesno sodelovanje združenega dela in zasebnikov s kulturo. In tega pri delu mladih cidmovcev ni tako malo. Razstava bo potovala po vsej Jugoslaviji. Postavljena bo v Litiji, i icuiijciu v vjaicuji li&ovnin samorast nikov, v Ljubljani v Inštitutu za celuloz zo in papir ter Smeltovi galeriji, v TuzlL na Čatežu, v Kresnicah... P " * jih bodo povabili. _ Tekst m foto-RUDI BREGAR k kje, če 0 r Otvoritev razstave je bila tudi v Litiji, in sicer v okviru osrednje prireditve ob dnevu mladosti 26. maja ob 18. uri na občini, kjer si jo lahko razstava potovala v • i II ti obveščali. sno in Her-junija dalje i vTuzILfJJ bomospro-i Običaji in spominki Levstikove potp V okviru Projekta Levstikova pot želijo obnoviti in oživiti nekatere stare ljudske običaje, zato prosijo občane, da jim pomagajo pri delu. V mislih predvsem martinovanje, lickanje koruze, sušenje sadja in še kaj, kar bi udeležencem množičnega pohoda po Levstikovi poti prikazali novembra. imajo , morda bi jih bili pripravtfeni kakšne ideie. Morda bi w> ltHn d zasebnikov, gospodinj, mladine ali kdorkoli odločil, da bi izdeloval spominke z zaščitnim znakom Levstikove poti. Sporočite jim in se boste dog Idej verjetno ni malo, le začeti je treba. Rudi Pavle Smolej bo prejel Zlati znak ZSMS za mentorsko delo Pavle Smolej iz Kresnic bo za svoje mentorsko delo z mladimi in aktivnosti na kulturnem področju prejel najvišje slovensko mladinsko priznanje zlati znak ZSMS. Svojo nesebičnost in požrtvovalnost kaže predvsem v delu z mladimi, kjer je njegova aktivnost vezana na področje umetnosti. Vodi namreč likovni krožek v Kresnicah, edinega tovrstnega v občini, ki pa svoje rezultate prenaša že izven občinskih meja. Opredelitve za lepo, čisto in naravno ne izražajo le likovna dela, ki nastajajo pod njegovim mentorstvom in čopičem. Tudi sam je namreč aktiven ekolog, kjer deluje predvsem v povezavi z mladinsko organizacijo v svojem kraju in občini ter društvu za varstvo okolja. Odlikuje ga tudi njegovo družbenopolitično delo. Tako je, denimo, za krajevno organizacijo ZRVS pripravil izvirni program, ki velja za vzorčnega v republikem merilu, je aktiven v izvršnem odboru ZKO Litija in še bi lahko naštevali. Aktiven je bil tudi v okviru K K SZDL Kresnice, vendar je to delo opustil. Zaradi doslednega vztrajanja na argumentiranih razpravah, profesionalnem delovanju na principih demokratičnosti je vedno prihajal v konflikte z vodstvom K K SZDL in KS, tako da njegovo delo ni imelo praktičnih rezultatov. Nasprotno — zaradi svojega delovanja in povezovanja z mladimi je bil večkrat ozmerjan kot pohvaljen. Re- zultat teh nesoglasij je tudi ta, dal*; ni ni dobil listine o priznanju občine. Litija, za katero ga je predlagal* OK ZSMS Litija. Vse to govori o vloženem n učencih utrjujemo elementarno, ' na? znanJe 'n šele na njem gradimo nadstavbo. Če zahtevamo od otroka ?eyeČ, mu vzbudimo odpor, ker ga si-'dv r nekaj' česar ne razume. Stalno fiob • neusPehov skozi več let vest"Ja Pa pri otroku podira samoza-I ^jr m° skušamo pri vsakem manj us-j Pfnern učencu poiskati svetlo točko i ' tudi pohvaliti 3., 4. in 5. razreda lahko obiskujejo fakultativni pouk nemškega jezika. Teh je letos 108. Kako do ustreznega poklica Osnovno šolo zaključuje letos nekaj več kot 160 učencev. Izbiro poklica, ki je že tako več kot težavno delo, so nam letos otežili še podatki, da v Ljubljani, kamor se usmerja največ naših učencev, primanjkuje kar 672 mest. Drugače rečeno: za 22 oddelkov učencev ni prostora. Preveč učencev bo v družboslovnih in naravoslovnih šolah, v poslovno finančni in trgovinski dejavnosti, gostinstvu in turizmu ter še kod drugod. Primanjkuje pa učencev v programih: gradbinec II, rudar in rudarski tehnik ter v kemijski dejavnosti. Čeprav je na nekatere šole večji pritisk kot na druge, ne smemo dopustiti, da bi prevladalo beganje učencev za prostimi mesti nad doktrino poklicnega usmerjanja in nad cilji družbenega razvoja, ki stremi za popolnim in vsestranskim razvojem posameznika, skladno z njihovimi interesi, nagnjenji in sposobnostmi. in £ Prvi korak Jk šoli po meri otroka °a nar ? ."Udarjene učence zavzema OD s h k P°sebeJ visoko mesto, •do 8. razreda smo organizirali » P°"k iz slov. jezika, angl. je- oblii^alematike' kemiJe in fizike. To [ku orfP?^ obiskuje v vsakem odde-l —15% učencev. Čeprav je ovezen, ga velika večina otrok obi- Veliko znanja, pa še kanček sreče Že vrsto let spremljamo uspešnost naših učencev v srednjih šolah. Ugotavljamo, da okoli 94% vseh vpisah učencev izdela 1. letnik brez večjih težav, nekaj učencev pa razred tudi ponavlja. To so praviloma učenci z zadostnim uspehom v 8. razredu, pa tudi kakšna izjema se včasih najde. Prav zdajle so pred vrati sprejemni izpiti za vpis v srednje šole. Te izpite, ki so za otroka velika psihična obremenitev, bo moralo letos opravljati še več učencev kot prejšnja leta. Učenci so za sprejem dobro pripravljeni in gotovo bodo uspešni. Želimo jim vso srečo. Kultura in izobraževanje z roko v roki Kulturno življenje na šoli zajema razen predpisanih kulturnih dni še najrazličnejše dejavnosti. Poglejmo samo nekaj primerov iz zadnjih mesecev: — 300 učencev 7. in 8. razredov je v dveh skupinah sodelovalo v Cankarjevem domu na gledališkem ŽIV ŽAVU. — 138 učencev si je v Šentjakobskem gledališču ogledalo sobotno mladinsko igro To je za znoret — 90 učencev je v ljubljanski Drami uživalo ob moderni izvedbi Shakespearove Komedije zmešnjav — Učenci EPP so si ogledali lutkovno predstavo o bikcu Ferdinandu — 168 učencev višje stopnje je prejelo bralne značke in se srečalo s pisateljem Ivanom Sivcem. — 35 najboljših učencev 7. in 8. razreda si je v okviru dodatnega pouka ogledalo v NUK rokopisni in kartografski oddelek * — šolo je obiskal znani skladatelj Kljub čedalje močnejšim udarcem po družinskih žepih učitelji in starši še edno skušajo otrokom dati kar največ tudi na področju telesne vzgoje in rekreacije. Beseda je o zimski in letni šoli v naravi, ki sta si že priborili svoje mesto v naših šolah. Kdaj sem v šoli najraje? — kadar je zunaj slabo vreme inje v šoli toplo in prijetno — po redovalni konferenci, ko ni več toliko kontrolnih nalog — kadar so za malico hrenovke ali sendviči, če je na šolskem radiu v glavnem odmoru dobra glasba — koje naravoslovni, športni ali kulturni dan — zjutraj pred poukom, ko si imamo povedati toliko zanimivega. Odgovori učencev 7. razredov Kdaj že vendar do telovadnice? Če bi hoteli med vsemi problemi, s katerimi se srečujemo zadnja leta, izpostaviti najhujšega, bi bil to prav gotovo pouk telesne vzgoje na šoli Rozmanov trg. Ko se je pred leti del višje stopnje selil na Rozmanov trg, je bilo to res v zadnjem trenutku. Najbolj zgovorne so številke: šolo na Bevkovi obiskuje 453 učencev, šolo na Rozmanovem trgu pa 637 učencev. Takole so se najpogosteje usmerjali letošnji osnovnošolci: trgovina 20 gostinstvo in turizem 6 ekonomska smer 14 lesarstvo 5 železnica 9 pedagoška 4 kovinarstvo 9 PTT 4 strojništvo 8 elektrotehnika 4 osebne storitve 8 kemija 4 naravoslovje 8 vzgojiteljska 4 upravno administrat. 7 zdravstvo 4 Janez Kuhar in se srečal z učenci osmih razredov in podaljšanega bivanja — mladi likovniki so se udeležili na-gradnega natečaja na temo o Železnici in razpisa Šmarske Usnjarne. — izšla je prva številka časopisa Naša beseda, drugo pravkar pripravljamo — raziskali smo ledinska in krajevna imena v Litiji in okolici, izsledke pa poslali Pionirskemu listu. Prizadevni naravoslovci Naravoslovna dejavnost na šoli sodi med tiste, ki prednjačijo v sodobnih oblikah pouka. Spomnimo se samo več kot uspešnega sodelovanja pri raziskovalni nalogi v okviru projekta Znanost mladini. Letos so štirje mentorji pritegnili k sodelovanju učence 7. in 8. razreda, ki jih naravoslovje zanima, k vsestranskemu raziskovanju reke Reke. Prišli so do zanimivih in za našo današnjo ekološko osveščenost že kar alarmantnih podatkov. Raziskovalno delo so posneli in tako pripravili več kot enour-ni video posnetek, ki se ga ne bi sramovala niti TV Ljubljana, če bi za njega vedela Seveda pa je takšno delo povezano z mnogimi odrekanji, vanj je vloženih nešteto ur dela, predvsem pa dobre volje. Delo, ki so ga ob razumevanju in podpori Občinske raziskovalne skupnosti opravili učenci z mentorji Slabe-tovo, Lebingarjevo, Logajem in Kovi-čem bo tako ostalo zapisano tudi poznejšim generacijam. Šola in učitelji smo si veliko obetali od zadnjega samoprispevka. Če ne drugo, smo bili prav mi tisti, ki smo na roditeljskih sestankih prepričevali starše, kako potrebna je telovadnica. Kaj naj jim zdaj odgovorimo? Gospodarske razmere nas z divjo inflacijo resno opozarjajo, da moramo preudariti, kaj smo z inflacijsko osiromašenim dinarjem sploh sposobni zgraditi, da bi učenci prišli do nemotenega pouka telesne vzgoje, ki je zakonsko predpisan. Vse dosedanje inšpekcijske oz. svetovalne službe, ki so prišle na šolo zaradi telesne vzgoje, so pokazale življenjski odnos in strpnost do naših težav. Z nami vred vidijo rešitev v novi telovadnici, vendar ne čez 10 let, ampak v najkrajšem možnem Času. Se bomo kar odrekli kadrom? Še želja ob zaključku. Na Bogenšperku bomo koncem junija svečano vpisali najboljše učence vse občine v t. i. zlato knjigo in knjigo mladih talentov. To so najperspektvinejši bodoči kadri, s katerimi bi v občini morali računati. Sprašujemo pa se, ali je domače okolje čez leta za te otroke dovolj naredilo. Nam bodo zaradi nezainteresiranosti naše družbe »ušli« drugam ali jih bomo znali pritegniti in v njihovo izobraževanje tudi kaj vložiti? Se bo z dobro voljo Občinske raziskovalne skupnosti Litija le kaj premaknilo na bolje ali bomo izgubili svoj intelektualni kapital, ki bi ga bili lahko povsod veseli? Da nam ne bo tega še močno žal?! M. B. ■ Med mile cvetlice naj me polože, saj vem, da bo počlo na grobu srce. (Narodna) V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar te ni več med na mi, dragi ata JAKOB URBANIJA z Zg. Slivne 19 Ostal si v naših srcih in se te vedno spominjamo. Vsem, ki postojite ob njegovem zadnjem domu, prižigate sveče in prinašate cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi .: >.,v- ZAHVALA Ne moremo razumeti, daje v pomladi življenja nenadoma utihnilo plemenito srce našega ljubega Stanija. Ob boleči, mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očka in sina STANIJA GABRIJELA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in poslovnim sodelavcem, ki so v teh težkih trenutkih izrekli ustna ali pisna sožalja in tolažbo, nesebično pomagali, darovali cvetje, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter se poklonili njegovemu spominu. Posebno se zahvaljujemo govornikoma za toplo izrečene besede ob slovesu, moškemu pevskemu zboru, gasilskemu društvu, mladim in krajanom krajevne skupnosti Polšnik, župniku za opravljen obred, sodelavcem Strojne tovarne Trbovlje, delovne organizacije ELM A Proizvodnja elektromate-riala Čatež, obrat Polšnik, vzgojno varstveni organizaciji Trbovlje in Splošnemu gradbenemu podjetju BETON Zasavje-Trbovlje. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Žalujoči: žena Vilma s sinčkom Matejem, mama, oče in vsi njegovi Ljubil si zemljo, ljubil si dom in v cvetočem, sončnem maju odšel si v tihi mirni dom. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka FRANCA ANŽURJA iz Širmanskega hriba 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, izraženo sožalje in darovano cvetje. Posebna hvala GD Zavrstnik, pevskemu zboru Lipa, ZB desni breg, ZB Kresnice in ZB Velika Štanga, govorniku tov. Albinu Jesensku, gospodu župniku in dekanu Mastniku iz Litije za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem! Vsi njegovi ZAHVALA 1*1 Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka. brata, strica, svaka V/p FRANCA MEDVEDA ! Dolgo brdo 5, f>. Po se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in* cem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, izkazali pomoč in ga številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom Zdravstve^ nega doma Litija in vsem sestram, ki so mu v njegovi dolgi bolezni lajšale trpljenje. Zahvaljujemo se tudi govorniku, pevcem in gospodu župniku lepo opravljen obred. Vsi nI r * Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši Beseda tvoja v nas živi, med nami si vedno ti V SPOMIN i tu sboq 9. aprila sta minili dve leti žalosti in bolečine mnogo prerane izgube našega ljubega sinka, bratca in vnučka RUDIJA KOTARJA M iz Borovaka pri Polšniku Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in svečke na njegov, prerani grob. V naših srcih boš vedno z nami. , f8l3 Tvoji: očka, mamica, sestrice ter ata in mama ti % Nije večje bolečine, kot v dnevih bede nositi v srcu srečnih dni spomine. (D. A lighieri) V SPOMIN V nedeljo, 28. maja, je minilo dolgo in žalostno leto, odkar je lepega pomladnega dne za vedno odšel od nas naš dragi ZAGORC STANE /ioŽ . Zapustil nas je tako hitro in nepričakovano, zapustil nas je mnogo Pr?£fK^ daj, zato je žalost toliko hujša, rane žalosti nezaceljene. Hvala vsem, kiP^^^f tojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke. Žena Albina, sin Vasja, mama Zora, brat Janez in ostalo sorodst^^ k/j*} uJol se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom, ki ste nam ^^Jj,50^^! darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala tudi du župniku za opravljen obred ter moškemu pevskemu zboru 2t W* žalostinke. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi mame in stare mame EMILIJE BAJC iz. Zg. Jablanice 2 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in ata JOŽETA JELNIKARJA iz Kresnic 51 vsem sorodnikom, sovaščanom in prijateljem iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, izrečeno sožalje in vsestransko pomoč v stiski. Še posebno svaljujemo Gasilskemu društvu Kresnice za lepo opravljen pogreb, govorniku Stanetu Pepelnaku za lep govor, cerkvenim pevcem za zapete pesmi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Francka, sinova Franci in Jože z družino m. • ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA GORNIKA iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem LIL Zagorica, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Masniku za i lepo opravljene pogrebne slovesnosti in govorniku Albinu Jesensku za poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala. v Žalujoči: žena Mihaela, sin Franci z družino in hčerka Zdenka Umrla je naša teta EMILIJA FEMEC Slakanova Mirni iz Cerovice 10 Zahvaljujemo se vsem znancem in prijateljem za izražena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Nečakinje: Fani, Danica, Ljubica, Hella in Ditta I ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in dedka VIKTORJA BALOGA iz Kresnic zahvaljujemo vsem, ki so v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali ali .jfcni na kakršenkoli način pomagali. Posebno se zahvaljujemo pevcem iz cj resnic in tovarišu Pepelnaku za poslovilne besede. C' P Vsi njegovi Kresnice, 10. 5. 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANGELE PINTAR iz Ponovič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo doktorju Sašiču za njegovo nesebično pomoč, tovarišici Hauptmanovi za lep poslovilni govor in savskemu gospodu župniku za lepo opravljene pogrebne slovenosti. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi sina, brata in strica MILANA BAJDETA iz Sp. Hotiča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili k zadnjemu počitku. Lepo se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za lepo zapete žalostinke in govorniku za lepo izrečene besede slovesa. Vsi njegovi IZ MATIČNEGA URADA Poroke, rojstva, smrti... V mesecu aprilu seje na območju občine Litija rodilo 10 dečkov in 8 deklic. Na gradu Bogenšperk se je poročilo 43 parov, med njimi: Kotar Alojz, šofer iz Rađanje vasi, in Kralj Tatjana, grafični tehnik iz Ra-dohove vasi. Uhan Marko, devizni referent z Mirne, in Kužnik Marjana, organizator dela iz Novega mesta, Starič Franci, avtoličar iz Velike Loke, in Miklavčič Anica, delavka iz Trebelnega, Lazar Janko, orodjar iz Podlipovi-ce, in Arh Marija, prodajna referentka iz Podlipovice, Ajdišek Stanislav, strojni ključavničar iz Strmca, in Krajšek Frančiška, delavka iz Homa, Starin Dušan, tonski mojster iz Ljubljane, in Uršič Angela, komercialistka iz Ljubljane, Prvinšek Alojz, RTV mehanik iz Zagorja ob Savi, in M um Tanja, tekstilna tehnologinja iz Trbovelj, Štibernik Bojan, farmacevtski tehnik iz Kotredeža, in Sotenšek Metka, referentka iz Kotredeža, Pajk Branko, avtomehanik z Vira pri Stični, in Pevec Dragica, kmetijski tehnik iz Pustega Javorja, Pečnik Anton, prodajalec iz Trbovelj, in Smešnik Breda*, vzgojiteljica iz Dobovca, Smrke Drago, delavec iz Škovca, in Strnad Marjanca, delavka iz Dobrniča, Recer Janko, dipl. ing. elektr. iz Lukovice, in Kuhelj Jasna, študentka iz Ljubljane, Adamlje Rudolf, avtoprevoznik iz Razbor, in Gorišek Vanja, višja knjižničarka iz Razbor, Valenčak Tomaž, delavec iz Trzina, in Per Natalija, prodajalka iz Trzina, Lamovšpek Izidor, delavec iz Litije, in Kovač Romana, prodajalka iz Zagorja ob Savi, Mlakar Martin, žerjavovodja iz Laškega, in Knez Irena, ekon. tehnik iz Dola pri Hrastniku, Medved Robert, zidar iz Jelše, in Oven Gabrijela, oblikovalka lesa iz Litije, Drolc Viktor, skladiščni delavec iz Čemšenika, in Remškar Ivanka, kuharica iz Čemšenika, Rojko Bojan, geodetski tehnik iz Ljubljane, in Petkovšek Mojca, komercialna referentka iz Vrhnike, Probs Rudolf, avtoličar iz Litije, in Virant Marinka, računovodja iz Ljubljane, Mrva Marko, oblikovalec kovin z Vač, in Avbelj Kristina, administratorka iz Bitič, Bru-men Uroš, operater iz Kamnika, in Vinšek Marjana, blagajnik iz Kosiš, Vr-hovec Zvonko, ing. strojništva z Vira, in Križnik Damijana, učiteljica iz kamnika, Rudman Dušan, strojni tehnik iz Krškega, in Cunder Vera, administratorka iz Ljubljane, Matko Stojan, gradbeni tehnik iz Ljubljane, in Kržan Nevenka, dipl. sociologinja iz Ljubljane, Tunjič Zvonko, avtomehanik iz Orahovice, in Zidanšek Manca, knjigovodja iz Trbovelj. Umrli v mesecu aprilu: Mandelj Albina, 89 let, z Ustja, Jelnikar Jožef, 79 let, iz Kresnic, Medved Leopold, 54 let, iz Gradiških Laz, Pintar Angela, 83 let, iz Ponovič, Balog Viktor, 66 let iz Kresnic, Sosič Danijela, 75 let iz Litije, Kolman Frančišek, 53 let, iz Litije. Jelka Bric § ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ŠE POMNITE, TOVARIŠI? Partizanski koridor t . 4 Ko mi je pred leti uredniški odbor Litijskega zbornika NOB L predlagal sodelovanje, sta me v že zbranem gradivu prevzeli zlasti dve temi: partizansko civilno taborišče in prehodi čez Savo. O prvi nisem vedela ničesar, ne med vojno in ne po njej. Pozornost in naklonjenost, vsaj mojo, pa sta zbujali imenitna organiziranost in ganljiva prisrčnost tudi v njihovih družinskih odnosih. Navsezadnje: koliko slovenskih očetov pa se lahko pohvali, da je v trdi vojni zimi na svojem telesu sušilo mokre plenice svojega otroka? O drugi temi sem do tedaj seveda vedela že marsikaj. Imela sem celo nekaj izkušenj, s kakršnimi se ni mogel hvaliti čisto vsak partizan. Na svojih partizanskih poteh sem morala proti koncu zadnje vojne zime zabre-sti tudi v Sošo, tam nekje med Tolminom in Kobaridom. Prav toplo ob tem srečanju z našo »bistro hčerjo« ni bilo, pogreli pa so nas na drugem bregu vsaj suhi čevlji, ki smo jih lahko prenesli čez vodo. Toda ko smo se čez nekaj dni vračali po približno isti poti, je bila stiska na soških bregovih tako huda, da ni bilo misliti na sezuvanje na enem bregu in obuvanje na drugem. Nekaj soške vode je tako šlo z nami, in ko smo ji čez čas primešali še tisto iz Bače... Ko sem prebirala gradivo za Litijski zbornik NOB L, je bil tudi še vedno kar živ spomin na led, kije nastajal v žilah, koje v partizanski koloni »po vezi« prišlo do ušes: »Tišina!« Ali še raje: »Stroga tišina!« Če že prej nismo vedeli ali mislili, je bilo tedaj jasno, da smo pred nevarno pastjo. Včasih je bila železnica, včasih cesta, večkrat kar obe. In ko smo bili na drugi strani, je bilo, kot bi se na novo rodili. Toda tu, med Laza m i in vasjo Sava, na komaj nekaj deset kilometrov dolgem in ponekod komaj nekaj sto metrov širokem svetu, so bile cesta, proga, reka Sava, spet cesta ali pa v obrnjenem vrstnem redu in za povrh največkrat, bodisi na začetku ali na koncu, še meja, tista meja, kije še oba zaveznika, ki ju je razmejevala, nista lepo gledala, kaj Šele partizani. Če si tu prišel npr. samo čez cesto in železnico, si šele zares prišel v past. To pa mi je vzbudilo spoštovanje in občudovanje tako tistih, ki so morali »čez«, in še bolj tistih, ki so jim pri tem pomagali. Pa je bilo v gradivu o tem zapisanega komaj za vzorec, komaj za opozorilo, kakšen »promet« je bil na tem področju. Zato pozdravljam prizadevanja aktivistov litijskega okrožnega odbora Osvobodilne fronte, da nam, ne najboljšim poznavalcem takratnih razmer, približajo tisti čas, tisto organizacijo in predvsem tiste ljudi, ki soji z vsem srcem služili. Mnogi zanjo tudi umrli. Priporočam objavo doslej zbranega gradiva, saj nam potrjuje, da sta sovražniku nevarna tako tank kot majhen čoln na reki, tako top kot veslo, če so le pravi ljudje v njem in okrog njega. Štiri vojna leta so noč za nočjo, včasih tudi podnevi, v zimskem mrazu ali poletni pripeki, po presušeni ali prepolni rečni strugi Save prehajali z levega brega na desni, z desnega na levi in naprej po vse bolj utečenih poteh, stran od sovražnika in čim bliže k tistim, ki so se mu upirali. Prehajali so posamič, morda kar izgubljeni sredi neznanih ovir, sčasoma pa vse bolj družno, včasih tesno oprijeti, da ne bi zgubili drug drugega in da bi vsi prišli »čez«. Spočetka so jim lahko pomagali le posamezniki, občutljivi za prve okupacijske človeške stiske, pozneje pa vedno bolj prepričani in vse bolj trdni členi verige, speljane po obeh bregovih in še daleč onkraj njih. Zato jih je bilo tudi vedno več, ki so znali, mogli in hoteli opraviti, kar so od njih pričakovali. Pričakovali pa s(m)o veliko. Ko so začenjali, so znali predvsem izrabljati šibkosti v sovražnikovem (in naravnem) kljubovanju, nato pa vse bolj moč in organiziranost gibanja, na litijskem in vsem slovenskem območju. Sestavljala tega zbornika so si res prizadevali, da bi nam prikazali, kako veliko delo je bilo opravljeno. Številke so zgovorne, čeprav so včasih morda le približne. Vseeno, vsaj mene, prepričajo. Toda še bolj kot deset in deset tisoč prehodov zbuja občudovanje, daje to veliko in nevarno delo (prehodi brigad in velikih partizanskih enot so potrebni še drugačnega razmisleka) opravila komaj kaj več kot peščica ljudi, in prav je, da smo zvedeli zanje, če se raziskovalcem tega področja le še ni posrečilo zvedeti prav za vse, ki so sodelovali pri tem, bodo gotovo našli še priložnost, da tako ali drugače spregovorijo tudi o njih. Škoda bi bilo, če ne bi. Natis tega gradiva podpiram tudi zato, da bi z njim opogumili tudi druge poznavalce; da bi nam še več napisali o terenu, zaledju, od koder so »popotniki« prihajali in kamor so nato odhajali; da bi še več povedali, kdo, kje in kako je svetoval tem »popotnikom«, kateremu prehodu naj se približajo in kateremu ognejo; kdo so bili tisti, ki so skrbeli, da so na pravih mestih in pravi ljudje skoraj pri priči vedeli, kdaj je sovražnik na tem področju spremenil svoje navade, kdaj ga je bilo več, kdaj manj, in tako preprečevali, da mu »popotniki« niso prihajali naravnost pred puške; morda bi nam o tem kaj napisali tudi tisti, ki so morali hoditi »čez«, kako so se na primer počutili, kaj pričakovali so kdaj dvomili o sposobnosti tistih* ki so se jim morali prepustiti na milost in nemilost. Iz svojega spomina lahko dodam, da sem takrat res verjela in sem še danes prepričana, da nas je »naš« vodnik spravil po najboljši možni poti na drugi soški breg. ♦ Vsi, ki so sodelovali, so morali biti sposobni presojati razmere, ločiti pomembno od nepomembnega, pr vsem pa so morali imeti radi narod noosvobodilno gibanje in njegove" udeležence. Šteti so jih morali za svoje. Oporo za izrečeno misel nahajam: tudi v samem gradivu. Zdi se mi, da po vzponih ni bilo padcev, padcev namreč, ki bi bili posledica medse-'; bojnih nasprotij in slabosti v gibanju. Če ni šlo, kot bi moralo iti, ni šlo. ker seje tudi sovražnik prilagajal naŠ-j emu delu, ker se narava ni hotela rjof koravati in ozirati na naše potrebe. V[ neprestani bitki z obojim so se utrjevali in zoreli v človeški povezanost? brodarji in čolnarji, kurirji in obveščevalci, ljudje na javkah in drugi) ki so sodelovali pri tem. Nihče jim njihovega ravnanja ni predpisal, nihče! ukazal, zahteval ga je boj, neprestan boj. In slednjič podpiram objavo te$a.^ gradiva zato, da bi se tudi na druguV* področjih in območjih lotili podo' nih raziskav. Prijetna pa bi bila tudi misel in upanje, da bomo kmalu doč^J) akali slovensko monografijo o takih prehodih; verjetno litijskemu pre? hodnemu ozemlju drugi niso bili nič podobni, razen po tem, da so povsod morali eni »čez«, drugi pa so jih vodjjj in pri tem imeli eni več, drugi pa žrtev. Iran« (objavljeno v reviji BOREC) št. 3/4—1989 Šesti občinski pionirski kviz »Preprečujmo požare — V spomin Albini Mandelj « V okviru aktivnosti, ki jih izvajajo gasilska društva v naši občini, je tudi sodelovanje z osnovnimi šolami, kjer delujejo pionirska društva MLADI GASILEC. O njihovi pomembnosti in koristnosti bi lahko veliko napisali. Vsako leto poteka občinski pionirski kviz mladih gasilcev na temo Preprečujmo požare. Letos je bil izveden 6. občinski kviz PDMG 8. maja 1989 v Gabrovki. V znanju o preprečevanju požarov in požarni preventivi so se pred polno avlo v Osnovni šoli Gabrovka pomerili pionirji iz OŠ Dole, Gabrovka, Jevnica, Kresnice, Vače in Šmartno. Komisija, ki je ocenjevala njihove odgovore, ni imela lahkega dela. Znanje tekmujočih ekip je zahtevalo še dodatna vprašanja, kar je tekmovalno vzdušje še povečalo. Tekmovalne ekipe so se razvrstile z minimalno razliko v točkah takole: 1. PDMG KRESNICE, 2. PDMG DOLE 3. PDMG GABROVKA, 4. PDMG ŠMARTNO, 5. PDMG JEVNICA in PDMG ŠMARTNO. Vse ekipe so dobile priznanja za sodelovanje. Občinska gasilska zveza Litija je prve tri ekipe nagradila s praktičnimi nagradami. Gasilsko društvo Gabrovka in KZ Presad pa sta tekmovalce obdarila s praktičnimi darili in Informatorjem, kije nastal za priložnost s sodelovanjem pionirjev in mentorjev PD Mladi gasilec Gabrovka. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je 6. občinski kviz pionirjev na temo Preprečujmo požare uspel, se v imenu komisije za delo s pionirji pri OGZ Litija in vseh mentorjev omenjenih PDMG zahvaljujemo, posebno pa še Gasilskemu društvu in PDMG Gabrovka za izvedbo kviza. Delo pionirjev v požarni preventivi se do konca šolskega leta nadaljuje. Tako se po vseh Gasilskih društvih pionirji marljivo pripravljajo za občinsko gasilsko tekmovanje v športno gasilskih disciplinah, ki bo 27. maja 1989 v Litiji, in za republiško srečanje pionirjev gasilcev, ki bo 2. junija 1989 v Metliki. Branko Ojnik V sredo. 12. aprila, smo se na šmarskem pokopališču poslovili od pokojne A Ibine Mandelj, ene najstarejših Šmarčank. kije umrla v 90. letu. Rodila se je na Ustju — v Janče-tovi hiši — in tu je tudi ostala Že kot mlado dekle se je vključila v kulturno-prosvetno življenje kraja in mu ostala zvesta nad 40 let. Najprej je sodelovala kot pevka mešanem pevskem zboru pozneje pa se je pridruim J«" igrahki skupinu kjer je ug^m še z večjim navdušenjem. nastopom je v igrah »Micki je treba moM »Pričarani ženin«, »Glavni aoor tek« ter »Vrag in čevljar^ da nim le nekatere. V času NOB je kulturno.^ zamrlo, po letu 1945pa znova ff*-velo. Tudi Albina MaruMsej* amaterskim kulturnikom kmamP « družila V sezoni l953^t£ šmarski »Zvon«, ki gaje wr*™r dil danes že pokojni Francefunr den, naštudiral Gobcev* W^ »Planinska roža«, ki je a™>%A Šmartnem in Litiji 12™prod*£ predstav. Vnjej je pokojnaAU*»> Mandelj odigrala in odpelaM^ lita eno svojih »ajuspešnejMJ*? Naj ji bodo te vrstice v spom*t -zahvalo za njeno dolgoltfj*. šmarski kulturi, pn Rd^nrilL in v povojni ženski orgaM*!^ Nogometaši Litije v boju za prvo mesto • Ktfometne ekipe LITIJA, APN AR-i a talSoTNOSTI tekmujejo v le-iAiiem prvenstvu v medobčinski no-^etni ligi Ljubljana. Stirinajstčlanska ieielo kvalitetna, saj v njej nastopa-iz Ljubljane, Kočevja, Domžal, i Zasavja, tfoštvo Utije tudi v tej sezoni Surira za prvo mesto, s tem pa tudi napredovanje v območno ligo, kar je Sjicflj kolektiva v letošnji sezoni. Tre-fltno zaostajajo za vodečo ekipo Men-i tri točke (z eno manj odigrano tek-Ihanom v Litiji). Sicer je do konca _ še šest kol, s tem pa so še tudi ložnosti za končni uspeh. Mo-,judariti, da je tekmovanje v jubljana dokaj zanimivo, saj so ekipe precej izenačene, kar se vidi tudi jYezultatov posameznih srečanj, kjer fihko vsaka ekipa premaga drugo letine Zmagovalno ekipo MNZ Ljubljana čaka še posebno težko delo za vstop v območno ligo, to so kvalifikacije v krogu štirih ekip, od katerih se potem dve uvrstita v območno ligo. Ekipa Litije, ki v letošnji sezoni praznuje 60-letnico obstoja kluba, mora v teh zadnjih sedmih kolih prikazati res dobro igro in premagati konkurente (Mengeš, Usnjar), da bi dokončno uresničila dolgoletni cilj, s tem pa tudi mesto, ki litijskemu nogometu pripada. Trener ekipe tov. Zlato Pavlica ima na voljo 20 igralcev. Ekipa je verjetno najmlajša v ligi, kar daje upanje v lepšo prihodnost litijskega nogometa. V isti ligi pa nastopata še ekipi Ap-narja iz Kresnic in Enotnosti iz Jevnice. Moramo reči, da nastopata dokaj uspešno, saj sta uvrščeni v sredini lestvice, to pa je tudi garancija, da bosta nastopili tudi v prihodnji sezoni v omenjeni ligi. Lestvica MNZ Ljubljana-člani »A« mengeš Usnjar zlitja 4. Svoboda j, kočevje ID Radomlje ; Dob luce 5>wa 4 3 5 5 0 3 4 7 6 3 4 5 5 2 3 5 3 6 10 8 8 7 8 9 8 11 9 16 40:19 36:15 39:25 34:20 38:25 28:23 31:43 2835 27:41 25:26 31:30 20:32 30:38 17:52 30 27 27 23 20 19 19 18 18 17 16 13 11 4 iti 19. kola: Dana:Litija 1:5, Radomlje:Partizan 5:0, Svoboda.Mengeš 2:1, 'snjar 3:1, IhamApnar 4:0, Livar:Enotnost 0:4, Čmuče:Kočevje 1:0, 20. kolo: muče 2:0, Kočevje:Livar 2:0, Enotnost:Dana 0:0, AnpanSvoboda 0:3, Men-WUdomlje 3:0, Partizan:Dob 0:2, Litija:Ihan preloženo. Mirko Plaznik ODClhO MtfOlBD i I vni čas: , četrtek: 12hdo 18l> . sreda, petek: dol 5h NOVO petek od 14* do 16« ični pregled v optiki o zdravstvene skupnosti). OBRTNIKI PODJETNIKI! Živimo v državi, kjer nam življenje vsak dan kroji nove predpise. Ker ima dan le 24 ur, vam pri poslovanju in lovljenju drveče inflacije zmanjkuje časa še za Studij gore uradnih listov Zato sodelujmo! Nudim vam pravne nasvete in pravno pomoč pri vašem poslovanju, če pa ste eden tistih, kije ob dobro voljo že ob pogledu na poslovne knjige^ne pokličite! GOLOBINEK ALBERTA—pravno svetovanje — vodenje poslovnih knjig, Šumnik 9,61262 Po-lšnik, tel.: (061) 873-169 KOLESARSTVO TEKMUJ SAM S SEBOJ — VSAK JE ZMAGOVALEC Četrtič na GEOSS Kolesarska sekcija PARTIZAN Litija in Športno društvo Vače bosta 4. junija organizirala tretji kolesarski vzon na GEOSS — geometrično središče Slovenije na Sp. Slivni. Letos pričakujejo organizatorji še večjo udeležbo kolesarjev iz litijske občine in vseh koncev Slovenije, saj postaja kolesarski vzpon na GEOSS kar nekakšen kolesarski praznik, kjer se zbero kolesarji iz vse Slovenije, ki »dajo kaj nase.« Že na lanskoletnem vzponu je med udeleženci krožila misel, da ni pravi kolesar nobeden, ki se ne povzpne tudi na GEOSS, za slehernega Slovenca pa je tudi posebno doživetje, da se s pisano množico poda v središče svoje dežele, in to s kolesom, ki je že od nekdaj priljubljeno prevozno sredstvo Slovencev. Poleg popularizacije športne rekreacije, tokrat kolesarstva, bo tudi letošnji vzpon na GEOSS številnim kolesarjem in kolesarkam ter gledalcem predstavil geometrično središče Slovenije in vsebino projekta Vače 81 ter G EOOS-a kot enega izmed njegovih najpomembnejših sestavin. Organizatorji so poskrbeli, da bo vsak udeleženec, ki bo prispel na cilj, zadovoljen in vesel, saj bodo poskrbeli za osvežilne napitke, medalje za vse, sreče-lov, glasbo in nagrade za različne naj... VZPON NA GEOSS Start: 4. junija ob 10. uri pred Kegljiščem v Litiji CUj: GEOSS (Sp. Slivna) Start ni na: 10.000 din Prijave: od 8.30 do 9.45 na startu Vsakdo vozi na lastno odgovornost. Tako kot lani bo tudi letos pisana kolona kolesarjev krenila izpred Kegljišča in naredila propagandni krog po litijskih ulicah, nato pa z zmerno vožnjo krenila proti Zg. Logu do Sp. Hotiča. Tu se bo začelo zares, saj se začne cesta rahlo dvigati, po enem kilometru pa se »postavi pokonci«. Tedaj se začne pihanje, sopihanje, znojenje, stiskanje zob, pritiskanje na pedala in druge »prijetne kolesarske muke«. Zmagovalec na GEOSS-u bo vsak, ki bo uspel premagati vse številne klance in ovinke tja do Vač in še naprej do obeležja GEOSS na Sp. Slivni, saj tudi letošnja prireditev poteka z geslom TEKMUJ SAM S SEBOJ — VSAK JE ZMAGOVALEC. Najlepše bo na vrhu. Za kolesarje, ki se bodo ozrli navzdol, globoko v dolino, in razmišljali o svoji zmagi nad vsemi klanci in svojimi kilogrami, in za gledalce, ki se bodo tudi letos množično zbrali v Sp. Slivni. VSAK DOBI MEDALJO! vsak udeleženec, ki pripelje na cilj, prejme lično spominsko medaljo, prvi trije prejmejo posebna priznanja, priznanja prejmejo najstarejši in najstarejša, najštevilnejša ekipa, najštevilnejša družina... vsak kolesar dobi brezplačno srečko za srečelov. Cesta bo zavarovana (ne zaprta!), kolesarji naj vozijo previdno, zlasti v koloni do Sp. Hotiča — po desni strani upoštevajo cestno prometne predpise. S. Š. Zahvala Ob naravni nesreči, ki nas je doletela dne 12.4.1989, se iskreno zahvaljujemo pripadnikom gasilskih enot iz Litije, Šmart-nega in Brega, Lesni industriji Litija in Zagorke, sosedom, so-vaščanom in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način nesebično pomagali. Vsem še enkrat najlepša hvala! Savškovi iz Zagorice SERVIS Tomosovih dvokoles z motorjem in mopedov ter popravilo motornih žag in vrtnih kosilnic LINDNER MARJAN Marokova pot 8, Litija Odprto vsak dan od 17. do 20. ure 33 Tek zmage — tokrat prvi domačin, zmagovalci vsi Letošnji tek zmage je minil v nekoliko bolj skromni udeležbi tekačev, organizator — tekaška sekcija Partizan Litija — ocenjuje, da je bil datum teka nekoliko nerodno postavljen, saj je bil sredi prvomajskih praznikov. Kljub temu pa je bilo blizu 100 tekačev in tekačic z organizacijo teka nadvse zadovoljnih, saj je bila proga »prijetno težka«, dobro označena, nenazadnje pa , e vse tekače na cilju pozdravilo — za itijske razmere — kar veliko gledalcev. Tudi letos je bila proga dolga 12 km inje vodila proti Podšentjurju, pri cerkvi pa so tekači zavili levo v hrib in si tako vzpon podajšali, kar na skoraj 1,5 km. Pri Pogoniku so spet pritekli na cesto in nato po njej nazaj v Litijo. Vsak tekač je na cilju prejel spominsko medaljo kot priznanje za zmago nad kilometri, klanci in samim seboj — zmagovalci so bili vsi, ki so pritekli skozi cilj. Prvi je tokrat pritekel domačin Tomaž Drnovšek iz Hotiča, ki je s tem osvojil tudi skromno denarno nagrado. Da je Tomaž Drnovšek v zares dobri formi, je Slovenija Moja dežela. dokazal tudi teden dni kasneje, ko je v trojki ŽAK Ljubljana osvojil prvo mesto na 28 km dolgem Partizanskem maršu v Ljubljani, kije bil v sklopu prireditev ob osvoboditvi Ljubljane. Rezultati: moški do 30 let: 1. Tomaž Drnovšek (Hotič) 39,28, 2. Tone Vencelj (Šentvid) 39,39, 3. Pavle Drobne (AK Rudar Trbovlje) 39,58,4. Tomaž Perše (AD Slovenska Bistrica) 40,10,5. Vlado Kranjčev (ŽAK Ljubljana) 40,13; moški od 31 do 45 let: 1. Grade Milenkovič (Iskra Delta) 40,25, 2. Andrej Vozlič (Trzin) 41,37,3. Bojan Dečman (Ljubljana) 44,28,4. Radovan Skubic (Zagone) 44,38,5. Janko Mere (Ljubljana — Šiška) 44,53. Moški nad 45 let: 1. Maks Stopar (SK Brdo) 45,28, 2. Alojz Kovic (DO Galant) 46,34, 3. Anton Vencelj (Šentvid) 46,46, 4. Franc, Rozrnan (SK Krplje) 48,05,5. Albin Stina (SDTS Ljubljana) 50,16. Ženske do 30 let: 1. Ada Anto-nin (AK Kamnik) 51,37, 2. Spominka Boldin (Litija) 58,01,3. Ivi Kirm (Litija) 1.00,38. Ženske nad 30 let: 1. Veronika Bohinc (AK Koper) 45,53, 2. Heda Kotar (Rudar Trbovlje) 54,35,3. Ladislava Polončil (ŠD Pravnik Ljubljana) 57,32. S. S., foto: M. S. .ywv • • • ■ Pohod na Janče Center interesnih dejavnosti mladih v okviru tradicionalne proslave na Jančah organizira v nedeljo, 27. maja, pohod na Janče tudi iz litijske smeri. Startno mesto bo v Litiji pred spomenikom NOB ' med 7. in 8. uro, pot pa bo udeležence vodila skozi Podkraj proti Širmanskemu Hribu, mimo Male Štange do Tujega Grma in naprej do Janč, kjer bo ob 11 .uri osrednja proslava. Udeležite se prijetnega sprehoda od Litije do Janč. RudiBregar Tek na Peteliniek V Gabrovki so člani SD Presad Gabrovka na dan OF izvedli že 11. tradicionalni tek na Petelinjek. Udeležili so se ga tekači in tekačice iz vse Slovenije. V Gabrovko hodijo nekateri tekači zelo redno, predvsem pa tisti, ki so zadovoljni s tekom samimi torej tudi s progo in s tovariškim srečanjem. Člani ŠD Presad Gabrovka so se odločb li, da bodo gojili športne in telesne aktivnosti zaradi aktivnosti samih in iz potrebe po gibanju, ne pa zaradi denarnih in drugih stimulacij. V prvi vrsti hočejo zadovoljiti željo po gibanju krajanom KS in občine. Zato pa so toliko bolj veseli udeležbe tekačev od drugje, saj prihajajo nekateri tekmovalci na lastne stroške zaradi teka samega tudi iz 150 in več kilometrov oddaljenih krajev. Tekmovalci so za prva tri mesta prejeli medalje, za 4. in 5. mesto diplomo, za stimulacijo množičnosti pa še za 4. in predzadnje mesto praktično nagrado, ki jo je podaril pokrovitelj teka obrat Presad Gabrovka. V pionirskih kategorijah so bili najuspešnejši tekmovalci iz trboveljskega Rtk ja. Posebno pohvalo pa zasluži za odlične rezultate družina Vencelj iz Šentvida Stični. t ,t4j Starejše članice 1. 1958 in starce (7 km): 1. mesto: Bohinc Veronika — 27,22 — Koper, 2. mesto: Kotar Hcoa _ 3331 _ PARTIZAN Trbovlje, 3 mesto: Vencelj Marija * J c Šentvid pri Stični. Člani I. 1959 — 1973 (11 km): 1. mesto: Vencelj Tone — 38,02 — HOW Šentvid pri Stični, 2. mesto: Imperl Ja* nez — 38,40 — AK Radeče, 3. mest$; Čebin Marjan — 39,51 — RUD Trbovlje. M Starejši člani 1. 1944 — 1958 km): 1. mesto: Pavliha Lado — KIT KAZINO Nova Gorica, to: Žerjav Srečo — 39,35 — Ljub. 3. mesto: Duričič Tone — 39,1 REZULTATI TEKA: Mlajši pionirji 1.1978 in mlajši (2,4 km): I. mesto: Martinčič Tomaž — 9,39 — SSD Gabrovka, 2. mesto: Škrinjar Matjaž — 9,47 — RUDAR Trbovlje, 3. mesto: Cerjak Gregor — 9,57 — RUDAR Trbovlje. Pionirke 1.1974 in mlajše (1 km): 1. mesto: Grm Sonja — 5,08 ŠŠD Gabrovka, 2. mesto: Nadu Katarina — 5,16 — RUDAR Trbovlje, 3. mesto: Škrinjar Maja — 5,18 — RUDAR Trbovlje. Starejši pionirji 1.1974—1977 (2,4 km): 1. mesto: Rus Luka — 8,29 — RUDAR Trbovlje, 2. mesto: Rus David — 8,42 — RUDAR Trbovlje 3. mesto: Tome Sašo — 8,55 ŠSD Gabrovka. Članice 1.1959 — 1973 (7 km): 1. mesto: Boldin Spominka — 34,59 — Litija, 2. mesto: Gros Darja — 36,01 — ŽAK Ljubljana, 3. mesto: Kirm Ivi — 36,36 — Litija. Mojstrana. T" Veterani 1.1943 in starejši (11 1. mesto: Vencelj Anton — 45,1 HOBI Šentvid pri Stični, 2. mesto;: jak Janez - 45,30 - PA^^AN Ljubljana, 3. mesto: Struna Albin j 47,33 - Ljubljana. 7^ IGOR Nov telesnokulturni objekt v Litiji GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Dušan Gnezda, Franc Končar, Marina Krnel, Gorazd Mavretič, Slavko Rokavec, Marjan Šuštaršič, Boris Žužek, Jelka Belec (lektorica Glasila občanov). Predsednik izdajateljskega sveta: Miro Kaplja. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC, TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: A. Jovanovič, Litija. Naslov uredništva: Litija, Par-mova 9, tel.: 881-102. Nenaroče-nih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. V Velikem vrhu gradijo teniško Da Litijani nimamo ne vem koliko športnih objektov, je splošno znano. Poleg telovadnice pri OŠ smo nekoč imeli še trim stezo na Bogenšperku, to pa je bilo tudi vse. O bazenu seveda lahko sedaj, koje Sava — nekoč priljubljeno kopališče — tako umazana, samo sanjamo. Pa so se našli entuziasti, ki v neposredni bližini Litije, na idiličnem kraju v Velikem Vrhu, gradijo pravo pravcato teniško igrišče, natančneje, kar dva taka igrišča. Investitorja sta Igor Kastelic iz Litije in Milka Zgonc iz Velikega Vrha, ki trenutno urejujeta vrhnjo plast tega teniškega lepotca. Čez približno mesec dni, tako zatrjujeta, bodo dela končana in igrišče odprto. Do njega bodo imeli Litijani 2,8 km lepo urejenega makadama. Če vam ne bo ravno do igranja, ki bo teklo vse dni, se boste lahko naužili sprehodov, borovnic, lepega razgleda, ali pa se okrepčali s čim slastnejšim. Ob otvoritvi bo znan tudi natančnejši urnik igranja in vsi pogoji, mi pa vsem že zdaj obljubljamo, da se bomo s fotoapara- tom in beležnico odpravili tja in vili za vas podrobnejše inforrr Že zdaj pa lahko zapišemo: investitorjem za tako smelo OJ bodočim uporabnikom tej£r želimo dober udarec po ™&?±: J. »OW* ■ Bodoče teniško igrišče v Velikem vrhu že kaže svoje o