Stev. 187
TRST, v petek 7. julija 1911
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti X kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tek?tu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. bessda, najmanj pa -10 stot. Oglase -prejema Inseratni oddelek uprave „EdinostiJ. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožSjivo V Trsiu.
.II nsiiS
•A ni ribte
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč!u
NAROČNINA ZNAŠA Wortnte
za celo leto 24. K, pol leta 12 KT 3 mesece G K; t^a na*n ročbe br?z doposlane naročnine, se uprava ne ozira
Varočn'na na neđoljnko Izdanja „EDINOSTI' stane: oalo leto Kron 5'£0, za pol lera Kron 3-60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-j
vana pisma se ne cprejemajo in rokopisi se na vračajo. Naročnino ng'ase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dot.). Izdajatelj in odgov rni urednik ŠT KFAN GODINA. Lastnik konsorcij li>ta „Edinost". - Natisnila T;skarna J d'HO*ta. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20.
PoStno-hranllnKnl račun Stev. 841-652. TELFF0N SI. 11-57
BRZOJflUNE UESTI.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 6. Ministerski predsednik je predložil zakonski načrt, tičoč se razširjenja suverenitetnlh pravic cesarja na Bosno in Hercegovino. Zakonski načrt, ki je identičen s tozadevnim od prejšnje vlade vloženim zakonskim načrtom, se odkaže odseku 21 členov, ki ga bo treba Še le izvoliti.
Finančni zakon za 1911 je bil vsprejet v tretjem čitanju, nakar je zbornica nadaljevala debato o deželni zvezi zemljiščnih kreditnih zavodov.
Govorilo je več govornikov, nakar je bila debata zaključena. Na priporočilo finančnega tn poljedelskega ministra je bila potem predloga vsprejeta v splošnosti in v podrobnosti.
Na to je zbornica vsprejela predloge tičoče se najetja posojil nest: Požuna, Zagreba in Reke.
Predsednik je potem predlagal, naj bo prihodnja seja v sredo dne 12. t. m. Predlog je bil vsprejet in seja zaključena. Milovanović sestavi srbsko ministerstvo.
BELIGRAD 6. Ker so konečno izpod-Ieteli vsi poskusi, da bi se nadalje ohranilo radikalno koalicijo, je kralj poveril sestavo homogenega staroradikalnega kabineta bivšemu ministru za unanje stvari Milovano-viču.
Poskušnja istrskih in goriških vin na Dunaju.
DUNAJ 6. Tržaški trgovinski muzej je skupno s trgovinskim ministerstvom in dunajsko gostilničarsko zadrugo priredil danes v „Gartenbausale44 poskušnjo vin avstrijskega Primorja, Goriške in Istre. Na po-skulnji so bile tri vrste vin : iz Istre, Brionskih otokov in iz Goriške in Gradiščanske.
Monopol na saharin.
DUNAJ 6. Vlada predloži takoj v prvih sejah državnemu zboru zakonski načrt, da naj se v Avstriji monopolizira izdelovanje saharina.
Izmi6ljene vesti o koleri v Srbiji.
BELIGRAD 6. (Iz uradnega srbskega vira) Nasproti govoricam, ki se razširjajo v inozemstvu, da je izbruhnila v Srbiji kolera, se izjavlja, da so te vesti namenoma izmišljene in tendencijozne in da je zdravstveno stanje v Srbiji izvrstno. V Srbiji ni bilo ugotovljenih nikakih znakov o epidemičnih boleznih, najmanje pa o koleri.
Francoska zbornica.
PARIZ 6. Zbornica je nadaljevala razpravo o volilni reformi.
Turški prestolonaslednik na Dunaju.
DUNAJ 6. — Turški prestolonaslednik princ Jusuf Izzedin je sinoči v najstrožjem inkognito dospel iz Rima.
Reakcija v Portugalski ?
MADRID 6. Doslej ni došlo nikakih poročil, da je prišlo v lizbonskih ulicah do bojev, kakor so to poročali neki angleški listi.
LIZBONA 6. Tisoč reservistov, ki so z aktivnimi četami imeli oditi na sever, so danes korakali po mestu in so bili povsod pozdravljeni patrijotičnimi klici.
LIZBONA 6. Poročilo nekaterih listov, da so se pomorščaki poskušali v kraljevski vojašnici spuntati, je popolnoma neres-
PODLISTEK.
Češka Magdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V.
Poseben sel je moral še istega dne na dobrem konju odhiteti s pismom v Prago in po naročilu gospe Kristine ni smel glavnega mesta češkega kraljestva zapustiti prej, nego bi dobil od apotekarja zaželjene skrinjice z zdravili.
Gospa Kristina ni obžalovala stroškov, samo da se čim preje reši znakov bolezni, ki je tako obupno grozila njeni lepoti.
„Predno pridejo zdravila iz Prage,- je preganjala neprijetne misli, ki so ji kakor ose rojile po glavi, „pojdem s kraljem na bojno polje. V obleki, v katero se moram tesno zapeti, se potajuje vse, kar sedaj škoduje moji lepoti. In na glavo si pripnem šltm. Ta mi ne bo samo pristajal, ampak zakrije tudi ono, ker me tako močno vznemirja. Čelade ne odložim, dokler se ne povrnemo s pota. Že zaradi tega ne, da se Poljaki z menoj sprijaznijo... Viteško bom
nična. Po vsej Portugalski vlada mir in red.
Štrajkovski nemiri na Angleškem.
LONDON 5. Nemiri v Manchestru trajajo dalje. Popoludne je prišlo večkrat do spopadov med štrajkovci in redarji, pri čemer so poslednji rabili palice. Dva zastopnika trgovinskega urada sta se podala v Manchester, da poskusita pripraviti štraj-kovce na to, da se pogodijo.
Brodovlastniki v Leithu so objavili, da ne privolijo v nikake koncesije. Paroplovni promet počiva, ker so nakladatelji premoga ustavili delo.
LONDON 5. 4000 mož pehote je iz Lichfielda odšlo v Manchester, da vzdržujejo red. Isto tako je dospel v Manchester eska-ron konjeništva.
LONDON 6. Sinoči je pričeto štrajkati moštvo 11 parnikov.
Vročina v Ameriki.
NEW-JORK 5. Vročina je dosegla včeraj največe stanje 104 stopinje Fahrenheita. V New-Jorku je umrlo 26, v Čikagu 19, v Pitsburgu 15, v Novi Angliji 31 in v Fila-deltiji 19 oseb. Suša je napravila na vseh žitnih vrstah mnogo škode.
NEW-JORK 6. Vremenski biro poroča: Vročina pojema, za petek je pričakovati nižje temperature. V Čikagu je vsled soln-čarice umrlo 37, v New-Jorku 36, v Fila-delfiji 29, v Bostonu 18 in v Novi Angliji 57 oseb. Žetev je mnogo trpela vsled vročine.
Ustaja v Albaniji.
CARIGRAD 5. Vrhni poveljnik v Albaniji, Torgut Šefket paša poroča, da se je 5 Črnogorcev s približno 20 ustaši približalo meji pri Lešnici, da bi rekognoscirali turške pozicije. Istega dne so ustaši napadli iz Selc turške predstraže. Ko so bile te pojačane, so bili ustaši potisnjeni nazaj in so izgubili mnogo mož.
CETINJE 6. Črnogorska vlada je odposlala včeraj na mejo komisijo, sestavljeno iz enega generala in več častnikov. Komisija ima konstatirati, da je dal turški vrhni poveljnik Torgut Šefket paša zgraditi ob meji več utrdb, s čemer se kršijo sklenjene pogodbe.
^ SOLUN 6. Vojni minister je obvestil Torgut Šefket pašo, da mu je nakazan nov kredit v znesku 10.000 funtov, da ukaže na novo zgraditi uničene hiše, pomaga gmotno ustašem, ki se vrnejo v domovino. Ob enem je bil pooblaščen, da v novem proglasu tudi izjavi, da se zamorejo vrniti ustaši brez razlike vere in da se jim ne bo odvzelo orožja.
SOFIJA 6. List „Volja- je priobčil članek bivšega ministra Genadjeva o albanskem vprašanju, v katerem navaja med drugim : Po žalostnih junaških činih Torgut Šefket paše nasproti poraženim ustašem, se zdi, da sta zaupanje in potrpljenje Evrope izčrpljena in da vzame diplomacija v roke osodo ustaških rodov. — Genadjev hvali vedenje Ma-lisorov in vsporedja stvar Albancev in stvar Makedoncev, ter vedenje Črnegore in vedenje Bolgarije in zaključuje: Bolgarija nima nikakih osvojevalnih namenov, vendar pa mora braniti pravice človečnosti za svoje soplemenjake. Bolgarija ima pravico, da nastopi za njih pravico, kolikor jo ima kralj Nikola za Albance.
CARIGRAD 6. Torgut Šefket paša je brzojavil: Ustaši so predvčeraj napadli Čete pri Trabunia-Moceni, blizu meje, bili so pa
izgledala in kolikor sem mogla spoznati v v tem kratkem Času, ima mala komedija pri njih narodnem značaju veliko vspeha !..."
Se isti večer se je razvilo po Krakovu in daleč po okolici veselo bojno gibanje. Kazimir je s svojo naglo odločitvijo, da pojde osebno na bojno polje, da preplaši, in če bo treba, tudi kaznuje nemirne in uporne elemente v Rudeči Rusiji in v Ma-zovskem, jednim mahom pridobil zopet nekdanji ugled, zaupanje in ljubezen vseh podložnikov. Kraljevski heroldi, jahajoči po mestu in okolici z oklicem na vojno ekspedicijo, so bili povsodi vsprejeti z neskončnim veseljem, z burnimi klici, da je vse pripravljeno za kraljevo službo.
Kakor da je vse samo čakalo na znamenje k ponovnemu bojevitemu podjetju, se je zabliŠčalo v par urah v mestu in najbližji okolici množtvo bojevnikov, popolnoma opremljenih za boj, in do zjutraj jih je bilo toliko, da je zamogel kralj po svojem namenu v resnici na čelu jahajočega oddelka odriniti iz Krakova proti vshodu. Ostalo možtvo, ki vzlic vsemu naporu za današnjo ekspedicijo še ni bilo pripravljeno v orožju, je imelo pod določenim vodjo hiteti za kraljem jutri ali pojutrajšnjim in nabrati s potoma vse čete, ki izvedo še-Ie danes za kraljevo bojno podjetje.
konečno odbiti. Vendar se jih v smislu vladnega naloga ni proganjalo.
SOLUN 5. V sv. Ivan v Medui je dospelo iz Bruse in Konije 3000 reservistov, ki odidejo v gorenjo Albanijo. V južni Albaniji je opažati neko vrvenje. Bati se je
Socialna demokracija in novi parlament.
Trst, 6. julija.
Da vladajo v socialni demokraciji prepiri radi narodnega vprašanja, je stara reč.
ustaje; Civilni in vojaški dostojanstveniki so	Volne Vo-
poslali svoje rodbine v Monasttr.	\ p\J|cep vei^ se je parkrat že zg0_
Turčija.	idilo, ko so v narodnih vprašanjih glasovali
CARIGRAD 5. Hulusi bej je imenovan češki in nemški socialni demokratje ločeno.
ministrom za javne gradnje.	j Nas „nacionaliste" taki pojavi niso prav
CARIGRAD 6. Armenski listi poročajo, nič presenečali, ker vemo in smo prepri-
da so Kurdi v diabekrskem vilajetu napadli gani, da dandanes preko narodnega vpra-
neko vas in ranili 15 Armencev.	jšanja ne more niti programsko tako enotna
Kuga.	j stranka, kakor je socialno demokratična.
PORT SAID 5. — Tukaj je ena oseba Navsezadnje je stvar zelo naravna. Češki
umrla za kugo.	. sodrugi hočejo biti dobri Cehi in nemški
Potres.	sodrugi dobri Nemci. Posledica je, da nem-
vnirmn	a ok	„ri ški socialisti glasujejo proti podržavljenju
KOKAND (Turkestan) 4. Ob 6 50 uri g g Komensky, a češki socialisti de-
ZVe pETROGRAD 5. V Snfu^sTvčeraj	« -e^ *o soc^i popoludne ob 6. uri 05 minut čutili močari
P° M„nV. i To je	samo plašč, pod katerim se skrivajo
D1DI7 e rviaroKO. globlji	vzroki, ki imajo svoje temelje v ded-
PARIZ 5. „Ag. Havas" poroča od 4.	°tm nasprotstvu med Čehi in Nemci,
t m.: Pogovori med kabineti v Parizu, Pe-	parlamentu je imelo 87 so-
trogradu m Londonunadaljujejoi z oz.rom	cialno.demokra^nih poslancev svoj enoten
na odpošiljatev nemške vojne ladi)C v Aga-	P prevladoval vpliv
FrancHa danes EforiobeT^	Nemcev, ki so imeli večino, je naravno.
Francija danes ničesar priobčila	p g . . , fl . bj| za socialne-demo-
se do£a e da namerava fra^osLa vlfda *»«« zelo lahko'ustanoviti skupen klub. Na predlaga l ' novo kon ^en^o gle^ Maroka ^petu niso bila še vprašanja ki bi s lila Na to konferenco bi se imelo® razun /ngle- socialist,čne poslance k d^gačnemu posto-ške povabiti tudi Rusijo, ne pa Avstriji in PanJ"- ,K° 30 Pa P"? a,
ITastiT P	sporazumnim ve- socialjsti M s£ bj|. ze,0 radj osvobodil,
STUTGART 6. V drugi zbornici so »PUw "e">sk'h sodrugov a bili so vezani ____ili-Th^i^h^i „„.lonoi .„„m vsled klubovih pravil. Zato je bilo, ko je
ljatvijo nemške vojne ladije
oristanišče uu skuPnega Agadir v Maroku sklican odsek zveznega stična struja socialne demokracije h kateri sveta za unanie stvari • 21 da li isti na spada o (razun enega) vsi Cehi, je na Ce-podfelT dovdjnih 7nformactj to ak^o ^ sijajno zmaga.a in ima 25 mandatov, odobruje in se je li prepričal, da ne bodo mcd ,em ko ,mal° takozvani centralist, samo vsled tega moteni prijateljski odnošaji nem- ene§^J*	. .
ške držav- do evroDeiskih vlasti?	1 Nemški socialni demokratje so napra-
i vili prvi korak in se konstituirali v poseben
Dunaj 5. Glasom brzojavnega poročila	klub. Čehi niso hoteii izostati in so si ustaje vojna ladija „Cesar Fran Josip I." včeraj	novili tudi lasten klub, ki bo imel pravi priplula v Fort Artur, kjer ostane pet dni.	značaj parlamentarne komisije. Svoj korak Od tamkaj odpotuje v Dainij. Na krovu vse	opravičujejo češki socialisti s tem, da mora zdravo. ;	imeti vsaka narodnost „dovolj svobode" in Inomost 5. Vas Sora v južni Tirolski	da oblika parlamentarnega zastopstva v staje popolnoma pogorela. Požar je upepelil	rem parlamentu je samo ovirala razvoj po-22 hiš. Mnogo rodb n je brez strehe. Škode	sameznih frakcij. Z eno besedo: ločitev in je 100.000 K. Zažgali so otroci, ki so se	sicer popolna ločitev na narodnem polju!
igrali z vžigalicami.
Stohkolm 6. Državna banka je znižala diskont od 47a%» ozir. 5#/, na 4'/, ozir.
47//.-
Turin 6. Pogreb pokojne portugalske kraljice-vdove Marije Pije se bo vršil v soboto popoludne.
Split 6. — Ruska topničarka „Hivinec" pod poveljstvom fregatnega kapitana Volkova
Vendar pride gotovo do zveze obeh klubov. Ne smemo namreč pozabiti, da združuje socialno demokracijo tisoč drugih vezi na gospodarskem in kulturnem polju, ki jo bodo silile k skupnemu postopanju. Zato se zelo motijo oni, ki mislijo, da bo socialna demokracija v novem parlamentu oslabljena. Zgodi se nasprotno.
Ker bodo v narodnih vprašanjih imele
je danes opoludne dospela semkaj in ostane' posamezne frakcije svobodno roko, priteg-
tukaj več dni.
Vladivostok 6. V neki tukajšnji opekarni se je razpočil parni kotel, pri čemer so bile ubite 4 osebe, več drugih je bilo pa ranjenih.
Beligrad 6. Med beligrajsko občino in državno hipotečno banko je bila sklenjena pogodba o investacijskem posojilu v znesku 15 mil. dinarjev.
Vse mesto Krakov je bilo v radostnem razburjenju, ko je videlo kralja Kazimira zopet kakor viteza na konju.
Toda isto tako pozornost je vzbujala gospa Kristina, jahajoč ob boku kralja, zapeta v oklep, spleten iz jeklenih žic, na glavi bleščečo čelado z rudečo visoko va-lovečo se perjanico, ob pasu bodalo z ročajem, bogato okrašenim z biserno matico in jantarjem. Vedla se je kakor izvežban vojŠčak na lepem belcu; pogledi vseh so se vprli vanjo s posebnim zanimanjem; izgledala je še krasnejše nego v ženski obleki; pristajalo ji je mnogo bolje v zboru vitezov, nego v družini dvorskih dam.
In njena bojevita misel, razvidna iz njene vdeležbe na tej ekspediciji, je ganila mnogo njenih nasprotnikov tako, da so se začeli v duhu z njo sprijaznjevati se in niso več Šteli kralju za zlo, da se je tako strastno razvnel za-njo.
Tako srečnega utiša pa ni napravil njen vitežki pojav pri krakovskih gospeh in gospicah. Ravno radi tega, ker bujnemu in v vitežki opravi še krasnejšemu njenemu telesu niso mogle nič očitati, se je njihovo sovraštvo obrnilo proti njej s podvojeno silo. To da je že višek predrznosti, da spremlja kralja celo v boj! Ravno njena navzočnost v poljskem taboru prorokuje
nejo s tem k stbi marsikoga, ki doslej ni hotel biti pristaš socialno - demokratične stranke. Razvoj v socialni demokraciji je samo posledica razvoja avstrijskih narodov sploh. Stari Marxov internacionalizem je že davno in definitivno pokopan. Danes razumevajo vsi inteligentni socialisti pod internacionalizmom samo skupno postopanje delavcev vsega sveta v razrednih, gospodar-
gotovo ponesrečenje ekspedicije, ker se bo kralj bolj brigal za svojo ljubico, nego za sovražnika. In zvenelo je glasno zabavljanje iz nežnih ustnic Poljakinj proti tej brezpri-merni predrznosti in nevarni igri sovražene, pustolovske Čehinje.
Tu in tam so morali tudi Poljaki sami, stari in mladi, požreti marsikatero trpko, pekoče očitanje, da je ta pregrešna maškara tudi njim zmedla glave in vjela njih pamet s svojimi pogubnimi čarovnijami.
Domača nesporazumljenja so zavzemala še večji obseg, ko so zvoki trobent, spremljajoči kraljevski sprevod, že dozveneli in utihnili za gozdnatimi hribčki, ki se vrste za Krakovom vshodno proti Lvovu, kamor je hitela vsa Kazimirjeva četa.
Veselo je jezdil zbor, ki je sestajal iz več nego tri sto junaških jezdecev, s kraljem na čelu. Samo jeden iz vdeležnikov ekspedicije je kakor v nalašč zaostajal za njimi — Domeš. Pritegnil je uzdo postavnega rjavca, ki ni mogel razumeti, zakaj bi moral biti on edini izločen iz družbe veselo rezgetajočih tovarišev in je vsaki tre-notek poskočil v veselejši korak; vitez pa, ne motjen od nikogar, se je zatopil v svoje temne misli tako globoko, da je ves ostali svet okoli njega zginil.
(Pride še.)
Stran H.
>EDINOSTc St. 187.
skih in k večjemu kulturnih vprašanjih. To skupno postopanje na gospodarskem in strokovnem polju pa ne izključuje prask med posameznimi socialističnimi frakcijami v narodnih vprašanjih. To so dokazali socialni demokratje v starem parlamentu in Še bolj se bo to ponavljalo v novem parlamentu.
Tudi pri socialnih demokratih se pokaže, da narodnost ločuje, da pa združuje gospodarski moment, utelešen v razrednem boju, v boju proti internacionalnemu kapitalizmu. Za sedaj pa ostaja ljubezen in strpnost med posameznimi narodi 5e ideal, sicer dosegljiv, a vendarle ideal.
Dnevne vesti.
Predsedstvo gospodske zbornice.
Cesar je imenoval v predsedstvo gospodske zbornice staro predsedstvo in sicer za predsednika kneza Alfreda Windischgratza, za podpredsednika pa tajna svetnika Maksa Furstenberga in Alojzija Schčnburga Har-tensteina.
Češko-nemški sporazum. Češki namestnik knez Thun se mudi na Dunaju, kjer predloži baronu Gautschu materijal, ki naj bi služil v podlago konferencam za sporazum med Čehi in Nemci. Te konference začnejo meseca septembra. Soditi po razpoloženju, ki vlada v obeh taborih, pride to pot morda vendar vsaj do delnega, tako-zvanega „malega sporazuma".
Kronanje carja Ferdinanda. Iz Sofi j e : Čim zvrši veliko sobranje svoje deio, se osnuje velik odbor, ki ima pričeti s pripravami za kronanje carja Ferdinanda. Kronanje se bo vršilo v Trnovu, stari bolgarski prestolnici, toda glavne slavnosti prično drugi dan po kronanju v Sofiji. Na kronanju, ki bo prihodnjega meseca oktobra, bodo zastopane vse evropske države.
Balkanska federacija. Iz Carigrada poročajo, da bivši grški minister Theotokis in drugi možje delajo priprave za sklicanje balkanskega kongresa, ki naj bi sklepal o konfederaciji krščanskih balkanskih držav. To konfederacijo da bi prijazno pozdravile Italija, Francija in Rusija.
Narodni praznik na Hrvatskem. — Slovesna služba božja na Griču. Iz Zagreba poročajo od 6. t. m.: Včeraj ob 9. uri predpoludne je služil vladika križevački mons. Julij Drohobeczky na Griču na planem ob veliki azistenci slovesno službo božjo. Na južni strani Griča je bil postavljen oltar, okrašen z Urbanovo sliko sv. bratov Cirila in Metoda. Maša je bila seveda po grškem obredu, peval je pa zbor „Vienca" zagrebških klerikov. — Na Griču je bila ogromna množica občinstva in uglednega meščanstva, med temi ves klub večine mestnega sveta z županom Holjcem na čelu. — Potem je bil v imenu „Jugoslovanske akademije- predsednik prof. T. Smičiklas s tajnikom prof. Uršičem; v imenu trgovsko-obrtniške zbornice predsednik g. Mondecar s podpredsednikom Kontakom ter predsedniki in podpredsedniki mnogih drugih društev.
»Hrvatski Sokol- je prišel z zastavo, istotako tudi hrvatsko pevsko društvo „Kolo" ter „Zanatljisko i pomočničko društvo", „Breda hrvatskog zmaja" in vseučiliščniki. Dijaki obrtne šole so prišli v vrstah pod vodstvom svojih učiteljev.
Ko je prišel škof z veliko asistenco v popolnem škofovskem ornatu s krono na glavi in palico v rokah, zapeli so pevci: „Vošel jesi...", a občinstvo je napravilo spalir. Za tem je pričela pontifikalna maša.
Ko je bilo odpevano evangelije, je stopil svečenik lat. obreda prof. dr. Rožič pred oltar in je imel propoved. Prepovednik je v svoji propovedi naglasi!, kako sta sv. brata Ciril in Metod trpela od latinskega svečenstva. Sejavec mora zakopati seme v temo, a potem nikne iz njega lepo steblo, ki prinaša plod. Za vsako vstajenje je potrebno trpljenje, a hrvatski narod sedaj trpi, nadeja se pa, da bo po tem trpljenju vstal.
Po propovedi je nadaljevala služba božja, ki je trajala do 11 in pol ure. S to slovesno službo božjo je bila ub enem proslavljena 300-Ietnica obstanka grško-katoliške škofije v Hrvatski.
f Portugalska kraljica-vdova Marija Pija. Kakor smo na kratko poročali, je v sredo popoludne o 3.15 na gradu Stu-pinigi v Turinu umrla portugalska kral[ica-vdova Marija Pija. — Pokojnica je bila hči kralja Viktorija Emanuela II., rojena 16. oktobra 1847 v Turinu, sestra 29. julija 1900 umorjenega italijanskega kralja Umberta. Ni še bila stara 15 let, ko se je poročila leta 1862 s portugalskim kraljem Ludovikom, tretjim vladarjem rodbine Braganza-Koburg. Portugalski kralj Ludovik I. je vladal od 1. 1861 — 1889. Mlada kraljica si je pridobila s svojo odločnostjo in ljubeznjivostjo ljubezen portugalskega ljudstva.
Po smrti kralja Ludovika I. je leta 1889 zasedel prestol njen sin Karlos I., ki je bil umorjen dne 1. februarija 1908. Ko je bila lansko leto proglašena na Portugalskem republika in je bila izgnana vsa kraljevska rodbina, je Marija Pija odšla v Italijo, kjer je sedaj zatisnila svoje oči.
Mobilizacija Crnegore. — S Cetinja poročajo: Prava mobilizacija Crnegore je odložena z ozirom na to, da je podaljšan Albancem rok za vrnitev v domovino. Vrše se samo priprave, ki so potrebne za slučaj
mobilizacije. Črnagora je razburjena, ker zbira Turčija vedno več čet ob njeni meji.
Tajna kitajska vojaška organizacija proti Rusiji. Petrogradsko „Nov. Vremja" poroča, da se nahaja v rudnikih pri Mer-cinsku v Transbajkaliji 20.000 Kitajcev. — Odkrilo se je, da tvorijo izvrstno disciplinirano vojaško organizacijo pod vodstvom or-in poveljstvom kitajskih častnikov. — Imajo na razpolago tudi skrivne zaloge orožja, da napadejo v slučaju vojne med Rusijo in Kitajsko ruske čete za hrbtom.
Nove utrdbe v Nemčiji. Nemčija namerava utrditi pristanišči Emden in otok Borskirin.
Revolucija v Paragvaju. Iz Paragvaja poročajo, da je izbruhnila tam ustaja. Ustaši so se polastili predsednika republike in ga zaprli.	______
Domače vesti.
Gg. mestni svetovalci slovenski so
vabljeni na važno klubovo sejo za danes, 7. t. m. ob 3. uri popoldne v Slovanski Čitalnici.	Predsedništvo.
Časnikarski kongres in „Edinost". Neki ljubljanski list se je obregnil ob nas, češ, da ne bomo zastopani na časnikarskem kongresu v Belemgradu ter se bomo zadovoljevali s poročili, ki jih dobimo od c. kr. korespondenčnega urada, ali da bomo prepisovali poročila iz drugih listov. Dotični list naj se le pomiri ! Mi bomo zastopani na časnikarskem kongresu v Belemgradu ter smo se tudi prijav,li direktno tja.
Prijavili smo se res še le po preteku določenega termina; to pa brez naše krivde. Do pred par dnevi nismo namreč dobili ne informacij, ne vabila od nobene strani. Še le pred par dnevi je došlo indirektno vabilo našemu listu in sicer na naslov: „Gospodinu Gustavu Gregorinu, redaktorju, Ljubljana Na zadnji strani kuverte pa je čitati opazko: V učiteljski tiskarni in Hribarjevi nepoznan". Torej ravno v tisti tiskarni, kjer se tiska oni list, ki se je obregnil ob nas, niso poznali dra. Gregorina! In če ne bi ga ljubljanska pošta bolje poznala ter odposlala pismo naslovljencu v Trst, bi naš list res ne bil dobil povabila na kongres.
Po prejemu tega vabila smo se takoj prijavili v Beligrad ter se naš glavni urednik tam osebno zahvali za „prijazni" in „kolegijalni" napad na naš list.
Kakor gladni psi! Tržaški irreden-tarji, ta izvržek latinske kulture, plazijo liki gladni psi x>kolo po ulicah iskajoč posamezne Slovence, z namenom, da jih divjaški napadajo.
Umazano židovsko trobilo z Goldoni-jevega trga pa vestno pobira in razglaša vandalske napade, na katerih se slastno raduje in poskakuje veselja nad bruLuro podivjanih skruniteljev Mazzinijevega spomina. Lahonski stekliši so v noči med nedeljo in ponedeljkom ranili tri Slovence, tako vsaj poroča Žid. Verujemo, ker vemo, da je la-honska sodrga sposobna vsakega zločina in torej tudi zavratnih napadov I Svetnjemo našemu ljudstvu, naj se ogiblje te lahonske nesnage, ki se plazi cele noči okolo, ter išče, kje bi mogla osvetliti svojo trhlo civilizacijo nad kakim posameznim Slovanom. Svetujemo pa tudi lahonski druhali, naj pazi, da ne nasede, ker tudi mi nismo narejeni iz repe in bi mogli vrniti milo za drago !
—	Mi barbari — nočemo učiti našega ljudstva, naj napada mirne Italijane le zato, ker so Italijani; ali svetujemo mu tudi, naj se ne pušča izzivati in žaliti od nikogar!
Lahonom pa bodi povedano : kdor tepe
—	je tepen 1!
Nemci-postajenačelniki na progi Jesenice-Trst. Dolgi nemški železniški most z Jesenic do Trsta, od Karavank do Idrije gradijo zelo hitro in dosledno: Glavni stebri so že davno gotovi; manjka le še nekaj manjših, a tudi za te neumorno skrbi nemški „Volksrath". Do sedaj so se Nemci-uradniki pehali le za večje postaje: Jesenice, Bled, Gorica itd., ki so tudi v resnici v nemških rokah. V zadnjem času pa hočejo nemški uradniki vzeti tudi manjše postajice svojim slovenskim tovarišem.
V kratkem se otvori mej Gorico-PIave nova železniška postaja Št. Maver (San Mauro). Za to novo postajo je prosilo poleg dobro popisanih slovenskih železniških uradnikov kar cela truma Nemcev. Po najnovejših poročilih dobi to postajo skoraj gotovo (saj se že hvali okrog) neki nemški uradnik, ki niti slovenskega jezika zmožen nI J Že pred dvemi leti je hotelo železniško ravnateljstvo vsiliti dotičnega Nemca za po-stajenačelnika v Dutovlje-Skopo, kar se je pa vendar še v zadnjem času preprečilo. Takrat je prinesla „Edinost* dopis „Der-schatta na Krasu*. Prizadeti že vedo, koga se tiče.
Ravno tako zahtevamo tudi sedaj in obenem prosimo c. kr. železniško ravnateljstvo v Trstu, naj da na slovensko postajo Št. Maver slovenskega železniškega postajenačelnika; saj ima ravnateljstvo mej prosilci dosti dobro popisanih Slovencev na razpolago.
Za danes toliko. Upamo, da te kratke vrstice preprečijo imenovanje Nemca za Št. Maver ; če ne, prinesemo prihodnjič imena nemških prosilcev in spregovorimo marsikaj o nemških prosilcih. Slovenska zemlja Slovencem!
Tiskovine manjkajo! Volja bi bila torej dobra, ali meso Je slabo. To menda
naj pomenja čudna opomba, ki se v poslednjih časih neredko nahaja na italijanskih sklepih, izdanih od tukajšnjega c. kr. okr. sodišča za civilne stvari, v slovenskih, namreč takih stvareh, ki se razpravljajo ▼ slovenskem jeziku. „In mancanza di slovene" stoji zapisano v levem zgornjem kotu italijanske, italijanski izpolnjene tiskovine. In s to klavzulo upa predstojništvo imenovanega sodišča zamašiti usta onim, ki jim ni prav, da jim sodišče na slovenske predloge izdaja italijanske rešitve I Bolj umestna bi bila v takih slučajih (če zares ni možno imeti slovenskih tiskovin), klavzula „Diritto dei poveri" — pravica revnih. Za justlčno upravo namreč, ki nima denarja za slovenske tiskovine, — in morda pravica revnih tudi za tako justično upravo, ki nima jezikovno usposobljenih, niti za jezikovno ravnopravnost dobro razpoloženih uradnikov.
Tri diplome CirHmetodove družbe v dveh letih. Gospod Hinko Kosič, gostilničar v zadružni gostilni Članov N. D. O. je te dni zopet dobil od Cirilmetodove družbe diplomo za nabranih 200 K. To [e že tretja diploma, katero je gosp. Kosič dobil v dobi dveh let. Če se pomisli, da obiskujejo gostilno NDO skoro izključno le delavci, moramo na vsak način sneti v spoštovanju klobuk pred temi rodoljubnimi gosti. Na vsak način pa gre vsa hvala tudi g. Kosiču, ki tako marljivo opozarja svoje goste na njih narodno dolžnost.
Vsekako pa je to tudi dokaz, da gostilna NDO sedaj dobro uspeva in da je njeno vodstvo v dobrih rokah.
Snežnik. Ker so obiskovalci Snežnika in snežniškega ozemlja na neprimeren način trgali in ruvali planinsko floro, osobito planinke, je gozdarski in upravni urad kneza SchOnburg - Waldenburg prepovedal obisk gore Snežnik, odnosno dovolil obisk tega ozemlja samo v spremstvu enega ali več graščinskih gozdnih čuvajev, ali ako se vzame za to dovolilni list. Ker je osrednji odbor „Slovenskega Planinskega Društva" uvidel, da se s tem skoro onemogoča obisk tega znamenitega vrha in ker je bil prepričan, da člani S. P. D. na planinah tako neprimerno ne nastopajo, se je z utemeljeno vlogo obrnil do navedenega urada s prošnjo, da ublaži pogoje za obisk Snežnika za člane našega društva in je predlagal primerne pogoje. Omenjeni urad je prošnjo upošteval in dovolil članom S. P. D. obisk Snežnika pod naslednjimi pogoji: 1. člani S. P. D. se morajo ob obisku Snežnika izkazati z društveno legitimacijo za dotično leto in morajo društveni znak vidno nositi. 2. Pohod Snežnika je dovoljen le po napravljenih odnosno markiranih poteh in stezah. (Markacije bodo v prihodnje napravljene z oranžno barvo.) 3. Po lovskih potih in stezah Je prepovedano hoditi. 4. Trganje in ruvanje planink je sploh prepovedano. 5. Vse druge planinske cvetice se sme le v prav malem številu trgati. 6. Graščinski uslužbenci so upravičeni obiskovalce nadzorovati in vsakega „vandala* iztirati in ovaditi v kaznovanje. 7. Tacega člana je primorano društvo izključiti. — Osrednji odbor S. P. D. opozarja svoje člane, da naj se navedenih predpisov strogo drže, da se ne odtegne članom S. P. D. ugodnost svobodnega pohoda na Snežnik. Naj pa slovenski planinci tudi drugod ne pozabljajo, da je flora znamenit kras naših planin, ki ga more le brezsrčen človek uničevati. S. P. D.
Tri sokolske slavnosti se bodo vršile prihodnjo nedeljo in sicer otvoritev „Sokol-skega doma" v Pervačini, zlet Gorenjske župe v Škofiiloki in velika sokolska slavnost „Sokola" v Brežicah.
To je vsekako najlepši dokaz za napredovanje sokolske ideje med Slovenci.
I. koncert, ki ga prirede prihodnjo nedeljo, dne 9. t. m. Združene skupine NDO pri sv. Jakobu na vrtu „Gosp. društva" pri sv. M. M. zgornji „pri Tirolcu" obeta biti, sodeč po zanimanju v krogih NDO, mnogobrojno obiskan; in to zato, ker je namenjen čisti dobiček za nabavo sokolskih krojev osebju godbenega odseka in glasilu NDO „Svobodi".
Delavstvo NDO dobro ve, kako potrebujemo mi tržaški Slovenci godbe, ki bi stala na narodnem stališču. Delavstvo tudi ve, da ubogi delavec dandanes ne more izhajati z borno plačico, ki jo vdobiva za preživljanje sebe in svoje družine; kaj pa še, da bi si mogel sam delavec plačevati instrument, učitelja, partiture, kroj itd. To je za delavca preveč. Naj naše slovensko delavstvo v nedeljo veliko pripomore, da si godbeni odsek NDO olajša stroške.
Za slovenskim delavstvom pa tudi ostalo občinstvo ne sme zaostati. Saj bo godba NDO služila v čast vsemu tržaškemu slovenstvu. Prve dni septembra t. 1. pokažemo tudi mi našim sosedom Italijanom, da smo si preskrbeli godbo. — Da torej pripomo-remo naši prvi slovenski godbi v Trstu, udeležimo se nedeljskega koncerta „pri Tirolcu".
Glavni dobitek s 20 000 K je zadela srečka št. 145270 državne dobrodelne loterije, kupljena v menjalnici Jadranske banke in je bil srečnemu kupcu dobitek pri blagajni banke takoj izplačan.
Angleška eskadra. Namestnik princ Hohenlohe je predvčerajšnjem zvečer priredil v Palače Kur-Hotelu v Portorose na čast komandantov in oficirjev angleške es-kadre diner, katerega sta se tudi vdeležila
tu bivajoča angleški in francoski poslanik na Dunaju. Namestnik je napil angleškemu poslaniku, eskadri in angleškemu kralj«, kakor tudi francoskemu poslaniku.
Včeraj zvečer je kontreadmiral vit. Kohea priredil v Neckerjevi vili diner na čast oficirjem angleške eskadre. — Včeraj zvečer je svirala na glavnem trgu vojaška godba angleške eskadre. Eskadra bo odpotovala dne
9.	t. m. Dne 10. se zasidra v reški luki.
Koncert angleške godbe. Sinoči ob 7. uri je godba z ene angleških vojnih ladij, ki so usidrane v naši luki, priredila koncert na Velikem trgu. Na trgu se je zbrala ogromna množica ljudstva. Godba je Štela 17 mož, seveda radi tega malega števila niso mogli komadi, ki jih je igrala, z ozirom na razširnost trga, priti do pravega efekta.
Ob 9. uri je godba zasvirala cesarsko himno, ki je bila od dela občinstva aplav-dirana in jo je morala godba ponoviti. Nato je zasvirala „Inno di S. Giusto", ki jo je morala na zahtevo neke skupine izvestne mularije parkrat ponoviti. Ko so pa z nekaterih miz kavarne Specchi ponovno zagrmili slovenski: „Živio-klici", tedaj so kar naenkrat ponehali aplavzi mularije. Ob 9.30 je koncert končal in občinstvo je polagoma izpraznilo trg.
Učenkam trgovskega tečaja Trg. izobr. društv. Izlet se vrši ob lepem vremenu v nedeljo; pridite vse in če mogoče roditelji točno ob 7 uri in en četrt zjutraj na Vojaški trg pred postajo Openskega tramvaja, od koder se odpoljemo do Opčin. Natančneji vspored jutri.
Otroški vrtec v Rojanu je zaključil šolsko leto predvčeranjem s krasno vspelo otroško veselico, ki se je vršila v dvorani Konsumnega društva v Rojanu. Nastopi otročičev so kazali nepričakovano lep napredek, na katerem so se navzoči stariši iz srca radovali. Trudu vrtnarice gospice Črni-gojeve gre vse priznanje na obseženih vs-pehih.
Združena slovanska mladina za prireditev velikega Ciril Metodovega plesa
ima svojo zaključno sejo v ponedeljek, dne
10.	t. m. v zgornjih prostorih „Restavracije Balkan" ob 9. uri zvečer.
Vsi gg. odborniki so z ozirom na važnost dnevnega reda uljudno naprošeni, da se gotovo udeleže seje.
Člane „Slovenske Matice", kakor tudi one, ki se mislijo na novo vpisati, opozarjamo, da je danes zadnji dan za vpisanje. Članarina (K 4) se plača pri poverjeniku učitelju Arhar (Acquedotto 20) ali pa pri vratarici „Nar. doma" g. Biček.
Odbor podružnice CMD. na Greti izreka tem potom svojo iskreno zahvalo vsim onim, ki so blagovolili prispevati s kakim darom na dan otroške veselice nunskega otroškega vrteča, kakor tudi vsem, ki so pripomogli, da se je izvršila veselica tako lepo. Posebno zahvalo pa izreka vrt-narici gospici Marici Černigoj na njenem res požrtovalnem delovanju ter odbor« „Konsumnega društva" za brezplačno prepustitev dvorane.
Češko učiteljstvo prireja vsako leto ▼ počitnicah poučna potovanja. Lani so bft češki učitelji v Nemčiji, na Luksenburškem, v Franciji in t. d.
Letos pa hočejo obiskati jugoslovanske avstrijske dežele in Črno goro. Ob tej priliki pridejo tudi v Trst m Pulo, kjer se vstavijo po nekoliko dni. V Trstu bodo 17., 18. in 19. t. m. na kar opozarjamo člane „Učiteljskega društva" in „Češke Besede". Prve kot tovariše, druge pa kot rojake cenjenih gostov.__
Tržaška mala kronika.
Poskušeni samomori. Gilda P , stara 18 let, stanujoča v ul. Lodovico Ariosta št. 2, se Je predsinočnjim ob 10 30 vrgla z obrežja Carciotti v morje. Iz vode jo je potegnil neki mornar s pomočjo redarja. Pozvana zdravniška postaja jo je potem odpeljala v mestno bolnišnico.
Josipa Lorenzon, stara 19 let, stanujoča v Kjadinu št. 119 je predsinočnjem izpila večo količino karbolne kisline. Pozvan« zdravniška postaja jo je odpravila v bolnišnico.
O. Poleska, stara 64 let, stan. v ulici G. Galilei, je včeraj ob 11-20 zjutraj skočila z okna svojega stanovanja v prvem nadstropju na spodnjo ulico. Pretresli so se jej možgani. Njena sestra Ersilija je imela pri tej priči hudo nervozno krizo. Zdravniška postaja je nudila obema svojo pomoč in je dala prvo prepeljati v bolnišnico, kjer je popoludne umrla.
Just Jeravšek, 19-leten mehanik, stanujoč v ul. Al. Manzoni 20, se je včeraj opo-ludne nahajal v stanovanju svoje sestre v ul. Pondares 8. Tu se je z revolverjem ustrelil v sence. Rana ni smrtna. Ker je bil silno razburjen, so ga sprejeli v opazovalnico.
Barkovljanska tragedija. Veliko ljudi je priromalo včeraj v mrtvašnico pri sv. Juštu, da bi videlo truplo nesrečne lepe Darije Rivolt, umorjene od svojega svaka. Njen soprog še vedno visi med smrtjo ia življenjem. Nesrečnež nič ne ve, da je njegova soproga umrla. Pupilarni sodnik je napravil potrebne korake v varstvo interesov četvorice otrok nesrečnih zakonskih. Otroci se nahajajo v oskrbi pri raznih milosrdnik ljudeh. Kakor smo zvedeli pozneje, se je
V Trstu, dne 7. julija 1911.
>EDINOST« St. 187.
Stran IU
stanje Henrika Ribolt zboljšalo in je nade, da ozdravi.
Samomor. Lorenc Burri, star 56 let je bil včeraj zjutraj izpuščen iz Magdalenske bolnišnice, kjer se je nahajal, ker je tuberkulozen. Včeraj ob 2 30 popoludne je blizu tovarne za čiščenje riža izpil močno dozo karbolne kisline. Prenesli so ga v mestno bolnišnico, kjer je umrl ob 4. uri popoludne.
Koledar in vreme. — Danes: Vili-bald škof. — Jutri: Elizabeta, kr.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 25° Cels. — Vreme včeraj : lepo.
—	Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Temperatura malo spremenjena. Severovztočni vetrovi.
Društvene vesti.
Tržaška sokolska župa vabi brate, da se udeleže slavnostne otvoritve I. Sokolskega doma na Primorskem dne 9. t. m. v Prva-čini. Odhod iz Trsta z drž. kolodvora ob 12 55 popoludne.
Odbor.
V nedeljo, dne 19. t. m. priredi pevsko društvo „Zastava" v Lonjerju skupno z godbenim društvom „Volarič* svojo vrtno veselico. Na vsporedu bo nastop raznih pevskih društev, sviranje godb. društva „Volarič" in igra. Po veselici se bo vršil ples, ki bo trajal pozno v noč.
Toliko na znanje si. občinstvu si. društvom pa, da bi to prireditev vpoštevala.
Tamburaški odsek Verdeljskega Sokola. V kratkem presledku radi izleta Trž. sokolske župe začnejo tamburaške vaje zopet jutri, dne 8. t. m. in sicer za I. oddelek. Na zdar!_
Mar. del. organizacija.
Vsem tovarišicam NDO. naznanja odbor, „Združenih skupin NDO." pri sv. Jakobu, da vdobe v uradu NDO. ul. Lavo-toio 1 in pri tovarišici predsednici M. Sle-mič, v ul. deli' Industria št. 55 (za lekarno) legitimacije za znižano vstopnino na nedeljski koncert „pri Tirolcu"
Skupina NDO. „Mestna plinarna". Danes (petek) ob 8. uri zvečer sestanek vseh siovenskih delavcev „Mestne plinarne" v prostorih NDO. pri sv. Jakobu. Pričakuje se polnoštevilne udeležbe.
Skupina NDO. „Prosta luka. Jutri (sobota) ob 8. uri zvečer seja pripravljalnega odbora. ___
DAROVL
—	Za drugi kamen rojanskega omizja nabrala vesela družba v istem društvu K 10.
—	Za podružnico CMD. v Rojanu daroval g. Foerstner Jurij K 4.
—	Na otroški veselici rojanskega otroškega vrteča CMD. se je nabralo K 26 04.
—	Mala Zlatka, Olgica in Karla so nabrali na isti veselici K 6 52.
Književnoet m umetnost
O Levčevem slovenskem pravopisu in njega kritikah. Spisal dr. Karol Stre-kelj. V Ljubljani 1911. založil pisatelj. Cena 3 krone.
„Slovan-aa julijeva številka je ravnokar izšla s zanimivo vsebino in krasnimi slikami.
Gledališčna organizacija v Zagrebu
je imela dne 26. m. m. svojo glavno skupščino, pak poživlja vse potujoče gledališke družbe, kakor tudi igralce brez nameščenja, da se prijavijo pismeno „Kazališnoj organizaciji" in to: ime, priimek, bivanje in even-tuvalno daljne potovanje na adreso ,Odbor kazališne organizacije u Zagrebu.
Gospodarstvo.
Delnice Jadranske banke na dunajski borzi. Z včerajšnjim dnevom (5. julija) je pričelo notiranje delnic Jadranske banke na dunajski borzi. Že prvi dan se je pokazalo živahno zanimale za ta papir in se je napravilo več zaključkov. Z istim dnevom je pričel izhajati oficijelni kurzni list dunajske borze v novi, bolj pregledni obliki.
Hrvatska zemaljska banka v Osijeku. Borzna kamora v Budimpešti je pri zadnjem zborovanju dovolila kotacijo 4l/i°/o zastavnih listov in delnic Hrvatske zemaljske banke v Osijeku. Potemtakem bodo delnice imenovane banke kakor tudi 4V2°/o pupilarno varni zastavni listi v prihodnjih dneh notirani na BudimpeŠki Borzi. V kratkem bo vložena prošnja za notacijo delnic in zastavnih listov te banke na dunajski in praški borzi.
Železniški projekt Istra-Kvarnerski otoki-Dalmacija in Kranjska. — Gotova stvar je, da se bo v doglednem času zidala železnica, ki bo spajala Istro in Dalmacijo. Gotovo je, — ali ne zato, ker je ta železnica gospodarsko potrebna, ampak zato, ker to zahtevajo vojaški krogi. A če v Avstriji vojaški krogi kaj zahtevajo, se gotovo zgodi. Sicer pa jim moramo biti hvaležni, kajti pro-ektirana železnica ne bo le vojaško važna,
ampak imela bo tudi velik gospodarski pomen. Zatorej je le iskreno želeti, da se uresniči čim prej.
O tem velevažnem železniškem projektu je pisal — razen drugih — precej obširno neki Absirtydes v tržaški „La Monarchia". Ta Absirtydes — gotovo Otočan — brani projekt, po katerem bi se ta nova železnica v Lupoglavi odcepila od sedanje proge Divača-Pula ter bi šla do luke Plomina, kjer bi stopala na parnik (ferriboat), ki bi jo prenašal v Cres, dočim ne simpatizuje z drugim projektom, po katerem bi v Matulji-Preluki prestopala na parnik.
Poznavalec razmer ugane takoj, da se dopisnik lista „La Monarchia" boji za — svoj dom. V svoji bojazni, oziroma v svojem „lokalnem" patrijotizmu zametuje popolnoma zailv v Preluki (prav za prav Praluka) češ da je absolutno neprimeren za pristanišče, če prav je po svojem položaju, ako ne najbolji, gotovo pa eden najboljših zalivov v Istri. Da je pa veliko pripravnejši, nego rokav v Plominu, o tem ni niti govora, o tem
0	tem je prepričan tudi on sam.
Sicer pa mi ni namen, da bi polemiziral z dopisnikom iista „La Monarchia", ampak hotel sem opozoriti javnost, osobito pa interesente iz Kranjske, na važnost tega predmeta z ozirom na dejstvo, da je c. k. žel. ministerslvo ravno sedaj podelilo neki dunajski družbi koncesijo za tehniška preddela za progo Matulje-Preluka čez otok Pag do Zadra.
Za to progo in pa za podaljšanje Kočevske železnice iz Ribnice, recimo čez Gr-čarice, Hrib, Košarce in Leskovo dolino okoli Snežnika v Klano v Istri, a od tu dalje čez Kastav do Matulj, oziroma Preluke morala bi se Kranjska živo zavzeti, kajti le na ta način ji je možna kratka in direktna zveza z Adrijo, oziroma Kvarnerom in Dalmacijo.
Da bi bila taka zveza za Kranjsko neizmerne koristi, da bi ta železnica donesla kranjski lesni trgovini in industriji v obče boljšo bodočnost, mislim, da ni treba pov-darjati. Istotako je gotovo, ca bi se s to železnico zelo povzdignila ribniška domača obrt.
Mogel bi navesti Še drugih koristi, ki bi jih nudila tako spojena železnica, ali opuščam za sedaj z željo, da bi to vprašanje resno pretresovali ne samo v Istri in Dalmaciji, ampak tudi v Kranjski. A 1 a k.
Nove banke v Zagrebu. Neki hrvatski pokrajinski denarni zavod namerava ustanoviti v Zagrebu „Jugoslovansko banko", dunajska banka „Union" pa ustanovi v Zagrebu podružnico._
Vesti iz Goriške.
x Štrajk zidarjev v Gorici poravnan.
— Gospodarji so se končno odločili da povišajo zidarjem sedanjo plačo za 8 po sto.
1	x Mestne dopolnilne volitve. Laški i socialni demokratje so izdali proglas, da
hočejo samostojno nastopiti na predstojećih volitvah za mestni svet, to je v III. vol. razredu.
x V Podgori je v ponedeljek polja in vinograde precej hudo potolkla toča. Uničena je ena tretjina pridelka. ; x Živinski semnji kažejo, da cena goveje živine občutno pada, in sicer za 100 do 200 K. Kaj pa pomaga to, ko je cena govejega mesa po goriških mesnicah vedno ista. Magistrat se prav nič ne briga za koristi konsumentov. Vzlic temu je goriško meščanstvo tako ravnodušno in apatično, da ne daja izraza pri mestnih volitvah Za nekaj dni že se bodo vršile nadomestne volitve, in prav bi bilo, če bi se tudi Slovenci udeležili.
i Nekaj se je govorilo, no, najbrže ne bo zopet nič.
j x V Kanalu priredi vojaško veteransko društvo v nedelje 9. t. m. javno tombolo z dobitkoma po 100 in 50 K. Po tomboli se vrši ples.
x V Ajdovščini je završila nova obrtna-nadaljevalna šola svoje prvo Šolsko leto. Zaključka se je udeležilo mnogo občinstva in obrtniki-mojstrL Izmed 27 učencev je bilo 6 ključavničarjev, 4 krojači, 4 čevljarji, 4 trgovci, 3 mizarji, 2 peka, 2 sedlarja po 1 tesar in 1 kovač.
Poučevala sta gg. P. Plesničar v obrtnem računstvu in M. Klemenčič v pisarskih predmetih. Drugo leto se otvori še en razred. — Novi obrtni šoli želimo obilo sreče, da bi se čim lepše razvijala in vspevala.
x Elektrika po ceni. V Gorici snujejo, po inicijativi društva hišnih gospodarjev, na zadružni podlagi slonečo električno centralo, ki bi občutljivo konkurirala
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE
ulica Sanitt 23-25 pritličje.
Dražba ki se bode držala v soboto dne 8. t. m. od 9. do 12. in od 3. do 6. pop.
Velika množina razglednic, slike, kažipoti, slovari, rezbarije, kipi, albumi, kliše, romani italijanski, nemški, francoski, angleški in druge klasične knjige.
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO j
gžgt po zmernih cenah
RAFAELE ITAUA
TR8T - VJA MALCANTON - TR8T
HssssmaBamas*
Mnenje gosp. dr. K. Kastner-ja, !
- Opava -
G. J. SBRRAVALLO
Trst.
V mnogih slučajih malokrvnosti sem več let rabil Vaše ŽELEZ-NATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruglnoso Ser-ravallo) in sem dosegel brez izjeme najboljše vspehe, kar prav rad potrjujem.
OPAVA, 9. marca 1910.	Dr. KASTNER.


St. 170
Za lrtouBJarie, Izletnike
in cenjeno potujoče občinstvo sploh.	RllZOlflS dfHŽ^B
itarn7nana crnctilna TDIfil AVW tt	w
Staroznana gostilna „TRIGLAV" v Lescah na Gorenjskem je prišla vsled prodaje v druge jroke in je sedaj popolnoma prenovljena in povsem udobno urejena.
Na razpolago je velik senčnat park3 vrtni salon, kegljišče in krogljišče. — Vodovod v hiši.
Preskrbljeno je za vestno postrežbo z izbornim pivom, pristnimi vini in dobrimi jedili po zmernih cenah.
Odda se tudi letoviščarjem še 7 na novo opremljenih, lepih sob za sezono po jako nizki ceni.
Oskrbništvo gostilne, katero se za cenjeni obisk uljudno priporoča, daja pojasnila tudi glede sob.
KroJainSca za civiliste In uolake
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6,11. n
Priporoča se slavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blage prve vrete, delo eelldne, cene zmeree.
POZOR!! 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 K 50 st.
Radi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moSkih in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali Črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Kr&kovo Si. 240-
Sme se zamenjati in s«* vrne denar.
Zaradi odda'e VI. sekcije II oddelka cestne zgradbe Grgar — Zabrdo — Bnin-Sica — Avče, med km. 0*000 — in 3170, katera dela so skupaj preudarjena z 60357 K 25 vin., se bo vršila 1. a?gusa 1911 ob li uri predpoludne pri c. kr. trasirni ekspozituri v Gorici (Via Teatro št. 18)
javna dražba
s pismenimi ponudbami.
Zapečatene ponudbe previđene, s ko.ekoim 1 K, katerim je priloženo tudi potrdilo deželne blagajne v Gorici v položenji vadija 3200 K se ima vložiti najpozneje dan pred dražbo, to je 31. julija t. 1. do 12 ure opoldne pri c. kr. trasirni ekspozituri v gorici.
Vadij se mora vložiti v gotovini ali r vrednostnih papirjih ali t vinkuliranih poso-jilničnih knjižicah.
Na zavitek va^ke ponudbe in sicrr na zgornjem robu naj se piše : ponudba za VI. gekcijo II. oddelek cestne zgradbe Grgar — Zabrdo — Bajnšica — Avče.
Tehnični operat se splošnimi in posebnimi pogoji je razpoložen v gori omenjenem uradu t uradnih urah.
Kamestništvo ni navezano sprejeti najnižje ponudbe, temveč se pridržuje pravic« volitve med oferenti. Zaradi tega se bo pridržalo položene vadij e dokler ne bode Na-mestništvo odločilo o dotični dražbeni obravnaru
Cestni odbor za kanalski oRral.
V KANALU dne 4. jnlija 1911
Načelnik:
M. Zega.
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase, zahvale in v obče kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorglo Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
C «5 « «
» C
i> c8 cb
3*5*
(AJ3
INI
Wa obroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika fzbera letnih oblek za gospode in dečke, jukenj, površnikov vseh kakovosti, — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. Najzmernejše cene-
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico".
Telefon št. 251, Rim. II.
O IM
3* C/S
S
"p* 5*
— rx
• O
3 U
S s
o.
25. 3
Naznanja se slavnemu občinstvu, da se prodaja
pri Orehu (Noghere) pri glavni cesti
vse potrebne mrtvaške predmete, kakor:
torte, soeče, obleke, pnKolnne, cente Iz umetnih coetllc In peri
Trgovina Je bogato založena. Na izbero so vsi predmeti te stroke.
Zastopstvo Mm Pogreta Podjetja v Trsti, Corso št 47
Uljudno se priporočata Alojzij JamSek in Franc Bernetič, mizarja.
Vsem: gospodinjam
toplo priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO
* edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slo venski izdelek. ==
v korist druZbi sv. Cirila in Metoda I
Stran IV.
dunajski elektrarni, s katero je mesto sklenilo pogodbo za dobo 50 let. — Električna energija je sedaj jako draga, zato je novo podjetje z veseljem pozdravljati. Enako centralo so prvič ustanovili v Gradcu, ki dobro vspeva.
Novo podjetje v Gorici bo oddajalo električno moč po sledečih cenah: za razsvetljavo po 5 vin. za Hw. uro in po 2 vin. na Hw. uro za obratovanje. — To znači skoro 507. znižanje nasproti sedajnim cenam mestre elektrarne!
S tem bode ustreženo ne-le hišnim gospodarjem in stanovalcem, marveč tudi mehaničnim delavnicam, tovarnam itd. Saj bo cena elektrike približno taka, kakor petroleja.
Razume se, da bo goriški magistrat na vse načine skušal ovirati novo podjetje. Vendar po zakonu nima v to prav moči, kar je Graška družba pri najvišjem sodnem dvoru dobila pravdo glede vseh prepornih vprašanj.
Gotovo bo skušalo mesto lastnike hiš pregovoriti, naj se zavežejo, da ne dopuste napeljati elektrike po kaki tuji družbi in da jih lažje pridobi, jim prav gotovo zniža dosedanje cene. Gospodarji pa naj se nikar >e dajo premotiti in nikar naj ne sklepajo kakih pogodb z magistratom, dokler se novo podjetje ne ustanovi. Kajti menda nihče ne želi, da bi ga mestna elektrarna Še dalje izkoriščala kakor je delala doslej. Zato pozor 1 Kdor bi pa bil v čem v dvomu, naj se obrne na društvo hišnih posestnikov v Gorici.
O nadaljnih korakih novega podjetja bomo čitatelje pravočasno obveščali in jim dajali navodila.
V	Koprivi na Krasu priredi bralno in pevsko društvo „Zarja" javen ples dne 23. julija t. 1. Svirala bo godba od sv. Ivana pri Trstu. — Odbor vabi na obilno mdeležbo.
Kolesarsko društvo „Danica" napravi v nedeljo dne 9. julija izlet v Prvačino k otvoritvi „Sokolskega doma".
Predsednik je daroval društvu 50 K za prispevek zadnje veselice.	Odbor.
Javen shod sklicujeta podružnica NDO in podruž. Zveze jugoslovanskih železničarjev v nedeljo dne 9. t. m. ob 4. uri pop. pri g. Gorenjcu na Kornu.
Tovariši, agitirajte za ta velevažni shod, da bo vdeležba častna.
Odbora NDO in ZJŽ.
Vesti iz Istre.
V	c. kr. moški kaznilnici t Kopru
je imenovan učiieljem gosp. Andrej Jakac, dosedanji učitelj in vodja ljudske šole v Humu.
Iz Šmarij pri Kopru, občina Pomjan. Kakor je bilo že objavljeno v tem listu pred jednim mesecem, priredi pevsko in bralno društvo „Branik" v nedeljo, dne 9. julija na dvorišču „Gospodarskega in posojilnega društva" vrtno veselico, s sledečim vsporedom: 1) Godba, 2) petje, 3) Jaka Stoka: „Trije tički", burka v dveh dejanjih, 4) deklamacija, 5) srečkanje na mnogo zelo vsakemu stanu koristnih dobitkov.
Igra je prav dobro naučena, zato smeha ne bode ne konca ne kraja. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Ker je čisti dobiček namenjen v nabavo društvene zastave ter v podporo bratskim društvom ob sličnih prireditvah, se predplačila in darovi hvaležno sprejemajo. — V slučaju neugodnega vremena se prenese veselica na nedoločen čas.
Ker se posebnih vabil ne bo razpošiljalo, smatra naj se to kakor direktno vabilo.
Iz Klanca. Veselica tuk. izobr. društva „Stavnik" z dne 29. junija je vspela povoljno, kljub temu, da je bila udeležba iz bližnjih vasi jako pičla. Tem več pa je bilo gostov iz Trsta, Boršta, in drugod, katerim naj bo na tem mestu izrečena zahvala.
Vstopnino so preplačali: g. M. Mandić drž. in dež. poslanec 4 K (doposlal mesto vstopnine), gg. Žagar 10 K, Križman 3 K, Hoge, Tavčar in Križmančič po 2 K, Bobek in Zupane po 110 K, Venturini, Kovač in Mamilovič po 1 K, Gostinčič in Lazar po 40 st., N. N. jn U. Metlika po 20 stot, Andrejašič in Š. ŠiškoviČ po 10 stot. Lepa hvala !
Ob enem se zahvaljuje odbor g.ci T. Šikovšekovi za prijazno sodelovanje pri igri, pevskemu zboru iz Ćrnotič za dobrovoljno sodelovanje, Sokolski godbi iz Hrpelj in vsem onim, ki so kakor bodi pripomogli do vspeha.
V	dejanjih kažimo ljubezen do svojega naroda! Iz Brega: Najnujneje narodno delo v našem Bregu (za vasi: BorŠt, Boljunec, Dolino in Ricmanje) bodi ustanovitev podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Sramovati se moramo sicer, da stopamo še-le sedaj pred javnost z željo po osnutju take podružnice, s kakoršno se danes ponaša že skoro vsaka vasica, in edino le naša občina dela še izjemo ! 1 — Zato pa naj bo delovanje bodoče podružnice tem
Jivahnejše !
Podpisani vabim vse zavedne Slovence in Slovenke iz Boljunca, Doline, BorŠta in Ricmanj na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo ob 6. uri popoludne ▼ Boljuncu v prostorih »Gosp. društva",
„EDINOST" St. 187.
da si ustanovimo: „Podružnico družbe sv. Cirila in Metoda" za Breg.
Fran Venturini.
Iz Beke. Dne 9. t. m. — v nedeljo — priredi naše pevsko društvo „Lilija" v Ocizli pri Klancu v hotelu g. Frana Žagarja veselico z bogatim vsporedom. Posebno opozarjamo tudi na burko „Krčma pri zvitem rogu". Kjer je društvo z eni strani vneto za splošni napredek, a z druge strani potrebno podpore, uljudno vabimo bratska društva in drugo občinstvo na obilno udeležbo.
Druge slovenske dežele
Predsednikom celjskega okr. sodišča je imenovan deželnosodni nadsvetnik Maks Bouvier.
G. Adolf Hauptmann v Ljubljani je prodal svojo tovarno in kupčijo z oljnatimi barvami tovarnarju E. Zankelju iz Gradca za 360.000 K.
Dve tragediji. Iz Trbovelj: 23-letni Rudolf Kranjc, premogar, stanujoči v Lokah, se je dne 3. t. m. na stanovanju svojega brata obesil. Obesil se je z vrvjo na okno. Pozvani zdravnik je mogel le konstatirati nastopivšo smrt. Vzrok — ljubezen. Do tega koraka je nesrečneža do vel menda obup, ker ga je zaročenka zapustila in se poročila z drugim ravno gc:! navedenega dne.
Dne 4. t. m. okrog 1. ure popoludne je prišla na stanovanje premogokopa-paz-nika Josipa Fajta, doma s Češkega, Marija Nik doma iz Kočevja in prodajalka v bra-tovski zalogi. Kmalu je nastal prepir med zaročencema. Mej prepirom je vzel Fajt v roko samokres in jej je — ali ne z namenom, da bi jo vstrelil — zagrozil, da jo ustreli, ako ne bo mirna. Po nesreči pa se je samokres sprožil in je .Marijo smrtno ranil. Krogla je prodrla do srca, kjer je obtičala. Ves prestrašen je Fajt skočil skozi okno in pobegnil. Orožništvo in redarstvo, obveščeno o dogodku, je jelo zasledovati nesrečnega Fajta, ki ga je redar Grossar eno uro potem prijel v neki gostilni. Fajta so še istega dne izročili sodniji, Marija pa je umrla četrt ure po dogodku. — Vzrok prepira, ki se je tako tragično za vršil, je bila ljubosumnost. Fajt je namreč čul, da njegova zaročenka med časom, ko je on v službi, občuje z nekim tukajšnjim zdravnikom in nekim inženirjem. Doznavši to se je v velikem razburjenju podal na svoje stanovanje, kamor je prišla za njim tudi ona, bržkone, da bi ga pomirila. — Ali šla je v svojo nesrečo.
Razne vesti.
Uvedbo metalcev svetlobe za pehoto proučuje sedaj vojna uprava. Taki metalci svetlobe so se izlasti izborno izkazali tudi za peŠpolke v rusko-japonski vojni.
Sfidmarka v letu 1910. Sudmarka je te dni izdala svoje poročilo za leto 1910. Število njenih članov je v minolen letu zopet poskočilo in je znašalo dne 31. dec. 78 871. Novih podružnic se je ustanovilo 137; vseh skupaj 845. V 43 občinah so se ustanovile Siidmarkine knjižnice, ki so dosegle število 212. Podružnice so strnjene v 51 okrožjih; novih se je ustanovilo 7. Ustanovnikov je v minulem letu pristopilo 294. Naseljevanje ob jezikovni meji se je nadeljevalo. Sudmarka je kupila lani nad 150 oralov zemlje ter vzela 6 kmetij in 2 obrtniški podjetji v svoje ^varstvo. Občini Št. Ilj v Slov. Goricah in Šoštanj „sta se vrnili nemštvu", edina dvojezična občina na Nižjem Avstrijskem, Poštorna, se je iztrgala iz čeških rok. — Vpliv Sudmarke pri ljudskem štetju se je pokazal ne le v obmejnih krajih na Stajerškem, Koroškem in Tirolskem, ampak tudi na Dunaju.
IČPPm družabnika s najmanj K 20.000 ta vpe-Ibl/Cm ljano veletrgovino z cUželn mi pridelki, moko in kolonijalnim blagom. Sodelovanje se želi vendar ne pegoj. — Ponudbe na Edinost pod „Merkur".	1177
Rimnsi7iiQlro ^s® od p^Ž« do Petfga
UllllllO£IJwl\v razreda bo na prodaj, ulica S. Micbele 26, vrata 15.	1178
Cncnnrflarelrn d™8*™ na Ferdeniču pri
QU9|)UUdr9KU 8 v. Ivanu »če krčmara, o=ebo zmožno s kavcijo E 400, ki ima dobro družinsko pomoč. Išče tudi krčmarico, ki je izvr»toa kuharica. — Pismene ponudbe sprejema Jernej Kočjančič, Vrde a Timinjan St. 1475.	1179
Trnnuri xz ®08De prolajajo samo za malo I lIjUVvl dni manufakturno bi; go vsake vrste: Čevlje, izgotovljene mo-ke obleke itd. vse po tovarniških cenah. Trst, ulica S. Lazzaro 14, zr^en cerkve Sv. A nt, na novtga.	1130
n^nulpu brez otrok si Želi dobiti službi za U£vllJBII vratarja ali pa za v tovarno. Naslov pove Edino&t.
Ilrflfflnilf zna sl°venako, iralijansko, nemško, Uf O UII11% iš5e postra eki zas:užfk d?e tri ure na dan. Ponudbe po i „Delaven na E lin st* 1161
Izredna prilika.
dražbi, je na pronaj za kron 62; tri leta garancije. Tr<-t, ulica S. Caterina 7, dvorišče.	1112
V Trstu T. julija 1911
Zaloga tu- In Inozem. vin, špirita likerjev In razprodala na debelo in drobno
JAKOB PERHAUC
Trst, Via delle Acque št 8, Trst
(Nasproti C alfe Centrale) Velik izboi .Toncoakega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeauz Burgundee, renskih vin, Mosella in Ohianti. Kum, vonjaš, razna žganja ter posebni pristni tropinuvec, slivovec is brinje v ec. Izdelki I. vrste, došli iz do tičaih krajev. Vsaka uaročba se takoj izvrši Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej. 263
0 najem se oddalo MM
Zaloga dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osvaldella 501
Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. pop.
lici fotosrcf je Anton ierkli, Trst
Via delle Poste 10. — GoKICA, gosposka ulic* 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zauj. no k ni emu.	315
EaElG3i3EiHi3SHE3Eai!i3ilE!ii
il E3 ii El ii ii El ii ii
CENIKE
JEDIL IN PIJAČ
za gostilne, restavracije in hotele v slo-venskem, italijanskem in nemškem jeziku je j založila v raznih obli-kah in po zmerni ceni __
tiskarna „Edinost" v Trstu
ulica Giorgio Galatti 20.
Borotte M (j(JU
treba naslovljati na Inseratni oddelek »Edinosti« poštni predal
Prnrio CD takoj zaradi družinskih razmer riuua OC *eliba dobroldoča mlekarna s hiš> in posestvom vred. Hiša se nahaja na Go-renskem tik železniške postaje v posebno lepem krnja ln ob državni c«aii; obsega okr^ g ICO— 170 m ima laste* vodovod, opremijo ;a je m modernimi stroji na parno tnrblao, ima Udeneo fapolrjeno z ledom. Mleko se lahko takoj odpo-Suja; je v kraju, kjer je tudi tujski promet. A>.o kupea mlekarstvo ne bi voseillo, se hl5a pripravi lahko /,a letovišdarje. V hiši se lahko napravijo kope'ji, ker je v *Ji vodo od in izdelovalec pare. H15a ni Se popolnoma dodtlana, a j«> §e-Je pripravljena za mlekarstve v pritličju. Okoli hiše je zemljišča % aro? 93 m □ Kar se tiče mlekarne v okolici hlfie, se lahko nabavi vsaki dan mnogo mleka prve vrsta in razpoSilja v Trst; t hišo se lahko upelje druga trgovina ali obrt. Kupovalec bi lahkd zaslužil lep denar iu žhel v minem, zdravem kraju. — Teč po e MARTIN LANGUJS, Izlate pri Z*gorju. 1108
V novi trgovini
nI Carlo (jhega 2 (bMa mirodilnica) je dospela :: partija porcelanaste
* Posode
po priložnostnih cenah. — za malo dni! ~
-•£88* Samo
Konsumna zadruga članov H. D. 0.
vabi vse svoje člane na
kateri se bo vršil
v četrtek dne 20. julija 1911
ob 8. uri zvečer v prostorih „Narodne Delavske Organizacijeu ulica Lavatoio štev. 1.
1 žifciiiarn in slanem
vogal ul, Grhega
in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris.
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. = CENE ZMERNE.
Asti Spumante, ftefošk zagrebški Pelinkovac in Sokol. Posebne vrste: Rase
po najzmernejših cenah.
BHHBBBBHM
s Umetni: fotogrnfični ®
Bpri »v. Jako- fftf||3* uri sv. Jako- »u
bu. trst. uitHje bu " TRST-
B ulica Rivo štev. 42 (prltlidje)
BIH
DNEVNI RED:
1.	Poročilo odbora.
2.	Nadomestitev odbora.
ODBOR.
213 1
lEvrinJc nako fotografirao de'«, kakor tudi razglede, pcanetke, notranjo«* lokalov, porcelanaste plotte »a TsakoTTBtne spomenike Itd. Itd. Itd.
Posebnost: Povečanje vsakatarc fotografije.
Radi ndobnoatl P. N. naročnikov ■prejema naročbe ln Jih lirrfuj« aa doma, eventaelno tadl «unaj m m ta.
P
Vi Pa
ŠOLA ZA JEZIKE
Polvalotte Acquedotto št. 16 rui^gmiic prvo nadstropje.
Nova metoda sa navčenje modernih jezikov.
Izvanredno ugodna prilika!! I
Nemško . 8 lekcij Kron 4 f n ... ,pvrM Francosko 8 lekcij Krtn 6 {	S
Angleško . 8 ekdj Kron 6 \ v akl ' leQs,i
Vpiše se lahko vsak dan od 11.-1. in 7.-9.
Bavnateij lastnik Prof. Paolo Marquardt.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel na svoj račun dobroznano gostilno

PRI FRANCU"
v Jntu, ul giosue Caržucci 33.
Za dobro pijačo, kuhinjo in postrežbo skrbi in se toplo priporoča
JAKOB 0RTAH.
Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki Iz klotmčevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki
Emporlj kap za potovanje in za šport*

Čevljarska zadruga v jtfirnu
— ----- pni Gorici ===========
Prodnlolnlco čealjeo o Trsta vin Barrlsra oecchla 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. kr, vojno armado y popolno zadovoljstvo.
Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.	78