»primorski dnevnik« post, plat. v gotovini PR ML.. *ice« Centr. Uprava, »Ljudske prav* LJUBLJANA lil DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE Leto IV . Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din_ FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA TRST torek 26. oktobra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Stev. 249 (1034) msLivmsM snimu iiihstreim sveti zaradi kršitve mirovne pogodbe glede Tržaškega ozemlja Viada FLRJ zahteva, da Varnostni svet razveljavi ukaz ZVU št. 345 o sestavi votivnih imenikov, ker ta krši 6. eten stalnega statuta, ter skiep ZVU za angtoameriško cono o pristopu k »Marshallovemu načrtu da FLRJ opozarja Varnostni 3E0GRAD, 25. (Tanjug) — Vla-v Jugoslavije je poslala 23. dobra 1948 predsedniku Varnostma sveta tole spomenico: Wada FLRJ ima čast opozoriti arnostni svet na nove težke kr-l' Ve določb mirovne pogodbe z ‘^ijo, naperjene proti teritorialni eJoti in neodvisnosti Svobodnega “taškega ozemlja, ki jih je zagre-5 a Zavezniška vojaška uprava za mio-ameriško cono Svobodnega r2aškega ozemlja. Zavezniška vojaška u-praya za anglo-ameriško cono Svobodnega jtrža-, škega ozemlja je objavi- a 25. septembra 1948 ukaz št. 345 9 sestavi volivnih imenikov za u-PraVne volitve. 2. člen. tega ukaza daje volivno Pavico vsem tistim osebam, ki so Je dne 15. septembra 1947 itali. lanski državljani, ki so že, ali bo 0 izpolnili 21. leto starosti do 31. j err>bra 1948 in so pravilno vpi-*ni v register stalnega prebivalca kake občine cone. Vlad, lVe*- na 6. člen stalnega statuta Vobodnega tržaškega ozemlja, ki W°« v i. pdst.: “Italijanski državljani, ki so ime-l*.5ne 10. junija 1940 stalno biva-*5=e v mejah Svobodnega ozemlja, njihovi otroci, rojeni po tem btbu, bodo postali državljani po ®°teklu Svobodnega ozemlja in bo-®Uživali vse državljanske ter po-dicne pravice. S tem da bodo pojili državljani Svobodnega ozem-. ; bodo izgubili svoje italijansko vrzavljanstvo.)) navedenega 1. odstavka 6. čle-* ®- Priloge mirovne pogodbe Jto-el izhaja, da je zavezniška vojaška Prava s svojim ukazom št. 345 z luf6 seP^ernbra 1948 kršila sta-, * Svobodnega tržaškega ozemlja, s^r lp dala najosnovnejšo državljan-n p Pravico — volivno pravico — “državljanom tega ozemlja ose-ki so se naselile v iTstu za 5tsa Vojne ali Po vojni, na drugi rahi pa dejansko jemlje to pra-194° ?sebam, ki so bile 10. junija 40 italijanski državljani in imele I a'n° bivališče na Svobodnem tr. er- } ozemlju, torej polnopravni Zp2a,v^ani Svobodnega tržaškega o-btja, ki so bili prisiljeni izseliti gl rned vojno s .tega ozemlja zara- 1 fašističnega terorja. Č]e2Ven vsakega dvoma je, da 6. v .*?• h odstavek stalnega statuta pr ja glede na 2. člen 7. priloge, ki ‘ dPisuje, da bodo določbe stal-5u®a statuta uporabljali tudi v ča-]jor ^ianja začasnega režima, koliki te določbe mogoče uporabiti sarr e na 8' ^‘erL 7 Priloge 0 urhe 1(ac’ii volitev članov us.tavodaj-jijj' uPščine v skladu s pogoji, ki skp !, '*■ določa za volitve ljud- >P ya„ s^U'Oščine. Razširjanje ali zože-n Je državljanskih ne sPada bprav pravic sploh v pristojnost vojaških °seb ne ®lede na kvalifikacijo biVa1;f^de državljanstva ali glede Vališča. *m< »k Stevii0' "eriško ega oseb, ki so prišle v anglo. cono Svobodnega trža-n0 ' °zenilja in to skoraj izključil, m!1'0 v mesto Trst po 10. juni-30-^n ’. cenijo tržaški časopisi na čl9tl !'s°č (skupno z družinskimi Voj..1 ' Ho so tiste osebe, ki so med biški a'e 'z Italije pred zavežita,,,- armadami pred zasluženo kot !.J0. zaradi zločinov, ki so jih skjn a.si5ti zagrešile nad italijan. beeu ljudstvom, ali pa za isti-skc beov' Ce’ ki So La zatekli, da bi 5tičnlran° razvijali svojo iredenti-giavn’ 111 fašistično delovanje in so doy ' nos*lci terorističnih napa-^Vob'1^ <*eln°kratično prebivalstvo ljud j° e8a tržaškega ozemlja. Ti Protjj so danes jedro italijanskih lih _;em°kratičnil) in neofašistič- (Sr®dsS-pin v Trstu in se z bore bža ame"®redbo'’'Štr345 -* žkemu ozemlju. se z vsemi proti Svobodnemu !iai ieriška dsko daje anglo- vojaška uprava držav- 0sebam Vollvn° Pravico prav tem Ške°v£).loliPravno dejanje zavezniško °Ja’ke uprave za anglo-ame-°ZeiiU'Cqn0 Sv°bodnega tržaškega n° iz W.,znova Potrjuje sistematič-hlokrap !"^e niene splošne protide-trtaj, ne Politike na Svobodnem °nj1T1 ei"..0zemlju, s katero hoče sV6boriS°^^* aktivno, popolno in bih ., ,n° 1'delcžbo ljudstva v prga- oblasti t Prot cone. tik; ,1 Protidemokratični poli-i:, Vezniške vojaške uprave, ki bbio, CUi vujnj, jiL ms^nar°dne obveznosti, ki bo . “ono protestirala pri vladi Zi vla!!1 \e*'ke Britanije. V tej zve-bostoj a. ^'LRJ zlasti opozarja Var-bosim. s.Vet na svojo noto, ki jo je ib Ve) aprila 1948 vladam ZDA gene,..', Britanije in jo izročila dh f!* nemu sekretarju OZN gospo-v*ebi L*Ve^u Licu, da bi jo poslal ^ C an,)rn Varnostnega sveta, g Dne 14. oktobra 1943 so ■ J anglo-ameriško cono Svo- bodnega tržaškega ozem- br0jn. Da uradno sprejeli na To zavezniške vojaške uprave . lJe, je vlada FLRJ ponov- v Svetu evropske uprave za gospodarsko sodelovanje kot 20. člana Marshallovega načrta. Cono bodo zastopali v tem svetu predstavniki anglo-ameriške vojaške upravg za Svobodno tržaško ozemlje. Zavezniška vojaška uprava je s tem daleč prekoračila pristojnosti, ki jih ji daje prvi člen 7. priloge mirovne pogodbe in kršila določbe stalnega statuta o zunanjih odnosih Svobodnega tržaškega ozemlja ter bistveno ogrozila neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja. 24. člen statuta Svobodnega tržaškega ozemlja določa v drugem odstavku, da bosta pogodbe in sporazume podpisovala guverner in en predstavnik vladnega sveta skupno, kar pomeni, da je mogoče pogodbe skleniti samo s sodelovanjem predstavnika, ki ga je svobodno izvolilo ljudstvo Svobodnega tržaškega ozemlja. S pravnega stališča je nemogoče, da bi lahko imela zavezniška vojaška uprava kot začasni poverjenik večje pravice kot guverner in da bi lahko na svojo roko brez izvoljenega predstavnika tržaškega ljudstva sklepala mednarodne pogodbe Z dolgoletnimi obveznostmi, ki sq usodnega pomena za vse Svobodno tržaško ozemlje. Vlada FLRJ je mišljenja, da so z vključitvijo anglo-ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja kršili tudi '4. odstavek 24. člena stalnega statuta, kajti vključitev v ((Marshallov načrt)) jemlje anglo-ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja gospodarsko svobodo ter neodvisnost, kar je temeljni pogoj politične ne. odvisnosti Svobodnega tržaškega ozemlja. Protipravnost dejanja zavezniške vojaške uprave potrjuje tudi dejstvo, da je zavezniška vojaška u-prava anglo-ameriške cone Svobod, nega,tržaškega ozemlja organ vlad ZDA in Velike Britanije, kar pomeni praktično, da so ZDA sklenile v svoji administraciji pogodbo v izključno breme Svobodnega tržaškega ozemlja, kar pomeni surovo izkoriščanje pravice močnejšega. Svobodno tržaško ozemlje lahko sklepa v smislu stalnega statuta mednarodne pogodbe — vse dotlej, dokler ne bo na splošnih volitvah izvoljeno ljudsko predstavništvo — samo s pristankom Varnostnega sveta. Vlada FLRJ opozarja še na dejstvo, da s tako pogodbo dokončno uničujejo enotnost Svobodnega tržaškega ozemlja, kajti s tako pogodbo bi ena cona prevzela večletne obveznosti, ki jih prebivalstvo druge cone noče, pa tudi ne smatra za potrebno, da bi jih prevzelo. Iz razloženega jasno izhaja, da je za tako oči'*: o kršitev medna, rodnih obveznosti popolnoma odgovorna zavezniška vojaška uprava, odnosno, da sta odgovorni vladi ZDA in Velike Britantje. Med Italijo in zavezniško vojaško upravo za anglo-ameriško cono Svobodnega tržaškega ozemlja je m bil 22. septembra 1948 podpisan finančni sorazum, ki izpopolnuje že znane finančne sporazume z dne 9. marca 1948, na katere je vlada FLRJ opozorila Varnostni svet s svojo noto z dne 28. julija 1948. Po prvem delu tega sporazuma (potrebe lokalne valute) odobrava italijanska vlada proračun cone (I-člen) v znesku 16.928',396.335 lir s primanjkljajem 9 milijard 928,396.335 lir. Na drugi strani pa se zavezniška vojaška uprava obvezuje, da bo fonde sprejela kot kapital v obtoku (2.568,507.000 lir), uporablja samo za preosnovo industrije, za zgraditev in popravilo ladij in za ustvaritev obratnega kapitala za to industrijo ter da bo cene življenjskih potrebščin in drugih proizvodov osnovnih potreb na Svobodnem tržaškem ozemlju prilagodila cenam italijanske vlade, kar praktično pomeni, da jih bo zvišala. V drugem delu tega sporazuma (potrebe tuje valute) daje italijanska vlada v 2. členu zavezniški vojaški upravi 6 milijonov dolarjev kredita za čas od 1. julija 1948 do 1. julija 1949 s tem, da sine zavezniška vojaška uprava ta kredit porabiti samo za nabavo strogo specifičnega blaga, glede katerega se ke vladi ZDA in Veli- leria" v Budi zavezniška vojaška uprava obvezuje, da ga bo nabavila samo na italijanskem trgu, ali po italijanskih trgovinskih pogodbah. V 11. členu se zavezniška vojaška uprava obvezuje, da bo razširila na uvoz blaga ERP. (programa evropske pomoči) isti postopek, ki velja V Italiji. V tretjem delu istega sporazuma sta se pogodbeni stranki sporazumeli, da bosta ustanovili skupno komisijo v Rimu, ki bo obravnavala vsa gospodarska in finančna vprašanja, ki zanimajo cbe pogodbeni stranki in bo spravila v sklad ustrezne programe ERE (programa evropske pomoči). Iz tega sporazuma nesporno izhaja, da je anglo-ameriška cona Svobodnega tržaškega ozemlja po- polnoma izgubila gospodarsko neodvisnost in da je vključena v gospodarstvo Italije ter da ne more brez odobrenja italijanske vlade niti izdelati ni spremeniti proračuna cen, da ne more svobodno trgovati, da mora izpolnjevati italijanske načrte za zgraditev tržaškega gospodarstva, kupovati blago v Italiji in prilagoditi svoje cene italijanskemu trgu. Ta sporazum krši še očitneje kot finančni sporazumi z dne. 9. marca 1948 določbe stalnega statuta Svobodnega tržaškega ozemlji o neodvisnosti Svobodnega tržaškega ozemlja (24 člen, točka 4), moskovske deklaracije Sveta zunanjih ministrov z dne 22. aprila 1947. in listine o začasnem režimu. Ta sporazum daleč presega okvir it 11. člena 7. priloge mirovne pogodbe. Zavezniška vojaška uprava sploh ni pristojna sklepati sporazume podobnega značaja in pomena brez odobritve Varnostnega syeta, pdnosno po ljudstvu izvoljenega predstavništva, da sploh ne govorimo o tem, da je .ta sporazum že sam po sebi v neposrednem nasprotju s samim statutom Svobodnega tržaškega ozemlja. Glede na dosedanje poizkuse vlad ZDA in Velike Britanije, da bi te kršitve mirovne pogodbe z Italijo upravičile z 11. členom listine o začasnem režimu, vlada FLRJ znova opozarja Varnostni svet na deklaracijo Sveta zunanjih ministrov v Moskvi z dne 22. aprila 1947. leta, ki sta jo izdali vladi ZDA in Ve- (Nadaljevanje na 2. strani) Solidarnost z obsojenimi tovariši ki so branili dvojezičnost Za obsojene tovariše in njibove družine so prispevali: Prejšnji znesek 270.236 lir. I. okraj OF: Gašperini Bianca 100, Babič Vida 200, Cavalieri Alma 50, Battisti Teresa 50, Ukmar Silvana 100, Sluga Josipina 100, Galimberti 100, Konestabo Ivanka 100, Poropat Marija 50, Della Pietra Pietro 35, Verša 100, Turk Justina 50, Regent Terezija 50, N.N. 100, Lovrečič Frančiška 20, Barbo Antonio 50, NJ4. 100, Cernotič Miranda 70, Škrinjar Marko 15. VI. okraj OF: Medvešček Lojzka 200, Gudina Danilo 100, Pregare Melita 100, Gregorič Magda 100, Luin Zora 100, Toscan Ida 100, Godina Bruna 50, Rakar Marčela 100, Jenko Pietro 50, Srebrnik 30, Vrha Marija 50, Ambroset Zofija 100, Trebeč Marija 100, 2gauc Anton 100, Lipovec 200, Merlak Kristina 100. Do sedaj nabrano 273.276 lir. Prispevke je pošiljati na upravo »Primorskega dnevnica« v ul. R. Manna 29. SOFIJA, — Od 1. novembra dalje bodo y sofijskih pekarnah prodajali kruh tudi preko racionirane količine v prosti prodaji, ki bo pa dražji kakor racioniran. Goriški Slovenci KANDIDATI • 1> WINKLER Alfred, pok. KAnUtLUtil. Leopolda, učitelj To je votivni znak goriških Slovencev Gorica 2) KUMAR Karlo pok. Karta, trgovec - Gorica 3) ŠULIGOJ Martin pok. Martina, urar - Gorica 4) MAKUC Anton pok. Andreja, trgovec Standrež 5) PAVLIN Bogomil pok. Ivana, gostilničar -Gorica 6) BASTJANCIC Stanislav pok. Franca, delavec - Podgora 7) HROVATIN Sikst pok. pok- Jožefa, računovodja - Gorica 8) MIKLUZ Karlo pok. Jožefa, delavec - Pev-ma 9) PRIMOŽIČ Franc, sin Jožefa, kmet - Oslavje 10) RESCIC Anton pok. Antona, železničar -Standrež 12) PAGLAVEC Andrej pok- Andreja, uradnik - Podgora bodo v nedeljo vsi glasovali za listo DFS Resolucija glede Berlina krši direktive sklenjene v Moskvi 30. avgusta Višinski glasoval proti resoluciji - jugoslovanska bela knjiga o položaju v Grčiji - Sovjetski delegat podpira jugoslovanski predlog za povabilo grški demokratični vladi PARIZ, 25. — Danes dopoldne se je sestal Varnostni svet, na katerem so zopet razpravljali o resoluciji, ki so jo predložili predstavniki šestih držav glede Berlina. Francoski, angleški in ameriški delegat so izjavili, da resolucijo sprejmejo. -Sovjetski delegat Višinski je izjavil, da je osnutek resolucije neposredna kršitev direktiv od 30. avgusta in da zaradi^ tega je Sovjetska zveza ne more sprejeti.* Poudaril je, da resolucija ne predvideva prave istočasnosti glede ukinitve omejitev in uvedbe sovjetske marke v Berlinu. Sovjetska zveza zahteva, da tri zahodne zasedbene države spoštujejo direktive od 30. avgusta, ki predstavljajo dogovor med štirimi vladami. Pri glasovanju je Višinski glasoval proti resoluciji. Proti je glasoval tudi ukrajinski delegat. Seja se je nato zaključila. Jutri bo Varnostni svet razpravljal o palestinskem vprašanju na zahtevo egiptske delegacije. Politična komisija je danes raz- pravljala o poročilu tako imenova- udaril je dalje, da je general ne balkanske komisije. Reakcionarna večina je sovjetski predlog, naj se dovo.i bolgarskemu in albanskemu prec-stavniku udeležbo pri razpravljanju, in sprejela je ameriški predlog, naj predstavnike teh dveh držav politična komisija zasliši. Jugoslovanski delegat Bebler je izjavil, da mora politična komisija povabiti predstavnika grške dem-v-krhtične vlade k delu komisije grškega vprašanja kot predstavnika ljudskega mnenja, ki ga je treba poslušati in razumeti. Bebler je opozoril, da je prva komisija OZN za Balkan, ki je vodila preiskavo leta 1947 na licu mesta, razumela potrebo, da sliši vsa stališča in še posebej stališče grških demokratov ter je v ta namen ustanovila celo posebne skupine. Komisija, ko jo je ob koncu leta 1947 ustanovila glavna skupščina proti volji manjšine in brez njenega sodelovanja, ni prikrivala svoje pristranosti. Pripomnil je, da bi vabilo grški demokratični vladi sedaj popravilo to napako. Po- Markos sam predložil zahtevo v I. KONGRES ES JUGOSLAVIJE E8T za utrditev mednarodnega delavskega gibanja Pozdrav tržaških delegatov kongresu BUDIMPEŠTA, 25. — Dopisnik agencije ((Reuter)) Aurei Varranay je bil danes obsojen na osem mesecev zapora pričenši od dne njegove aretacije, t. j. od 31. julija. Razen tega je bil dopisnik, ki je madžarski državljan, obsojen na izgubo civilnih in državljanskih pravic za dobo petih let m na delno zaplembo premoženja. Fravdorek poudarja, da je obsojenec ponovno m zavestno pošiljal krive vesti syoji agenciji, da bi s tem škodil prestižu madžarske države. BEOGRAD. 25. — V nedeljo se je v Beogradu začel I. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije. Ob otvoritvi je kulturno - umetniško društvo ((Abraševjč)) zapelo ((Internacionalo« in nato je predsednik centralnega odbora ESJ Djuro Salaj pozdravil vse navzoče, med njimi tudi predstavnika Svetovne sin-dikalne zveze in predstavnike E-uotnih sindikatov Tržaškega o-zemlja. Po izvolitvi častnega in delovnega predsedstva je V imenu partije pozdravil kongres Boris Kidrič. V imenu Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja je kongres pozdravil tov. Vojmir, ki je izrazil željo, naj bi ta prvi kongres bil v spodbudo za nadaljevanje dosedanje poti jugoslovanskega ljudstva pri graditvi socializma. Omenil je nato trdo borbo tržaškega ljudstva na gospodarskem in političnem torišču proti imperialističnim elementom in poudaril, da bo tržaški delavski razred na osnovah načel osvobodilne borbe nadaljeval svojo borbo. Predsednik Salaj je čital poročilo, ki podaja pregled razvr.ia sindikatov in njihovega dela od prve konference v letu 1946 do danes. Poudaril je borbo delavskega razreda za čim hitrejšo obnovo porušenega jugoslovanskega gospodarstva Končno poudarja poročilo, da bodo sindikati zastavili vse sile za utrditev mednarodne solidarnosti delavskega razreda. Na vseh področjih bodo nadaljevali odnose s sindikalnimi gibanji drugih držav in še posebno z onimi iz Sovjetske zveze in držav ljudske demokract je v prepričanju, da bodo na ta na čin doprinesli k čuvanju interesov svetovnega delavskega gibanja Pri diskusiji je član glaynega odbora ES Tržaškega ozemlja Luxa govoril o položaju, ki je nastal v Trstu po objavi resolucije Inform-biroja. Poudaril je, da je ta zadala hud udarec tržaškemu delavskemu razredu, kateremu je dala osvobodilna borba možnost, da si je postavil trdne politične in ideološke temelje za borbo proti anglo-ame-riškemu imperializmu. Tržaški delavci so razumeli, da je bila ustvaritev Tržaškega ozemlja rezultat kompromisa, da se ohrani mir. Nadaljevali so odločno borbo proti imperialistom, ki hočejo napraviti iz Trsta odskočno desko za napad proti državam ljudske demokracije in Sovjetski zvezi. Po objavi resolucije so nekateri sindikalni voditelji izrabili priliko za svoje že v naprej pripravljene načrte, da uničijo razredni in proti-imperialistični značaj tržaških sindikatov. Spravili so sindikate in delavstvo v položaj, da se ne morejo več uspešno boriti proti akciji imperialistov, ki izkoriščajo spor, ki ga je povzročila resolucija. Omenil je nato postopanje sindikalnih voditeljev Vidalijeve skupine, ki so izključili iz sindikatov ostale voditelje ter povzročili razkol v sindikatih. Dočim so na jugoslovanskem področju ostali delavci združeni in nadaljujejo bor. bo za spoštovanje mirovne pogodbe in za obnovo gospodarstva, so na področju A zašli sindikati za-radnikvidatorstva nekaterih voditeljev v tak položaj, da ne morejo več kljubovati protiljudskim ukrepom. Ob zaključku svojega govora je Luxa izjavil, da bo tržaška delegacija ob svojem povratku poročala tržaškim delavcem in svetovni javnosti o velikem napredku jugoslovanskih narodov pri graditvi socializma Sindikaliste nreganjajo loili v Čllei« SANTIAGO (Cile), 25. — V mestu Conception je bil aretiran poslanec Bernardo Araya, eden izmed voditeljev Splošne zveze dela in še 20 sindikalnih voditeljev; odbila tem smislu Združenim narodom in da spomenica, ki jo je demokratična vlada poslala OZN, kaže na dobro voljo do sporazuma. Dr. Bebler je nato navedel primere, ko je OZN poslala vabilo Zidovski agenciji za Palestino in Visokemu arabskemu odboru, ter je poudaril, da dejstvo, da Markosova vlada ni priznana, ne predstavlja nobene ovire. Grški delegat pa je zatrjeval, da bi vabilo predstavniku grške demokratične vlade pomenilo pri-zanje «de faeto« tej vladi. Sovjetski delegat Bogomolov je podprl jugoslovanski predlog, naj se povabi pedstavnik demokratične vlade. Ne gre za vmešavanje v notranje zadeve Grčije, je izjavil Bogomolov, pač pa gre enostavno za to, da se sliši mnenje vseh prizadetih strank. Komisija se bo zopet sestala jutri. Ob predložitvi tako imenovanega grškega vprašanja generalni skupščini OZN je razdelila jugoslovanska delegacija na generalni skupščini ostalim delegacijam Belo knjigo jugoslovanske vlade o Grčiji. Bela knjiga vsebuje pregled razvoja grškega problema od decembra 1944. leta — od začetka britanske oborožene intervencije v Grčiji, ki je tako usodno vplivala na nadaljnji razvoj dogodkov v tej deželi, pa do trenutka, ko so ZDA prevzele v Grčiji odločilno vlogo, kar je imelo za posledico še hujši požar državljanske vojne in spremenilo Grčijo v žarišče novih nevarnosti za mednarodni mir. Knjiga ima štiri poglavja. Prvo poglavje govori o britanski oboroženi intervenciji kot glavnemu vzroku državljanske vojne v Grčiji; drugo o terorističnem režimu grških monarhofašistov; tretje je posvečeno vprašanju angloameriške intervencije in proučevanju grškega vprašanja pred OZN in drugimi mednarodnimi organi; četrto pa pojasnjuje namen ameriške intervencije v Grčiji in spreminjanje grškega ozemlja v strateško oporišče ZDA. Knjiga ima 230 strani, njene navedbe pa potrjujejo številni avtentični dokumenti. Ta knjiga naj bi dala svetovnemu javnemu mnenju objektivno sliko današnje Grčije, sljko, ki je težka obtožba proti sedanjemu režimu v tej deželi in proti njegovim angloameriškim zaščitnikom, na katere pada vsa težka odgovornost za položaj, ki vlada sedaj v Grčiji. Namen te knjige je, da bi pomagala Združenim narodom poiskati pravično demokratično rešitev, ki bo v interesu grškega ljudstva in pa v interesu miru in varnosti na svetu. V podkomisiji, ki razpravlja o vprašanju razorožitve, je sovjetski delegat Malik predlagal ustanovitev mednarodnega nadzorstvenega organizma v okviru Varnostnega sveta. Ta organizem naj bi prejemal uradne in popolne podatke o stanju oborožitve in o oboroženih silah stalnih članov Varnostnega sveta. Njegova naloga naj bi bila nadzorovati izvajanje ukrepov o znižanju oborožitve in oboroženih sil ter o prepovedi atomskega orožja. Pododbor je odbil osnutek Višinskega o prepovedi atomskega orožja in znižanju oborožitve. Nato je poljski delegat postavil predlog, na podlagj katerega, naj bi se za ugotovitev stanja oborožitve in oboroženih sil petih stalnih članov Varnostnega sveta upošteval datum 1. januarja 1949. Povzel je tudi dodatni sovjetski predlog o ustano- vitvi mednarodnega kontrolnega organizma. Podkomisija bo o tem predlogu razpravljala pojutrišnjem. Agencija TASS je objavila komentar «Izvestij» o delu komisije o vprašanju atomske energije. Nobenega dvoma ni, piše list, da se ameriški ekspanzionisti hočejo po-služiti atomskega orožja kot orodja, ki naj omogoči njihovo svetovno nadvlado. Hočejo, da bi Organizacija združenih narodov vzela pod pokroviteljstvo ustanovitev mednarodnega trusta za atomsko energijo, s pomočjo katerega bi jim bilo mogoče vedno nadzorovati svetovno gospodarstvo, s tem da bi pod plaščem atomskega nadzorovanja vršili vohunstvo proti gospodarski in politični neodvisnosti drugih držav. Moskovski radio je v svojem komentarju, posvečenem tretji obletnici OZN poudaril, da je Stalin pravi pobudnik ideje Organizacije združenih narodov. Poudaril je, ca se Sovjetska zveza ni prenehala boriti, da bi Organizacija združenih narodov zadobila značaj, ki ga je Stalin zamislil. Vendar pa je sedaj prepad med načeli, ki jih vsebuje ustanovna listina, in med stvarnostjo. Tega stanja je kriva ekspanzionistična politika reakcionarnih krogov ZDA, Velike Britanije in Francije. Kongres novinarjev ČSR zahijtičen PRAGA, 25. — Zaključil se je kongres češkoslovaških novinarjev. V svoji sklepni resoluciji izražajo češkoslovaški novinarji svojo solidarnost z vsemi novinarji ljudskih demokracij in SZ kakor tudi z i a-prednimi novinarji kapitalističnih držav. Sklenili so tudi, da bedo zahtevali od mednarodne zveze novinarjev, naj se izrazi proti vojnim hujskačem ter za osvoboditev sveta in pa tiska izpod kapitalističnega jarma. četrti teden stavke v Franclji Rudarji bodo nadaljevali svojo stavko do zmage Notranji minister je s pomočjo vojaških poveljnikov sestavil strateški načrt za pohod proti stavkajočim delavcem - Vlada hoče ignorirati Splošno zvezo dela, pravo predstavnico francoskega delavskega razreda PARIZ, 25. — V. včerajšnjih zgodnjih dopoldanskih urah so policijske sile zasedle dva rudnika v premogovnem revirju Blanzy. Eri tem je bilo aretiranih 25 stavkajočih. Vendar imajo rudarji še vedno večje število rovov v Aloettesu v svojih rokah. V stavkovnih stražah sodelujejo tudi ženske, ki delajo na separaciji. Po poročilih iz «uradnih krogov« naj bi stavkajoči delavci v Alešu izropali rudniška skladišča ter pričeli prodajati obleko, bencin itd. v lastno korist. Te vesti so se pa pozneje izkazale za lažnive in zlonamerne. Zveza podzemeljskih delavcev ugotavlja, da je morala rudarjev po tretjem tednu stavke višja kakor kdaj koli ter obtožuje izdajstvo sindikalnih voditeljev socialistov in krščanskih demokratov, ki so se zvezali z vlado, da bi onemogočili stavko. Popolnoma so se razkrinkali, ko so se povezali z nasilnostjo in oboroženimi četami de-golistov, da bi strli veličastno gibanje, katerega cilj je uresničenje upravičenih zahtev rudarjev. Zveza zaključuje, da bodo rudarji nadaljevali združeni in odločni svojo stavko do zmage. Francoska vlada i|če povodov, da bi nastopila proti tujim delavcem, ki delajo v Franciji in so seveda solidarni s francoskimi delavci. Po mnenju vlade bi se ti tujci, ki trosijo svoje sile v Franciji, ne smeli pridružiti gibanju za izboljšanje socialnega položaja tako francoskih delavcev, kakor tudi lastnega. Tako pc z notranjega ministrstva obljubljajo strogi ukrepi za ((odstranitev teh nezaželenih elementov«. Danes zjutraj je pričela policija s pomočjo vojaških čet napad proti stavkajočim. Po uradnih vesteh sodeluje v tej akciji okrog 100 ti-soč mož na fronti 45 km, ki obsega skupine Douai in Valencienne v Nezadržno napredovanje kitajske demokratične vojske Korejsko vojaštvo poziva prebivalstvo na upor proti sedanji korejski vladi ŠANGHAJ, 25. — Zadnji vojaški porazi nankinške vlade, med katerimi je tudi padec mesta Ceng Cov, ki je važno železniško križišče, kakor tudi neuspeh finančne politike bo po nekaterih vesteh dovedel do odstopa ministrskega predsednika Vong Ven Haoa in šefa gospodarska kontrole v Šanghaju Cang C ing Kuoa, najstarejšega sina predsednika Cankajška. Gospodarski položaj Šanghaja je postal zadnje dni zelo kritičen. S tržišča so izginila vsa živila, cene na prostem trgu pa so zaradi padca denarne vrednosti silno narastle. Nezadovoljstvo ljudstva prihaja do izraza tudi v debatah zakonodajne skupščine. Dobro obveščeni krogi smatrajo, da bo prišlo v naslednjih dneh do zelo važnih odločb. Narodno osvobodilna vojska je osvobodila mesto Kajfeng, prestolnico pokrajine Honan. Glavnina vladnih čet, ki so razporejene ob železniški progi v Lunghaj, se koncentrira na odseku vzhodno od te proge in sicer v pokrajini Hsu Cov. Mesto Hsu Cov, ki je 270 km severno od Nankinga, je poslednja vladna utrdba med Rumeno reko in prestolnico. Uporniki na Koreji so dosegli na zapadu mesto Cangjung in na jugu Kvangjand, tako da se po njih zasedeno ozemlje razprostira v dolžini 100 km vzporedno z južno obalo Koreje. Namestnik ministra notranjih zadev je dopisniku agencije France Press izjavil, da bi zunanji minister Cangkajšang skoraj postal žrtev atentata; pred njegovim stanovanjem so namreč baje našli tri bombe. Nadalje je namestnik notranjega ministra izjavil, da je vojaštvo korejske vojske s sedežem v Seulu včeraj razdelilo med prebivalstvom letake, v katerih poziva prebivalstvo naj vrže sedanjo vlado TOKIO. — Pri včerajšnjih demonstracijah proti Vošidovi vladi je policija aretirala 11 mladih komunistov. Lehar je umrl DUNAJ, 24. - Ob 14.55 je umrl blizu Dunaja komponist Franz Lehar. Pokojni skladatelj, ki mu je prinesla slavo opereta ((Vesela vdova« 1. 1905. je bil svojčas dirigent vojaških godb tudi y Trstu in Pulju, severnem okrožju. Načrt za to akt cijo je sestavil sam ((socialistični« notranji minister v soglasju z vot jaškimi poveljniki. Na samem mestu vodi akcijo prefekt Ahil Villey. V hotelu Matignon se vrši seja vlade, ki se bavi s predlogom ministra za javna dela, Christiana Ei-neaua, ki zahteva, da bi se za zagotovitev ((socialnega miru« sklicala pod predsedstvom Henryja Queu-illa gospodarska konferenca. Ta načrt predvideva takojšen povratek h kolektivnim pogodbam in pa določitev maksimalnih cen. Verjetno se bo v najkrajšem času pokazalo, kako so ti predlogi neresno mišljeni in samo pesek v oči francoskemu delavstvu. V to zvezo bi bilo lahko spraviti do sedaj še nepotrjeno vest, da vlada ne misli več priznati Splošne zveze dela za naj-reprezentativnejšo delavsko organi; zacijo. Taka nojeva politika je vla-: di zelo pogodu, saj je znano, da so ostale sindikalne organizacije (predvsem socialisti in klerikalci) zgolj sredstvo vlade za izvajanje Marshallovega plana. Zveza rudarjev je izdala poročilo, v katerem med drugim pravi: ((Prisotnost policije v rudnikih ne bo dvignila niti grama premoga, pač pa bo stala državo še težje žrtve. Prisotnost policije nikakor ne bo napravila konca stavki, temveč bo le še bolj utrdila voljo rudarjev, da nadaljujejo svojo borbo«; Trum;m Kiiubi Žide za bližnje voli Ivi: WASHINGTON, 25. — Truman je ponovno potrdil svoje stališče napram izraelski državi, ko je včeraj poudaril, da so bile ZDA prve, ki so de faeto priznale izraelsko državo, ter je prj tem obljubil, da jo bodo priznale tudi de iure, čim se bo ustanovila stalna vlada. Dodal je tudi, da je dal prizadetim ministrom nalog, naj hitro prouče prošnjo Izraela za posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. Ta Trumanova izjava je Po sobotni izjavi Deweya o palestinskem vprašanju izzvala v diplomatskih krogih OZN veliko senzacijo. S tem, da je zagotovil vso pomoč ZDA prvotnemu načrtu razdelitve Palestine in obenem s tem odklonil Bernadottov načrt, se zdi, da se je Truman odločil za drugačno re. šitev, kot jo zagovarja njegov zunanji minister Marshall, ki je na tiskovni konferenci ob otvoritvi sedanjega zasedanja OZN izjavil, da predstavlja Bernadottov načrt najboljšo podlago za rešitev palestinskega vprašanja. Popolnoma jasno je, da je Truman podal to izjavo piedvaem s prozornim namenom, da si pridobi židovske glasove pri prihodnjih predsedniških volitvah. Nazadovanje danskih glasov v Schleswlg-Holsteinu HAMBURG, 25. — Včeraj so se vršile pokrajinske volitve v Schle-swig-Holsteinu. Važne so bile te volitve v južnih delih, kjer je kolikor toliko močna danska manjšina. V primeru s parlamentarnimi volitvami v 1. 1947 je odstotek dan. skih glasov padel od 9.9 na 7.3. V Flensburgu, kjer so Danci najmočnejši, je odstotek glasov za nemške stranke narasel od 34 odst. v 1. 1946 na 50 odst. gRIMORSKI DNEVNIK L'I5 26. oktobra 1948 Mmm sveta TRŽAŠKI DNEVNIK (Nadaljevanje s I. strani) like Britanije in ki razlaga listino O začasnem režimu s temi besedami: «Sklepi o problemih proračuna, plačilne bilance, denarja, carin, kakor tudi o drugih gospodarskih problemih, ki se tičejo Svobodnega tržaškega ozemlja in so bili proučeni v poročilu komisije, spadajo V pristojnost guvernerja Trsta, Vladnega sveta in ljudske skupščine Svobodnega tržaškega ozemlja V skladu z ustreznimi 'členi stalnega statuta Svobodnega tržaškega tozemlja. Do trenutka uveljavljenja Stalnega statuta spada sklep o vseh problemih v pristojnost guvernerja, gospodarskega sveta in vlade v skladu z ustreznimi členi listine o 2ačasnem režimu na Svobodnem tržaškem ozemlju. Sklep o teh problemih mora upoštevati potrebo po Zagotovitvi gospodarske neodvisnosti Svobodnega tržaškega ozemlja v skladu z zgoraj omenienimi določbami, zlasti pa tistimi v 4. čl. 24. člena stalnega statuta*. Kaj še čaka SICELP z izplačevanjem škode Dve leti je že preteklo, odkar so nrevzele tvrdke ITALSTRADE, FACCANONI, podjetje FRESCU-RA in italijanska tvrdka SICELP iz Rima gradnjo strateške ceste Trst-Trbiž in pri tem povzročile veliko škode našim kmetom. Razen tvrdke SICELP so vsa ostala gradbena podjetja izplačala kmetom vso povzročeno škodo. Od vseh kmetov pa so bili najbolj prizadeti lonjerski kmetje; toda ker je na njihovih terenih gradilo cesto podjetje SICELP, čakajo še sedaj na izplačilo te škode. Znano je namreč ,da je tvrdka SICELP silno nesolidno napravila oni del ceste, ki jo je imela dolžnost zgraditi, saj so se na več krajih nasipi celo znižali, kljub temu da je bilo silno ugodno vreme za tovrstna dela Ta deklaracija torej popolnoma | Lonjerski kmetje so se veliko- .1 n a — — m r,l o w n ive i irt v vrt /rtVrt o A rt - ■ - u _ Holočeno razlaga vsebino in obseg 11. člena listine o začasnem režimu. Dalje, namesto da bi za- ny vezniška vojaška uprava podvzela vse potrebne — ukrepe za gospodarsko (osamosvojitev cone. pa ni storila niti tistega, kar mirovna pogodba V ta namen izrecno predpisuje. 1. člen 10. priloge mirovne pogodbe namreč predpisuje, da bo dobilo Svobodno tržaško ozemlje brezplačno italijansko državno in napol državno premoženje na Svobodnem tržaškem ozemlju. Glede na močne pobude fašističnega režima v ekonomiki Italije, zlasti pa v obmejnih predelih, je to premoženje na Svobodnem tržaškem ozemlju zelo obsežno. Predvsem spadajo sem podjetja IRI-ja KTstituto per la Ricostruzione indu-fetriale). Najvažnejša podjetja IRI-ja na jjodročju STO so: CRDA, SACI, IL-fVA, Arsenale Triestino. podružnica Banca Commerciale Italiana, podružnica Banea di Roma, podružnica Credito Italiano, Lloyd Triestino, Telve, Forestale Triestina, EIAR itd. To velikansko premoženje še Vedno upravlja centrala IRI-ja v Rimu, to se pravi, italijanska država, dohodke od tega premoženja pa protipravno odvzemajo Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Ker je to premoženje dejansko jedro vse tržaške industrije, ladjedelništva in bankarstva, onemogoča tako ravnanje ZVU gospodarsko neodvisnost Svobodnega tržaškega bzemlja. Vlada FLRJ je prisiljena opozoriti tudi na zelo čudno zvezo med tem premoženjem in IRI-jem ter rgoraj navedenim finančnim sporazumom z dne 22. septembra 1948. krat zaradi izplačila škode, ki je bila povzročena izven ceste, zglasili na pristojnih mestih, toda zaman. Strokovna zveza Enotnih sindikatov je celo dosegla, da so tej tvrdki ustavili celo kavcijo, ki jo je morala položiti kot garancijo, ne le da bo izvršila v redu vsa dela, marveč da bo tudi izplačala delavce in škodo, ki jo je pri delu povzročila. Kljub vsem posredovanjem pa lonjergki kmetje niso prejeli denarja, ki jim ga tvrdka dolguje, marveč se celo ing. Maschiet-to, ki je za to odgovoren, skriva pred kmeti, ki upravičeno terjajo svoje pravice. Zvedeli smo tudi, da je te dni davčni urad zarubil tvrdki SICELP njene urade, ker niso plačali niti predpisanih davkov. Čudimo se, da so vojaške oblasti dale gradnjo te ceste v roke tako nesolidni tvrdki, ko imamo vendar na Tržaškem ozemlju veliko domačih podjetij, ki bi nedvomno bolje izvršile naloženo jim delo. Poleg tega pa so domača podjetja tudi pravočasno brez posebnih intervencij izplačale našim kmetom vso škodo. Zato se obračamo na pristojne oblasti pri vojaški upravi, da bi po svojih močeh vplivale na tvrdko SICELP, naj čim prej izplača kmetom škodo, ki jim jo dolguje, gaj je vojaški upravi in zlasti kmetijskemu odseku znano, da so bila pri gradnji ceste poškodovane najlepše njive, pašniki in vinogradi naših kmetov. leta. V 6. členu prvega dela tega sporazuma se ZVU obvezuje, da bo uporabila fond 2.968.507.000 lir izključno za obnovo industrije, za gradnjo in popravila ladij in za Ustvaritev obratnega kapitala za to industrijo. Toda ta industrija je last IRI-ja in zaradi omenjenega ravnanja ZVU še vedno last italijanske države. Iz tega izhaja, da daje Italija kredit svoji lastni industriji na breme Svobodnega trža-škega ozemlja. To premoženje je last vsega Svobodnega tržaškega ozemlja. Dohodki od tega premoženja so naravno dohodki vsega STO, tako da je zaradi tega neizpolnjevanja določb mirovne pogodbe z Italijo oškodovana tudi jugoslovanska cona Svobodnega tržaškega ozemlja [Vlada FLRJ najodločneje protestira proti takemu nezakonitemu ravnanju. ZVU, naperjenemu proti interesom ljudstva vsega STO, in si y imenu vojaške uprave jugoslovanske cone STO pridržuje pravico, da izda ustrezne ukrepe za za-Sčito interesov prebivalstva jugoslovanske cone STO. V zvezi z vsemi omenjenimi kršitvami mirovne pogodbe z Italijo, zaradi spoštovanja določb stalnega statuta STO in listine o začasnem režimu STO zailteva vlada FLRJ na podlagi 2. člena stalnega statuta, da Varnostni svet: 1. razveljavi ukaz ZVU št. 345 z dne 25. septembra 1948, leta o sestavi vo-livnlh imeuikov, ker ta krši S. člen •talnega statuta in ker bi njegova izvedba spravila v nevarnost neodvisnost STO; 2. izda navodila ZVU, naj se zaradi izvedbe volitev za upravne organe izda nov ukaz, ki bo priznaval volivno pravico vsem tržaškim državljanom, t. j. vsem osebam, ki so bile 10. juni ja 1940. leta italijanski državljani in imele stalno bivališče v mejab STO; 3. izda ZVU navodilo, naj v komisijah za pregled volivnib spiskov In knjig o stalnem bivališču, za sestavo ukaza o volitvah, in v volivnih komisijah sodelujejo predstavniki vseb političnih demokratičnih organizacij; 4. razveljavi sklep ZVU za anglo-ameriško cono STO o pristopu •Marshallovemu načrtu«; 5. razveljavi finančni sporazum med Italijo in angloameriško cono STO z dne 22. septembra 1941. leta, kakor tudi finančne sporazume z dne 9 marca 1948. leta; S Izda ZVU navodilo, naj takoj pre vzame v pravo državno in a pol državno premoženje, predvsem premoženje IRI-ja na ozemlju angloameriške cone v skladu s 1. členom 10. priloge mirovne pogodbe z Italijo in naj se zaradi izkoriščanja dohodkov tega premoženja ustanovi mešana komisija obeh vojaških uprav STO. Vlada FLRJ upa, da bo Varnostni •vet podvzel vse ukrepe, da bo s svobodnimi, demokratično izvedenimi volitvami zagotovljena udeležba držav IJanov STO v Javni upravi angloameriške cone in da bo z razveljavljenjem nepooblaščenih in protipravno sklenjenih pogodb ZVU zagotovljena teritorialna enotnost In neodvisnost STO, kakor tudi spoštovanje določb stalnega statuta ter ob tej priložnosti izraža Varnostnemu svetu globoko spoštovanje, Žalostoo življenje gluhoneme Gluhonema Irena Puddu, zaradi katere je bil prejšnji teden proces odgoden, se je včeraj zopet znašla na zatožni klopi pred kapitanom Leaningom. Tokrat se je proces vršil, ker je za tolmača prišel na pomoč profesor Calligaris, bivši učitelj v gluhonemnici. Iz njenega pripovedovanja z znaki je razvidno, da je skoroda nepismena, poročila se je s 16 leti. Med vojno je zaradi nekega vojnega dogodka postala gluha, zaradi užitega strahu pa je postala še nema. Pred štirimi leti je rodila otroka, kmalu nato pa je izvedela, da je njen mož, ki so ga internirali v Nemčiji, umrl. Prav zaradi teh razmer je zdrknila na pot, ki jo je dovedla do shajanja z zavezniškimi vojaki, za kar se je včeraj morala zagovarjati. Kapitan je po preučitvi primera odločil, da bo ženska toliko časa v či. dokler jo ne bodo sprejeli v zavod za gluhoneme, kjer si bo ponovno prisvojila dar govora in kjer jo bodo naučili poklica. Tako da se bo lahko preživljala sebe in otroka, ki sedaj živi nekje v bližini Gorice na kmetih. imel skrito pri vratarju Calcina Attiliju v ul. Crispi 33. Vratar je izjavil, da je sprejel blago v varstvo v dobri veri, ker mu je Fabčič dejal, da je begunec, doma iz St. Vida pri Vipavi in je mislil, da je blago njegovo. Don Lucio je med najdenim blagom spoznal nekatere reči, ki so njegova last. Policija je Fabčiča pridržala y zaporu in preiskuje še naprej, ker sumi, da je kradel še kje drugje. hromet i/ pristanišču V nedeljo so priplule v tržaško pristanišče tri ladje, in sicer: A-merikanska «Exmouth» iz Brindija s 5266 tonami raznega blaga; jugoslovanska »Erenj« z Reke z 2660 tonami raznega blaga. Tečaji SHPZ Brezplačni tečaji slovenščine, knjigovodstva, stenografije in drugih trgovskih predmetov se bodo čez nekaj dni pričeli pri SHPZ. Prijave sprejema šolski odsek Prosvetne zveze. Koncert Dijaške matice Dijaška matica bo priredila v petek 29. oktobra ob 20 v dvorani Kina ob morju vokalni koncert, na katerem bodo nastopili Komorni zbor, moški zbor Ivana Cankarja in sveto-ivanski mešani zbor «S. Škamperle*. Cisti dobiček je namenjen za podporo siromašnim dijakom Svetoivanski pevci! Slovensko prosvetno društvo «S. Škamperle* vabi vse pevce za danes ob 20 k pevski vaji v Ljudskem domu. Zelo važno. Vabljeni vsi. Cvetje is ejiliive grobove a njihoi/ega duha i/ naša sit,a Komaj teden je še do prvih novembrskih dni. V spominu zaživijo silne je vsi oni, ki so nam bili nekoč blizu, a jih je smrt za vedno otrgala od, nas. Iz nedavne preteklosti vstajajo veličastne podobe junakov, ki so širom vse naše s krvjo prepojene zemlje padli za njeno svobodo in zato, da bo tudi na njej človeško življenje imelo svojo vrednost. Njihovi grobovi so vsepovsod. Po gorskih grebenih in kotanjah, po cvetočih livadah in v senci domačega pokopališča, kamor je spravilla ljubeča roka po osvoboditvi njihova telesa. Ponekod tudi ni njihovih grobov. Ponekod je lahko samo njihov spomin. Ostal je majhen kupček pepela, pomešan s pepelom tovarišev. Zemlja ga je vsr- S TISKOVNE KONFERENCE ES v ■ se izvrši r rac Pošteni delavci in zavedni antifašisti odpuščeni -bivši fašisti in skvadristi ponovno sprejeti na delo Kradel je. pa so ga ujeli Preteklo sredo je presenetila civilna policija v neki gostilni v ul. Rossetti dva človeka, ki sta se med eboj prepirala. Ker sta bila vedno bolj huda, je posegla vmes in ugotovila, da je eden od njiju, Pregare Silvij iz ul. Eremo 96, obtoževal 34-letnega brezdomca Fabčiča Stefana, da je hotel krasti na njegovem stanovanju. Policija je odpeljala oba na komisariat in tam je po dolgem obotavljanju in zavijanju Fabčič priznal, da je hotel res krasti pri Pre-garcu. Priznal je tudi, da je kradel pri nekem Don Luciu v ul. Vlgno-la 12, kjer je prišel v stanovanje skozi odprto okno in odnesel za preko 50 tisoč lir raznega blaga in dragocenosti. Nakradeno blago je Včeraj zvečer je bila na sedežu Enotnih sindikatov tiskovna konferenca, na kateri sta govorila dr. Sbogar Brocchi in Rizzotti Renato; prvi je razpravljal zakonih, ki jih je izdala vojaška uprava v korist delavcev, odpuščenih z dela še pod fašističnim režimom ter je podal kratek pregled o delu komisij za delavce, odpuščene za časa fašizma zaradi političnih razlogov, in sicer ker so bili antifašisti, zaradi svoje nacionalne pripadnosti svoje pripadnosti prj sindikalnih organizacijah. Rizzotti Renato pa je govoril u vprašanju sprejemanja v službo fašističnih epurirancev in skvadristov v tržaške tovarne in bolniško blagajno. Dr. Sbogar je najprej prečital poročilo, ki je bilo objavljeno 16. t. m. v časopisih «Corriere di Trie-ste« in »Giornale di Trieste» in ki ga je izdala komisija za delavce, odpuščene z dela iz političnih razlogov. Ker ni to poročilo prikazalo v pravi luči dela te komisije in vse delovanje vojaške uprave v zvezi s tem vprašanjem, je odsek za delavce, odpuščene v času fašizma iz političnih razlogov, pri Enotnih sindikatih, izdal svoj komentar k temu poročilu s katerimi je z raznimi podatki orisal delovanje te komisije ter obenem jasno začrtal svoje zahteve, ki so sledeče;-v imenu vseh teh delavcev zahteva, da se s temi postopa vsaj tako kot z epuriranci; zahteva, da se ustanovi poseben urad, ki bi lahko reševal vsa vprašanja teh delavcev ter da se ustanovi tudi posebna komisija, katero so imeli do sedaj že epuriranci. Obenem zahteva, da se upoštevajo pri sprejemanju prošenj za ponovni sprejem v služba onih, ki so bili odpuščeni z dela zaradi političnih momentov, sledeči razlogi: če je bil delavec odpuščen z dela zaradi tega, ker je bil antifašist, ali zaradi nacionalnega vprašanja, aii pa zaradi tega, ker je pripadal za časa fašizma kakšni sindikalni organizaciji. Odsek pri Enotnih sindikatih je do sedaj interveniral že v več primerih pri vojaški upravi, ki pa ni pokazala dovolj razumevanja za rešitev tega vprašanja. Delavska zbornica je do maja meseca 1946 podpirala skupno akcijo; toda kasneje je pričela s samostojno akcijo ter je intervenirala pri italijanski Delavski zbornici, ki je potem posredovala pri italijanski vladi v korist delavcev Tržaškega ozemlja, odpuščenih z dela v času fašizma iz političnih razlogov. V teku današnjega dne bo poslal odsek ES Delavski zbornici prepis vseh svojih zahtev, ki so jih poslali vojaški upravi ter poziv, da bi se Delavska zbornica udeležila skupne borbe za rešitev tega vprašanja. Sledilo je poročilo Rizzottija Renata, ki je obravnaval problem sprejema v službo bivših fašistov in skvadristov. Poudaril je, da so v zadnjem času sprejeli na delo v raznih tržaških tovarnah in javnih ustanovah bivše fašiste in skvadriste, ki so bili od epuracij- skih komisij zaradi svojega delovanja obsojeni, medtem ko odpuščajo z dela poštene delavce in zavedne antifašiste. Da bi se čim bolj omogočil vstop v službo fašističnim eksponentom so v zadnjem času ustanovili izredno epuracijsko komisijo, ki ima nalogo pregledati vse že izrečene sodbe nad fašisti. Da je njeno delo v korist bivših fašistov zelo veliko nam jasno kažejo samo primeri, ko so bili sprejeti ponovno na delo vsem dobro znani fašisti in skvadristi. Omenil je samo dva taka primera: sprejem v službo bivših fašistov v tovarno strojev in v tržaško bolniško blagajno. Ob koncu je pristavil, da bodo prav Enotni sindikati ob pomoči vsega delavstva ostro zahtevali, da se izvrši resnična epuracija fašistov ter da se zabrani vstop v službo ljudem, ki so toliko let tlačili in zatirali tržaški delavski razred. Prenočišče pri starinarju Po lepem in sončnem jesenskem dnevu, ki smo ga imeli v nedeljo, so se zvečer ljudje porazšli po svojih domovih. Lahko za tistega, ki ima svoj dom. Stvar pa je bila malo težja za 43-letnega Bavanija Antona, ki je brezdomec^pa ga vendar ni mikalo, da bi zmrzoval vso noč na prostem. Zato se je odločil in vlomil vrata pri starinarju Eiblanču Vladimirju v ul. Barbariga. Tam je našel dovolj prostora, da je lahko v zavetju pretegnil svoje trudne ude in zaspal. Okrog štirih zjutraj pa je zopet odšel in seveda pustil vrata odprta, kakor jih je našla policija pol ure pozneje. Misleč, da gre za vlom, so policaji obvestili gospodarja, ki pa je po pregledu svojega inventarja ugotovil, da mu ni ubogi, a pošteni prenočevalec ničesar odnesel. Vkljub temu pa je policija poiskala Bavanija in ga pridržala zaradi poškodb, ki jih je napravil pri vlomu v starinarnico. Upnik je sam zarubil avto Makor Virgil iz Škofij je bil dolžan neko vsoto denarja Romeu Si-dari iz Sp. M. Magdalene št. 69. Ta se je nayeličal čakati, da se bo dolžnik spomnil na svoj dolg in ga poravnal, ter je sklenil, da ga bo k temu prisilil. Prilika se mu je ponudila v nedeljo zjutraj ob 7, ko se je Makor pripeljal s svojim kamiončkom k Sv. Ani in ga tam za kratek čas pustil brez nadzorstva, medtem ko je šel po svojih opravkih. Sidari se je tedaj vsedel v voz in ga odpeljal. Makor je javil policiji, da mu je nekdo odpeljal vozilo in okrog 19 so ga našli pri Sidariju, ki je povedal, da mu je Makor dolžan in da je sklenil pridržati kamionček. dokler mu ne bo plačal dolga. Policija je oba povabila za naslednji dan na svojo centralo, da bi tam skupaj na kakšen način uredili kočljivo zadevo. Kdo je izgubil kovčeg? Neka policijska izvidnica je v nedeljo ponoči okrog 2.40 našla v parku na trgu Liberta, v bližini avtobusne postaje, kovčeg, ki ga je tam nekdo pozabil. Ko so ga odprli, so našli v njem risarske potrebščine, perilo in obleko ter še druge drobnarije. Lastnik naj se obrne na glavni sedež policije, kjer hranijo vse blago in kovčeg. kala vase, ali pa sta ga burja in veter raznesla daleč po njej in so se drobci razpršili na vse strani. Pri nas v Trstu imamo njihove grobove in njihov spomin. Nekateri grobovi imajo kamen in napis z imenom in letnico rojstva in smrti. Nekateri vsega tega nimajo, ker je ime junaka ostalo-nepoznano. Kot strašen, preteč, neprestrano opominjajoč spomin, je vsa rižarna, ki krije vzdihe istrskih starčkov, kraških žena, veselega partizana in prostodušni nasmeh tržaškega dekleta. Te dni, ki nas ločijo še do 1. novembra, bomo znosile cvetje na naše najdražje grobove. Spletle bomo vence za talce na Opčinah, za tiste v ul. Ghega, za one v ul. Massimo D’Azeglio in pa za one pri Sv. Andreju. Spletli jih bomo bazoviškimi junakom in destti-sočem junakom krematorija v rižarni. Vse bomo zasuli z rožami, s tem malim, drobnim dokazom naše ljubezni in hvaležnosti Te dni jih bomo imeli zopet pred seboj še mnogo bolj kot drugače. Življenje se bo irrnilo v njihove podobe in z njim se bo vrnila vsa naša štiriletna borba. Pripovedovali nam bodo o bojnih pohodih v trnovskih gozdovih in po istrskih goličavah, o svojem ilegalnem delu in o tem, kako so osvobajali Trst. Dolga bo ta povest, težka in vendar lepa. Prisluhniti jih moramo s čistim srcem in vero v sveto in pravično stvar, za katero so oni umirali. Potem bomo razumeli njihovo veliko žrtev. Čutili bomo, da moramo nadaljevati samo po njihovi poti in ne bo nam težko. Duh partizanskih borcev in ilegalcev nam bo vlival poguma in prepričanja v končno zmago. Z nami bodo oni sami. Torek 26. oktobra Edgar Sonce vzhaja ob 6.36, zahaja ob 17.02. Dolžina dneva 10.26. Luna zahaja ob 14.35 Jutri 27. oktobra Antonija, Matjaž SPOMINSKI DNEVI: 1850 se je rodil Janez Šubic, slovenski slikar. PRESKRBA Dvig nakazil. Do danes morajo vsi razdeljevalci živil dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila olivnega olja. Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepralu. Olje za tovarniške, podporne, vojaške in civilne menze. Danes morajo vsi odgovorni imenovanih menz dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila oljčnega clja za II. polovico tekočega meseca. Oddaja vpisnin odrezkov. Do jutri morajo vsi razdeljevalci živil, pekarne in mlekarne oddati občinskemu prehranjevalnem uradu vpisne odrezke novih nakaznic za november-fe-bruar. Istočasno morajo trgovci predložiti seznam potrošnikov. Zaradi tega bo urad danes in jutri ob 8 do 19 nepretrgoma. ENOTNI SINDIKATI KINO ROSSETTI. 16: »Pokolj v Fortu Apa-che«, J. Wayne. EXCELSIOR. 16: «V morju trave«, S. Tracy. FENICE. 16: Gianni in Pinotto v »Hol- lywood». FILODRAMMATICO. 15.30: »Srečanje v Bataanu«, C. Grable. ITALIA. 14: «Gospa Minivers.Garson. ALABARDA. 14: «Komu zvone zvonovi«, I. Bergman. IMPERO. 16: «Tarzan in beli lovci«. GARIBALDI: «Upornik», G. Grant. V1ALE. 16: «Ne reci zbogom«, 0'Hara. MASSIMO. 16: «Temne vode«, F. Tone. KINO OB MOR JU. «Rasputin», Banev. NOVO CINE. 16: »Saludos amigos«. ODEON. 16: «Copacabana», Russell. IDEALE. 16: «D’Artagnan in trije mo. sketjerl«. MARCONI: «Cesta velikanov«, B. Stanwyck. ARMONIA. »Zena plaže«, Bennet. AZZURRO. 16: «Texas», C. Travor. Karloff. V ponedeljek #Vse neveste so lepe«. BELVEDERE. 16: «Most v VVaterloju«, R. Taylor. KINO SKEDENJ: »Vse neveste so lepe«. SAVONA. «Be!a divjakinja«, Marija Montez VITTORIA. «Cigančka vsa«, Stan in Olio. VENEZ1A. »Skrivnost treh mladeničev« RADIO. «Vohun v črnem«. Prehrambena stroka. Danes ob 17 seja novoizvoljenega upravnega odbora pekov. V četrtek 28. t.m, ob 19 seja prehrambenega upravnega odbora. Posvetovalni odbor industrijskih uradnikov. Danes ob 20 v ul. Imbria-nt 5 seja. Zveza zavarovalne stroke. V sredo 27. t. m. ob 17.30 v ul. Imbriani 5 seja upraynega odbora. Opozorilo. Opozarjamo vse uslužbence javnih lokalov, posebno pa kavam, barov, slaščičarn in podobno, da sl preskrbe «Delovne pogodbo« imenovanih skupin, ki je pravkar izšla v obliki brošure in ki jo prodajajo sindikalne podružnice. Zveza šolske stroke. Izvršilni odbor vabi člane zveze na izredni občni zbor, ki bo v sredo 28. t. m. ob 20 v ul. Imbriani 5-1. Vabimo vse tovariše, da tudi druge obvestijo o tem vabilu. Slovenski tečaj pri ES. Tajništvo ES v ul. Monfort 3 sprejema prijave za nadaljevalni tečaj slovenskega jezika. Istočasno sprejema prijave za nov tečaj. Pojasnila daje in sprejema tajništvo ES v u.l Monfort 3 dnevno ob 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 19. Tel. 3675, 29-008. PROSVETNA DRUŠTVA Predavanje o Koroški bo danes 26. t. m. ob 20 v dvorani Ljudskega doma v Skednju Vabljeni vsi Slovenci. Glasbena šola Oddelek Glasbene šole pri Sv. Ivanu sprejme še nekaj gojencev. Zglasite se ob torkih jn petkih ob 9 - 12 in 14 - 18 y gostilni Milkovič (pri cerkvi). Poziv Dijaške matice Osrednji odbor Dijaške matice prosi vsa prosvetna društva, dia mu takoj vrnejo porabljene in neuporabljene pole ter nabrane prispevke oo ted. nu «Za našega dijaka«, SEGRE’ SERGIJ IZ UL. BIASOLETTO 3 naj dvigne v našem uredništvu, v ul. Montecchi 6-III svoje izgubljene osebne dokumente. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje društvu PREDSEZONA V četrtek 28. t. m. ob 2« 90-stovanje v Prosvetnem eSkamperIe» pri Sv. Ivanu z Mclierovo komedija „Skopuhi6 Dijaška predstava. Tržaška borza 1 zlat šterling 9500 lir; 1 P*pirJ!«i funt šterling 1730; 1 dolar 665; « carski frank 170; 100 franc, tran*"* 140; 1 avstrijski šiling 19.50. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Civilne poroke: trgovec Land Pete* in gospodinja De Cola Adfl. Cerkvene poroke: uradnik Da IM*5 cbi Peter in gospodinja Čepar M«"! mizar Guerrini Henrik in Pr°“^ ve-časopisov Barini Rafaela, častnik ■ likogna Amerigo E. in učiteljica . gnon Karla, dijak Ciufredo prodajalka Sambo Antonija, dKt _ Salamon Bruno in gospodinja D v? lo Lea, klepar Michelini Ang' gospodinja Bresciani Darinka, graf Furlan Karlo in tipografha -san Ernesta, šofer Cimarosti Mam gospodinja Angelini Alba, c Bartelloni Rafaelo in uradnica i “ -Marija, narednik ameriške v01 . Ajf; Nally Joseph in gospodinja Pitn .■ mana, uradnik Callierotti kucu f gospodinja Radivo Silvija, Jercog Angelo in gospodinja Štefanija. Umrli so: 7-letnl Devile’ Aulo, , letna Mordo Regina m-. Bugli°v*t3| 61-letna Malusa Karla vd. Reb1* j.n letni Purini Ennio, 63-letni R0^1 Am lo, 61-letna Straulino Adilia va. -chi, 72-letni Stradlot Josip, 8^lert| i 's n s 'TvnnVn vrl. DpgrpaSSI, Paliaga Ivanka vd. Degrassi Gargilo Serij. RADIO um 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja 7.45. Poročila. 11.30. Simfonična g tologlja. 12.00. Novi svet filmov in revij. 12.45. Poročila. ^ Slovenske narodne pesmi. skladbe velikih skladateljev. Poročila. 14.15. Dnevni Prf*l<*Lsba, tovnega tiska. 17.30. Plesna tovnega tiska. 17.30 Ples rahlja* 18.00. Vaški kvintet (prenos ** w »oOft noi 18 20 T.ahka Seška Plasma. ne). 18.30. Lahka češka Ela^ Love Človek in priroda. 19.15. pj, operne uverture. 19.45. P°r0~_ jo.30> upvi III/ V. . v. . — — Orkester Andre Kost elan etz- Moja zemlja! 20.45. Boccherini: IVIUJet Z.CJUJJ<*> 4,u.iu. tet v g molu. 21.00. Shakespeare^, neški trgovec - Izvajajo člani J’ -» 22.15. Lahka glasba. 22.45. R™”. glasba. 23.15. Kaj vam nudi J“u 1 spored? 23.35. Polnočna glasba. Motorist je povozil starčka Politični preganjanci Bivše politične preganjance V. rajona vabimo na sestanek, ki bo v četrtek 28. t. m. ob 20.30 v postorih K.K. Dugulina. Včeraj okrog 10 so PriP glavno bolnico 74-letnega Angela iz ul. Ghirlandaio 38. & „. _ _ r>ni ček ima zlomljeno levo nogo, FJ škodbe na zatilniku in pretres žganov. ■ V bolnici je izjavil, da ga )e ^ lo prej povozil neki motorist s s jim vozilom. Požar na razbiti ladji „Duilio // Vnele so se stare cunje, prepojene z nafto - Ui/a dni dela za gasilce - Preko pol milijona lir škode Pretekli teden so začeli delavci razkopavati ladjo «Duilio», ki leži na pol potopljena v Miljskem zalivu, da bi uporabili ali prodali ie dobre dele. V soboto popoldne, ko so nekateri delavci razkopavali posamezne kovinske ploiče, so padle nekatere iskre na cunje in druge ostanke, ki so ležali v nekem kotu, pa so bili prepojeni z nafto. Takoj se je vnel požar, ki se je v kratkem tako razširil, da so morali poklicati gasilce. Ti so res kmalu prišli in medtem ko so delavci na čolnih zapustili ladjo, so se pripeljali k njej z motornim čolnom. Ladja je namreč potopljena okrog 150 m od obale. Takoj so se lotili težkega dela, ker se je medtem požar naglo razširil in proti nebu se je dvigal preko 100 m visok črn steber dima. Pozneje so prišli že vojaški gasilci s svojo brizgalno in zvečer do 20 so v glavnem omejili požar. Vendar pa so posamezni deli še .tleli in gasilci so morali ostati na delu še vso nedeljo do večera. Sele okrog 18 se lahko reče, da so končali svoje delo. Požar je uničil velike količine ostankov nafte in olja, ki so bili ie na ladji in znaša skupna škoda preko pol milijona lir. Ponoven proces proti Voci liberi Niti dva dni ni še preteklo od sobote, ko se je profesor Furlani moral zagovarjati zaradi klevetanja in že je včeraj ponovno sedel na zatožno klop. Kajpada je tudi tokrat profesor kršil določila zakona o tisku. In sicer, ker je «Voce libera« objavila članek, v katerem je obtoževala neke italijanske partizane, da so uničili poveljstvo partizanskih enot Osoppo. Tožbo proti dnevniku so seveda vložili omenjeni napadeni partizani. Včerajšnji proces pa je bil na predlog obtoženčevega zagovornika odvetnika Mussaffie Tiberlnija od goden do nadaljnjega, Kljub ponedeljku je precejšnje število gledalcev hotelo pozdraviti Ponziano na težavni tekmi s Hajdukom. Hajduk je sicer zelo znan v Trstu in je vsem simpatičen, kar dokazuje dejstvo, da gledalci med igro samo s ploskanjem odobravajo nekatere uspele poteze napada ali pa vratarja. Napad je sicer začela Eonziana, vendar se je takoj opazilo, da hoče Hajduk pokazati Trtsu svojo premoč. Posrečilo se mu je. Ze v 6’ prvega polčasa je zaradi nesigur-nosti naše obrambe Arapovič streljal v gol: neubranljiv aii ubranljiv? Težko je reči, vendar so trdili, da je bil ubranljiv. Tudi gledalci so včasih pretrdil do svojega moštva, pošebno še, če vidijo propad. Pon-ziana ge sicer ni udala, temveč je prešla v napad in resnici na ljubo povedano precej časa nadvladovala na igrišču, toda brez uspeha. Pokazala je svojo temno točko: strelcev ni in konfuzija pred golom. Sicer ne smemo trditi, da napad Ponziane ni streljal, celo velikokrat, vendar nikoli nevarno. Beara, odličen vratar Hajduka, je z lahkoto in s smehom na ustih vladal v svojem krogu. V 23’ dobi žogo Vidjak, si jo pripravi in ostro strelja: žoga obstoji v golu. Parola se je sicer vrgel, vendar žoga je bila v levem gornjem kotu in gol je bil neubranljiv. Maluta in tovariši so prešli v oster protinapad, vendar vse zastonj; ljudstvo jih je bodrilo in nervoznost se je že lotevala. Pred vra.ti nasprotnikov pa je bil neprodoren zid: Kokeza, Bro-keta in pa veliki in elastični Beara. V 30' zopet akcija Vidjaka, ki ostro strelja, toda Parola se je vrgel visoko v zrak in žogo odbil V kot: to je bila mogoče najboljša parada dneva> kljub Paroli v skrajnem slabem dnevu. Tik pred koncem prvega polčasa Matosič strelja, Žoga se odbija od Parole na tleh, pridrvi Matošič', ki žogo pošlje v goi. V drugem polčasu se je sicer Ponziana trudila, da bi dosegla vsaj en gol. Ni bilo mogoče. Matošič je vodil Vukas je letel, Vidjak in Luštica so kombinirali. Krasne akcije tako Tržačanov kakor tudi Spličanov se se zaradi budnosti braniteljev razblinjale v nič. Sicer je Ponziana v drugem polčasu igrala nekoliko slabše kot v prvem, vendar je krila nasprotnike. Ce bi isto taktiko uporabljala tudi v prvem, tedaj bi morda odšli z veselejšim srcem na svoje domove. Poglavje zase Pa je sodnik, ki je odrekel dvakrat Ponziani enajstmetrovko in sicer v prvem polča- Malošicevi tovariši so dosegli zmago v Trstu ki jim da dr u g o m e s t o v i e st v i c i su v 24’ zaradi roke Hajdukovega igralca in v 9’ drugega polčasa, ko sta branilca spotaknila Colombina V kazenskem prostoru, ko je bil sam z žogo nekaj metrov pred golom. Hajdulc je v glavnem zadovoljil in pokazal odlično igro, lepe in preproste kombinacije ter izredno hladnokrvnost obrambe. Posebno so gledalci ploskali Kokezi, ko je sam pred golom z glavo rešil gotov gol, medtem ko je bil vratar izven gola. Njegova hladnokrvnost jg marsikateremu ugajala in še dolgo potem so o tem primeru govorili. Ponziana je bila tudi dobra, Vendar Tramarin v obrambi ni zadovoljil in morda prav zaradi njega so hajdukovci zabili prvi gol. Parola je imel slab dan. Preselj, Polak, Mlaker, Tomasini, Carlin, Maluta in ostali so izvršili svojo dolžnost, toda manjka jim še povezave in hladnokrvnosti. Kombinacije so dobre, samo pred golom je treba strelcev .Hajduk je zmagal, ker je streljal iz vsakega položaja. OSTALI IZIDI JUGOSLOVANSKEGA PRVENSTVA I. LIGA Crvena zvezda : Dinamo 2:1 Partizan ; Metalac 3:1 Lokomotiva : Naša krila 4:0 Budočnost : Sloga 1:0 II. LIGA Mornar : Enotnost 3:2 Rroleter : Metalac 2:0 Podrinje : Dinamo (P) 2:1 ZAKLJUČENA JE DIRKA NA CAST I. KONGRESA ES JUGOSLAVIJE Anton Strain, zmagovalec med posamezniki V nedeljo je bila končana kolesarska dirka na čast I kongresa E-notnih sindikatov Jugoslavije. Zadnja etapa, ki je vodila od Osijeka do Beograda, je merila 217 km. Razdeljena je bila na dve poletapi in sicer Osijek—Novi Sad in Novi Sad—Beograd. V prvi poletapi je zmagal Poredski (Partizan), ki je 142 km dolgo progo prevozil v 4 urah 40 min. Drugi je bil Branko Bat v času 4:40,33, tretji pa Strain V času 4:44,58. V poslednji poletapi Novi Sad—-Beograd je startalo 25 dirkačev, ki jih jg pričakovala na Terezijah v Beogradu ogromna množica ter jih navdušeno pozdravila. Tudi v tej etapi je prispel prvi na cilj Poredski, ki je za dolžino kolesa prehitel Zoriča. Plasman v zadnji etapi Osijek— Beograd je bil naslednji: 1. Poredski 7:23,00, 2. Branko Bat 7:23,33, 3. Strain 7:27,58. Zmagovalec celotne dirke je Anton Strain (Hrvatska), ki je za vso progo porabil 42:58.18, 2. Branko Bat (H) 43:13,47, 3. Aleksander Zorič (Srbija) 43:14.16, 4. Todorovič (S) 43:25.55, 5. Mičlč (S) 44:16.56, 6. Poredski (Partizan) 44:27.19, 7. Celesnik (H), 8.Pavlik (S), 9. Cr-nobrnja (H), 10. Kozlica (S) itd. Vrstni red moštev po vseh etapah je naslednji: 1. Srbija I (Zorič, Todorovič, Mičič) 130:56.07, 2. Hrvatska I (Strain, Bat. Crnobrnja) 131:33.31, 3. Hrvatska II, 4. Srbija II, 5. Trst. NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA 5 neodločenih izidov od 8 odigranih tekem Prav gotovo nihče od športnikov, ki dan za dnem zasledujejo potek našega nogometnega prvenstva, ni pričakoval neodločenega izida tekme Magdalene z OM-MSA. To je pač nov moment v našem prvenstvu, ki lahko pome-in zopetno vstajenje Magdalene na škodo mnogih, lei so bili trdno prepričani, da bo lanskoletni strah in trepet enajsteric poginil kot zastarel berač. Tekma * OMMSO j Skedenj) - Piran 4:0; Dreher g pa je Magdaleno dvignila in bodočnost bo pakazala točnost ali pa netočnost našega mišljenja. Koštalunga je morala s Tovarno strojev igrati neodločeno in prav upravičeno si je pridobila eno točko. Jasno pa je, da smo od Koštalunge pričakovali mnogo več, toda s prvega mesta v lestvic i je zdrsnila ne vede kar na deveto. Dreher je po trdi borbi brez golov. Zasluga gre povsem igralcem Arrigonlja, ki so si znali odnesti s tujega igrišča eno točko, kar je sijajen uspeh. Rojan je presenetil. Na tujem igrišču igrati z Meduzo ob prisotnosti navijačev ni pač lahka stvar. Toda Rojančani so šli v borbo s njim lastnim poletom in izid je zadovoljiv. Sv. Ana je iz Umaga odšla, vsaj tako mislimo, prav srečna. Igrati neodločeno va t-vročih tleh je pač težko, saj si je tudi najboljša enajstorica tam doli v Umagu polomila kosti. Na vsak način je uspeh. Preidemo pač k onim enajsto-ricam, ki so bile v nedeljo srečnejše. Aurcra je na lastnem igrišču gladko odpravila Ponziano s 3:0. Milje pa so si privoščile Pri-staniščnilce in jih odposlale domov s 4 zabitimi in enim prejetim golom. Skedenj pa sl je v nedeljo opomogel. Štirje goli razlike brez prejetih golov proti Piranu je pač uspeh. Ze v soboto smo rekli, da se bodo Skedenfci maščevali, posebno pa še Pi-schiutta bo pazil na svoje svetišče kot na najdražji zaklad. To se je zgodilo. Piran je s povešeno glavo odšel domov, Skedenjci Pa lepše gledajo v bodočnost, ki pa bo našem mnenju manj slavna kot lanskoletna preteklost. Izid tekem je sledeč: Tovarna strojev-Koštalv.nga 2:2; OMMSA-Magdalena 0:0; Aurora-Ponziana 3:0; Milje - Pristaniščniki 3:1; Arrigoni 0:0; Meduza Umag - Sv. Ana 2:2. Lestvica je po IV. deča: 1. Arrigoni 2 Tovar. strojev 3 Umag 4 Aurora 5 Milje 6 Skedenj 7 OMMSA 8 Dreher 9 Koštalunga 10 Sv. Ana 11 Piran 12 Meduza 13 Pristaniščniki 14 Rojan 15 Ponziana 16 Magdalena - Rojan 2-T. dneva slej 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 3 4 2 4 1 4 1 4 1 4 1 3 0 4 0 4 0 4 0 4 0 1 0 5 1 0 8 1 0 12 0 1 18 0 1 9 0 1 17 1 1 3 2 1 1 1 2 1 0 3 1 2 1 3 1 3 1 3 1 3 0 7 S* 67 2 8 3 6 3 ® 7 S 2 * 9 * 8 1 U* 9 1 16 5 - 8 1 2 18 * DRUGI DAN TURNIRJA V OD® ZA POKAL TISKARJEV lOJ*1 Tehnično znanje se znatno poboljsu!8,. V nedeljo so se zopet sr^ igralci odbojke, da se bore e ^ kal Tiskarjev, Sicer je or£l ^ cijsko društvo eden izmed 0 ■era1* 1(0. oo moraa nagajal m - .tori' Greta ima precej dobro ni h bo — tpretO" favoritov za pokal, ^ ž,aTkO. morda nagajal le Sv. M j; moč*1' co, posebno pa tolkači so n ^ vendar zaradi premajhnega i/oriuuT čuraui ^ ninga ne more naprej kot 0 pričakovalo. Isto lahko rece - - to a4” Dijaškem F. D., ki ima ebi pako. da ie lik pred tekmo s( ■ - - . ■ T _ /rt/l Srt fl. 1 . * purvv. uu JU ir,-v igralce iskati po domovin večkrat društvo znajde v --->t. zaradi nekaterih, lei tekem^ •( mejo resno. Velik naprea pokazala ekipa Tomažiča. 1 a, če bi z manjšo nervoznostjo ^ li bi lahko dosegla več ,1'sL0je<| Tudi pri odbojki je treba p z rokami igrati tud i e 0ia je — misliti je treba. iJfit Ostajajo še Col IJ-VA, $ obetajočo ekipo. Elektrn^ iste napake kot Dijaško F- jeJ: Izid nedeljskih tekem j* * j:0 Tovarna stroiev - DS7 v,‘.,^tf4 (15:6. 15:1); Col ILVA - f. 2:1 (8:15, 15:11. 15:10); D. - Arzenal 2:0 (14:1, ?8. Marko - Tomažič 2:0 (18: • ,5.7). Tiskarji - Greta 2:0 (!"• ’ A jO' POSTAVI PONZIANE IN HA —..... — - - Postavi sta bili sledeči: ^jrčlt' Beara, Kokeza, Broketa, Katnič. Radovnikovič: gg K*5, Matošič, Vidjak, Luštica Ponziana: Parola, Valc» ^ Tramarin: Benvenuti, Carl* 'jgtfl' ker; Polak, Preselj, Maluta, p bin in Tomasinh Pomorski dnevnik 26. oktobra 1948 ZAKAJ JE BIL OPORTUNIST Radich izključen iz partije Poročifo tov. Branka Batiča na aktivu vodilnega kadra K P Julijske krajine L 194-6 ;}« referat sem imel leta snmi«?xalttivu vodilnega kadra Ko-Tedai part'Je Julijske krajine. w J *• Je s stališčem o vprašanju, »obravnava ta referat, strinjala jj , a Partija s tedanjim vodstvom v katerem so bili tudi se-J' Ciani vodstva Vidalijeve frak-fc ampak da ta 30 nosijo v sebi korenine *° ic»nC ®°^*čne Unije odnos- Sr0TO0ik *Uje in P°P°lnoma Hi j. ne dosledni revolucionar-ideologije, ki skuša revolucionarno ostrino »a p^Tti^e in speljati partijo ^rit’ ^tcymi>romisov> koncesij, v tituli- 0poriunizem, kar pomeni kt° likvidacijo naše partije %V)fm na)večje izdajstvo nad tion« ,Tn razre<1om in revolu-fi»j _irn Oibanjem sploh, 12 ko-Naj am k°ntrarevolucije. 114 %j1^r^3'a Je vse Pokusila, imm 1 So m Ubaldinija pre- ^Orešenosti in značaju 3tali*č, da jim prikaže __ i njihova politika in te Pravilna linija naše 1 »v« .»lede na konkretno poli-|sut0rrst *ta ^šla, kar i* lah' lik, ^°°^e Posebno pri tovari-niso Ul skozi ostro revo-H J* borbo in se v njej •o rCj ankov znebili. Tovariši, ki % *‘žr!0 Privrženi stvari re-^ „ * in napredka, če bi tudi "o zmoti, bodo konč- s n° naili pravilno pot in ^li *v°jim delom koristili in s tem , lepši V7 del^ega ljudstva in °v*itva sploh. in njegovi desni V. v aidlniju pa ni bil to pri-^ na 81 naeori Partije, spraviti O^rauilno pot> *° ostali za-se je pa pri tein "'•tla ’ rie sakega partijca dosledno VttnJ« ideji revolucije in ’tciona ‘Sni parti^i- ki to revo-. bj ° korbo vodi. Namesto ’* svojo zmoto, sta ^ 1>itr ®3e in še bolj zakrknje->^(ih^aia na ‘voi‘h pogrešnih J^ilj , ‘n ii»to zavestno začela '1iji, b° Proti naši partijski ^ko drekia sta vsako disci-Vlji Začela sta napram *** ^. ^Pirirati s tem, da ! 5eb« zbirala tako ime- *n» iin.netadovoljneže s poli-J1* ele^,'30 naie Partije, v bistvu > Jnte tuJe naii partiji, in ^ PT^rjala opozicijo v par-^Cij-e ata na ustvarjanje %je V Partiji in tako na raz-S enotnosti partije in s ^fitue same. Postala sta tako S ^a0enta reakcije v vrstah Ut l ^ t)n U UTSiuri t^Upt nfie- Jasno je, da glavni St7 KP ni mogel drugače Cor oba izključiti iz ,0K> id#’ oV«6 ■ti*'1 jJi' V , I)v ■)« i, 9<«nip u bistvu politično %? Radicha in Ubaldi-I o4n m Cj8 ?°litii*a linija KP JK 11 rta^ ..orba Proti restavra-‘tucij. 'lJ.e in vseh njenih in-1*° Don rimi je naše Ijud-'^boriiil'^° za iasa narodno-e borbe. To je pa mo- c n. iv je gm 7110- ,ll*ij0 samo s priklju- JUo0,.U ^,lce krajine in Trsta '!*iu Jo aui^- Temu osnovnemu ^i, Us ^merjeni vsi naši na-)e? aktivnost partije, na 1* njenega dela mo- ^Of' to j) 'I j' Ud,, ’ osnovno misel. Ta kitična linija odgovar- ja stališču marksizma-leninizma o nacionalnem vprašanju v Julijski krajini, odgovarja borbi za ohranitev in utrditev pridobitev narodno-osvobodilne borbe in revolucije in kot najosnovnejše pridobitve te revolucije, ljudske oblasti, ki jo je danes mogoče ohraniti in utrditi u Julijski krajini samo s priključitvijo k Jugoslaviji, in končno odgovarja borbi med silami revolucije in kontrarevolucije n internacionalnem merilu, ko danes gre za to, ali bosta Julijska krajina in Trst postala oporišče revolucije v nadaljnjem prodiranju na zapad, pred vsem v Italijo samo, ali pa oporišče reakcije in kontrarevolucije v borbi proti demokratičnim silam Jugoslavije in vzhoda. Pravilnost te politične linije danes v največji meri potrjuje stališče Sovjetske zveze o vprašanju Julijske krajine in Trsta, ko se tako odločno zavzema za jugoslovansko rešitev Julijske krajine in Trsta. Vsako odstopanje od te politične linije, vsako popuščanje v dosledni borbi za priključitev Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji pomeni odstopanje od revolucije, pomeni uslugo kontrarevoluciji, pomeni izdajstvo revolucije. Poglejmo, kaj pravijo Radich in njegovi trabantje o. vprašanju politične linije naše partije. On slovesno izjavlja, da se v. osnovi strinja s priključitvijo Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji, da se pa ne strinja s taktiko naše partije, z načinom, borbe, ki naj bi nas dovedla do tega cilja. Poznamo že to parolo. T.o je stara fraza, ki se je poslužujejo vsi an-tipartijski elementi v. partiji, ki so se na kakršen koli način uspeli vriniti v partijo, da bi tako zakrili svojo kontrarevolucionarno delavnost in tako speljali partijo s pozicij revolucije. Tudi Trocki je bil Za revolucijo v besedah, ni se pa strinjal z Leninom v taktiki boljševiike partije in je s svojo taktiko permanentne revolucije itd., spravljal v nevarnost vse pridobitve ruske revolucije in 3 tem uspeh revolucije same. Kakšna je prav za prav taktika Radicha in njegovih ljudi? Radich stoji na stališču^ da partija ne bi smela voditi tako odločne borbe za priključitev Julijske krajine in T.rsta, k Jugoslaviji in ne samo to, da sploh ne bi smela K svojem političnem programu postavljati tega vprašanja, ker itak rešitev vprašanja Julijske krajine in Trsta ni odvisna od nas, ampak se bo to reševalo povsem drugje, za zeleno mizo, neodvisno od nas. Jasna opredelitev za Jugoslavijo samo preprečuje, da bi ustvarili enotno fronto vseh demokratičnih sil Julijske krajine o konkretnih vprašanjih borbe pri nas. Konkretno pri tem misli na enotno fronto z meščanskimi strankami v CLN-u, s katerimi bi se lahko dalo u-stvariti enotno fronto o vprašanju sodelovanja v oblastip o vprašanju zboljšanja ekonomskih razmer delovnega ljudstva itd. Dosleden tej liniji zagovarja stališče, da nndikati ne bi smeli spuščati se V kakršno koli politično borbo in bi se morali o-mejiti izključno samo na gospodarske probleme, za izboljšanje plač delavstva, delovnih pogojev itd. To so osnovne misli taktike Radicha in njegovih ljudi. Oglejmo si nekoliko politično stran te taktike. Ne postavljati danes v politični borbi, ki jo vodi partija, vprašanja priključitve k Jugoslaviji, ko vse demokratične sile sveta, na čelu s Sovjetsko zvezo, po stavljajo jasno in odločno to vprašanje, pomeni dejansko se odreči priključitvi k Jugoslaviji, pomeni odreči se revoluciji. Ne mobilizirati ljudske množice v borbi za priključitev k Jugoslaviji pomeni prepustiti te ljudske množice političnemu vplivu in vodstvu kontrarevolucionarnih sil, pomeni dejansko služiti kontrarevoluciji. Poglejmo, kako pa je s sodelovanjem i meščanskimi strankami odnosno s CLN. Vsi vemo. da CLN v Trstu in Julijski krajini dejansko predstavlja center reakcije. Vsa njegova politikaM posebno v zadnjih mesecih, je, to jasno pokazala. Kakšno naj bi bilo torej to sodelovanje s temi strankami odnosno t CLN? Ze neštetokrat smo vodili razgovore s predstavniki CLN kakor tudi s predstavniki posameznih strank, ki sestavljajo CLN. Vsi ti razgovori so imeli namen pritegniti najširše ljudske množice v antifašistično fronto, imeli so nameni da preko konkretnih vprašanj borbe za ljudsko oblast, proti o-stankom fašizma, itd., mobiliziramo najširše ljudske množice. Kljub vsem poskusom doseči kakršen koli sporazum z vodstvom teh strank odnosno CLN nismo prišli do nikakih rezultatov. Saj to je povsem razumljivo. Ni mogoče priti do sporazuma z vodstvom teh strank odnosno CLN, ko pa predstavljajo osnovno silo kontrarevolucije v Julijski krajini in v Trstu, ne da bi morali odstopati od naše osnovne politične linije. Vsak tak razgovor in sporazum je mogoč, samo v. kolikor krepi naše pozicije, v kolikor krepi antifašistično borbo, v kolikor krepi nas o osnovno linijo borbe za priključitev k Jugoslaviji. Vsi ti razgovori in sporazumi imajo smisel, samo r.e s postavljanjem konkretnih vprašanj dosledne borbe proti fašizmu pritegujemo tiste demokratične množice, ki so še v dobri veri pod vplivom teh reakcionarnih strank, na dosledne demokratične pozicije. Edino tako lahko krepimo antifašistično fronto, lahko krepimo revolucijo. Sporazum pod vsako ceno, sporazum s fašisti, stališče, ki ga zastopa Radich, pomeni samo odstopanje od dosledne borbe za demokracijo, odstopanje od revolucije. Isti politični pomen ima stališče Radicha o vprašanju sindikatov. Omejiti se zgolj na ekonomsko borbo sindikatov pomeni odreči sindikatom tisto vlogo, ki jo imajo v razredni borbi, kot najbolj množično organizirani in udarni sili proletariata in vsega delovnega ljudstva, v borbi za ljudsko oblast, za zmago revolucije. Sindikati niso samo neka strokovna organizacija, delavstva, preko katere se bori za zboljšanje svojih ekonomskih pogojev, ampak so politična šola proletariata in delovnega ljudstva sploh. Omejiti ge sploh na ekonomsko borbo pomeni odvajati delavstvo od politične borbe, pomeni dejansko iti na pozicije reakcije in kontrarevolucije, ki stalno skuša s parolo ekonomske borbe odvzeti sindikatom tisto vlogo, ki jo po svojem značaju imajo. Ne mobilizirati danes tudi sindikate in preko njih množice delavstva v politični borbi za priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji pomeni odstopati od osnovne politične linije in borbe, na čelu katere mora stati ravno proletariat. Takšna je torej politična stran taktike Radicha in njegovih ljudi. Njegova izjava, da se načelno strinja z linijo partije, postane pri tem samo fraza, odnosno plašč, za katerim skuša dejansko zakriti svoje kontrarevolucionarno delo v partiji in delavskem gibanju sploh. Njegova taktika se pri vsem tem spremeni v jasno določeno politično linijo, povsem nasprotno liniji partije in interesom resnične demokracije. Takšna politična linija ga postavlja nekako za posrednika med silami revolucije in kontrarevolucije, ne v smislu nekakšne pacifi-kacije, pomirjevanja med dvema nasprotnima taboroma, ampak vedno pripravljenega napraviti uslugo reakcionarnim imperialističnim silam v borbi proti silam napredka in demokracije. To je nekakšna politika sredinTtva v partiji, ki je v vsaki revolucionarni situaciji lahko samo v pomoč kontrarevoluciji. Takšna politika samo pojača pozicije reakcije v delavskem gibanju, pojača tiste reakcionarne elemente, preko katerih reakcija poskuša razbijati enotnost naše partije, ndše politične linije, enotnost vsega demokratičnega gibanja sploh in tako oslabiti revolucionarne sile. Zato je treba proti takim poskusom Radicha in njegovih ljudi voditi najostrejšo borbo, ki pa ne sme imeti oseben značaj, ne sme se omejiti zgolj na to, da Radich in Ubaldini nista bila disciplinirana, se nista v nekaterih pogledih strinjala s politično linijo partije itd. Njihovo izključitev iz partije treba prikazati kot politično vprašanje, kakor v stvari tudi je, kot borbo proti pozicijam sredinstva v partiji, ki lahko koristi samo reakciji in ki so dejansko samo pozicije reakcije v partiji. Radicha in Ubaldinija je treba razkrinkati kot agenta reakcije v naši partiji in v delavskem gibanju sploh. Borbo proti njima, odnosno proti njihovi politični liniji, je treba v prvi vrsti razviti v partiji z razkrinkavanjem kot takih in borbo proti vsem tistim, ki v kakršni koli meri sledijo Radichu in njegovi skupini. Borba proti Radichu je borba proti takim sredinskim pozicijam v partiji, je borba proti vsem tujim elementom, ki so na kakršen koli način uspeli vriniti se v našo partijo. Borba proti Radichu in njegovim pozicijam je borba za utrditev enotnosti naše partije, njene politične linije, je borba za utrditev dosledne revolucionarne linije, ki jo naša partija uodi. Ravno taKa LIR PREJŠNJI ZNESEK . 842.391 DRUZ. FERJANČIČ . 2QOO DRUŽINA tOMSIC . . 2 000 KOSOVEL, J.......... 500 MORETTI VINCENZO 100 GUSTINČIČ JAKOB . 100 MAGLICA MARJAN . 100 ŠKABAR MARICA . 500 SKUPAJ 847.691 Vsoto od lir 842.381 do lir 847.681 je nabralo z nabiralno akcijo Prosvetno društvo «Ce-bulecs. * * * OPOZORILO. Prispevki v sklad «za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču« se sprejemajo: v ul. Machiavelli št. 1/1., pri vseh slovenskih in hrvatskih prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlju in pri upravi «Primorskega dnevnika» ' ul. Ruggero Manna št. 29. Za prispevek v znesku nad 100 lir prejme darovalec začasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PR1ZNANICO glasečo se na njegovo ime. v jugoslovanski petletki (Nadaljevanje in konec. Prvi del članka smo objavili v. nedeljo 17. t. m.). Reke so bile do sedaj slabo izkoriščane bodisi kot izvor energije ali kot vir za ljudsko hrano. Z izgradnjo drstilišč in ribnikov postajajo reke pomemben vir hrane. Se večja važnost rek za bosensko gospodarstvo pa je njihova pogonska moč. Vodne sile znašajo okoli 1.750.000 KS. Z izgradnjo električnih central bo omogočena elektrifikacija in industrializacija dežele. Kot vidimo, so gospodarske možnosti Bosne in Hercegovine zelo velike. Družbena ureditev, utemeljena na resnični demokraciji, na oblasti delayca, kmeta in delovnega izobraženca, na bratstvu in enotnosti ljudstva, omogoča neomejeno povečanje proizvajalnih sil vseh narodov Jugoslavije in tako tudi Bosne in Hercegovine. Po zakonu o petletnem gospo- 0000 000 00 o «Poglej, kako se jim na rokah delajo žuijsi — priče trdega dela so — svetli dragulji«. Ta lepa in svetla misel naše pesnice Kalanove mi ie prišla na spomin, ko sem z višine nekega ovinka ceste, po kateri me je skupno s tovarišem fotografom vlekel avto, in opazoval, kako pridni Istrani obirajo velike in bogate grozde trte, ki je letos obrodila še več kot lani. Lepo je v Istri letos ob trgatvi. Veliki listi brajde, ki so jih Istrani očuvali a pridnim škropljenjem vse do sedaj, ko zadovoljni obirajo sad svojega truda, dobivajo te dni lepo rdečo-karmin barvo. Vsa je še zelena Istra, četudi smo že sredi oktobra, le po vinogradih se barve spreminjajo Sz zelene na rdečo in rumeno. Prijetno se te barve zlivajo z zorečim listjem grmičevja «reja» po gmajnah in pašnikih. Zelo prijetno vpliva to menjavanje barv na opazovalca. Toliko je novega, ki se tako harmonično sklada h to zorenje v naravi. Le kar poglej na Šmarje, mi kar samo narekuje notra- j vse.» naj še molzem. Morala sem v hlev takoj, lačna in brez dobre besede. Eaprla sem vrata in se tam najprvo razjokala od trud-nosti in onemoglosti. Imela sem takrat komaj trinajst let in je bila moja moč X rokah slaba. Izkoriščanje moje mlade delovne sile mi je pustilo posledice za vse življenje. Oddahnila sem se danes, ko mi je delo olajšano, toda prestanega trpljenja in zatiranja ne bom nikoli pozabila«. Naša pot je bila danes skozi Šmarje v Puče do pridnih in naprednih zadrugarjev, i:i so pred dnevi pričeli s trgatviio. Na ozkem klancu v Šmarjah smo morali naprej le z — volovskim korakom, ker je bilo pred nami več voznikov s polnimi kadmi belega «mojkata», ki je tudi letos dobro obrodil. Naš fotograf je skoro malo preveč domač. Takoj ko izstopimo, poseže z roko v kad po velik grozd. No, voznik ni kar nič hud, samo vzpodbudno pokima: «Le vzemite tovariši, letos se ne bojimo za njega, ga bo dovolj za nje občutje. Se skoro sama razvalina lani — letos pa se beli veliko poslopje nove šole, veliko število novozgrajenih hii, zadružni dom v gradnji. Ne samo v Šmarjah je življenje zavzelo novi tir, tudi po vseh drugih vaseh Istre gradijo, obnavljajo, popravljajo, tekmujejo in se pripravljajo na nekaj velikega — na razstave svoje prve gospodarske dejavnosti. Pokazali bodo Istrani, kaj so že napravili, kaj imajo in kako bodo delali in napredovali v bodoče. Kaj pa so mogli pokazati prej, ko so tod gospodarili razni Alme-rigogna, Zetti, Baici in drugi vredni izvrševalci ukazov imperialističnega in fašističnega Rima?! Popolnoma naravno, da nič, razen tiste velike odpornosti in vztrajnosti, da se niso pustili izgnati s te zemlje, tudi če so jo po sili obdelovali — drugim. Niso je mogli zapustiti in izdati, tako radi so jo po sili obdelovali — drugim. Niso je mogli zapustiti in izdati, tako radi so jo imeli to rdečo istrsko zemljo naši Istrani. Res, rdeča je istrska zemlja kot kri, rdeča kot zastave, ki neštevil-no zaplapolajo ob vsaki «šagri», ko se Istrani malo porazveselijo in pozabavajo ob spominih na prestano gorje pod fašizmom. Pred dnevi mi je mlada in zgovorna mladinka iz Babičev pripovedovala, kako je trpela takrat. Po šestnajst ur na dan je z motiko ali kopačo delala na njivi, zvečer pa ji je «paron» trdo ukazal ,da je morala pomolzti še štiri krave. Rok nisem mogla več držati pokonci«, je pravila, «pa je treba razkrinkati Radich a in njegove ljudi v sindikalnem gibanju kot sovražnike delavskega gibanja, kot direktne agente reakcije v naših vrstah. Ne smemo se bati voditi v t etn vprašanju najodločnejšo borbo, ker edino v odločni, neprestani borbi proti vsem tujim vplivom V partiji in delavskem gibanju, p roti vsem tistim elementom, ki ta vpliv prinašajo, se naša partija krepi, čisti vseh tujih elementov in vplivov in tako usposablja za vodstvo revolucije, za vodstvo najširših ljudskih množic v borbi proti silam reakcije, za lepšo in boljšo bodočnost vseh delovnih ljudi. Vas je skoraj prazna, le pri gradnji zadružnega doma dela nekaj zidarjev. «So vsi na „vendi-mi", ker je prejšnji teden dež malo nagajal«, pravi star mož, l(i sedi na kupu kamenja in opazuje zidarje in nas. Tudi njega je izvabilo gorko sonce, pesem trgačev in škribljanje težko naloženih vozov iz nove hiše. Saj bi rad pomagal, pa so leta, fci težijo z vsem trpljenjem in pomanjkanjem, ki ga je prestal. Pomlaja ga današnji napredek in novi ljudje. Največ pridelajo v Šmarjah belega «moškata», kateri doseže v dobrih letinah tudi 16 in več stopinj moči. Temu sledita «refošk» in «bragonja». Letos bo vino sto-pinsko malo slabše, toda množin-sko ga bo več. Trgatev je tu v polnem razmahu in bodo prihodnji teden končali. Polno novega bi še radi povedali Šmarčani, pa se nam mudi naprej v Puče, kjer smo zvedeli, da na deiu pri trgatvi y vinogradih 50 trgačev in trgačic, štirje vozniki odvažajo natrgano grozdje do stiskalnice, ki dela noč in dan. Tu so dobili tudi 3 ki g in pol težak grozd! Kako se zadrugarji razveselijo našega prihoda. Posebno pa mlade trgačice fotografa. Ze od daleč mu ponujajo velik grozd in vabijo v bližino. No, kdo pa bi jim zameril. Njihova samozavest je kar upravičena. Po drugih krajih bodo gledali fotografije, kako se danes dela j£ Istri x velikem razumevanju skupnih potreb. Naj tudi vidijo, kake uspehe prinaša tako delo! Tovariš Benčič Jožef, eden izmed ustanoviteljev zadruge, je kljub svojim šestdesetim letom med trgači. «Tiste moreče skrbi, kako bom napravil to, kako ono, so vse odpadle,« pravi, »skupno jih rešujemo. Vsa težja dela so prevzeli stroji .druga opravljamo vsi. Letos bomo imeli nad 15 odst. več grozdja kot lani. Največ bo refoška* \n «bragonje», malo manj «moškata». Naše skupno delo je obrodilo bogate sadove! Prav tu, «v vali« smo pobrali dva dobra pridelka, krompir in koruzo z istega terena, sedaj bomo še grozdje. Tako bomo z enega zemljišča dobili tri dobre pridelke. In bi še četrtega, če bi ne bilo neke pomote v semenu. V dobri veri smo sejali še za četrti pridelek repo, pa je namesto te zraslo glavnato zelje, za kar je narav.no bilo že 1 prepozno.*. Tudi za veliko razstavo gospodarske dejavnosti bodo zadrugarji iz Puč pripravili lepe stvari. Pokazali bodo, kako so spremenili obdelovanje zemlje iz ročnega v strojno. To v fotografijah. Razstavili bodo kokoši dobre istrske pasme, semena žitaric in ie polno drugega. Pa še nekaj bo na razstavi. Naš fotograf se kar ni mogel vzdržati pred čredo puranov in rac, ki so bili res nekaj izrednega. Seveda je ujel tudi majhno pastirico Mirkico, ki pa je imela pred njegovim «zakom» nekak strah. Ob vodi Dragonji, ki je meja med Hrvatsko in Slovensko Istro, smo šli, da obiščemo »e klet. Tudi na drugi strani je trgatev. Dva voznika peljeta kar čez vodo zvrhane kadi sladkega pridelka. Tu ne bodo držali Vodnikovi verzi: «Konjiiki škribljajo...«, ker se bodo kolesa in konjem kopita — zmočila. Pred prostorom za maščenje grozdja ie pravi sejem. Tu je polno otrok in starejših, ki pomagajo, pryi naravno le pokušati sladke jagode, drugi pa delajo. V kleti je 11 velikih kadi napolnjenih do vrha. Sladka tekočina pritajeno kipi in čaka, da odteče skozi pipe s nastavljene škafe. S posebno črpalko Jo bodo nato črpali v velike sode. Na j več ji drži 30 bi, najmanjši pa 18 hi. Skupno bodo letos imeli okoli 450 hi vina. Tovariš Guštin ni doma od tu, ampak je Šmarčan. Vstopil je y zadrugo, ker se razume na vinarstvo. Skupno pregleduje sode, če bodo držali. Eno dejstvo nas je razveselilo. Toy. Nemec Jože pravi, da ni prišlo še do nobenega nesoglasja med člani zadruge, odkar obstaja. «Nismo se zato združili v skupnost, da bi se kregali, ampak da si bomo naše prejšnje težke življenjske pogoje izboljšali in olajšali«, je dodal. To dokazuje tudi število članov družin, ki jih je že 45. Prav zadnje čase so pristopili še trije novi, dva s posestvom in družino, pripravljata pa se še dva druga. V St Petru, ki je na hribu, imajo večino vinogradov v nižinah Sičoveljske doline. Na poti srečamo voznike, ki vlečejo navzgor polne kadi sladkega tovora. Kolesa škripljejo, vozniki kriče vzpodbujajo k hitrejši hoji. Samo čez most nad Dragonjo je treba, pa smo y Bujščini, Sele v bližini Buj opazimo, kako je trgatev tudi tu živa. Po vseh ce- darskem načrtu, tako zveznem in republiškem, je postavljena naloga izgradnje industrije x Bosni in Hercegovini, ki bo zadovoljila potrebe ljudstva in izvršila socialistično preobrazbo vsega gospodarstva. Izvedba te glavne naloge in drugih manjših bo omogočila gospodarski in kulturni dvig ljudstva Bosne in Hercegovine in bo v precejšnji meri prispevala k odstranitvi gospodarske j,n kulturne zaostalosti te republike. V izgradnji socialistične industrije zavzema Bosna in Hercegovina važno mesto. To posebno mesto narekujejo njena naravna bogastva, v prvi vrsti bogastvo premoga in železne rude. Od proizvodnje, ki jo predvideva petletka za metalurgijo In ki se bo pri surovem železu povečala za petkrat, pri jeklu in valjanih izdelkih pa za trikrat, bo precejšen del odpadel na Bosno in Hercegovino. Dejstvo, da petletka predvideva OOOO OOO OO O stah, ki peljejo y glavni kraj okraja, je polno voznikov in tovornikov. V Bujah je namreč velika zadružna klet, kamor dovažajo člani svoj pridelek grozdja. Nad 920 članov ima danes ta zadruga. Vsi so te dni po vinogradih in malo doma. Mumjan, Mi-rišče, Krašica, Kastanja, Grož-njan in druge vasi dovažajo sem. Od 100Q do 1200 stotov grozdja zmastijo dnevno. Delavci in osebje delajo v dveh izmenah, tudi ponoči, ker delo ne sme zastati. Dobro daje grozdje letos. Od 1300 stotov «malyazije# dobijo 1000 hi vina, od 1400 stotov vrste »moškata« pa tudi 1000 hi. Do sedaj je bilo predelanega že nad 8000 stotov belega grozdja. S trgatvijo rdečega bodo pričeli te dni. V Bujščini pridelujejo znana in cenjena izbrana yina «mo-škat», »malvazijo«, «merzanin», »teran« in druga, navadno bela in črna vina. «Tako je letos, da nanj primanjkuje posode«, pojasnjuje eden izmed nameščencev. «Tudi nečlani mislijo z grozdjem v našo zadrugo, ker jim primanjkuje posode.« To je dobro, x zadrugi vidijo tistega, ki jim tudi y zadregi lahko pomagfe."Errako kot v koprskem nam tudi v bujskem okraju vsi zadovoljni pravijo, da bo vina še več kot lani, le za kako stopinjo nižja bo alkoholna moč. Tudi če si Istre že navajen, je sedaj ob trgatvi toliko novega, da moraš obstati in opazovati. Le kar poglejva, kaj nama gre nasproti po klancu. Majhen osliček vleče voz z veliko polno kadjo. Pred njim teče majhen kuže in besno oblaja vsakega človeka, ki ga sreča. Boji se za sladki tovor. Vozu ob strani peketa bradata koza, na vozu pa pridno pokuša debele prozorne jagode razkuštran otrok. Izmed dolgih latnikov se glasi pesem trgačev in trgačic. To pa je izraz zadovoljstva, da je delo, ki je bilo vloženo v hranilnico zemlji — dalo obilen sad. Mladike trte, ki so skozi vse poletne mesece nosile sladko težo, se .oddihajo. Olajšane te teže, ki so jo izročile pridnim rokam trgačev, že polnijo skrivnostne shrambe — brste, ki bodo v prihodnji pomladi pognali nove mladike, te pa zarodile nov sad pridnim ljudem Istre. P. A. OGAREV topitev železne rude in predelovanje iste v deželi, ne pa njeno izvažanje v tujino, pomeni, da se gospodarska politika v temelju razlikuje od gospodarske politike stare Jugoslavije. Ekonomska politika zasleduje cilje, da v celoti zadosti potrebam ljudstva in je pri tem njeno glavno vodilo interes ljudstva, ki gre za tem, da se povzdigne blagostanje, da se naravna bogastva predelujejo doma v končne proizvode in izdelke in ne da se izvažajo s obliki surovin, ki imajo nizke cene. Na ta način bo imelo ljudstvo večje koristi od svojega rudninskega bogastva. Na isti način rešuje petletka tudi vprašanje izkoriščanja ostalih rud, kot premoga, katerega produkcija se bo podvojila, in a-luminija s sedemkratno povečano proizvodnjo. Zvezni načrt obsega tudi povečanje proizvodnje magnezita in soli. Obe ti rudi se v velikih množinah nahajata v Bosni. V zvezi z izgradnjo industrije se istočasno rešuje zelo važno vprašanje, to je vprašanje zaposlitve delavcev in revnih kmetov, ki nimajo zadosti zemlje. TjH kih kmetov je v Bosni in Hercegovini zelo mnogo. Agrarna re-«forma, ki je bila izvedena po osvoboditvi in ki je končno spravila z dnevnega reda vprašanje razdelitve zemlje onim, ki jo obdelujejo, ni mogla zadovoljiti precejšnjega števila kmetov, ker ni bilo na razpolago dovolj zemljišč. Z izgradnjo industrije se je povečala tudi potreba po delavcih Elektrifikacija bo dala močnei vzpodbudo za razvoj proizvajalnih sil. Proizvodnja električnega toka se bo x petletki sedemkrat povečala od predvojne produkcij je in bo dosegla 800 milijonom Kwh. Večina tega toka bodo proizvajale hidrocentrale. Električna luč bo po vaseh in mestih pregnala zaostalo in smrdljivo petroa lejko in lojeve sveče. Železniški promet, !u je doslej najbolj oviral gospodarski razvoj Bosne in Hercegovine zaradi svojih ozkotirnih prog, se bo v petih letih bistveno spremenil. & izgradnjo mladinskih prog Samac-Sarajevo in Brčko-Banoviči jfi bil položen temelj zamenjave ozkotirnih železnic in preureditev * normalno-tirne. Izvajanje petletnega gospodarskega načrta zadaje ljudstvu Bosne in Hercegovine velike ualo-ge. Sile, g katerimi Bosna razpolaga, niso zadostne. Politika bratstva in jedinstva, ki jo je postavila KPJ za časa narodnoosvobodilne borbe in ki je dovedla do zmage nad tujim zavojevalcem in njegovimi domačimi hlapci, se nadaljuje sedaj v mirnem času in je doslej dala odlične sadove. Ta politika jamči ljudstvu Bosne in Hercegovine pomoč drugih bolj razvitih republik. Izvršitev gospodarskega načrta ni samo stvar enega naroda, temveč vseh narodov nove Jugoslavije. Dvig proizvajalnih sil v Bosni in Hercegovini bo koristil tudi vsem narodom Jugoslavije, vsej skupnosti in ne samo ljudstvu Bosne in Hercegovine. Proizvode bosenskih gozdov, rudnikov, bosenske industrije potrebujejo vsi jugoslovanski narodi in so vsi zelo zainteresirani na povečanju proizva-jalnosti teh gospodarskih panog. Pomoč, ki jo nudijo Bosancem narodi drugih republik, so dokaz bratstva in jedinstva, medsebojne povezanosti vseh narodov Titove Jugoslavije. Krona vseh teh skupnih naporov bo preobrazba Bo-, sne in Hercegovine iz zaostale, zapuščene agrarne dežele .v napredno industrijsko deželo, ki bo s svojo industrijo, kmetijstvom in živinorejo prispevala y znatni meri k blaginji vse državne skupnosti. 7 OBLETNICA VSTftlt MAHtnOHISHEfifl UIIDSTVA Dne 11. oktobra — je makedonski narod, z njim pa tudi ostali jugoslovanski narodi, praznoval sedmo obletnico vstaje proti okupatorju. Na ta dan pred sedmimi leti so makedonski partizani, najboljši sinovi in hčere makedonskega naroda, ki se je dvignil na poziv partije in maršala Tita na skupen boj z drugimi jugoslovanskimi narodi za svojo osvoboditev, napadli fašističnega okupatorja ,S tem dnem je makedonsko ljudstvo stopilo v zadnje razdobje dolgega in krvavega boja za svojo nacionalno in socialno osvoboditev. Odpor izkoriščanih makedonskih delovnih množic je našel prvi revolucionarni izraz 1. 1893., ko je bila osnovana »makedonska revolucionarna organizacija«, ki je zbirala okrog sebe makedonske delovne množice in jih pripravljala za oborožen upor proti svojim zatiralcem. Tako imenovani »vrhovisti«, agenti ve-likobolgarskega šovinizma, pa so uspeli izzvati upor, preden je bil dovolj pripravljen. Tako so se 2. avgusta 19P3 dvignile tlačene makedonske množice in skoro golorok navalile na sultanovo armado. Ne glede na to, da je bila vstaja zaradi provokacije »vrho-Vistov« obsojena na neuspeh, je makedonsko ljudstvo pokazalo brezmejno junaštvo in ustvarilo pijve temelje svoje demokratične revolucionarne oblasti — krušev-sko republiko. Ilindenska vstaja je bila zadušena s krvjo, toda makedonsko ljudstvo je ostalo zvesto revolucionarnim idejam. Krepilo jih je z nadaljnjimi izkušnjami v borbi za demokratične pravice, za nacionalno neodvisnost in enakopravnost x stari Jugoslaviji ter se tako oboroženo dvignilo v novi vstaji proti fašističnim zavojevalcem. V narodno osvobodilni borbi je ramo ob rami z ostalimi jugoslovanskimi narodi pod vodstvom komunistične partije in maršala Tita izvojevalo ne samo svojo svobodo in enakopravnost, ampak uresničilo tudi socialistično revolucijo ter tako ustvarilo pogoje za zgraditev socialistične družbe. Tako danes makedonski narod pod vodstvom komunistične partije uresničuje svoje stoletne težnje Dviga se iz gospodarske in kulturne zaostalosti in daje pri tem ogromne napore za zgraditev socializma. Z ogromnimi napori gradi makedonsko ljudstvo ob bratski pomoči ostalih remibHk svojo industrijo, velike tovarne in elektrarne. Člani Fronte so letos napravili prostovoljni« ur v vrednosti 87 milijonov dinarjev pri graditvi cest, osuševanju močvirnih predelov, regulaciji rek, pri pogozdovanju itd. Delovni kmetje a prostovoljnim delom gradijo bodoča središča politič: nega, gospodarskega in kulturnega življenja na vasi — zadružne domove, ki jih je letos v planu 347. Pri tem jih pomagajo ostali člani Fronte, ki so dali doslej za zadružne domove 500.000 delovnih ur, mladina z 250.000 delovnimi urami, AF2 s 50.000 delovnimi urami. Bogato kulturno-prosvetno delo, odpravljanje nepismenosti, šii roka mreža knjižnic in čitalnic nove šole, gledališča, muzeji in druga žarišča kulturno-prosvetne-ga dela, kažejo globok kulturni preporod makedonskega naroda ter brišejo težko dediščino zaostalosti. Ob svojem prazniku je makedonski narod z množičnimi delovnimi akcijami, s proslavami in velikim festivalom narodnih plesov in pesmi manifestiral vedro in odločno voljo za graditev socializma in neomajno zaupanje partiji, njenemu vodstvu, pod katerim ie premagal težke preizkušnje v borbi za svobodo in enakopravnost Mnoge tovarne v HM so že izpolnile letni načrt BEOGRAD, 25. — Številna podjetja raznih industrijskih vej so že v celoti izpolnila proizvodni načrt za letošnje leto in sedaj že delajo za 1. 1949. Tobačna tovarna v Zagrebu je n. pr. izpolnila svoj letni načrt že 13. oktobra. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 26. oktobra 19$ GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Zavednega Slovenca bi hoteli vpreči v demokrfstjaiiski politični voz Vsem Goričanom in vsej slovenski manjšini je dobro znano, kako je rešila in kako rešuje slovensko manjšinsko vprašanje demokristjan-ska vlada, ki je na oblasti. Kljub temu bi bila rada pridobila za časa državnih volitev 18. aprila nekaj glasov tistih Slovencev, ki so ostali mlačni ali so pa bili pod vplivom tistih ljudi, ki jim ni ljubo, da se je slovenski narod otresel tujega jarma. Ti profesionalni hlapci so tudi takrat za državne volitve agitirali med slovenskim ljudstvom, naj glasuje za demokri-stjansko stranko. Prišel je v Gorico celo glavni tajnik demokristjanske stranke g. Piccioni, ki je dal na javnem zborovanju nekaj meglenih obljub Slovencem, toda kako so jih izpolnili, ni treba niti omeniti. Sedaj za občinske volitve je pa prišel v Gorico podtajnik demokristjanske stranke g. Taviani, ki se mu ni zdelo potrebno niti obljub trošiti, temveč nasprotno, odkril je demokristjanske karte, in dejal — kakor poročajo italijanski listi — da morajo vsi Italijani glasovati ne glede na prepričanje za italijanstvo Gorice in zabrusil svojim dovčerajš-njim zaveznikom okrog «Slovenske-ga Primorcas in «Demokracije», da so nasprotniki. Kljub takemu sovraštvu do Slovencev pa goriško županstvo nič ne moti, da ne bi imenovalo zavednega Slovenca v Standrežu za demokristjanskega — skrutinatorja pri občinskih volitvah. Na kakšno priporočilo in na kak način je do tega prišlo, nas mnogo ne zanima. Verjetno pa misli, da bo kdo izmed Slovencev, videč slovenskega demokristjanskega skrutinatorja, oddal svoj glas za demokri-stjansko stranko. Na vsak način — kakor je razvidno iz spodaj priobčene izjave — županstvo ni vprašalo Cingerlija Emila za pristanek. Da je Cingerli prišel proti svoji volji x seznam skrutinatorjev, je delo tiste peščiče znanih ljudi v Standrežu, ki bi hoteli razbiti enotnost naše manjšine in ki hlapčuje sovražnikom slovenskega življa. S tem so Cingerlija hoteli kot zavednega Slovenca ponižati in ga prisilno odtrgati od slovenskega ljud- stva, čeprav je vsem znano, da je bil Cingerli vedno zvest svojemu narodu, zlasti za časa fašizma, v najtežjih trenutkih narodno osvobodilne borbe in tak je ostal tudi danes. Priobčujemo izjavo tov. Cingerlija, ki je obenem obsodba vseh tistih, ki bi hoteli zapeljati naše ljudstvo in ki so se prodali tujcu. IZJAVA Podpisani Cingerli Emil iz Stand-reža izjavljanv da sem bil imenovan s strani županstva za skrutinatorja demokristjanske stranke brez mojega privolenja. Izjavljam tudi, da sem od vsega početka zaveden član Demokratične fronte Slovencev in nimam ne s Slovensko demokratsko zvezo ia niti z demokristjansko stranko nobene zveze. Podpis: Cingerli Emil. Solkanska apnenica izpolnila letni plan Preteklo soboto je delovni kolektiv apnenice «Rdeča zvezda« v Solkanu slavil izpolnitev letnega proizvodnega plana 75 dni pred rokom. Ta zmaga je tem pomembnejša, če upoštevamo, da je bilo podjetje lani ob priključitvi zelo zanemarjeno in je gorela samo ena peč. Ze v februarju je zagorela druga peč, v marcu tretja in julija četrta. V tem času so bili tudi proizvodni stroški znižani za 8%. Ob slovesnosti so delovnemu kolektivu čestitali predstavniki glavne direkcije gradbene industrije Slovenije, predsednik krajevnega ljudskega odbora, predstavnik okrajnega komi teta in delegati go-riških opekarn. Najboljši delavci in uslužbenci do prejeli denarne nagrade. Razdeljevanje živilskih nakaznic Prehranjevalni urad v Gorici sporoča, da je še vedno v teku razpošiljanje na dom novih živilskih nakaznic za štirimesečje november 1948 — februar 1949. Prejemniki morajo pregledati, če število kart odgovarja številu družinskih članov in se podpisati ne Izzivanje rasnega sovraštva in narodnostne mržnje poseben seznam, ki ga jim predloži raznašalec, ter se temu že prej legitimirati s kakšnim osebnim dokumentom. Sproti kakor prejmejo živilske nakaznice, se morajo potrošniki vsak mesec posebej vpisati za testenine in za kruh. Tam, kjer se vpišejo, so dolžni tudi dvigniti blago. Cas za vpis poteče brez nadaljnjega 30. t. m. Do 3. novembra pa morajo trgovci izročiti občinskemu prehranjevalnemu uradu vse odrezke, ločene po starostnih skupinah. Ob vpisu mora trgovec žigosati zadnjo plat živilske nakaznice in vse posamezne odrezke. Poleg pečata na zadnji strani živilske nakaznice je treba zabeležiti tudi zaporedno številko tvrdke, ki jo določi občinski prehranjevali urad. Zdravstveno stanje živine Zdravstveno stanje živine v go-riški pokrajini beleži za polmeseč-je od 1. do 15. oktobra sledeče: prašiči prizadeti od rdečice v Sko-cenu 2, v Gorici 1. j V nedelj o enotni in strni eni na volitve za listo DFS Kakor smo predvidevali, tako se tudi godi. Pretekla nedelja je bila v Gorici precej razgibana, ker se je vršilo predpoldne in popoldne nekaj množičnih sestankov. Govorniki so bili precej vehementni in udarniški in skoro vsi so poudarjali, da jc treba enotnosti in strnjenosti italijanskih strank, ker sovražnika. sUi samo dva: Slovenci in komunisti. Pri teh govorih seveda niso štedili i. zmerjanjem Slovencev; takrat so izvlekli iz leposlovnega slovarja nove besede ka-kor «plebacia» itd. Se najbolj jih je razbegal program, katerega je DFS dala nalepiti v sredini mesta v. italijanščini. Resnica v oči kolje, zato so zahteve slovenskega ljudstva zadele v živo. Skoro ni italijanskega dnevnika, ki bi ne komentiral po svoje program. DFS in se hudoval nad Slovenci. Vsak pa predstavlja, da so bili Goričani italijanske narodnosti zelo nespametnit ker so se razcepili v toliko list, kar bi znalo biti za italijanstvo mesta jako usodno, «L,unedi» ima kar celo stran posvečeno volitvam, pa mu ni zameriti če tudi laže, ker pred volitvami itak ne bo mogel več izliti svojega strupenega žolca proti poštenim Slovencemt ker mora počakati lunine mene, da spet izide. Morda bo imel kaj več sreče in vljudnosti dan po volitvah, ko bo spet «lu-ned i». Slovenci se ne strašimo vseh teh zmerjanj, ker smo vsega tega že vajeni in nam je koža postala že precej trda. Sedaj je čas, da oddamo svoje glasove za listo DFS, da ne bomo pozneje tožili. da nam je po naši neumnosti riba spet nekam zdrsela. Vsak Slovenec naj po. ALI SI ZE NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA Kakor boš sejal, tako boš žel misli koliko smo pretrpeli v vseh letih fašizma, ko nismo mogli niti odpreti ust, kljub temu da biva-ma na tej zemlji že več ko tisoč let. S svojim glasom bomo pripomogli, da pride primerno število slovenskih kandidatov U mestni svet, kjer nas bodo dostojno zastopali v gospodarskih, socialnih in kulturnih potrebah. I Kdor bi po nepotrebnem ne od. dal svojega glasu, ne bi škodil samo samemu, sebi, ampak vsej naši skupnosti in vsem našim potre-bamt za. katere se že toliko časa borimo. Tudi zastrašilne besede šovinističnih govornikov, ki so polne laži, naj vas ne plašijo; strah ima velike oči in vsemu dobremu vrata zapira. Zato v nedeljo enotni in strnjeni na volitve za listo DFS! Tako pravi že star slovenski pregovor, ki je nastal iz dolgih in temeljitih izkušenj. Podlaga setve je seme; važno vlogo igrajo pri njej tudi priprava zemlje, njena lega, gnojenje in še drugo. Vse poljske in vrtne pridelke pridobiva kmet iz semena v podobi zrnja. Nekatere izjeme so le podzemnice in krompir, ki jih pridobivamo iz gomoljev. Sicer pa izvirajo vse vrste krompirja tudi iz semena, iz katerega so poklicni gojitelji vzgojili današnje vrste, ki se sedaj razmnožujejo iz gomoljev. Tako se po večini 'razmnožujejo brez semena — s potaknjenci — še druge raznovrstne rastline kakor kutine, vrtnice itd., ki jih pa ne prištevamo k poljedelstvu. Iz semena pridobivamo na polju vse žitarice, koruzo in krmske rastline, na vrtu pa vso važno vrtnino. Ze vsak kmet in poljedelec vesta, da morata sejati na svojem polju le one vrste pšenice, rži, ječmena ter ovsa, ki so prikladne za njuno zemljo in tamkajšnje podnebje. Zaradi talnih in podnebnih razmer naše zemlje je priporočati, da uporablja naš kmet le semena zgodnjih vrst poljskih rastlin. Izmed pšenice se je do sedaj še najbolj obnesla «Mentana» z zimsko setvijo. Ječmen je najboljši šesto-vrstnik, ki ga sejemo v jeseni in dozori ob koncu junija. Rži ne kaže sejati v naših krajih razen v višjih legah, kjer pšenica rada pozebe. Se manj je priporočati seja- nje ovsa, ker ljubi ta žitarica mnogo vlage. Izmed vrst koruze pridejo v poštev le domače zgodnje vrste činkvantina, rumeni ((Fleischmannov« konjski zob in pa beli konski zob, Pri uporabi oziroma pri nakupu semen so poleg vrste izredne važnosti posebno sledeče vrste semena: 1. seme mora biti zdravo, suho in celo; 2‘. biti mora zrelo in rejeno, ter težko ali gosto; 3. čisto in odbrano ter ne sme vsebovati plevelov; 4. mora imeti dobro kalji-vost. Da je seme zdravo, spoznamo po tem, da seme nima zoprnega duha po plesni ali po gnilobi. Barva zrna mora biti živa in svetla, posamezna zrna ne smejo imeti posebni peg, ki vzbujajo sum, da je seme napadlabolezen. Vlažno seme je lepljivo in se rado oprijema prstov. Ce že ni, se tako seme rado pokvari, posebno če mora ostati več časa v shrambi. Večkrat se dogaja, da se zrno pri mlačvi pokvari, razbije ali zmečka. Razbito ali zmečkano, večkrat razpolovljeno ali pa tudi samo razklano zrnje ni dobro za seme. Kaljivost se zmanjša ali zamre tudi pri zrnju, ki so ga napadli razni črvički in žužki — žitni molj, žitni hrošč itd. Pri izbiranju semena bo pa moral naš kmet predvsem gledati na to, da je seme gosto in zrelo. Kako naj sodimo če je seme zrelo, je težko povedati v kratkih besedah. Izkušen kmet — in za seme naj skrbijo le rSs izkušeni ljudje — navadno sam lahko loči dobro, normalno dozorelo zrnje od zasilno dozore e ga, bolnega in zgrbančenega zrnja-Kar se pa tiče gostine se o e lahko prepričamo, če stehtamo & 100 zrn določenega semena 1 istega ste- pr težo primerjamo z ono vila zrn podobnega semena, imamo na izbiro. Tisto ki ie ki težje, je bolj vejše. gosto in torej priporočlji- da Tržačana okradena v Gorici Včeraj sta Tržačana 26-letni Ka rel Maradei in 27-letni Gianfran _ Gioitti prijavila goriški policiji' so jima neznanci odnesli iz av mobila, ki sta ga pustila pre<^, siščem «Lanterna d’oro», nov e plašč in več drugih stvari v skupfl vrednosti 55.000 lir. KINO = Tombolo«, Fabrizi DraW' N. T»' VERDI. 17: « VITTORIA. 17: »Zelena letaš CENTRALE. 17: «Kje je Zaza» ranti* in I. Barzizza. p, MODERNO. 17: ((Večna pestro Hoerbiger in M. Andergast. ^ EDEN. 17: »Koloradski skobec«, 0'Brien in I. VVarre. PREKIil^ žaljivc Podpisane preklicujejo vse le besede in obrekovanja, ki so jin v škodo gospodične Mazzuchin sandre iz Rupe in se ji zahva j da je odstopila od zakonitega panja proti njim. t Batistič Ana, Babič Ivana, { Karmela, Petejan Lojzka, Marija, Tomšič Zora. ISTRA 16. t. m. je stal pred okrožnim ljudskim sodiščem v Kopru 20-tet-ni Kozlovič Marij iz Jelarjev pri Miljah, obdolžen, da je 5. septembra na bloku pri Škofijah kričal izzivalne besede, kar je izzvalo vsesplošen pretep. Ta dan je bila namreč v Škofijah na obeh straneh bloka običajna vsakoletna «sagra». V coni A in B sta bili ločeni ve-seJici s programom, kar je bila prenapetežem iz cone A sila všeč, da so pokazali svoje sovraštvo do ljudstva cone B. Ker se je mitinga v coni A udeležilo zelo malo ljudi, so skušali z izzivavanji ria drugi strani. Posrečilo se jim je tudi, da so pretrgali proti večeru električno žico. V vrsti raznih izzivačev je bil tudi obtoženi Kozlovič, ki je tik bJoka v varstvu tržaške policije vpil celo vrsto žaljivih izrazov pro. ti ljudski oblasti in njenim pred. stavnikom. V posebno naslado pa mu je bila beseda «ščavo». Ves v zagonu je mahal z rokami in kričal: «ščaviF venite su, se avete co-raggio»! Obtoženec je najodločneje taji!, da bi sploh kar koli kričal. Tudi da je bil pijan in da se spominja edinole besed: «2evela Rusija«! Na vprašanje javnega tožilca, če je mislil da je to kar je izrekel, Izzivalno za ljudstvo cone B pravi da tega ni mislil. Na vprašanje, če napadajo v coni B mirne ljudi, odgovarja da ne, pač pa je trdil, da je bil napaden in pretepen zato, ker iq delavec. m Kdor vse to njegovo trdovratno zanikanje vsake krivde posluša, prav tako njegovo trditev, da je vpil samo «Zivela Rusija« in bil pretepen samo zato, ker je delavec, vidi, kako dobro so ga njegovi «višji» o vsem poučili. Prav tako pa je tudi vsem jasno, da so nje-«ove besede na bloku rodile med ljudstvom veliko ogorčenje, iz če-ear se je izcimil pretep, kar bi lahko imelo za posledico, če bi ne bilo ljudstvo disciplinirano, obto-ženčevo smrt. V tem primeru vidimo brezvestnost tistih, ki so ga nahujskali. Prav vsled tega predlaga javni tožilec za obtoženca primerno kazen, kar bi naj mu bilo v pouk in mu tudi dalo priliko, da bi se v tem času spoznal z razmerami, ki vladajo v coni Bi posebno kar se tiče narodnostnega vprašanja. Številne priče, ki so postavile ob. toženca na laž, so podprle sodišče, da je izreklo svojo obsodbo. Tu bodi omenjeno, da so nastopile kot priče sami delavci in ne kakšna buržoazija. »Sodišče 8a je spoznalo za krivega in mu je dalo 6 mesecev zapora z obveznim delom. Najdeno Tov. Cik Jožef iz Rižane št. 4 je v gostilni «AI buon Istriano« našel pod mizo 100 din. Poštenost mu je narekovala, da jih je brž izročil organu javne varnosti, lii jih je prinesel na našo mdmznico. v Koper ul. Battisti 30, I., kjer jih lahko dvigne. Lep primer poštenjaka, ki si ne prilasti niti malenkostne vsote ter si da trud s tem, da jih nese na NZ, kjer jih bo lastnik lahko dobil. Dobitki razstavne loterije Jianes ob 17. je bilo na Titovem trgu v Kopru žrebanje srečk razstave loterije: Prvo nagrado dobi št. 12611; drugo 8779; tretjo 12250; četrto 14290; peto 5704; šesto 1325; sedmo 2826; osmo 2859; deveto 6681. Lastniki izžrebanih številk imajo na razpolago deset dni za dvig dobitkov, ki čakajo nanje na okrožnem odboru SIAU v Kopru, ulica Verdi. Šahovski brzoturnirvKopru V četrtek zvečer se je v okviru gospodarske razstave v Kopru vršil brzopotezni turnir, katerega se je udeležilo 16 igralcev. Uprava razstave je poklonila za nagrade 1C buteljk najboljšega vina. Turnir, ki se je pričel ob 21. in končal ob 2. zjutraj je pokazal sledeč rezultat: 1) Ocvirk 15 točk oz. 100%; 2) Berginc 13; 3) dr. Klobučar 12; 4) Kalčič 11; 5-6) Hilel in Milutinovič 9; 7-8) dr, Kermavner in Gin-liani (Grobovšek) itd. Prvih sedem je dobilo nagrade. Turnir je pokazal veliko zanimanje in so številni kibici vztrajal: do konca. Občni zbor Zadružne zveze v Kopru V dvorani Ljudskega doma v Kopru je bil včeraj občni zbor Zadružne poslovne zveze ob navzočnosti velike večine delegatov. Ta občni zbor je zelo velike važnosti, ker se je vršil takoj po zaključku razstave gospodarske delavnosti. Ker nam je nemogoče, da bi prinesli poročilo, zaradi tega, ker občni zbor še ni zaključen, medtem ko to pišeno, bomo obširneje poročali v eni izmed prihodnjih številk. Ze sedaj opozarjamo vse zadružnike in prebivalstvo našega okrožja na važnost, ki jo ima ta občni zbor. V zelje nam hodijo Dne 23. oktobra ob 23.45 jc bil prijet od kontrolnih organov motorni ribiški čoln «Due fratelli«, tri milje od Pirana, ker je v naših teritorialnih vodah lovil ribe. Čoln je bil do nadaljnjega pridržan. ISTR SKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - UHCA C. BATTISTI 301/o PRITL. - TEL. 70 Pregled gradbene delavnosti v luči koprske gospodarske razstave Ob podpori ljudske oblasti in VUJA rasejo nove šole in bolnice, obnavljajo se cestišča in porušeni mostovi SKARPA POD KASTELOM CESTI BUJE—KOPER NA Na koprski razstavi je bila močno in častno zastopana gradbena delavnost, kombinirana z gradbeno obrtjo in industrijo. Prikazan je bil napor ljudskih oblasti za obnovo v vojni poškodovanih in porušenih vasi, za izgraditev šol, kim številom učilnic in s konferenčno sobo. Z izvedbo tega programa na polju osnovnega šolstva je ljudska oblast zadostila najnujnejšim potrebam — baš v Istri na splošno in coni B posebej — od prejšnih političnih režimov ter., držav tako zanemarjenega osnovnega šolstva. Maksimalni program, ki bo ^ .kakor čujemo — izvršen v bodočih nekaj letih, pa bo odpravil še nadaljnje nedostatke in potrebe ljudskega in srednjega šolstva. Saj je med drugim samo v Kopru predvidena gradnja 3 — nadstropne moderne italijanske in slovenske ljudske — in strokovne Šole in sicer na mestu, kjer stoji trenutno v svojih ostankih kaznilnica, ki bo v kratkem docela porušena. Oblasti v coni B bodo s temi deli doprinesle žrtev za dosego NOVA OSNOVNA STIRIRAZREDNA SOLA V MOMJANU bolnic, zadružnih domov, razširjanja in obnovitve, asfaltiranja ih nove gradnje cest ter mostov. S tem v zvezi se seznanimo s povečanjem produkcijske kapacitete kamnolomov ter opekarn, brez katerih bi bila izvedba prvega dela gradbenega programa otež-kočena, če ne sploh onemogočena. Gradbeni oddelek okrožnega odbora je izvršil do sedaj ogromen program javnih del, pri čemer so mu dale Vojna uprava in ljudske oblasti vso materialno pomoč. Tako je zgradil že slovensko ljudsko šolo v Izoli s 4 učilnicami, konferenčno sobo in posebno stavbo za stanovanja učiteljstva. Prav tako je dograjena osnovna šola v Šmarjah, ki ima 4 učilnice s konferenčno sobo, in šola v Marezigah z 2 učilnicama ter posebnim stanovanjem. O-be stavbi bosta v okras kraju, saj sta zidani po najmodernejših načelih arhitekture. Inž. arh. Vasic jim je dal sonce, luč in zrak, položil jih je v takšno okolje narave, da otroci sploh ne bodo čutili, da so vklenjeni med 4 stene, temveč bodo mislili, da so nenehno v prosti naravi pod odprtim nebom- Poleg teh dveh stavb bo v kratkem dograjena šola v Kaštelu in Gamboči isto tako s 4 učilnicami ter ostalimi prostori. V gradnji so še šolska poslopja v Sv. Ivanu, Momjanu, Murini, Bužinijl z ena- najpotrebnejšega elementa za kul-, turno udejstvovanje posameznega naroda. Starši, učenci, dijaki, vsi trije narodi cone B v celoti jim bodo za to delo trajno hvaležni! Poleg šol je zgradil gradbeni oddelek v Izoli novo bolnico z 9 bolniškimi sobami, z moderno opremljeno operacijsko sobo in priključeno secirnico, s posebno rentgensko sobo ter moderno kuhinjo s kletjo. Razširjena oziroma na novo zgrajena je bila tudi bolnica v Piranu za nalezljive bolezni. ki trenutno še ni popolnoma končana. Isto velja za kopališče v Ankaranu, ki je do sedaj urejeno za 4.000 oseb; poleg kabin so bile ondi zgrajene stavbe za bufete in celo nov pomol za pristajanje ladij. S tem delom gradbene delavnosti se bo izboljšalo zdravstveno stanje v coni B. prebivalstvo pa bo dobilo v vsakem pogledu prvo zdravniško pomoč in oskrbo. Razstava nam je pokazala nadalje, da je ljudska oblast za splošno korist cone B in njenega prebivalstva poskrbela tudi s tem, da je obnovila odnosno zgradila na novo mostove ter ceste, ki predstavljajo najvažnejše prometne žile. Tako je bil zgrajen most čez reko Dragonjo pri Topolovcu. Pred tem je bila vsa pokrajina brez mostu, kar je bil vzrok, da je ostala v jesenskih in pomladih mesecih, ko nastopa običajno deževje, odrezana od svojih središč. Kakor je znano, tvori Dragonja mejo med slovenskim in hrvaškim delom Istre v coni B. Nov most sloni na 6 opornikih, ki so napravljeni iz kamenja v cementu, zgornji del pa je izdelan v lesu; most je dolg 46 metrov. Vsej okolici bo z zgradbo tega mostu olajšan promet in medsebojna komunikacija s sosedi. Zanimivo je, da so prostovoljni delavci prispevali za zgradnjo mostu čez Dragonjo s 40% vso delovno silo, ki je bila potrebna za njegovo zgradnjo, kar pomeni, da se je domače prebivalstvo zavedalo važnosti tega objekta. Nič manj važna je obnova mostu v Bonifiki v Serminu. Na prejšnjo staro nosilno konstrukcijo je bila položena nova lesena konstrukcija. Most je dolg 40 m in širok 3.5 m. Vsa dela so prostovoljno izvršili vojaki J.A., s čimer so pokazali svojo povezanost s prebivalstvom cone B in njegovimi koristmi. Dalje so bili popravljeni manjši mostovi pod Kaštelom, pri Sičjo-lah ter pod Borštom. Nadaljnja koncentrična točka razstave v pogledu gradbene delavnosti v coni B so bile ceste. Tako so oblasti izboljšale in olajšale v prvi vrsti promet s Koprom kot politično-upravnim središčem cone B. V ta namen je uredil gradbeni odsek na novo temelje ceste Koper—Semedela v dolžini 0.780 km in jo še asfalti- m NOVA STIRIRAZREDNICA V ŠMARJAH NOVA OSNOVNA STIRIRAZREDNA SOLA V KASTELU ral po načinu penetracije asfaltiranih cest. V isto svrho je preuredil docela cesto Koper mesto-Koper postaja v dolžini 0.8 km. Na križišču pri koprski postaji so oblasti morale prej zgradili v vojni porušeni most, ki veže Koper na vse tri smeri glavne ceste. Ta most je iz železobetona z razpetino 16 m in širino 8 m. Z novim asfaltiranjem je bila izboljšana cesta Koper—Ankaran na razdalj 2 km ter cesta Škofije—Koper do točke, kjer ležijo v morju ostanki «Rexa», kar znaša 11.4 km , in do Izole v izmeri 0.5 km. Ta cesta predstavlja del glavne cestne žile Trst— Koper—Izola—Piran in čez Buje do Novega grada, zato so to dela se posebno pomembna. V programu, ki do danes zaradi vremenskih neprilik še ni mogel biti izveden, je obnovitev celotne glavne ceste v asfaltni obliki. Asfaltiranje je bilo izvedeno z bitumenom, ki ga je dala na razpolago Jugoslavija. Drobec za asfalt je bil po podatkih grafikonov na razstavi pridobljen v naših domač ih-istrsk ih kamnolomih v Kaldaniji. Ta kamnolom, ki je pričel obratovati šele 1. maja t. 1., producira danes že 18-20 m3 dnevno te prvine, ki je zaradi svoje trdote po kakovosti zelo dober material za cestna dela te vrste. Avtomobilski promet je zahteval v Kopru izgradnjo posebnega postajališča Istra—Benz, kjer se oskrbujejo avtomobilisti s potrebnim gorivom kot nafto, bencinom in oljem. Dve črpalki z okusno stavbico zavzemata 370 m2 prostora. Vzporedno s tem je gradbeni odsek asfaltiral tudi pristaniški pomol v obsegu 300 m2. S temi deli je mnogo pridobil Koper in bližnja okolica, ki imata med seboj živahne stike. Lepo izdelan relief je prikazal na razstavi plastično novo gradnjo ceste Šmarje—Nova vas, ki je dolga 2.980 km in široka 5 m. Cesta se vije brez vzponov polagoma po pobočjih hriba, tako da se bo izognila prejšnjim strminam, ki so oteževale promet s kmečkimi vozili in bo hkrati skrajšala prejšnjo daljavo za nekaj kilometrov. Celotni izkopi te ceste, ki je še v gradnji, bodo znašali 27.000 m3, od katerih je izvršenih 17.000 m3. Do sedaj je dograjenih 45 odst. celotnih del te ceste. Tudi pri tem objektu za- znamuje prostovoljno delo visok aktiv. Razne slike so nam predočile razširitev ceste na Boršt, kjer so bili razširjeni zlasti ovinki, ki so do danes ovirali promet s tovornimi avtomobili v Boršt in v bližnja naselja. Domače prebivalstvo je doprineslo pretežni del delovne sile za popravo te ceste. Zlasti se je izkazala mladinska brigada iz Boršta in ves sektor istega imena. Za svoje požrtvova-nje sta prejele obe prvi tekmovalni nagradi. V istem razstavnem prostoru smo se prepričali še o tem, da so naše ljudske oblasti in Vojna u-prava za pospešitev prometa pomembnih kmetskih središč Vanganel—Babiči—Marezige preure- bo lahko sprejela 5.000 oseb. sedanje delo so izvršili prosto ci, večinoma iz Kcnra! z Na razstavi je razpolag3 lastnim prostorom trgovsko P jetje za nakup in rpodajo s in zelenjave «Fructus», °.ka bomo poročali še posebej. omenimo samo to, da s0 0. sti za razmah njegove dela sti poskrbele za zgraditev n°n0: ga praktičnega skiadišča i° vih poslovnih uradnih prostor C e bi hoteli izračunati nost uporabljenega mater1) delovne sile in inventarja, prišli do ogromnih številk' .• bi bilo pri izračunanju delo ur, nmožine izkopanega 1113 ^ riala itd. Tako to delo bi ne lo izvedeno, če bi oblasti c . B ne omogočile nadaljnje®3 ^ goja in sicer preskrbe z 8ra nim materialom. Merodajni činitelji so 'O8 plemen obnovili kamnolome in karno in na ta način deloma dostili potrebam. Tako kamnolomi samo letos 0 14.600 m3 drobca in sicer 12 negre 6.350 m3. v Kaldaniji ■ m3 in v Kaštelu okoli 4-15 no Za dvig storilnosti teh k3 ; lomov so bile potrebne ve''*51,ie. vesticije, v glavnem za Z njihovo povečano kaP3^1 tret* m0" S* bomo krili vse zadevne P°' cone B. Zanimivo je, da smo rali še lani uvažati iz vije za napravo in gradnjo ^ prepotrebni asfaltni drobec- i!n°st . jg edine opekarne v coni B. v Izoli. Ta opekarna, ki ie ^ j. precej poškodovana in ki 1 ; mela nekaterih osnovnih str je bila obnovljena, tako_ ^ Ljudske oblasti pa s0 P?\ dosegla dane? že r:<’dvo;.'i r.ctrf Da bomo krili P tre"® paciteto. vseh vrst opeke, ki j,J v ku še vedio uvažamo 'z “ slavije, zlasti strešne kore > treba obrat še razširiti- ^ Večino vseh teh javnih ^c'jnjo kor tudi obnove vasi in %r^bet)0 zadružnih domov vr?i s‘^'0pri>' grai podjetje «Edilit» d. d. v K ^ Toda kljub temu ogromnemu ^ lu pospešuje tudi gradben g dustrijo, ki v krajih conc prej še ni obstajala. Tako vodov0' id« in kanalizacijo, razne dru^ \\-mentne izdelke kot školjk^. f jake. vse pač, kar je v zV jjud' gradbeno stroko. S tem sf^zaci5° ske oblasti omogočile .re 0tc>vi' dosedanjega načrta in z3® SLOVENSKA STIRIRAZREDNA SOLA V IZOLI S POSE STANOVANJSKO STAVBO ZA UČITELJSTVO le uspeh izvršitvi progra0> bodoče leto. . n8' dile dosedanje mehko cestišče in ga nato še na novo prevlekle z gramozom. Prostovoljci omenjenih in bližnjih vasi so vložili tudi v ta objekt precej truda! V ostalem pa je bilo samo letos po-gramoženih 47 km cest, pri čemer je bilo uporabljenega 16.000 m3 gramoza. S tem se je stanje cest v letu 1948 izboljšalo za 70%. Ti podatki se nanašajo seveda samo na gori navedene ceste. Poleg cest, ki so važne tudi za razvoj tujskega prometa, je o-blastem cone B tudi na tem, da dajo zlasti večjim krajem možnost za športno udejstvovanje. Tako je v Kopru v gradnji stadion, ki bo imel prostora za 15.000 gledalcev. Samo tribuna Tukaj smo prikazali 1 ših oblasti samo glede zgradb, v prihodnjem dop>- ^[jh mo poročali o gradbeni1 n,o'f' obnove vasi in zadružnih j5to ki jih je koprska razst^ . p tako pomazorila v pravi ti podatki pričajo o P0?| in kvalitetnem delu. Pr* rem so polea ljudskih «< Vojne uprave J. A. sode c popolni harmoniji tl,fi.1. . useh kategorij, obrtnik; ^ vodje, inženirji, arhitek metniki, prostovoljci in , n*' ci, možje in žene! Vsem • še čestitke na tako °f!r uspehu! C 1 j t 1 ! » 1 < t i l i ) I UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI St. 6, III. nad. — Telefon St #3-808. - UPKAVA: ULICA R. MANNA St. 2!) - Telefon 27-847 In 27-947. I NAROČNINA: Cona A: meseCna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugollr; FLRJ: 55, oni ASr nd 8 30-12 in od 15-18 teL '27-847. Cene oclasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, flnanCno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. I Poštni tekoči r^čun za STO-ZVU: ^Založništvo Primorski d[.evnlk», Trst 11-r 74; za FLRJ. ^Primorski dnevnik#, uprava; Ljubljana Izdaja ZAL02N1STV0 TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. 165. 330,^0,1