DRUŽBENOEKONOMSKE IN
IDEJNE ZASNOVE OSNUTKA
ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Tik pred mednarodnim delavskim praznikom so delegati zvezne skupščine dali v javno razpravo osnutek zakona o združenem delu, ki ga nekateri imenujejo tudi ,^nala ustava", pomeni pa v vsakem primem kodeks, ali bolje rečeno zbirka norm, pravil oziroma določil, ki urejajo družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu. Še pred tem je osnutek tega zakona obravnaval centralni komite ZKJ na svoji 3. seji, nato pa centralni komite ZKS na 6. seji. Ob tem pa tečejo široko zasnovane akcije družbenopolitičnih organizacij (seminarji, posveti, tečaji in podobno), katerih namen je vključitev čim širšega kroga delovnih ljudi v aktivno in ustvarjalno javno razpravo.
Prav gotovo ni naključje, da dajemo osnutku tega zakona tako velik pomen. Delavci so ga pričakovali znestrpnostjo.kajti njihove z ustavo zajamčene pra-vice so bile zaradi pomanjkljive zakonske ureditve marsikje ogrožene. Tudi ni naključje, da se zveza komunistov tako inten-zivno vključuje v razpravo o osnutku tega zakona. CK ZKJ je ugotovil, da so bili v dose-danji aktivnosti pri uresničeva-nju ustave in desetega kongresa ZKJ doseženi uspehi, s katerimi so razširjeni družbeni in mate-rialni pogoji za nadaljnji razvoj in izgradnjo socialističnega samoupravljanja kot dominant-nega proizvodnega razmerja v naši družbi. Praksa potrjuje, da je mogoče dosegati nadaljnje uspehe v boju delavskega raz-reda za izpolnjevanje njihovih revolucionarnih cfljev, za osvo-boditev dela in človeka samo z organiziranostjo, zavestjo in vztrajno akcijo delavcev, na čelu katere stoji ZKJ s svojim
dolgoročnitn idejnopolitičnim konceptom razvoja socialistič-nega samoupravljanja.
Z osnutkom zakona o zdru-ženem delu dobiva delavski raz-red močno orožje v boju za na-daljnji razvoj socialističnih sa-moupravnih odnosov. Ko bo ta zakon sprejet, bo služU dela vsa-kemu razredu kot najpomemb-nejši dokument, na podlagi ka-terega se bo opredeljeval in re-ševal družbenoekonomski polo-žaj delavcev v združenem delu kot svobodnfli ustvarjalcev-pro-izvajalcev ter osnoviiih subjek-tov odločanja o vseh vprašanjih družbenega, ekonomskega in političnega življenja in dela.
Revolucionarne spremembe, ki smo jih dosegli in že začeli uresničevati v praka, morajo zagotoviti takšen samoupravni položaj delavca, da bo le-ta po-polneje dosegel svoje osebne, skupne in splošne družbene, materialne in moralne interese, da bo izpopolnjeval svoje delov-ne in druge sposobnosti ter da
se   bo   razvijal   kot   celovita ustvarjalna osebnost.
Dograjevanje in razvoj do-hodkovtiih odnosov v samo-upravno združenem delu mora biti v središču neprestane idejne in družbenopolitične akcije zve-ze komunistov. Oi tega, kako bomo izvajali proces pridobi-vanja, razporejanja in delitev dohodka na načelih delitve po rezultatih tekočega dela in pri-spevka z gospodarjenjem z družbenimi sredstvi in sociali-stično solidarnostjo, kako bomo v praksi izvajali samo-upravljanje in kako bodo delo-vali drugi samoupravni inštituti in mehanizmi, so najneposred-neje odvisni družbenoekonom-ski položaj delavcev in celotni družbenoekonomski in politič-ni odnosi med ljudmi kot tudi nadaljnji uspešni razvoj naše so-cialistične samoupravne družbe ter krepitev oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi.
D.K.